I ■ h a) a vsak Četrtek. Ona mu J« s K na letu. (Za Nemčijo 4 K, ia Ameriko in dru^o tuja državo e KX — Posamezne Številke so prodajalo • po 10 vinarjev. Pplsi in dopisi -"C pnSiljujo : Uredništvu „l)omoliuba", Ljubljana, Išrfipitarjevu ulica. Narofnina, roklamacije in in-Beritti pa: Upravniatvu „Uomol]ul>a". - Ljubljana, Kopitarjeva tilicn-- e ; S prilogami: —t M kmečki dom, Omstvenik, Maša gospodinja Siev. 8. V Ljubljani, dne 22. februarja 1912. Leto XXV. Nase ljudstvo in duhovščina. Najbolj sovraži liberalec duhovnika. Če liberalec duhovnika lo zagleda, bc mu žolč zlije. Če bi imela liberalna stranka moč, bi duhovščino tako kruto preganjala, kakor jo na Francoskem in Portugalskem. Vse to sovraštvo pa izvira iz tega, ker je slovenski duhov-aJk že stoletja in stoletja :ako tesno 7. ljudstvom zvezan in uživa tolik ugled med njim, da liberalci ravno zavoljo tega nikamor ne pridejo in ne morejo našega naroda s svojimi nazori izpriditi, kakor bi ga radi. Slovenski du-liovnik slovensko ljudstvo varuje, on pa brani pred krivico in pred pogubnimi nauki, on se zanj briga in zanj dela, da mu pokaže pot do pravega napredka. Ali je uradnik, ali je »napredni« učitelj, ali je liberalni trgovec in magnat slovenskega kmeta branil? Ali se jo kanclija za naše pravice potegovala, ali je imela takozvana gospoda srce za težave našega slovenskega ora-tarja? . . . Vsi So stiskali naše ljudstvo in je zanemarjali, je videli le takrat, ko so je potrebovali, sicer pa so našega trpina zmerjali s kmetavzar-Jern in kmečko sirovino. Le slovenski duhovnik je zvesto stal našemu ljudstvu na strani, začel snovati hranilnico, posojilnice in zadruge, skrbel za Njegovo izobrazbo po društvih, jc tola-z'Hn vzgajal, jc oborožil za boj proti ?nim, ki so je izsesavali. In tudi danes Je slovenski duhovnik središče vsega ljudskega dela, on bodri in kliče k de-Ju> si sam pritrgava, da ljudem poma-m daje ljudstvu pogum, da se z vsemi svojimi silami prizadeva za svojo 3°ljso bodočnost. Ni čuda torej, da li-*>oi'alec, ki naše kmečko ljudstvo 110-jrazi in bi je zopet rad podjarmil pod "ncralno gospodo, sovraži predvsem duhovnika, ki kot dober pastir svojo čredo brani naš narod! Da bi duhovniku izpodkopali ugled, si liberalci v svoji neizmerni podlosti izmišljujejo vsakovrstne laži o duhovnikih in jih v svojem umazanem časopisju med svet razširjajo. Naše nesebične duhovnike slikajo za požeruhe in izžemalce ljudstva, njim, ki delajo na to, da našo mladino ohranijo verno, pošteno in delavno, očitajo, da mladi no v društvih prldijo in k zapravljivo-sti navajajo, jih psujejo, češ, da jim je le za denar in dobiček in za to, da ohranijo ljudstvo v nevednosti in temi. V svojem »Slovenskem Domu« in v »Narodu« ne pišejo skoraj o ničemer drugem, kakor o duhovnikih in pripovedujejo o njih zlagane in zlobno zavite storijo ter s svojo pokvarjeno domišljijo blatijo njihovo požrtvovalno življenje. Tc liberalne lažnjivce in podleže je dr. Krek v svojem znanem govoru, ki ga je imel nedavno v kranjskem deželnem zboru in katerega prvi del smo v zadnji številki našega »Domoljuba« objavili, imenitno zafrknil in pobil. Dr. Krek jc dejal: »Čo premišljam vso veliko delo v blagor našega ljudstva, ki ga jc izvršila naša stranka in njena večina v deželnem zboru, zlasti pa naš marljivi deželni odbor, potem vidim v duhu tudi našega »gospoda«, tega od liberalcev toliko zaničevanega in opljuvanega župnika in kaplana, ga gledam, kako ob potrojenem dušnopastirskem delu najde čas še za posojilnico in za gospodarsko delo — vidi ga pa tudi naš volivec in mu jc hvaležen iz dna srca, da mu vodi zadrugo, da stoji na čelu naprednemu gospodarskemu gibanju po naši deželi, vesel je volivec nas vseh, ki delamo zanj, globoka hvaležen mo- žem, ki zanj krvav pot pote v našem deželnem odboru. To pa velja seveda samo za nas, tako sodijo le tisti, ki razumejo naš jezik. Zakaj v očeh drugih smo mi vsi sami »sleparji in tatovi«, naš volivec jo »nazadnjaška tolpa«, naše ljudstvo, ki z nami drži, jc »največja ovira napredku;:, naš človek je »neumen«, moral sc bo temeljito preobrniti, danes jo še »zaostala čreda«, »najbolj nazadnjaški rod«, kar ga živi na naši zemeljski kroglji. Dež. odbor, ta pa »žre«, dež. odbor »krade«, »zapravlja«, nc gleda na drugo, kakor da bi prebivalstvo tc dežele »ugonobil in pogubil« in znano je, da so vsega tega krivi le naši »farji«, naši ministranti in našo kuharice. Ti naši »farji«, ministranti, mežnarji, naše kuharico, vso to ni delalo nič drugega, kakor da so v temi kovali načrte, kako bi »na stroške našega ljudstva prišli kvišku«, kako bi naš narod »izsesali«. To so tisti naši »farji«, naši župniki, ki so izmed vseh stanov najslabšo plačani, ti so ljustvo le sleparili, ga v temi držali, vsak kulturni in gospodarski napredek zadrževali, samo z namenom, da bi oni kvišku prišli, da bi sc »od krvi našega ljustva odebelili«, oni, ki tako skromno živo in se za naš narod od jutra do pozne noči mučijo! Državni slugo so boljšo plačani od naših kaplanov, oni pa lo zato, da šc bolj »osleparijo« in »izmolzejo« to našo ubogo ljudstvo, vstajajo ob štirih zjutraj, ko liberalni inteligent še počiva v mehkih pernicah in delajo za našo ljudstvo in so nekaj že naredili, ko sc liberalna gospoda šele iz postelje dviga. Le zato, da naše ljudstvo »tlači in ohrani v nezavednosti, neumnosti in temi,« zato naš kaplan poleg ogromno narastlega dušnopastirskega dela in 2i ur šolo dela še po naših hranilnicah ii po zadrugah in društvih, dan za dnem, to je vse sama »sleparija«, to ni delo, to je samo »hinavstvo«, to ni ljubezen do naiega naroda, to je le — »skrb za bisago.« In, gnan od te »podlosti«, gre naš kaplan že zgodaj na lov, da bi »svojo bisago napolnil.« Ta bisaga je taka, da so večinoma vsi kaplani zadolženi, da pomagajo našemu ljudstvu v sili in potrebi, da mu ustanovijo društva, naro-če časopise in knjige itd. In zgled »takega sleparskega farja« je naš Evgen Lampč! Tako je, drugače ni mogoče, dežela mora na ta način do bankerota priti. ---- »Dežela bo torej bankrotirala. Oni-ie gospodje pa bodo, kakor sem pod-učen, šli in iz prebitkov »Glavne posojilnice« in čistega dobička »Zveze slovenskih zadrug« zbrali kapital; kar bo manjkalo, bodo vzeli še iz kakšnega liberalnega zavoda, za jamstvo bodo pa zbrali svoje pljunke na nune in razbite šipe, s tem si bodo najeli posojilo, kupili kranjsko deželo, jo prekrstili in ji po-lej rekli: «Kraljestvo prenovljenega Agro-Merkurja.« Tako je dr. Krek ožigosal naše liberalce, ki so sc pod njegovimi udarci kar šibili in krivili. Je pa veliko vprašanje, če jih je bilo kaj sram. Zakaj liberalizem je tako propal in izprijen, da čuta sramote sploh več nc pozna in da sc bo o našem ljudstvu in o naši duhovščini lagal dalje. Zato pa bo tudi od našega ljudstva pri vsaki priložnosti prejel zasluženo plačilo! Na K a ni nu, 6. 2. 1912. Siovoa Kmečko Zvezd, drogi rojoki belokranjski! Ko sem prejel cenjeno Vaše pismo, bil je odstop moj že uradno javljen ministrstvu. Nemogoče mi je tedaj bilo ugoditi Vaši želji ter preklicati svoj odstop, ne glede na to, da sem storil svoj ukrep po najvestnejšem razmišlje-vanju ter ozirajoč se na najtehtnejše osebne razloge. Drage volje bi bil vsaj obdržal svoj deželnozborski mandat, da prihranim volivcem nepriliko nove volitve, toda v tem slučaju bi moral prosili cesarja, da mc odveže častnega mesta deželnega glavarja, katero mi je poverilo Njegovo zaupanje. To pa ni bilo v soglasju s sklepom, čim najhitreje odložiti glavarsko dostojanstvo. Sedaj pa mi preostaja težka dolžnost, posloviti se od svojih ljubljenih Belokranjccv. Odstop iz politike je le-h&k priletnemu izmučenemu možu, slovo od Vas, dragi rojaki, kateri ste me vedno odlikovali z neomajano naklonjenostjo, pa mi prizadeva uprav Brčne bolečine. Tolaži me pri tem težkem koraku notranja zavest, da mi jc bil pravec v političnem delovanju vsik-dar poštena volja, nesebično služiti domovini in volilnemu okraju. Včasih 2i sem bil morda nespreten in neroden, toda samopašen, nepošten ali tudi le brezbrižen nisem bil nikoli! Poslavljam se od Vas s prošnjo in z obljubo. Prošnja se glasi: Belokra-jina ostani zvesta »Slovenski Ljudski Stranki« in njenim načelom! Verujte, prijatelji, izkušenemu sivolasemu politiku, kateri na koncu političnega svojega delovanja od nikogar nič nc išče in ničesar ne pričakuje, da je stranka, h kateri se ponosno prištevam tudi po svojem odstopu kot aktivni politik, vzrastla iz najglobokejših korenin slovenskega narodnega svojstva ter da so le v njej zastopane one ideje, katere morejo dovesti naše ljudstvo k srečnejši bodočnosti. Za svojo osebo videl bodem priznanje uže v dejstvu, ako pri dopolnilni volitvi sijajno prodere kandidat »SI. Lj. Stranke«. In obljuba moja slove: Tudi kot zasebnik nikoli ne bodem nehal, čutiti z Vami ter poležati se za Vaše koristi! Dasi brez mandata ohranim si še nekoliko zvez in nekaj vpliva in te zveze ter (a vpliv hočem vestno izkoriščati v prid svojim Belokranjccm, kakor hitro se name obrnejo. S to obljubo končam. Zahvaljujem se še enkrat slavni kmečki zvezi in po njej vsem belokranjskim volilcem na izkazanem zaupanju, bivajoč prijateljsko Vam uda ni Sukljc. pncciaacsnoonsaaa^ng □ Paiifčeen pregled □ □ □aa naansaaanaaaaTD AVSTRIJA. Aehrental. Avstrijski zunanji minister Aehren-thal, o katerem se je zadnje čase veliko pisalo, je minolo soboto zvečer po dolgi bolezni umrl. Malo pred smrtjo mu je cesa>- poslal pismo, v katerem mu naznanja, da jc sprejel njegov odstop radi bolezni in mu je podelil briljante k velikemu križu reda sv. Štefana. Za Aehrcnthalovega namestnika je imenovan grof Leopold Berchtold, bivši poslanik na ruskem dvoru, ki bo nadaljeval politiko svojega prednika, zlasti pa skušal z nova utrditi prijateljstvo mod Avstrijo in Rusijo. Iz državnega zbora. Odsek za državne uslužbence je imel ta teden na Dunaju sejo, v kateri je razpravljal o službeni pragmatiki. Poslanci so se za uslužbence zelo zavzemali, zdi se pa, da se vlada ne bo veliko vdala, ker bi razni predlogi in resolucije, ki so so stavile, prinesle državi prehuda bremena. Največ se bo storilo za poštne uslužbence, kjer se bo posebno gledalo na ureditev službenega napredovanja. Stan poštnih ofici-antov se odpravi; asistentov se ne bo več sprejemalo. HRVAŠKA. Ranovo stališče. Zdi se, da ban Čuvaj, ki hoče q surovo silo Hrvatom vžgati ljubezen do Madžarov, ne bo imel posebne sre-če. Sedaj so se združile v postopanju proti banu vse hrvaške stranke. Tudi pravaši so sklenili, da pri volitvati gredo skupno v boj proti vladi z drugimi strankami. Drugo slabo znamenja je zanj to, da ga prestolonaslednik; Franc Ferdinand, ko je prišel ban na* lašč za to na Dunaj, da se mu predi stavi, ni hotel sprejeti. Prcstolonasled-nik, ki preccj dobro pozna hrvaške raz-t mere in je naklonjen južnim Slovanom, ve, da Madjari delajo Hrvatom hudo krivico. — Pa tudi Madžarom so bivši feldvebel, ki je avanziral do bana, menda ravno preveč ne dopada. Ogrski listi so že pisali, da, če nc bo znal kmalu napraviti reda (kakoršnega seveda sami hočejo), ne bo dolgo gospodoval. Za njegovo osebo ni Madžarom nič. Demonstracije. Razburjenje proti vladi privede vročekrvne Hrvate često do nemirov. 