Govor grofa Hertlicga. V pondeljek, 25. iebruai-ja, Je irnel neinški kancLuv gi'oi iibi-tiiiig v uemški aržavni zooriiici govor, v katerem je odgovarjal \Vilsonu in drugim četveros^orazumovira drža.vnikom. Hertlingov odgovor je bii tak, da nikakor ne bo pospešil miru med Nemčijo in nienimi nasprotniki na, zapadu. NemSka zmaga na vzhodu uad ruskimi boljSeviki, ki so zopet prosili za mir in sprejeli v to svrho vse neraSke zahteve, je novzdignila kanclerjevo saniozavest. Ta za^est nernS!;e zmage se je obrnila tudi proti zapadu ter se je izlila v ostre očitke zoper četverosporazumove vodilne može, katerim je kancler očital hujskanje, laž, natoloevanje, zločinsko blaznost itd. Da pa s takimi očitki ne pripravlja pot miru, je umevno samoposebi. Kako dolga je še ta pot do miru, označujejo ravno ta kanciei1. ava izvajanja, ki niso prinesla nobenega sivarnega približanja med "VVilsonovimi načeli za mir i.!i med nemžkimi vojnimi cilji. Glede na Belgijo je ,i;)'.'>i Hertling izpovedal, da Nerači]a sicer ne mara obdržati Belgije, vendar je pa tudi no6e popolnoma iz;>ustiti iz rok, dla ne postane pozorišfee sovražnih nakan. Wilsonova temeljna načela za sklep miru so taka. da se iim — tako je rekel nemški kancler — lanko pritrdi. ter da se lahko doseže mir na njihovi podlagl. Kako pa bodo tem načelom Nemci v resnici