Govor grofa Hertlicga. V pondeljek, 25. iebruai-ja, Je irnel neinški kancLuv gi'oi iibi-tiiiig v uemški aržavni zooriiici govor, v katerem je odgovarjal \Vilsonu in drugim četveros^orazumovira drža.vnikom. Hertlingov odgovor je bii tak, da nikakor ne bo pospešil miru med Nemčijo in nienimi nasprotniki na, zapadu. NemSka zmaga na vzhodu uad ruskimi boljSeviki, ki so zopet prosili za mir in sprejeli v to svrho vse neraSke zahteve, je novzdignila kanclerjevo saniozavest. Ta za^est nernS!;e zmage se je obrnila tudi proti zapadu ter se je izlila v ostre očitke zoper četverosporazumove vodilne može, katerim je kancler očital hujskanje, laž, natoloevanje, zločinsko blaznost itd. Da pa s takimi očitki ne pripravlja pot miru, je umevno samoposebi. Kako dolga je še ta pot do miru, označujejo ravno ta kanciei1. ava izvajanja, ki niso prinesla nobenega sivarnega približanja med "VVilsonovimi načeli za mir i.!i med nemžkimi vojnimi cilji. Glede na Belgijo je ,i;)'.'>i Hertling izpovedal, da Nerači]a sicer ne mara obdržati Belgije, vendar je pa tudi no6e popolnoma iz;>ustiti iz rok, dla ne postane pozorišfee sovražnih nakan. Wilsonova temeljna načela za sklep miru so taka. da se iim — tako je rekel nemški kancler — lanko pritrdi. ter da se lahko doseže mir na njihovi podlagl. Kako pa bodo tem načelom Nemci v resnici <p dejansko pritrdili, tega grof Hertling kajpada ni {-(»vedal. Zlasti je prav naglo Šel rnimo četrtega temeljnega nažela, ki zahteva, da se morajo vse jasno orisane narodne zahteve zadovoljiti kakor le mogoče da.!e8 in razsežno. Niti z eno besedico ni omenil, ali bodo Nemci to načelo izvršili napram Poljakom, ki prebivaio na Pruskem ter nimajo prav nobenih narodnih pravic. Kako bodo torej Nemci poljske narodne zahteve zadovoljili kakor le mogo6e daleč in razsežno? Tn kako bo avstro-ogrska monarhija narodne zanteve Slovanov izpolnila kakor le mogoŠe dale6 in razsežno? Saj avstrijska in še manj ogrska vlada doslej še ni sprejela državnopravnih zahtev severnih in južnih Slovanov, katere so izražene v deklaracijali z dne 30. majnika 1917. 0 prodiranju nemških f-et v Rusijo je kancler izjavil, da nima osvajalnega najnena, marvež se je zgodilo na klic Ukraji')cev in dru^ih narodlov, ki prosijo pomoBi zoper razdejalno delo rdeSin gard in drugih tolp. Nemci ne mislijo na to. da bi se stalno naselili v Livonski in Estonski, temvefi sarao želijo, . da bi- s tamkaj se razvijajočimi državami po vojni živeli v prijateljskih razmerah. V Kuronski in Litevski je treba prebivalstvu oskrbeti pcseben nstroi za izvršitev prava o samoodloSbi in samoupravi. Ruska vlada je obvestila nemško vlado, (ia J9 s.vrejela nemške mirovne zahteve ter da je poslala svoje' zastopnike v Brest-Litovsk k iiadalinim pogajanjein. Tudi nemški zastopniki so v ne<Vljo, 24. februarju, zvečer od^otovali v Brest. Ce bo še tudi treba razpravljati o podrobnostih, glavno je doseženo: Ruska mirovna volja se ]e izrazito pokazala., nemške zahteve so sprejete, sklep miru mora priti t najkrajšem času. Tudi z Rumunijo so se zaSela mirovna pogajanja in sicer v nedeljo, 24. februarja. Pri teh pogajanjih ima NemSija dolžnost, da se zavzema za upravifeene Interese Avstrfjei* Bulgarije in TurSije in da posreduje, 2e so pojavi kak spor. Po vojni bo Rumunija morala biti naša prijateljica. — Poljska bo samostojna država. 'Kakšno ustavo bo imela, ge sedlaj ni odločeno. Nezadovoljnost Poljakov sravoljo mej proti Ukrajini se ]e deloma že polegla, deloma pa se bo. Tako je torej na vzhodni fronti mir cd Vzhod: ega, do Crnega morja prav blizu. Cas za sploSni mir pa Se ni prišel. -Cetverosporazum še ni cpustil svojih osvajalnih namenov napram Nemčiji in Avstriji. AngKja pohlepno gleda na Turfiijo, od katere bi rada odcepila Palestino, Sirijo in Arabijo, in v Afriko, kjer je pomnožila število svojih koionij. Proti osrednjim državnm se dela z lažjo in natoicevanjem. V zadnjem fiasu se zopet bolj razširja laž, PeS, da hoSe Nemčija prekršiti nepristrar.ost Svice. To ni res. Cetverosporaznm napovedu'e vojno do skrajnosti. Odgovornost za- to nosi Cetverosroraznm. NemSija, zaupa svoji lirabri armadi in svojim velikim vojskovodjem.