15. t. m. policija hrvaškim soc. demokratom ni dovolila shoda, zato pa so so zbrali na vseučilišču, kamor policija radi starih pravic vseučilišča ne sine. Na tem shodu so voditelji soc. demokracije povdarjali, da so tudi oni solidarni z drugimi strankami, ker sc tudi oni čutijo za sinove teptane Hrvaške. Koncem govora je sicer njih vodja pozval na miren razhod, a so se kljub temu razvile demonstracije. Več tisoS ljudi je hotelo udreti v gorenje mesto pred banovo palačo. Hrvaški študentje v Pragi so zadnje dni priredili velik shod, na katerem so govorili tudi češki poslanci. Obsojali so ogrsko in hrvaško vlado, ki zatira vsak pojav hrvaških slobodščin. Po shodu so se razvile demonstracijo proti banu, ki jih je policija s težavo ustavila. — Tudi rektorju Domcu na zagrebškem vseučilišču, ki je prepovedal neki dijaški shod, se slabo godi. Dijaki se zanj sploh nc menijo in nc hodijo poslušat njegovih govorov. SESTANEK TREH CESARJEV. Peterburški krogi zagotavljajo, da sc diplomatje pečajo z načrtom sestanka ruskega carja Nikolaja, nemškega cesarja Viljema in našega cesarja Franca Jožefa. Baje sc bo to zgodilo na gradu Fricdbergu v Hessnu. Sestanek bi bil s stališča zunanje politike silne važnosti. NEMČIJA. Zadnjič smo pisali, da jc bil iz' voljen v protestantovski Nemčiji za predsednika državnega zbora doktor Spalni, član katoliškega centra. Pokazala se je v tem silna moč te stranke, ki je nobene volitve ne omajejo. Sedaj pa so pokazali centrumovci tudi svojo politično spretnost. Dr. Spahn je bi« namreč izvoljen s pomočjo nekaterih nacionalnih liberalcev, ki se ne ogrevajo za brezversko socialno dcmokra-i njo. Drugi del te stranke pa je bil za H0C, demokrata. Na ta način bi razpolagala večina, ki je volila Spalina, z nialo nadpolovično večino glasov, a še (u sc ni bilo zanesti na nacionalne libe-j*ulcc v vsakem slučaju. Tc cincarje je hotel centrum pritisniti, da se odloČijo: čisto z enim ali z drugim. Zato Spahn odstopil. Drug vzrok pa jo ],il, ker ni liotel sedeti v predsedstvu s socialnim demokratom, na katerega sc ni hi'0 zanesti. S svojim odstopom je spravil Spahn nemške liberalce v sirašne škripce. Odločiti so se morali, ali gredo s socialnimi demokrati ali pa š črnimi klerikalci. l'o dolgem premišljevanju so sklenili svobodomiselci s sociji zvezo in ti so jim spravili na predsedniško mesto svobodorniselca. Izvoljen je bil Kšimpf za predsednika. Toda nacionalni liberalci so bili toliko pametni, da so sklenili, da hočejo imeti proste roke nasproti predsedstvu in ju svobodomiselni večini ter so odpo-lslicali dr. 1'aaschcta iz predsedstva. Zmešnjava je popolna. To predsedstvo ho najbrž zopet odstopilo, ker centru m je premočen, da bi mu kdo salno nasprotoval. Najbrž se nacionalni liberalci še premislijo in se pridružijo čisto contrumu, zakaj volilci so na voditelje nacionalnih liberalcev jezni. Značilno je, da so vodji nacionalnih liberalcev poslali iz nekega mesta volilci svileno vrvico z besedami: »Te sc poslužitc (naj se obesi!) pa bo konec zmed.« Socialni demokratje sc pa v družbi svobodomiselcev tudi zelo slabo počutijo. S to zvezo so stopili ludi v vladno večino in prevzeli odgovornost. Glasovati bodo morali za kanonc, bojne ladje, davke itd., četudi so volilcem najbolj ugajali vedno z gromenjem proti tem napravam. S tem si bodo sami skopali grob. Kancler Bethmann - Ilolhveg je v v nekem govoru zelo prijemal svobodo-miselce, kateri so pred leti veselja no-10li, ker sc je znižalo število socialnih demokratov, danes pa z njimi hočejo sodelovali. Očita jim, da korakajo skupno s sociji, ki sramote cesarja in ubijajo v ljudstvu monarliični čut. Nazadnje pravi, da svoje politike ne bo Spremenil, če so volitve za vlado izpadle malo slabeje. Slati hoče trdno, a oprt na svojo moč, ne na svobodomiseln parlament. VOJNA. General Caneva je imel srečo, da s® ie v Rimu opravičil. Potrdili so nje-fi°vo taktiko in mu pošljejo v Tri-Polis Se 40.000 vojakov. Izjavil je men-lUl v Rimu, da je prodiranje v notranjost dežele za sedaj nemogoče. Ker Pa lji |c radi Italijani koncc vojne, zato ^ Pripravljajo na pohod proti Cari-T°da zdi se, da bo moral ta nji-°v korak izoslati, ker velevlasti ne "•ste laškemu broilovju skozi Darda-k®Ie- Nemški poslanik je že rekel Tur-" m, naj ne izženo Lahov, ker da ti ne atneruvajo priti z ladjami pred Cari- Med laškim in francoskim časopisjem se je vnela bitka, ki bo za nekaj časa ohladila navdušenje Lahov za Francoze. Laške torpedovke so v silni zadregi in skrbno pazijo, da nc bi prišla kaka francoska v Tripoliško vodovje. — Pri tem prepiru se opaža, da se Lahi spet bližajo Avstriji. Takrat nas imajo radi, ko jim drugi dajejo brce. KITAJSKA REPUBLIKA. Razmere na Kitajskem so se čisto spremenile. Iz stare, mogočne države, ki so ji vladali cesarji, po božje češčeni, ki se je zapirala vsakemu zunanjemu vplivu, ki jc zidala »kitajski zid«, ta država se je modernizirala in postala republika. Vladajoča rodbina Mandžu se jc odpovedala. Do smrti ohrani še svoje dohodke in naslove, pravic pa nima nobenih. Na njeno mesto stopi predsednik republike. Pri odhodu je vladarska rodbina izdala tri dekrete. Prvi ureja razmere rodbine do države. Drugi poudarja, da se je izvršil njen odstop, da se zabrani prelivanje krvi. Tretji pa določa osnovo republike. Za prvega predsednika jc izvoljen Juanšikaj, ki je bil doslej prvi minister kitajski. Priporočal je njegovo izvolitev dr. Sunjatsen, ki jo bil glavni vodja revolucije. Sam bo imenovan za poslanika v Londonu. — Razmere do zunanjih držav ostanejo neizpremonjone. Nova vlada je zaprosila velevlasti, naj potrdijo republiko. Kljub temu, da se je stvar tako mirno in dosti hitro rešila, vendar ni veliko upanje, da se razmere stalno urede. Dokler bodo razni princi iz odstopi vše rodbine živeli na Kitajskem, bodo delali in rvali proti republiki, četudi le tajno. Kranjski deželni zBor. Seja 7. februarja 1912. »Kočevske posojilnice«, in sicer zato, da se zabrani gospodarski propad nedolžnih žrtev, toda le pod pogojem, da se doseže v tem oziru sporazum z »Zadružno zvezo« in da se v ta namen prej po-polnoma zagotovi primeren prispevek solventnih činiteljev, ki so direktno ali indirektno zakrivili sedanje razmere »Kočevske posojilnice«. Računski sklep deželnega zaklada. Dr. Krek kot poročevalec finančnega odseka predlaga v tem oziru: Računski sklep deželnega zaklada za leto 1909. se odobri. Se sprejme. Različne doklade in pristojbine. Dr. Žitnik kot poročevalec in načelnik finančnega odseka predlaga glede pobiranja p o -kopališčnih pristojbin za trško pokopališče v Vipavi, naj se trgu Vipavi to dovoli in sc določajo za to gotove pristojbine. Sklepu naj se izposluje Najvišje odobrenje. Dr. Žitnik kot načelnik in poročevalec finančnega odseka predlaga, da se občini Jablanica dovoli za leto 1912, pobirati v davčni občini Jablanica 140 odstotkov, v Vrbovem 121 odstotkov, v Vrbici 117 odstotkov in Kuteževcm 150 odstotkov doklade na vse direktne davke razun osebne dohodarine. Nadalje predlaga, da sc občini Vrabča dovoli za leto 1912. po davčni občini Polje pobirati 119 odstotkov doklade. Finančni odsek predlaga, da se občini Stari trg pri Ložu dovoli za leto 1912. pobirati po davčnih občinah Gornje Jezero in Lipsenj 122 odstotkov doklade. Finančni odsek predlaga, da se občini Trnovo dovoli za leto 1912. pobirati po davčni občini Tominje 124 odstotkov in po občini Ilarije 201 odstotek doklade. Obenem predlaga poročevalec dr. Žitnik sledeči resoluciji; 1. Deželni odbor naj opozori županstvo občine Trnovo, da bo moralo pri kapnici v Harijah neprizadetim davkoplačevalcem pobrano doklado povrniti. 2. Deželni odbor se pooblašča, da za trajne zgradbe (šole, ceste, vodovode itd.), ki služijo poznejšim rodovom, ne dovoli pobirati previsokih doklad, ki bi presegale davčno moč prizadetega prebivalstva. Vse sprejelo. Različne zadeve. Lenarčič kot poročevalec finančnega odseka poroča o prošnji mesta Postojna glede pobiranja doklade in predlaga: 1. Občini Postojna se dovoli za leto 1912. pobirati 120 odstotkov doklade na vse direktne davke razun osebne dohodarine. 2. Deželnemu odboru se naroča, da izposluje temu sklepu Najvišje potrjenje. K o š a k kot poročevalec upravnega odseka poroča glede prošnje občine Veliki Gaber in Prapreče glede zgradbe nove ceste Temenica—Št. Lovrenc, in predlaga: Deželnemu odboru se naroča, da deželni tehnik na licu mesta prouči razmere glede zaprošene ceste ia v prihodnjem zasedanju stavi primerne predloge. Isti predlaga glede prošnje cestnega odbora v Logatcu, naj se okrajna ccsta Spodnji Logatec do postaje uvrsti med deželne ceste, sledeče) Prošnja se odstopi deželnemu odboru s priporočilom, da čimpreje ustreže v prošnji navedenim željam. Vse sprejeto. Ženska trgovska šola v Ljubljani, Jarc kot poročevalec šolskega odseka poroča o predlogu, ki ga je šolski odsek izdelal na podlagi svoječasnega samostalnega predloga poslanca Jarca in tovarišev, da se ustanovi v Ljubljani ženska trgovska šola. Predlog odseka se glasi: 1. V zvezi s slovensko trgovsko šolo se v Ljubljani ustanovi dvorazredna ženska trgovska šola, ki naj se po možnosti ustanovi že jeseni leta 1912. — 2. Deželni odbor ima v zvezi s kuratorijero slovenske trgovske šole ukreniti vse potrebno in o tem poročati deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju. 3. Deželni odbor naj izposluje tudi za to šolo redne prispevke tozadevnih faktorjev. Odsek priporoča tudi rcsolucijo dr. Pegana, da se deželnemu odboru naroča, naj se ravnateljstvo trgovske šole izjavi, kako bi se od strani ravnateljstva moglo urediti posredovanje služb za absolvente ia absolventinje te šole. Predlog se sprejmem Glavar naznani interpelacijo poslanca Mat-j a š i č a, ki vprašuje g. deželnega glavarja, zakaj da sc tako neobhodno potrebni vodovodi v občinah S u h o r, L o k v i c a, Črešnjevcc, R a -dovica in Metlika niso šc začeli graditi. Zagradba vipavskih hudournikov in izprememba občinskega in volivnega reda za mesto Ljubljano se od-kažela dotičnima odsekoma, izprememba zakonskega načrta o šolskem nadzorstvu se vsled nesklepčnosti odloži. Rešijo se različne prošnje; nekatere sc odklonijo, druge sc izroče deželnemu odboru v rešitev, kakor: prošnje občinskega zastopa v Gorjah za prispevek k zgradbi postajališča P o d -holm-Vintgar, prošnja železarske zadruge v Kropi za odpis obresti deležev in podaljšanje brezobrestnega posojila v znesku 4000 K ter za podporo za nabavo novih strojev; glede prošnje pripravljalnega odbora za zgradbo Vajeniškega doma v Ljubljani predlaga finančni odsek, da deželni zbor pozdravlja ustanovitev Vajeniškega doma v Ljubljani in naroča deželnemu odboru: 1. naj zagotovi deželnemu zastopstvu primeren vpliv v kuratoriju Vajeniškega doma, 