Istrske vesti. —i— Monsig. Anton Rogač. V Hrušici pri Podgradu je za večno zatisnil oči mož, ki zasluži, da se mu globoko klanja vsak, komur je blsginja našega ubogega istrskega naroda v resnici sveta stvar. Umrl je tamkajšnji župnik in dekan monsignor Anton Rogač. — Kaj je bil po^ kojnik našemu narodu v Istri, ve le tisti, ki je poznal vso bedo ljudst.va, preden je prišel med nje mož, ki se je z vso vnemo, z vso ljubeznijo lotil dela za naše Ijudstvo in je tudi v tem delu vztrajal, dokler mu ni ustavila njegove dobrotvorne in blagodejne roke neodvrnljiva smrt. — Pokojnik je bil najzvestejši prijatelj in pobratim nepozabnega buditelja naše slovanske Itre, Slavoja Jenka, in to tudi tedaj, ko je moral ta boritelj za prava našega rodu in jezika biti najhujši boj. — Bodi mu blag spomin! —i— Dne 9. marca sta se predstavila njegovi prevzvišenosti novemu gospodu namestniku baronu Friesu prof. Vekoslav Spinčič in dr. Dinko Trinajstič y imenu hrvatsko - slovenskega kluba v istrskem deželnem zboru in tako tudi hrvatskega in slovenskega naroda Istre ter sta ga pozdravila kot namestnika Njegovega cesarskega in kraljevega Veličanstva na Primorskem ter ga naprosila, da bi pospeševal koristi Hrvatov in Slovencev, katere zastopati imata pravico in dolžnost. Na ta hrvatski pozdrav se je gospod namestnik zahvalil v češkem jeziku, pripomnivši, da je razumel vsako besedo pozdrava. Rekel je, da so mu znane zasluge Hrvatov in Slovencev in da bo rad storil vse, kar je v njegovih močeh tudi za njihov napredek. Prizadeval si bo, da oživi gospodarsko-prosvetno akcijo, ki se je pričela pod ministrskim predsednikom Beckom in posebno se bo zavzemal za gradnje vodovodov in cest. Seveda pa se bo moglo vse to izvrševati šele potem, ko pridejo mirni časi. Ža sedaj bo storil vse, kar je v njegovih močeh, za aprovizacijo, za dobavo modre galice in peronida ter da ostane kmetovalcem po možnosti živina za poljska dela in zaslužek — stvarii, o katerih se je gospod namestnik dal poučiti po imenovanih dveh poslancih..