2. naj stopi v dogovor s pripravljalnim odborom glede na nameravano ustanovitev in naj stavi prihodnjemu deželnemu zboru primerne predloge v tem oziru. — Glede prošnje »Kočevske posojilnice« za podporo v svrho sanacije tega zavoda predlaga finančni odsek, naj se deželni odbor pooblasti, da proti naknadni odobritvi deželnega zbora primerno pripomore iz deželnih sredstev za sanacijo Bera. Jaklič kot poročevalec upravnega odseka poroča o zakonskem načrtu glede razveljavljenja deželnega zakona iz leta 18%. in izpremembe deželnega zakona iz leta 1882. o odkupu bere za cerkve, župnije in njih organe. Pri tej priliki sc vname debata. Prvi se oglasi proti dr. Novak. Govornik je proti zakonu. Jc na stališču, da 5e mora bero sploh odpraviti, ker nasprotuje svobodi lastnine. Bero označi za krivično, neenako in v gotovih razmerah celo nasilno. Bera jc v breme tavczanccm in celo upravičencem. Nato govori dr. Krek. Ljudstvo ne stoji na stališču liberalccv, kar jc samoposebi umevno. Kjer sc odkup bere sproži, pravi ljudstvo takoj, da je to sama nagajivost, hudobnost in liberalna žlehtnoba. Dve stvari sta na beri lepi. nežni. Prvič: bera je edini ostanek natu-ralncga gospodarstva, je priča, kako ccrkev, ta najslalncjši in najkonservativnejši organizem na svetu, ohranja celo še principe prejšnjega gospodarskega sistema, medtem ko se ves ostali svet potaplja v materializmu, ki je oznaka denarnega gospodarstva. In ccrkev hoče s tem tudi zajamčiti neodvisnost svojih služabnikov, da nc bi postali uradniki. Drugič: v beri se ravno najbolj kaže ozka zveza duhovnika s kmetom. Današnja srednja šola odtuji mladino ljudstvu, in zato se dobe tudi nekateri duhovniki, ki pravijo: Proč z bero! Iz tega izvira tudi to, da nekateri, opiraje sc na razlog, da kmetija nič ne nese, opuščajo ekonomijo in dajo kmetijo v najem. Jaz pravim, to načelo jc liberalno, duhovnik bodi tudi kmet, duhovnik čuti s kmetom, duhovnik bodi prvi služabnik ljudstva! In ravno v beri je tej tesni zvezi podan poseben pečat. Vsak poizkus, razdreti to zvezo, duhovnika od kmeta ločiti, ga odtujiti kmečkemu gospodarstvu, pomenja nazadovanje. To bi nam dalo duhovnike-uradnikc, mi pa rabimo slej-koprej duhovnikov, ki bodo z vsemi kapljami svoje krvi ljubili naše ljudstvo, našega kmeta, ki nam s svojim delom zagotavlja našo svobodo! (Veliko odobravanje in ploskanje pri večini.) Višnikar govori proti predloženemu zakonskemu načrtu, pravi, da bera ni po duhu časa, razlaga različne inkonvcnijencc, ki so z njo združene, jo označuje za breme tako upravičencem kakor zavezancem in sc obširno peča s tozadevnimi zakoni. Končno predlaga resolucijo, naj se deželni odbor pooblasti, da v prihodnjem zasedanju predloži v zmislu njegovih izvajanj nov zakonski načrt. Drobnič pojasnjuje stališče kmečkega ljudstva v tem vprašanju. Gospoda Novak in Višnikar se čisto gotovo nc trudita za duhovne, kmečkih potreb in želja pa tiste kaplane, o katerih danes žc cel svet ve, da so reveži. Pa tudi kmetu nočete dobro, ampak nakopali bi mu radi le sitnosti. Rečem kot kmet čisto jasno: Naše pošteno ljudstvo daje rado bero gospodu. Če bi pa mi zakon naredili, naj se bera v denarju odkupi, pa bi vsi pisali: Glejte jih, ljudstvo hočejo zopet odreti, so zopet nove davke naložili! Matjašič se pridružuje predgovorniku. Liberalci imajo samo namen, da bi naredili razpor med duhovniki in ljudstvom. Kmet, to vsak ve, ki količkaj kmeta pozna, da raje in ložje v pridelkih kakor v denarju Če se kje kaj o odkupu sliši, je gotovo, da je kak magnat ljudstvo nahujskal. Pri glasovanju se resolucija Višnikarja odkloni in sprejme predlog odseka, oziroma priloženi zakonski načrt. Razprava o deželnem proračunu za leto 1912. V generf.ini debati je bil najbolj znamenit govor dr. Kreka, ki smo ga priobčili v zadnji številki in ga končavamo danes. Govorili so tudi: grol Barbo, dr. Eger, dr. Triller, katere je dobro zavračal dr. Žitnik. Govornik se obrača proti dr. Tavčarju in dr. Trillerju zaradi njunih govorov v Prestranku in Planini. Liberalci očitajo deželnemu odboru, da m zapravlja in da izkazujejo računi o dezelnein gospodarstvu žc tri milijone kron primanjkljaja. Kako libcralci te številke dobijo? Tako, da scštcva|0 proračunana primanjkljaja iz I. 1911. m 1912., to jc leta 1911. se je proračunalo 1,200.000 kron, i. 1912. pa 1,500.000 kron, skupaj 2,700.000 kron, okroglo tri milijone. Resnica pa je, da danes niti knjigovodstvo šc nc ve, koliko bo dejanski primanjkljaj za leto 1911. znašal, še manj seveda more kdo vedeti, kako visok bo primanjkljaj za leto 1912. Čc pa pomislimo, da se je za I. 1909. proračunal primanjkljaj 860.734 K, v računskem zaključku pa jc znašal 24.478 K, če pomislimo dalje, da računski zaključek leta 1910. izkazuje primanjkljaj 90.000 kron, potem lahko sklepamo, da bo tudi za leto 1911. in 1912. dejanski deficit manjši, kakor sc je proračunal. Kdor hoče govoriti resnico, ta more govoriti le o deželnem deficitu 24.478 + 90.000 kron, to jc 114.478 K, kdor pa to zvišuje na tri milijone, ta laže. Gospodje od narodno-napredne strani pa v eni sapi, ko nam očitajo, da zapravljamo, zahtevajo večje izdatke. Tako zahtevajo regulacijo učiteljskih plač. Učitclj-stvo je res slabo plačano, toda jaz vas vprašam, zakaj pa vi niste zanj nič storili? Imeli ste vendar tukaj večino. Ko bi zdaj mi plače recimo za en milijon zvišali, je čisto gotovo, da bi zopet hujskali ljudi, da lahkomišljcno denar razmetamo. Vi vedno politični bojkot navajate. Jaz sem 22 let član te zbornice in bi v tem oziru lahko marsikaj povedal, pa ne bom. Samo to omenim, da poznam ljudi, ki niso liberalcem bili všeč, pa so zato celih 18 let čakali zastonj na neko cesto, čeprav sem 18 let zanjo moledoval. In ko sem javno v zbornici rekel, da nc gre ljudi tako zapuščati, da je kmet največji revež, ste sc vi iz kmeta in njegove revščine norca delali! — Kako vi pretiravate, se najbolj očitno vidi iz lega: dr. Triller je v Planini rekel, da bi se morale zvišati dokiade najmanj za 100%, ako bi se hotelo spraviti deželne finance v ravnotežje. Če znnša cn proccnt 38.000 K, potem bi znašalo n. pr. 60% 2,322.000 K. S tem bi nc napravili v budgctu samo ravnotežja, ampak bi šc velik prebitek imeli. Kako naj sc potem označijo take trditve, kakor dr. Trillerjeva? Dr. Triller je v svojem današnjem govoru celo vsote, ki smo jih vzeli iz lastnih zakladov, štel med dolgove. Čc hoče kmet hišo popraviti, pa gre v hranilnico po svoj denar, ali se to pravi dolgove delati? Sicer pa se ne more niti reči, da bi se bilo vsled tega zmanjšalo deželno premoženje. Nekateri fondi so sc cetralizirali v deželnem fondu in nekaj tega sc je porabilo za električno centralo in za Robcž, dve stvari, ki po-menjati jako koristni .investiciji, katere ne pome-njajo nobene izgube, ampak nasprotno dobiček. Dr. Triller je trdil, da so naša podjetja nesrečna, češ, da smo iz državne užitnine, ki smo jo sami v zakup vzeli, imeli leta 1911. 100.000 kron izgube. Ni pa povedal, da izkazujejo računski zaključki iz prejšnjih treh let same prebitke, s katerimi sc la izguba pokrije, sicer pa je primanjkljaj 1. 1911. zakrivila deloma slaba letina, deloma pa to, da sc šc ni začela graditi belokranjska železnica. Če ne, bi bil tudi leta 1911. dobiček; siccr pa se vrše zaradi povračila te vsote pogajanja s finančnim ministrstvom. — Gospodje od narodnonapredne stranke očitajo deželnemu odboru, da glede novih projektov ne predlaga številk. Gospodje, jaz vam pa bom zdaj povedal, da prebrskajte vse akte deželnega odb ora, vse preiščite, in nc boste nikjer našli, koliko je stalo deželno gledišče in deželna bolnica! Gospodje, le preiščite, nikjer nc boste ničesar našli! Tega niste nikoder zapisali, niste deželnemu zboru nikoli predložili obračuna, nobenega računskega zaključka! Jaz sem pri deželnem odboru večkrat poizvedoval, a nisem nikoli ničesar izvedel. Privatno sem pa izvedel, da jc gledišče stalo 300.000^ bolnica pa 800.000 kron. O 1.100.000 niste dali nikoli nobenega obračuna! In ko so gospodje od narodnonapredne strani izvedeli, kdo mi jc te številke povedal, so ga hoteli uničiti, dasi je bil mož velik liberalec! — In če sc vrnemo k deželnim financam, mora vsak priznati, da je naša večina sila veliko splošno koristnega storila, ceste in vodovode je morala zgraditi, morala jc popraviti, kar je bilo preje zanemarjenega. In kljub vsem tem velikim izdatkom mirno lahko trdim, da stoji ra-zun Nižje Avstrije Kranjska v finančnem oziru najbolj ugodno med avstrijskimi kronovinami. Prc-skrbcl sem si od knjigovodstev različnih dežela zanesljive podatke. Povsod drugod razun Nižje Avstrije so dokiade neprimerno višje kakor pri nas deficit veliko večji, relativno računano seveda' Bukovina ima 96% dokiade. 2 milijona primanj- kljaja, 30 milijonov deželnega dolga, zdaj hočein dokiade na 120% zvišati; Dalmacija ima 67%, licija 80%, Moravska, tako bogata, 57% „a di! rektne, 63% na indirektne davke, primanjkljaji 21,000.000; Češka, najbogatejša dežela, 55%, dežel, nega dolga 197 milijonov, primanjkljaja 31,000.000' zdaj iščejo posojila 125 milijonov; na Goriškem' 20% na direktne, 30% na indirektne davke, 120"-' na užitnino, šolstvo morajo okraji sami plačati, in siccr 62—160% dokiade, ceste plačajo okraji, nu dežela, ki daje samo podpore, bolniške strošku nosijo okraji, primanjkljaj je 900.000 K, za leto 1912. ga je 1 milijon proračunanega. O finančnem stanjii Štajerske ni mogoče niti kaj oficielncga izvedeti, nočejo povedati, kako stoje, dve tiskani strani si! predložili deželnemu zboru proračuna. Izvedel sem, da znaša primanjkljaj najmanj 16 milijonov i« popolnoma upravičeno jc, da se naši tovariši ni Štajerskem upirajo takemu gospodarstvu. Koro-ška ne stoji boljše od nas, ima pa 67% dokiade na direktne davke, zraven še druge naklade, lov. ske karte zelo veliko nesejo. Istra, Tirolska, Da!-macija (govornik navaja številke), vse slabo sloje, _ Čc nam kdo očita slabo gospodarstvo, da za. pravljamo, krademo in ne vem še vse kaj, la ali prismojen ali pa hudoben. Gospodje, govoril« resnico na svojih shodih! Vi pravile, gospodje, da bo napredna ideja živela dalje. Vnša, gospodje, čisto gotovo ne! In zgodilo sc vam bo v prav do-glednem času, da boste prišli med dva kamna, da vas bo zmlela krščanska demokracija nu eni, socialna demokracija pa na drugi strani. Isti proco« bo pri nas kakor v Franciji, na Španskem, v Nemčiji. Rečem čisto odkrito, gospodje, vaš liberalizem nc pomeni nič drugega kakor sebičnost in hinavstvo! Jaz morem le pomilovati gospode, ki sc teh idej držijo! (Veliko odobravanje in plivi anjc pri večini.) Deželni glavar prekine nato sejo in napove prihodnjo sejo v petek, dne 9. t. m. ob pol 10. uri dopoldne. Zv&n veraili M. Bilo jc nekako v sredi prve polovico devetnajstega stoletja. V mračni, nizki sobi stare hiše je okrog nu/.*' na kateri jc slala velika stokleniia vina, sedelo deset od nog do glave oboroženih mož; govorili so polglasno, eden u pa stal pri vratih na straži. Ako bral« cu, malo veščemu zgodovine, poveril", da se godi (a povest v Madrida, glavnem mostu Španske, bo kmalu slutil, kdo bi bili ti možje in kakšni s« njm naklepi. Veleizdajniki so takrat lajno preplavljali deželo in S uvali tisoče m tisočo k uporu zoper kraliico-in,'1'1"'" njo. Imenovali so se »progresi ti« ali naprednjaki, in kaj jc bilo njih >r(,-sl"J jasno priča dejstvo, da sta bila njih in njih gonja naperjena v prvi vrsti proti cerkvi in duhovščini in zlasti prjj" ti redovnikom in samostanom. Na- nl'" hovem programu jc med drugimi »svoboščinami« in »napredki« stalo prega-njanjc jezuitov, odprava vseli sanjo* slanov, uropanjc cerkvenega premoženja. Prostozidarstvo, ki je bilo prcp°; vedano, so javno zagovarjali in stavi i in bogat jud naj bi bil po njih načrti" bodoči ministrski predsednik, N8!" urnazanejša sredstva so uporabljaj da so raznotili v ljudstvu upor in g® pridobili za svojo namere. Laži in ostudnojga obrekovanja proti cerkvi in njenim služabnikom so bila na 'dnevnem redu, kar je v očeh svobodo-inislecev in drugih podobnih borilcev va ljudsko kulturo seveda dovoljeno in pravično. »Stvari stoje izvrstno«, je poročal eden izmed zbranih; »ljudstvo trumo-ina dere za nami in najboljša naša zaveznica je sedaj kolera. Ves svet verjame, da so farji, zlasti jezuitje, zastrupili' vodnjake in da odtod prihaja bolezen. Posebne izdaje listov s temi novicami srno razširili po mestu; naši agentje delijo med sirote in vdove denar in pri tem namigujejo z nekoliko spretnimi besedami na samostane; jjudsivo vsled tega kar gori in komaj čaka trenutka, da sežgo in postrele jucnibe od prvega do zadnjega.« »Čudovito naključje! Kakor nalašč voda na naš mlin!« je zaklicai nekdo drogi in oči so so mu zlobno posvetile; »najprej suša na polju, sedaj pa kuga, in to zlasti v stanovališčih revnega ljudstva. To bo naprednjakov, kakor Kobilic!« »Živela lakota, živela beda, živela kolera!«, je vpil tretji in izpraznil svoj kozarec do dna. Njegov sosed, mlad mož čednega obraza, se je nehote pomaknil v stran pri teli proznih besedah; nek čuden nemir se ga jc polastil. Nato je vprašal: »Kedaj pravzaprav izbruhne vsa Dlvar?« Predsednik je poskusil dvocevni samokres, ki je ležai pred njim na jnizi, ga čez nekaj trenutkov zopet odložil in roket mirno: »Še nocoj!« »Izvrstno!« mu je pritrdila družba zamolklo. »še nocojšnji večer bodo goreli štirje samostani«, je nadaljeval vodja (iružlie, »in kakor upam, nekaj ducatov jezuitov in frančiškanov bomo ibrczdvonmo poslali na oni svet. Mi se bomo razdelili; jaz in Diego greva nad jezuitski samostan, ti, Fernan«, se je obrnil proli mlademu, brhkemu možu, jobiščnš v imenu svobode in napredka očete fran iskano, vi drugi štirje pa nahuj*kalc druhal na bogati samostan San Doniingo. Naši agitatorji nam pripeljejo posamezne trume zaveznikov, druhal sc nam bo pridružila sama. Da bo šlo vso kakor na en udar, se bo gla-| silo povelje: »Nad samostane!« takoj na prvi glas večernega zvona. Do takrat imamo še časa poldrugo uro. Proti polnoči se snidemo, ako se ne pripeti kaj izrednega, zopet tukaj. Razumeli? Kobro!« »Dovoli mi par kratkih besed«, se 3e dvipnil sedaj oni z imenom Fernan. »Ali bi ne bilo bolje, da počakamo, da odzvoni »Zdravo Marijo«?« . »Zakaj?« je vzrojil kolovodja; »ali M Praznoveren strahopetec?« . Zaiiičljiv, samozavesten nasmeh Jo bil prvi Fernanov odgovor; nato je nadaljeval: »Ljudstvo je še babjever-''o; preveč je še navajeno na češčenje matere Božje in na molitev za verne '"se, kadar se zvečer oglasi zvon iz •vonika. Zato mu pustimo še njegovo . (-corno zvonenje in udarimo pozneje; UJ "£ačo se nam še cel naklep lahko ponesreči. Ko bo po Zdravi Mariji utihnil zadnji zvon za verne duše, tedaj se oglasimo mi, tedaj zaori po mestu naš klic svobode, co bo podžigalo; kaj pravite na to, tovariši?« Ti so se strinjali z njegovim predlogom, predsednik se je moral udati. Čudno razpoloženje je zavladalo med zarotniki, ko so se pripravljali na odhod. »Rad bi vedel, kaj te jo pravzaprav privedlo do tvojega predloga?« vpraša eden Fernana. Ta odvrne mirno: »Lahko uganeš sam. Menihom, ki jih pošljemo nocoj na oni svet, sem hotel pustiti še časa za molitev zase in za duše v vicah. To dovolijo celo zločincu pred smrtjo, pa naj rabelj na Marijo in duše v vicah veruje ali nc.« Oni je »začudeno zmajal z glavo in mrmral sam s seboj: »Ti šc nisi cel na-prednjak, kakor bi se spodobilo.« Poldrugo uro pozneje so stoterni zvonovi doneli nad glavnim mestom in zvali ljudi k angelovemu češčenju in k molitvi za uboge duše v vicah. In kdor je bil še veren, je molil k nebeški Kraljici za trpeče brate in sestre na strašnem kraju trpljenja in pokore. Sedaj je izbruhnil vihar in kmalu so so dvigali tu in tam rdeči plameni proli nebu. »Svoboda« je gospodovala s klanjem, požigom in ropanjem. Zopet so zabrncli zvonovi, vojaštvo je zarožljalo po ulicah, počili so streli, dolgo je divjal boj med vladno motijo in uporniki. Ko so pa zvonovi iz zvonikov naznanjali dvanajsto uro, je ležalo že več sto upornikov zvezanih po ječah, stražilo jih je vojaštvo z nabitimi puškami in nasajenimi bajoneti. Urni jezdeci so bliskoma dirjali na grad La Granja, kjer je bivala kraljica, da pri njej izposlujojo povelja glede sestave vojnega sodišča in obsodbe upornikov. Dva dni pozneje je bil Fernan obsojen na smrt. Ako kraljica obsodbo potrdi, bo čez tri dni nesrečnež ustreljen. Fernanovi ženi so dovolili, da je smela obiskati svojega moža, ki je bil kot ud glavnega upora zaprt v posebni celici. Ta je bila nedolžna, pobožna duša, ki je živela edino za Boga in za svojega soproga in ni imela niti najmanjše slutnje, v kakšne zanjke so bili zvabili revolucijonarji njenega Fernana. Z bolestnim krikom sc je zgrudila na tla, ko ga je v težkih verigah na rokah in nogah zagledala pred seboj. Njeno gorje je bilo brezmejno. Kako srečno sta živela s svojimi tremi otročiči, dokler ni zašel v družbo ro-varskili tovarišev; ti so lahkovernega nesrečneža kmalu privedli do tega, da je začel brati puntarske časopise, zahajati k njihovim sestankom in da je nazadnje poslal član skrivne družbe »progresistov« — upornikov. Res, mnogokrat ga jc vest hudo pekla in mu očitala njegov korak, a strah pred . zasmelioin od strani sodrugov ga je zadrževal, da jim je ostal zvest. In sedaj _ konec vsega! Postal je zločinec, upornik — dasi so bile njegove roke čiste — in moral je končati kot izdajalec domovine in njegova družina izgubi očeta in variha. Kako bridko, da ni mogoče povedati, mu je bilo sedaj naenkrat slovo od žene, katero je vedno iskreno ljubil in čislal, slovo od nedolžnih otročičev! Rad bi ji bil dal čutiti to svojo bolest in tugo, a premagal se je, ker ji ni hotel množiti njene žalosti. Tako je v nemi obupnosti strmo zrl nekaj časa ženo, nekaj časa težke verige in gole, vlažne stene svoje ječe. »Oj, ljube, uboge duše v vicah, molite, prosite za Fernana!« zavpije zdajci, kakor gnana po notranjem navdih-njenju, njegova žena; »prosite zanj pri Bogu, da se ga usmili! Vse svoje življenje se vam bom zahvaljevala v svoji skromni molitvi, če mi po svoji pri-prošnji ohranile mojega ljubega moža! — O, Bog, o, Bog,« je zaklicala znova, »ne zapusti me v stiski!« Ta pretresljiva prošnja je segla Fernanu do srca. Sklonil se je nad svojo ženo, jo dvignil kvišku in ji rekel s prisrčnim glasom: »Ljuba moja, potolaži se in nc toguj! Saj moramo vsi enkrat umreti. Popolnoma se udajmo v božjo voljo. Sedaj uvidevam, da sem zaslužil neštetokrat, da me kaznuje pravična roka Vsemogočnega. Njega sem bil zapustil in zidal na hudobne, ničvredne ljudi. Kaj so storili z menoj ti »prijatelji« v nevarnosti, ko je pri-marširalo vojaštvo in so žvižgale smrtonosne kroglje? Da bi zavarovali svojo lastno kožo, so za menoj zaklenili in zastavili samostanska vrata in me pustili zunaj brez zavetja na milost in nemilost vojaškim bajonetom. To jo zvestoba in hvaležnost svela. In prav se mi godi, saj sem zaslužil; hvala Bogu, ki me je pripeljal zopet do pravega spoznanja; rad dam življenje kot spravo za vse hudo, kar sem zakrivil, kar sem zlasti prizadejal tebi in svojim otrokom.« Zena se ga je strastno oklenila in jokala neutolažljivo. »In sedaj, predraga,« je nadaljeval, »bi te prosil še ene reči. Predno umrjem, se hočem resno spira viti s svojim Bogom. Če bi bila božja volja, da bi imel še daljše življenje pred seboj, tedaj bi hotel jasno pokazati, da je moje kosanje resnično, odkritosrčno. Sedaj mi pa ne preostaja drugega, kakor skesano priznati, kar sem zagrešil in ponižno prositi Boga usmiljenja in odpuščenja. Zato pojdi in pokliči mi spovednika! Potem pa moli z otročiči, da bi mogel vse prav in dobro opraviti!« »O, ljubi Fernan!« je plakala žena na njegovih prsih, »kako si dober I Saj sem vedno mislila, da ne moreš biti hudoben. Ah, sedaj bo zopet vse dobro in v mojem srcu vstajajo novi, trdni upi, da te nam bo ljubi Bog ohranil!« Odšla jc in po preteku ene ure se oglasi pri obsojencu častitljiv redovnik. Po spovedi, ki je trajala precej dolgo, pravi Fernan: »Sedai imam šo 5» eno dolžnost, namreč povrniti škodo samostanu, ki je bil poškodovan po mo.i krivdi. Ali bi ne hoteli govoriti s patrom gvardijanom, kako visoko ceni vso škodo, da potem kot svojo poslednjo voljo naročim svoji ženi — kolikor mogoče — poravnati ta dolg?« ■ »Dragi moj sin,« odgovori redovnik ginjen, »stvar je skoraj docela poravnana. Umora nimaš na vesti nobenega; oni del samostana pa, ki je pogorel, je bil žc star in bi ga bilo v dogled-nem času treba podreti in kar je druge fekode, je malenkostna; pravzaprav so pa to povzročili drugi. Pri vsem tem pa ti lahko sporočim, da ti je vse, kar bi bil samostanu dolžan povrniti, odpuščeno in sicer po izrecnem zagotovilu predstojnika samega. Ako je božja volja, da te v cvetju let iztrga iz rok tvojih dragih, je to dovolj trda in bridka pokora. Zato ni misliti, da bi samostan tvoji vdovi in osiroteli deci vzel le en vinar od njihove dedščine. Ako te pa vladarica na prošnjo tvojih po-mirosti in pozneje enkrat zopet dobiš svobodo, daj miloščino v ta namen.« »Toda, kdo mi je porok, da smem biti pomirjen in da mi ni treba ničesar povračevati?« vpraša jetnik. »Jaz,« je bil odgovor, »gvardijan onega samostana in provincijal. Sporočil bom vso zadevo redovnemu generalu, in 011 bo potrdil.« Obsojenec je bil ganjen do srca: »Jezus, dobri in krotki, ponižni in potrpežljivi — to je tvoja osveta in osve-ta tvojih naslednikov!« je vzkliknil; nato je pred redovnikom padel na kol-na in ta ni mogel zabraniti da bi mu Fernan ne poljubil suhih rok. (Konec prihodnjič.) Udinja iz Segovije. V srednjem veku v nobeni deželi ni bilo toliko judov kakor na Španskem. Tu so imeli predpravice, kakor-šnih nikjer drugod niso imeli; celo svoje judovsko sodišče so imeli. Tako Deželni zbor kranjski ima prihodnji četrtek, dne 22. februarja svojo zadnjo sejo v zimskem zasedanju, ker sc dne 5. marca zopet snide državni zbor. Obširneje poročilo o zadnjih sejah deželnega zbora bomo objavili v nadaljnih številkah, ker hočemo cenjenim čita-teljem podati kolikor mogoče jasno sliko o vseh važnejših razpravah. Na ljubljanski rotovž se je že vselilo zelo živahno gibanje, ki ga namreč povzroča klub S. L. S. Naši obč. svet-6> je bilo tudi v kastilskem mestu Sego-viji. Tu je bila leta 1230. nenavadna judovska sodnijska obravnava, o kateri hočemo tu poročati. Estera, mlada in lepa žena bogatega juda, je bila obdolžena zakonske nezvestobe. Vse judovsko predmestje je bilo vsled tega silno razburjeno. Moški so jo kot krivo obsojali, ženske pa, ki so sicer najbolj brezobzirne sodnice svojega spola, so trdile, da je nedolžna kot Suzana in so prosile Boga, naj pošlje kakega Daniela, da jo resi. Toda Daniela ni bilo in tako imenitno so bile priče, ki so zoper njo pričale, da so jo sodniki obsodili na smrt. Dovolili so ji samo to polajšavo, da ne bo kamenjana, ampak da bo umrla hitre smrti. Kristjani v Scgoviji so imeli veliko sočutja z Esterino usodo. Govorilo se je med njimi, da jo je ta ali oni videl v mraku v stranski kapelici stolno cerkve, kjer je pobožno molila pred podobo Matere božje. Morda jc nameravala — so rekli — postati kristjana in so jo ravno zato rabinci obsodili v smrt, da bi je krst ne odtegnil njihovi sodnijski oblasti. Toda sedaj je bila obsojena na smrt in nemogoče je bilo kristjanom poseči v prastare pravice segovijske judovske občine. In tako je prišel dan, ki je imel biti poslednji za Estcro. Četrt ure od mesta je bil globok prepad, v katerem je izviralo mnogo studencev. Najvišja skala nad prepadom se je imenovala E1 Saltos. S te skale so nameravali obsojenko pahniti v grozno smrt. Roke zvezane na hrbtu, spremljana od dveh biričev, vseli rabincev in silne množice rojakov je nastopila Estera žalostno pot. Resno in mirno je stopala, bolj podobna mučcnici kakor pa obsojeni hudodelnici. Pot jo je peljala mimo stolne cerkve. Tu dvigne sklonjeno glavo in se ozre z nepopisno prisrčnostjo na kameniti kip Matere božje nad cerkvenimi vrati. »Mati Nazaren-ca,« zakliče, »reši me ti, ker sem nedolžna!« niki so liberalcem takoj v prvih sejah jeli zelo odločno gledati na prste. Časov, ko so se liberalni doktorji kar lepo pomenili med seboj, ne bo več nazaj, za to bo že poskrbela naša stranka v ljubi j. obč. svetu. Posnemajte in ne odlašajte! Frav lepo število »Domoljubovih« naročnikov je v zadnjih par tednih storilo svojo dolžnost, na katero smo jih opozarjali v zadnjih številkah. Kdor torej nc mara, da bi se mu ustavilo pošilja- Velik nemir nastane med množico pri teh besedah. Nekaj kristjanov pQ, skusi ubožico iztrgati biričem. Toda judov je bilo več in izlalika prežetiq kristjane. Kmalu nato pride Estera do pre, pada. Peljejo jo na skalo E1 Saltos. Šc enkrat se ozre Estera proti nebu , potem zapre oči. Roke biričev jo pograbijo, jo dvignejo kvišku in jo pahnejo čez roii skale . . . Toda zdi se ji, da pihlja okoli njo lahen vetrič, ki jo prijetno hladi. Ali je smrt tako sladka? Ali se ji samo sanja? Ne, ne sanja se ji: naenkrat začuti zopet trdna tla pod nogami — a ne čuti nobenega sunka, kakor otrok, če ga skrbna materina roka zopet posadi na zemljo. Ozre sc okoli sebe — povsod nebotične skale! V naročju skrivnostni! sile je bila prenesena na dno prepada! Estcrini sovražniki so bili preplašeni. Niso se upali ustavljati glasu božjemu, ki je tako čudežno govoril. Eden izmed njih je celo očitno priznal, da je bila Estera po nedolžnem obdolžena, zato da ne bi mogla prestopili h krščanstvu. Vsled tega dogodka jc prišel kaslilski kralj Ferdinand Sveti sam v Segovijo in je čudovito oteto vzel v, svojo zaščito. Kmalu nato je bila krščena in je dobila ime Marija del Salto. Živela je še nekaj let v samoti, jc naprej povedala kralju, da si bo osvojil mavriško mesto Sevilo in je umrla v cvetju let, kot svetnica spoštovana od ljudstva. Še danes sc vidi v Segoviji v stolni cerkvi njen grob. Na njenim grobnem spomeniku je umetniško izklesan dogodek, ko je bila pahnjena s skale v prepad; spoda j pa jc zapisano: »Tu počiva blažena Marija del Salto, od Boga čudežno oteta ob prepadu pri studencih. Ostanek življenja je preživela v molitvi in je umrla kot katoliška kristjana leta 1237.« Mati božja pa, katero jc judinja Estera v smrtni sili poklicala na pomoč, so od tistega časa časti pod imenom: »Naša Ljuba Gospa pri Studciii cih« kot patrona mesta Segovije. nje ravno sedaj, ko jc list najbolj zamj miv, naj nemudoma porabi položnico in pošlje po njej znesek 3 K kot naročnino do konca leta 1912. Kanonična vizitacija in birmovauje bo letos v dekanijah Litija, Radovljica, Ribnica, Leskovec in Idrija. Red je tale: Kresnice 1. maja, Stan-ga 3., Janče 4., Prežganje 5., Javorje 7., Primskovo 8., Jesenicc 12., Radovljica 16., Bled 19, Bohinjska Bela 20., Bohinjska Bistrica 21.. Srednja vas 2?.* [ViVMVMVMViVMVM^ 1 RHZGLED PO DOmOVINI ^YMYMY4YMYMVMVMYMVMYMYMVMYMYMYMVMVMVMVMVMYMVMViV4V4V irnnrivnik 23., Begunje 2. junija, Le-? 3 Lesce 4., Mošnje 5., Ovsiše 8., i%ro-b® o Dobrava 10., Kamnagorica 11., i iuhno 12., Breznica 14., Koroška Iie-.. ifi Sv. Križ 17., Dovje 18., Rateče 19., Kranjska gora 21., Gorje 23., Zasip 24., So 25., Dobrcpolje 29., Velike Lašče Sto gkorjan 1. julija, Turjak 2., Rob 4., Velike 1'oljane 5., Sodražica 7., Struge 0 Ribnica 14., Grčarice 17., Dolenja vas 18, Gora 20., Loški potok 21., Dra- 1 23 Sveti Gregor 25., Idrija 22. sep-fembra, Vojsko 24., Godovič 26., Za-vrac 27., Gora 28., Spodnja Idrija 29., ledine 1. oktobra. Ziri 17. novembra, l eskovec 6. oktobra, Raka 7., Čatež 9., Velika Dolina 10., Cerklje 12., Sv. Križ j3 Sv. Duh 15., Bučka 17., Škocjan 20., Št'Jernej 21., Kostanjevica 22., Boštanj ii, Studenec 26., Krško 27. »Ljudski oder« priredi prihodnjo nedeljo, dne 25. februarja, znano dr. Krekovo igro »Tri sestre«, ki so jo z lepim uspehom igrali že na raznih pode-želnih odrih. Začetek točno ob pol 8. •uri zvečer. Vstopnice se dobivajo v predprodaji v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Več povedo lepaki. Dekan Bohinc umrl. V soboto, dno 17. februarja, zjutraj je umrl v Bra-glovfcah slolni mestni župnik v pokoju Jakob Bohinc v starosti 82 let. Pogreb se je vršil v ponedeljek zjutraj ob 10. uri. Poroka. Andrej Oset, posestnik Tolf/lovrške slatine, se je poročil dne 10. februarja z gdč. Marijo Urbane. Usodepoln udarec. V nedeljo, dne il2. februarja, popoldne je umrl v bolnici v Kandiji Tratnikov sin Franc iz Šempetra pri Novem mestu, ker ga je prejšnji večer 18 letni Alojzij Bevc iz Kija tako nesrečno s polenom udaril po glavi, da se je takoj zgrudil nezavesten. Bevc se jc takoj javil sodišču, poprej pa še prosil odpuščanja svoje in stariše umrlega fanta, opetovano zatrjujoč, da je mislil samo kaznovati Tratnikovega, ki je neki večkrat nagajal mlajšim fantom in jih podil spat. Oba fanta sta si bila sicer prijatelja. Strašna nesreča. Dne 12. t. m. je v nekem sporu vrgel čevljarski mojster France Kašica velike škarje __ proti Hletnemu vajencu Jagodiču. Škarje so prodrle fantu suknjič, srajco, kožo in mu ranile pljuča. Na pol mrtvega so Pripeljali v bolnico usmiljenih bratov i* Ka?;dijo. Težko, da bi okreval. Neusmiljenega mojstra so zaprli. Vozova trčila. Blizu Kapele sta trčila vozova posestnikov Andreja Komuna in Luko Stobarja. Štobarjev fonj je dobil take poškodbe, da jo takoj poginil. Štobar ima 1000 K ško:lc. Slrr.šna nesreča pri streljanju. V Brusnicah so v nedeljo zvečer, dne 11. m., streljali na čaat nekemu ženinu. Možnar se je razpočil in pri tem je tri inladeniče strašno razmesarilo v obraz »n sicer i71etnega Jožefa Babiča, 2ilet-J'ega Jožefa Nosana in 211ctnega Jano-z,a Sašeka. Enemu je odtrgalo nos, ''rugemu raztrgalo ustnice, vsem trem "darilo v oči, da bodo najbržo za ved- no slepi, odtrgalo jim kožo po obrazu, enemu je celo les, a katerim je bil nabit topič, prodrl oko in ostal v možganih. Bil je strašen prizor. Ob 11. uri zvečer so jih pripeljali v bolnico usmiljenih bratov. Nesreča na gorenjski železnici. V noči od 16. na lt. februarja je sprevodnik Frank Franc pripenjal v Podnartu železniške vozove in prišel med odbijače, ki so ga prijeli in strahovito poškodovali. Naložili so ga na vlak, v katerem je pa že med vožnjo do Kranja umrl. Nesrečna žrtev poklica zapušča vdovo in devet nepreskrbljenih otrok. Pokopali so ga v nedeljo, 18. t. m. na kranjskem pokopališču. 131etna učenka utonila. Dne 7. t. m. se je vračala iz gozda proti domu, ko je nesla očetu kosilo, 131etna učenka Jožefa Kotnik iz Vrhpolja pri Kamniku. Na opolzli brvi čez potok Nevljica jej je noga zdrknila in deklica je padla v deroči potok. Vse iokanje je bilo zaman. Za ponesrečeno žaluje poleg starišev tudi neveljska šola, katere najpridnejša učenka je bila rajna Jožefa. Naj počiva v miru, dobra dušica! Poročil se je dne 7. februarja v Šmihelu pri Pliberku član in tajnik Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva Anton Vauti z društveno članico Marijo Carf iz znane rodbine v Gonovecah. Poročil ju je ženinov brat semeniški duhovnik č. g. Alojzij Vauti. Nevesta je bila pred letom družica temu gospodu kot novomašniku. Pokopali so v Libeličah na Koroškem minuli teden odločnega moža naše stranke posestnika Jan. Šlebnika. V slovo mu je ob odprtem grobu govoril domači g. župnik. — V Potofah iste župnije je umrl 8. februarja 351etni posestnik in podružnični cerkvenik Jan. Stravnik. Ogenj. V Domačni vasi na Koroškem, je bil v soboto, dne 10. svečana, zjutraj ob pol sedmi uri izbruhnil ogenj pri Lesjaku na skednju. Družina je bila ravno pri kosilu. Živino so rešili. Skedenj je zgorel in vse, kar je bilo notri. Posestnik je zavarovan le za kakih 8000 K. — Dne 14. t. m. zvečer je pa gorelo poslopje viteza pl. Opoltzer, na Suhi pri Labodu, kateremu je zgorelo ogromno veliko krme in slame z vsemi gospodarskimi stroji. Brizgalnica ni nobena prihitela radi pomanjkanja vode v bližini zgorelega poslopja. Vsa rogata živina, 35 komadov in 5 konj je bilo rešenih. V silobranu. Pred par dnevi je šel kočarski sin Franc Gobec z Dolenje-vasi pri Brežicah v Starovas. Med potjo je prišel skupaj s posestniškim sinom Novakom iz Zverinjaka. Med obema je nastal prepir in kmalu nato pretep z nožmi. Ko si Gobec ni vedel drugače pomagati, je ustrelil iz revolverja na nasprotnika ter ga smrtno-nevamo ranil. S fižolom se je zadušila. V Pekrah pri Mariboru je prebirala železničarje-va vdova Ivana Lešnik fižol, 18mesečni njen otrok je sedel pri materi in se igral s fižolom. Pri tem je vtaknil eno zrno v usta, ki mu je zdrknilo v grlo in obtičalo v sapniku ter otroka zadušilo. V Ameriki umrli Slovenci. V Joli- etu je umrl Fran Doles, oženjen, star 35 let doma iz vasi Mahneti pri Cerknici. — V Minneapolis Min., je umrla soproga Ignacija Schnabl, ki je bila slovenska Korošica, stara 32 let. — V Clevelandu je umrl rojak Alojzij Muha, star 43 let, doma iz Studenca pri Postojni. — V Ely, Min., je umrl Slovenec Anton Oblak, star 30 let. — V Sali-di, Colo., je umrla soproga pred enim letom umrlega Jakoba Pote, ki je zapustil 5 nedoraslih otrok. Zadruga čevljarskih mojstrov * Tržiču vljudno naznanja, da se prične delo za preizkušnjo dne 26. svečana, preizkušnja se bode vršila dne 3. sušca Pojasnila se dobe pri g. Lovro Poga-čarju, zadružnemu načelniku. Q)ivAxakuJ(uv jtur&y[Tnfl»l'>wu>tni^ * C A&nor kav /t>owxn>a£no' anamhcr J jjfuvj Amsrumv lCatfoieirwv. AriaJbtn&dmfv fioonamfect/. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 '/2°/o brez kakega odbitka Me m od i »raj Ha i. Glej inserat! □annauuuaaaananna Gorenjske novice DaaaaaaaaannaaaaD g Ribno pri Bledu. Od 3. februarja skozi en teden se je pri nas obhajal sv. misijon. Tekom sedmih let je to drugi sv. misijon v Ribnem. Vodila sta ga dva čč. gg. lazarista iz Ljubljane, namreč preč. g. superijor Valentin Eržen in preč. g. Klančnik. Oba gospoda sta bila na svojem mestu, neumorna delavca na prižnici in v spovednici. Ljudje so v polnem številu prihajali vsak dan v cerkev, z zanimanjem poslušali božjo besedo ter pobožno prejemali sv. zakramente. Zato bodi srčna hvala izražena čč. gg. misijonarjema za vsa duhovna dela krščanskega usmiljenja. Naj bota uverjena, da so jima župljani iz srca hvaležni. Tem potom tudi srčna hvala »reč. g. kanoniku in dekanu iz Radovljice in vsem čč. gg. sosedom za pomoč med svetim misijonom. Bog povrni vsem v obilni meri! g Selca. Slabi časi so za naše liberalce. Zadnji čas se zopet po tihem jeze, da pri požarni brambi v Selcih nimajo nobene besede. Na Svečnico niso mogli na občnem zboru spraviti nobenega svojih odbornikov v odbor; so pa odstopili od društva. Sedaj bodo naši starejši fantje in mlajši možje dobili večje veselje. Veselica v Domu jim zopet ni všeč; blagajnik pa pravi, da šc nobena' Veselica do sedaj ni toliko prinesla. Počasi se bodo tudi najbolj zagrizeni liberalci privadili misli, da so popolnoma brez pomena v naši dolini. Na pomoč! g Vič. Žrtev nesrečnega alkohola postal jo zadnjo sobolo večer stolar Pe-regrin Bogataj. Vračal se je precej omamljen po pijači domov v spremstvu svojega nečaka. Ko prideta preko mosta proti Traunovemu mlinu, zavije nesrečni Peregrin preveč proti bregu Gradašice, zgubi ravnotežje ter se zvali v vodo. Deček biti po pomoč, a medtem jc Bogataj že zdihnil. Truplo se jc zamotalo ob mostov steber, od koder so ga z veliko težavo spravili v mrtvašnico na Vič. g ifržiške novice. V katoliško cerkev je bil sprejet 17. t. m. protestant Ivan Klingler iz Bavarskega. Novi katoličan je došel iz Augsburga in jc čevljarski pomočnik v Tržiču. — Za okrožnega zdravnika za tržiški sodni okraj jc imenoval deželni odbor gospoda dr. Avgusta Meycr, dosedaj zdravnika v Cerkljah na Gorenjskem. — Občni zbor Iržiške skupine Jugoslovanske Strokovno Zveze bo prihodnjo nedeljo ob štirih popoldne. Ta dan se bodo zopet sprejemali novi člani. — Za Vinccnoi-jevo družbo, ki podpira reveže naše župnije, se je lansko leto nabrala velika svota 1840 K 55 h. Izdalo so jc tedenske podpore za bolnike, revežem za praznike 1149 K. Te številke jasno pričajo, koliko dobrega se stori potom te mirno in tiho delujoče družbe za naše 8' siromake. Naj bo družba Vincencijeva vsem imovitejšim toplo priporočena. g Moravče. Prejeli smo sledeči popravek: Ni res, da so prišli v liberalni posojilnici (Posojilnici in hranilnici v Moravčah) šele po dolgih lctili na sled zavarovalnini, res je, da sc je izplačana zavarovalnina izkazovala v vsakem letnem računu pod postavko »prehodni zneski«. — Ni res, da vsega manjka, res je, da so računi »Posojilnice in hranilnice v Moravčah« vsako leto natančni in da vse »štima«. -— »Posojilnica in hranilnica v Moravčah«, reg, zadr. z ncom. zav. g Iz Hraš pri Smledniku. Pri nas jc šnopsarija, ki ne pozna nobene policijske ure; toči se kar naprej. Opozarjamo c. kr. orožništvo v Valburgi, da nekoliko posveti v to luknjo. Ako ta rahel opomin ne bo pomagal, naj bo prizadeta oseba pripravljena na druge korake. g Na Črnučah je bila 14. t. m. volitev občinskega starešinstva. Za župana je izvoljen soglasno g. Ivan Č i b a -š e k , za svetovalce: Franc Jerko, Fr. Pečar, Matej Kurent in Aleš Snoj. Vsi vrli možje S. L. S. Bog jih živi! Izobraževalno društvo je priredilo novemu županu, svojemu podpredsedniku, prisrčno podoknico. Občfnski odborniki so pri večerji darovali za »Ljudski sklad« 20 K, kuharica pa je odstopila svojo nagrado 8 K 50 h »Društvenemu domu«. Posnemanja vredno! Cerkveni pevski zbor jo zabaval družbo z izbranimi pesmami. — Lucija Sever jc povodom svoje poroke darovala za »Dom« 20 K. Bila srečna v novem stanu! — Odkar jc ponehal volivni boj, se jc začelo v društvu novo življenje. Igra »Repoštev« se je dobro obnesla. Prihodnjo nedeljo, 25. t. m., bo občni zbor. Ustanovi se tudi ženski odsek. Govoril bo naš znanec g. Tcrseglav iz Ljubljane. Pridite vsi, moški in ženske, pristopite k društvu, ki vam bo nudilo obilo poduka in poštene zabave. — Skupnih naročnikov na »Domoljuba« je pri nas 80 (nekaj še posebej), na »Bogoljuba« 84. Lepo število za malo faro kaže, da smo črnučani v taboru S. L. S. g Z Bleda. Društvo za promet tujcev na Bledu, ki je vodijo naši Ijubez-njivi liberalci, se jc zdaj na ljubo ^voji blagajničarki gospej Valtriny postavilo na stališče, ki ga obsojajo vsi, katerim je mar napredek Bleda. Naša pošta namreč je v takih škandaloznih prostorih, da sc tujci zgražajo. Gnječa med ljudmi, gnječa v pisarni, gnječa med pismonoši, kupi zavojev, da jih ni moč dobiti in ustreči strankam, poštni vozovi na najbolj obiskani cesti, oviranje prometa s skladanjem in nakladanjem zavojev, v pošti pa prst debelo prahu, zraven za neprijeten zaduhel duh — to je slika naše pošte v poletnem času. In za to pošto so nabirali blejski liberalci podpise, za te prostore sc poganja prometno društvo nasproti novim prostorom, o katerih je sam komisar od direkcijo rekel, da jih ni za pošto boljših na Bledu v vsakem ozi- ru. Seveda, gospa Valtriny so nerada' loči od pošte, zato je — kakor pripon vedujejo — rekla, da da raje zastonj; kakor da bi pustila pošto iz svoje hiše« Pa kljub temu ne bo nič, gospa Val* triny! Prometno društvo pa, ki dela' tako zoper Bled, ni vredno, da ga podi piramo. Zato je tudi deželna zveza za; promet tujcev vrgla vse njegove proš« nje v koš. Dokler bodo ljudje & la Repe e tutti quanti imeli opraviti pri tem društvu, je za Bled najboljše, da dela-mo proti temu društvu. To za danes, obširnejše pa šc izpregovorimo o škodljivem delovanju liberalnih mogotcev na Bledu na drugem mestu, kjer bodo bolj čutili. g Iz Križev pri Tržiču. Prejeli smo sledeči popravek: Ni res, da so me po-slali »tržiški liberalci v križko faro pobirati glasovnice za trgovsko in obilno zbornico«, res pa je, da me ni nihče ni^ kamor poslal in da iste dni sploh izven Tržiča bil nisem. Ni ros, da bi so mi ne posrečilo dobiti dosti zaslepljen-cev, res je pa, da nisem dobil nobene glasovnice, ker nobene iskal nisem. Dal mi jo jc samo en volilni upravičenec, pa še to prostovoljno. — V Tržiču, 19. svečana 1912. — Karol Globočuik, zastopnik Gdss pivovarne. g Iz Velesovega. Dopis v zadnji številki »Domoljub«-ovi je provzročil v poštnem uradu v Cerkljah precejšnjo razburjenje. Umevno. Storili smo vso potrebne korake, da sc stvari pride prav do dna. Ako slone naša domnevanja na napačni podlagi, jih precej Vi prihodnji številki v vsem obsegu pre-kličemo. Pa tudi nasprotno. Krivi.e ne maramo delati nikomur; pa v takih zadevah tudi trpeti od nikogar. d Iz št. Jerneja. Na svetega Valentina dan, v sredo 14. svetčana t. 1., jc ol) šesti uri zvečer v Gospodu zaspala že* na deželnega dacarja tukaj, Neža Ka-lan. Pogreb je bil v petek popoldne al) 4. uri z mnogim spremstvom na pokopališče. Rajna je bila rojena v Gornji Dobravi, fara Trata nad Škofjo Loko, dno 21. januarja 1869. — Bila je vrla krščanska žena, zapustila je žalujočega soproga in šest nedoraslih oitok. Naj počiva v miru! d Stari Kot. Podpore 50 K jo dobil za popravo hleva I. Janež od visokega deželnega odbora. Omenjamo to, ker so je tudi v našem kraju začelo gibanj'" glede povzdige živinoreje, odkar se jo ustanovila živinorejska zadruga. Basi na priporočilo zadruge jc deželni odbor odmeril tozadevno podporo posest-* niku, ki se je prvi oprijel navodil napredne živinoreje. Naj bi ga posnemali šc drugi v našem in sosednjem Novem Kotu, saj ravno naš kraj ima po izreku strokvnjaka kaj lepe pogoje glede pašnikov in drugih razmer za povzdigo žh vinoreje v našem kraju. Želeti je, naši ljudje še bolj oprimejo naše živinorejske zadruge, saj ona je v prvi vrsti poklicana to delo vršiti. Treba je seveda podpore, da bo mogoče začeto nadaljevati. d Iz Prečine. »Slovenski Dom« jc zopet prinesel kopico laži in psovk ral. v treh dopisih. Eden obdelava gospoda župnika, drugi županstvo, tretji pa gospoda kaplana in bivšega cerkve-nika g- Planinska iz Dol. Kamene. Do-tični dopisniki — zbrani gotovo v »bez-gavškem grabnu« se pa le znajo vseeno zlagati; čeprav zna tisti bolje kršč. ' nauk, kakor g. kaplan, ker pravi da so 1'laninšku podgane žvenkelj odstrigle. Kes pa je, da jc velikemu zvonu odle-tel žvenkelj, ker se je utrgal. Drugič so pa bila okna v mežnariji Planinškova last in je naredil ž njimi, kar je hotel. Bruna podrte mežnarije so pa kupili vaščani okoli cerkve. Torej bodite tiho, ila se šc bolj no blamiratc. d V Jfleiliki se je vršil v nedelje, < dne 11. t. m., zjutraj v dvorani kmetij- ; skega društva sijajen sliod Kmečke j zveze za Belo Krajino. Navzočih je bilo ' nad 400 mož, med njimi sedem župa- j uov. Shod je vodil načelnik Kmečke ' zveze g. Mihelčič. Državni posl. Jarc je ! poročal o delovanju državnega zbora in povdarjal, da se jc dosegla belokranjska železnica preko naših liberalcev in celo proti njih volji. Prof. Der-mastia je govoril o povzdigi kmetijstva in zlasti o organizaciji vinske trgovine. Dr. Krek pa je povzel napredek našega kmeta in dežele, odkar ima S. L. S. moč v rokah. Na shodu so govorili še gg.: metliški župan Jutraž, Malešič, \Veisa, Pctrič, Dostal, Ncmanič, župan Jiajuk in Cesar. Shod je zaključil poslanec Matjašič. — V ponedeljek jc pa vodil državni poslanec Jarc podučen kmečko-političen tečaj. Predmet mu je bil zgodovina kmečkega stanu in kmečkega gospodarstva od leta 1848, današnje delo za povzdigo kmeta in razmerje političnih strank do agrarnega vprašanja. Z veliko vnemo se jc udeleževalo tečaja okrog 80 mož in fantov, ki so tudi samostojno posegali v debato. , . d V Črnomlju je prišlo na" shod Kmečke zveze za Belo Krajino v nedelo, dne 11. t. m„ do 500 mož iz vseh občin črnomaljske okolice, večinoma s svojimi župani. Shod je vodil deželni poslanec Matjašič. Državni posiancc Jarc je poročal o delu S. L. S. na Dunaju, profesor Dermaslia jc govoril o gospodarski povzdigi Bele Krajine, dr. hrek pa je v globoko zasnovanem govoru pribil omejenost naših liberalcev, Posebno z ozirom na zunanjepolitične razmere in orisal napredek naše misli doma in na našem jugu. Gospod sodnik *ajfar je opozoril na važnost novega Notarskega reda, ker je sedaj prilika Prenesti sklepanje manjših pogodb Pred sodišča. Z živio-klici na cesarja j® Poslanec Matjašič zaključil shod, Kakršnega Črnomelj šc ni videl. — V Ponedeljek jc vodil dr. Krek kmečko-Pohtičen tečaj, na katerem je obdelal v razgovoru z nad 100 navzočimi položaj kmečkega stanu in pokazal kriva pota naše trgovske in agrarne politike. d Boštanj. Zakaj so pri naših občinskih volitvah zmagali liberalci? 1. Nad 50 našim pristašem niso dostavili izkaznic in glasovnic. Volivcem s pooblastili, ki so jih dali S. L. S., jih splošno niso vročili, ampak so raje sami volili ž njimi. Mnogim našim pristašem so izkaznice in glasovnice pošiljali tudi po pošti kot tiskovine, da so se izgubile. 2. Mnogo omaliljivccv so pa na dan volitev vlovili na šnops. V tem je liberalna zmaga, ki se je pa sedaj še nič kaj ne upajo veseliti. In potem se ti ljudje še upajo govoriti o naprednosti in miroljubnosti! Poskrijte se raje, če imate še kaj sramu! — »Ne uklonite svojega tilnika pred klerikaliz-mom«, je nagovarjal Drmelov Lojze svoje liberalčke pred volitvami. Uklonili so ga pa pred Boštanjci. »Nobenega Boštanjca ne bomo volili, najmanj pa Drmela«, so se ustili nekateri bolj predrzni liberalci. Da so Boštanjci tem širokoustnežem zamašili usta, so jih potisnili v odbor. »Če vas za odbornike postavimo, boste ja tiho!« In bili so tiho in volili 8, reci osem, Boštanjcev v odbor, pet odbornikov in tri namestnike. Xcr pa Drmela liberalci po hribih le niso marali, so ga postavili v podobčino Boštanj in liribskim liberalcem nič pokazali, kaj volijo za Boštanj. Saj njihove ovčice so že toliko napredne in nevedne, da niso vedele, koliko odbornikov jim jc voliti. Kdo bi že vse to vedel! Saj še njihovi napredni odborniki ne znajo vsi brati in pisati. Če so torej svojim ovčicam pokazali 17 kandidatov, se je to zdelo tem več ko preveč. Da jili je treba 18, in da je osemnajsti ravno Drmel, to jim ne smo biti nič mar. Tako je bil Drmel izvoljen brez vednosti liribskih liberalcev. — To je pa vendar že preveč. Tem nesramnežem ni zadosti, da hočejo naše pristaše slepariti, ampak varajo tudi svoje. Sedaj pa s strahom pričakujejo, kakšen bo konec vseli teli sleparij. In prav imajo! d škocijan pri Dobravi. Prejeli smo sledeči popravek: Ni res, da so se uri zadnji občinski seji spravili na »Domoljuba«, res pa je, da pri nobeni občinski soji ni nihče niti omenil »Domoljuba«, zato tudi ni res, da bi ga P. Durjava držal v rokah in mahal okrog Sel,e. _ Ni res, da so naši liberalni občinski gospodarji za 1579 K novih davkov naložili, res pa je, da so zvišali občinsko naklado le za 1%, to je 110 K. — Ni res, da se jo pri zadnji občinski seji posrečilo Bencdičiču zamešati Petrove kozle, res pa je, da se Bencdičiču to ni moglo posrečiti, ker Durjava ni uganjal nikakih kozlov. -- Ni res, da je sam (Bcnedičič) še bolj, ne samo neumne, ampak zlobne trdil o uničenih ustanovnih listinah, res pa jc, da tega ni mogel, ker o kakih uničenih ustanovnih listinah pri seji sploh ni bilo govora. — Občinski urad Škocijan na Dolenjskem, 11. svečana 1912. — Župan: činkolc. d Hinje. Zadnjič je izrazil naš poročevalec željo, da bi našemu društvu zasijal nov preporod. Hitro sc jc izpolnila želja; kajti dne 18. februarja jc priredilo društvo s skoro popolnoma novimi močmi igro: »Pravica se je izkazala«. Igralci-začetniki so vsi jako dobro rešili svoje vloge. d Mlekarna v št. Lovrenca sporoča udom, da bo tudi letos preskrbela pesno seme. Ker bo letos to seme izvan-redno drago, bo po raznih prodajalnah gotovo veliko malovrednega blaga. Mlekarna bo naročila seme pri eni najboljših avstrijskih tvrdk in ga oddajala pod nakupno ceno. Ze dve leti se je to seme prav dobro sponeslo, pesa je bila povsod lepa. Prav vsak je bil zadovoljen, kdor ga je naročil. Kdor hoče seme dobiti, se mora v mlekarni oglasiti do konca februarja. Na poznejša naročila se ne bo nič oziralo. Mlekarna bo preskrbela tudi razna travna in dc-teljna semena. Naj ta tudi precej naročijo. Superfosfat (14%) bomo oddajali letos po izredno nizki ceni 6 K 50 h za 100 kg na postaji Velika Loka. Kdor ga bo rabil, mora precej naročiti. Rabi se z velikim uspehom za travnike, detelje, krompir, peso in fižol. Množina fosforne kisline je garantirana. Če bodo ljudje hoteli večodstotni superfos-/at, kar bi bilo zaradi cenejše vožnje zelo umestno, se plača za vsak odstotek 50 h več. d Št. Janž. Letošnji predpust je bilo pri nas precejšnje število novoporo-čcncev; med drugimi tudi dva brata Orla, in sicer podpredsednik in blagajnik. IC poročni sveti maši brata blagajnika Ermana iz Gaja in njega neveste so spremili drugi bratje Orli v krojih in oboja Marijina družba v procesiji z zastavo iz društvene sobe v cerkev. Ker je bil zgoraj imenovani devet let marljiv predsednik Marijine družbe, mu želimo tudi v novem stanu sreče iu blagoslova od Marije 1 d št. Rupert. Na znanje se da vsemu svetu delo šentrupertskih liberalcev pri občinskih volitvah. Kar ni storil nikjer na svetu noben liberalec, to so storili naši ljubi liberalci. Pa kaj takega? Občinski sluga in njegovi meše-tarji nosijo volivcem in volivkam žc v liberalnimi kandidati natisnjene glasovnice. Zato menda, ker občinskega slugo plačuje vsa občina, klerikalci in liberalci. Paragrafov pa tudi ne znajo. Pravijo, da je to prav! Bomo videli, če tudi oblastva podpirajo ta novi volivni manever in tako razumejo volivno svobodo. Tudi pusti občinski sluga kar kakemu liberalnemu agitatorju glasovnice in izkaznice, da jih potem ta nosi okrog in terorizira ljudi. Da se volivkam glasovnice in izkaznice niti ne dostavljajo ne, o tem niti ne govorimo ne. Strašno jih mora nekaj boleti, da s tako silo delajo celo proti postavi. O tem bode govorilo tudi državno pravd-ništvo! Liberalci se tolažijo, češ, saj je tudi gospod kaplan dal 20 K neki ženski. Da, dal jih je, a žc pred časom iz usmiljenja do tolike revščine in z iz- 82 rečnim povdarkom pred pričami, da so tu ne gre za volitve. Le obrišite si nosove! Grd in lažnjiv je liberalizem, a tako grd in lažnjiv in obrekljiv pa nikjer, kakor v St. Rupertu. Ljudstvo je eato strašno razburjeno. To se godi pod županstvom Zupančičevim! d Št. Rupert. Za občinskega slugo so se udinjali sledeči: Jurglič iz Pre-lcsja, Pekolj iz Rakovnika, Gregorčič Alojzij iz Rakovnika, Majcen Hanzi iz Št. Janža, Komar iz Jesenic, Kralj iz Svinskega; za mešetarje pa hodijo s Čehom gospod Vidmar, Kolenc iz Škr-Ijcvega, Majcen iz Češnjevca. Vsi ti bi radi postali občinski sluge, imajo še premalo denarja! Za Čeha nam bo vse eno žal, če ga ti možje izpodrinejo. Sicer pa jih je vsak že sedaj dosti slišal od naših vrlih žen in deklet, da od teh najbrže ne bo noben upal postati občinski birič! Eno pa je dobro — svet ne bo pozabil šentrupertskih liberalcev in njth imen. Ne smemo pozabiti na te-le laži: »Če zmagajo pristaši Slov. Ljudske Stranke, bodo napravili v občini davek na vino v kleteh.« Prismode laž-njive! Še v državnem zboru ga ne morejo, pa ga bode Št. Rupert! Tako lagati more samo pristni lažnjivec — liberalec! — Volivci in volivke! V boj za staro pravdo in za lepi Št. Rupert, ki bo ga liberalci umazali pred celim svetom! DnDnananobaaaanng □i ilotranfske novice D □ ___D oDaananapaaaaaDP" n Postojna. Občinski odbor po-stonjski je bil potrjen in za župana je bil izvoljen prejšnji napredni župan g. Pjkel. Zakaj je bil rekurz zavrnjen, jako dobro ve gospod Pepe. Ililro oblače frak in si zasuče brke. Po vsestranskem prevdarku potrka na vrata, pokloni se drugič, tretjič in župan jc bil zagotovljen. Na cesti sreča gospod Pepe strica. Stric: »No Pepe, kaj si pa tako rudeč, ali nisi nič opravil?« Pepe: »Imenitno, pa tiho bodi!« Stric: »Pa bo mogoče vse prikriti, kar smo pri volitvah uganjali, da se je še meni preveč zdelo? Kmetje so zelo hudi, drugič nam ne bodo šli več na lim.« Pepe: »Pojdi, pojdi, do drugič bodo že vse porabili, sedaj smo pa morali napeti vse sile, da smo jih dobili. To jo dobro, da ne bodo kmalu volitve. Kaj misliš, da bom vedno sam plačeval za golaš in pijačo?« »Bog te živi, Pepel«, je zaklical stric, popravil nanosnik in zavil namesto v bolniško pisarno, ki ga cele tedne pogreša, v kavarno h Kroni. Gospod župan je torej zopet g. Pikel, ki je razposlal tik pred volitvami med volilce izjavo, da S. L. S. izrablja njegovo ime. Pristaši S. L. S. si bodo dobro to zapomnili. Kako pravično je liberalno županstvo razdelilo koruzo, pa prihod-njič. n Iz Idrije. Kako drzno in vstrajno znajo naši liberalci lagati, pokazala je ,seja deželnega zbora pretočeni torek. T Komu ni še v spominu zloglasna »Ko-balova klet«? Iz Vipave sem došli krč-mar Kobal bi si bil rad prizidal klet in verando za svoje goste. Temu sta ugovarjali sosedi, češ, da jima bode škoda pri kaki povodnji in tako so bili eni za in drugi proti. Deželni odbor je ukazal, dokler se stvar ne reši, se ne sme nič zidati. A Kobal se za to ne zmeni, on postavi iz cementa klet, ko se je še vodno prepiralo ali ima, ali nima pravice. Ker postava tirja, da se take stavbe morajo — ne morejo — podreti, se to tudi izvrši. A sedaj se je šele prava gonja začela. Po časopisih ae je po svoje vse obračalo, in glavno krivdo zvra-čalo na deželni odbor in nekatere pristaše S. L. S. v Idriji. Znano je, da so nekteri cclo premotili naš godbeni klub, ki je šel delat podoknico dotič-nim. Glavarstvo je vendar imelo toliko korajže, pa je šuntarje kakor tudi godce kaznovalo z denarno globo. A zadeva še ni bila končana, celo naš poslanec se v zbornici s tem peča in hoče naj se odškoduje posestnik radi podrte kleti. A kaj dobi za odgovor on in somišljeniki? Kobal sam v pismu na deželni odbor pripozna, da je župan oziroma njegov tajnik — toraj oba pristna liberalca — vsega kriv. Županstvo je napak poročalo deželnemu odboru v času, ko še Kobala v Idriji ni biio. No to je bil udarec, to jc označilo podlo po-čenjanje toliko čara. Vedo, da so sami krivi, nalašč provzročijo upor proti postavni oblasti, potem pa v svojih listih zvračajo krivdo na druge, šuntajo k uporu društvo, puste cclo v deželni zbornici o tem govoriti proti nedolžnim osebam. Ali jih bode sedaj kaj sram, ko se je njih podlo obnašanje javno obsodilo? Najbrž, da ne. Skušnja namrač uči, da nekteri ljudje naj-raji onemu verjamejo, ki najbolj vpije in ne vprašajo, ne preiskujejo, je li res ali ne. n Borovnica. Dve smrtni nesreči. — V torek 13. februarja je bil pri nas nesrečen dan. Pri železniški čuvajnici št. 664 nad Bregom je povozil vlak osemletnega dečka Janeza Koren, sina železniškega čuvaja. V smeri proti Borovnici je vozil tovorni vlak. Deček je čakal onkraj proge, da vlak odide, likoma za zadnjim vozom je stekel čez progo. V tem hipu privozi po sosednjem tiru drug lovorni vlak od Borovnice proti Ljubljani; stroj zagrabi nesrečnega dečka ter mu glavo in levo roko popolnoma odreže od trupla. Bil je v trenutku mrtev. Na nasprotni strani proge pred čuvajnico je stala mati, ki je mahala in klicala dečku, naj počaka. Ta pa ni videl nasprotnega vlaka in najbrž vsled ropota tudi ni slišal svarila, zato je stekel v smrt. Obžalovati je treba, da se vlak ni ustavil, ko se je zgodila nesreča. Vsi vozovi so šli čez ubogo žrtev. To se je zgodilo malo pred četrto uro popoldne. — Komaj so pripeljali ponesrečenca v mrtvašnico, je izdihnilo v Borovnici drugo mlado življenje. Nek voznik je peljal klade skozi Borovnico. Sredi vasi, kjer je cesta napeta, se jc igralo več otrok. Ko je voznik zaviral, je prihitela mala, dva leti stara Mimica, hčerka zidarja Fran, četa Žerjav, izza vogla na cesto — rav« no pod konje. Sprednje kolo jo je prh tisnilo ter ji pretrgalo jetra, da je čez pol ure umrla vsled notranje izkrva, vitve. — Tretji obžalovanja vredni do, godek tega žalostnega torka je bil pa takoimenovani Zirovnikov bal, ki se ja vršil zvečer v Apnenici. Gospod nad, učitelj, h kateremu je hodil v šolo po, nesrečeni deček, je sam prosil okoli za gramofonske plošče, da so mogli zve, čer plesati, seveda brez županovega dovoljenja. Kako jc bilo na plesu, na moremo govoriti. Zoper »knječko oh, cet« mora kmečko ljudstvo odločno ugovarjati. To so bili sadovi liberalne olike, ne pa kmečka ohceL, ki se obhaja neprimerno bolj dostojno. Nekaj po, vabljenih gospa, ki niso vedele, med kakšne ljudi so prišle, je kmalu z ogor, čenjem zapustilo to družbo. Toda pu-stimo liberalce, naj se zabavajo, kakor je njihovi naturi primerno. F^a stvar je pa, ki nas boli in jo nc smemo za, molčati. Te za mladino res »primerne« prizore jo opazovalo par šolskih otrok, ki so videli, kako sladko .'ie je gospod nadučitelj vsemu temu smehljal. In se, daj naj še kjlo vprašuje, kje je vzrok, c jS Alešovčevi izbrani spisi, VI. zvezek, ki obsega povest »Ne v Ameriko«, je ravnokar izšel kot 16. zvezek »Ljudske knjižnice«. Kot ljudski pisatelj poznani in priznani Alcšovcc jc s to povestjo podal slovenskemu ljudstvu nekaj, kar bo ohranilo stalno vrednost. Iz cele povesti, ki je pisana na podlagi resničnih dogodb, diha resnica starega slovenskega pregovora: »Ljubo doma, kdor ga ima«. Ostani doma in nc hodi na tuje po nesrečo, to je klic, katerega kliče s to povesijo Alešovcc svojim rojakom, ki silijo v tujino v upanju, da jih čaka tam boljši kruh. Povest »Nc v Ameriko« bo z veseljem in pridom čitala vsaka slovenska hiša. Knjiga se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani in stane 1 K 50 v, vezana 2 K 40 v. Naročnikom »Ljudske knjižnice« bomo ta zvezek v kratkem razposlali. D a narodno gospodarsko □ n POZOR, KADAR SE ZAVARUJETE PROTI POŽARU I Gospod urednik! Dovolite mi, da nekoliko izpopolnim članek pod gore-njim naslovom v zadnjem »Domoljubu«. Mi Slovenci, od nekdaj izžemani od raznih tujih narodov, si do zadnjih desetletij nismo mogli ustvariti svoje lastne gospodarske samostojnosti in vsled tega žrtvovali smo veliko raznim tujim večinoma židovskim zavarovalnicam. Zavarovalnina je bila jako visoka, škoda se je pa cenila tako, da je vsak ogorek plačal svojo vrednost. Na to se ustanovi naša domača »Vzajemna zavarovalnica« v Ljubljani. Kakšen krik so zagnali naši nasprotniki, toda 3191 Elsa fluid". Mi smo iavžiife ako ste nahodni hripavi, zaslezeni in če težko dihate, Fellerjev fluid z znamko „ se sami nrenHčalinri prsnih, vratnih boleznih itd., o njegovem zdravilnem, kašelj lajšajočem učinku. Dvanajsto-nca zTnoSnjo K^- S tucata K 860 franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Feller v Stubici štev. 16 hrvatsko). domači zavod, zavedajoč se svojih dolžnosti napram ljudstvu, se je krepko razvijal in njegova bodočnost je bila takoj zagotovljena. Vsled solidnega postopanja »Vzajemne zavarovalnice« v Ljubljani so se pa tekom časa ublažile tudi razmere pri vseh tujih zavarovalnicah. Leta 1909 so vse tuje zavarovalnice sklenile obroč (kartel), a la-koj isto leto se je kartel razpustil, ker mu je domača zavarovalnica krepko na prste stopila. Kolike koristi za našega kmeta! Ko bi kartel obstal, bi židovski špekulantje ljudstvo odirali kakor poprej. Naša dežela je prenapolnjena z agenti raznih zavarovalnic, in to so ljudje, ki niso dosti poučeni in delajo Ie za lastni zaslužek. Zato toliko potov in toliko pravd! Nasprotno pa ima »Vzajemna zavarovalnica« nastavljene samo poštene ljudi, ki so tudi dobro poučeni o zavarovalnih stvareh in se jim lahko vse zaupa brez skrbi. To je piscu znano in jih lahko priporoča. Pri tej priložnosti je pa pripomniti, da so zavarovanje lahko sklene tudi, če je kdo še več let zavezan pri kaki tuji zavarovalnici. Dokler leta ne potečejo, plačuje se pri stari zavarovalnici, po preteku zavarovalne dobe pa preskrbi odpoved naša domača zavarovalnica sama. To pa je pravi razlog, da se tuji zavodi repenčijo, ker jim je vzeta priložnost, da bi za časa vplačevanja zavarovalnine ali po svojih agentih lovili naše domače ljudstvo. V zadnjem času se pojavljajo slučaji, da se agent' tujih zavarovalnic izdajejo za agente domače zavarovalnice. Pokažite vrata vsakomur, kdor nima poblastila od .Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani in priporočila od krajevnega poverjenika tega zavoda. Ako kdo ni na jasnem o kaki stvari, naj se obrne na zastopnika »Vzajemne zavarovalnice« v Ljubljani. Tam dobi vsa pojasnila. Tujca se pa izogibajte kakor bi se izogibali recimo Nemci, Lahi, Ogri itd., ako bi vprašal naš človek za zavarovanje. Dragi rojaki! Naš narod bode šele takrat lažje dihal, ko se gospodarsko samoosvoji na svoji zemlji. Zato proč od tujih zavodov, proč od Židov in držimo se gesla, ki nas ojači: Svoji k svojim! i Brobtine S Ll------n aagaaaaanaaaannan Iz občine Šmarje. Velik požar je nastal pri zgornjih Lisjakih v občini Šmarje na Vipavskem, ponoči, dne 4. t. m. v poslopju posestnika Filipa Vr-tovec, ko so vsi spali. Rešili so si golo življenje. Zgorelo je vse: poslopje, hlev, šest goved, dva prašiča, okoli 30 zajcev, od 20 do 25 hektolitrov vina, vsa vinska posoda, voz, preša in vse pohištvo. Zgorela je tudi hiša in hlev sosedu Jožefu Vrtovec; škoda je velika. Nova Štifta pri Gornjem gradu. Tudi v la prijazni kraj, ki je dosedaj slovel le po svoji zelo obiskani božji 52 poti Matere božje, sc je zadnje čase prikradel strupeni liberalizem, ln kakor drugod, tako je tudi pri nas, razširje-valec te pogubne kuge — naš naduči-telj. Kot občinski tajnik je neomejeno gospodaril in župan se je smel samo še podpisati. Bila je to doba prave strahovlade. Ko je pa prišel k nam naš sedanji gospod župnik, ki kot vnet duhovnik in pravi ljudski prijatelj ni mogel gledati te liberalne komande, je poskrbel, da so pri občinskih volitvah prišli na krmilo možje. Seveda je sedaj nadučitelju kot občinskemu tajniku odklenkalo. Razume se, da je bil sedaj ogenj v strehi. Na najgrši način se je sedaj začela gonja proti župniku in nobeno sredstvo liberalcem ni bilo nedovoljeno. Po grdem »Narodnem listu« so nagro-madili cele kupe laži in obrekovanj; pisava teh ljudi je tako surova, da se sama obsoja. Gotovo pa je, da tega, kar ti podleži nameravajo, ne bodo dosegli: namreč župnika pripraviti ob kredit pri ljudstvu. Ljudstvo dobro ve, kdo je njegov resnični prijatelj. Zato bodi na vse izbruhe liberalne jeze kot odgovor naš klic: Proč z brezverskim učiteljstvom, proč z liberalnim časopisjem, proč s sovražniki ljudstva! Požar v največji elektrarni sveta. Iz Neunkirchna poročajo, da jo v soboto pogorela velika elektrarna Iiei-nitz v pokrajini Saare. Popoldne so naenkrat ugasnile vse električne luči, vsi električni stroji in vozovi cestne železnice so obstali. Požar je nastal vsled kratkega stika. Ta elektrarna je bila največja na svetu ter je oskrbovala celo pokrajino z električnim tokom. Vatikan za obsojenega varšavskega škofa. Iz Rima poročajo: Vatikan je poslal carju Nikolaju prošnjo za pomi-loščenje varšavskega škofa; ki ga je sodišče obsodilo na večletno ječo, ker je proglasil po mariavitskem obredu sklenjene poroke za neveljavne ter zahteval, da se obnove po katoliškem obredu. Tudi ruski katoliki so se obrnili s prošnjo na carja, da bi dosegli po-miloščenje škofa. Štirje vojaki umrli zaradi preobilo zavžitega vina. Iz Pariza poročajo: Štirje vojaki garnizijo v Auxerre so naredili izlet v mestece Chablis, ki slovi zaradi svojega izbornega vina in odkoder so zvečer popolnoma vinjeni se vračali domov. Med potjo pa so jih napadle hude slabosti. Trije vojaki so umrli med potjo, četrti pa se je mogel še vrniti v vojašnico, kjer pa je isto-tako kmalu na to umrl. Oblasti so odredile, da se trupla obducirajo in tako dožene vzrok smrti. Smrtni padec iz četrtega nadstropja. V Pragi je v odsotnosti staršev triletni sinček trgovskega sluge Gabiela, ki je imel mrzlico, v neopaženem tre-notku vstal iz postelje ter splezal na okno, da bi videl, če oče že prihaja. Ker pa se je preveč nagnil naprej, je izgubil ravnotežje ter padel iz četrtega nadstropja na cesto, kjer je obležal mrtev s polomljenimi udi. Grozna družinska tragedija. V Pa-lermu jc žena bankirja Guameri v lju- bosumnosti ubila s sekiro svojega mo, ža in štiri otroke v starosti od 4 do io let, nakar je skočila skozi okno na ce. sto. Nesrečno žensko, ki je obležala na cesti nezavestna brez vidnih poškodb so prenesli v bolnišnico. Nova republikanska kitajska za. stava sestoji iz petih horizontalnih raznobojnih trakov. Znamenite številke iz New-Yorka. Vsakih 40 minut dospe povprečno po cn naseljenec v Ncw-York. — Policija aretuje vsake tri minute po eno osebo. — Vsakih 6 minut rodi se en otrok. — Vsakih 7 mi-nut vrši se pogreb. — Vsakih 13 minul vrši se poroka. — Vsakih 42 minut odpre se kakšna nova trgovina. — Vsakih 48 minut odpluje kakšen parnik iz pristanišča. — Pri ponesrečbi ubije se vsako poldrugo uro kak človek. — Vsakih 7 ur pride v konkurz kaka trgovina. — Vsakih 8 tir iz. vrši se en poizkus za roparski napad. —, Vsakih 8 in pol ure izvrši se ena ločitev zakona. — Vsakih 10 ur izvrši se kak sa> moumor. — Na vsak drugi dan izvrši se kakšen roparski umor, — Te številke ra-čunajo se povprečno na podlagi uradnega letnega statističnega izkaza. Proti natakaricam. Okrajno ? '.v varstvo Jungbunglau je prepovedalo imeti kavarnarjem in gostilničarjem celega okraja, v svojih lokalih žen :;o postrežbo. Kdor bi ravnal proti tej odredbi, se mu odvzame koncesija. Go< stilničarji so pa sedaj sklenili, da bo ccno. Odeja jc svitio-ruj., 20« cm dolg. Iluinšir in okoli 2' težka. -Finejša vrstn, u-meua r nidccc-višnievimi pasa-ini, lširno r w gospodarsko poslopje, e veliko vinsko kletjo, dva velika domača vrta, 6 oralov prvovrstnega Eomljisčn, bliru postajo Poljčane, Spodnjo Štajersko, jo rod ugodnimi (akni nanrflffai Potrobno gotovino Kupnimi pogoji IdRU] Ud|Ji UlldJ. 6- 8000 K, drugo kihko o.stAno vknjižtmo v hranilnici, Naslov pri upravništvu lista pod stev. 405. 409 Nobeden ne trpij rad na revmatizmu, protinu, nevrai-giji, ozeblini itd. in vendar se dobi še ljudi, ki se ne brigajo za preizkušeni, zdravniško priporočeni 1 CONTRHEUMAN besedni znak za (mentolov sallcUiran kostan'ev izvleček) I za hitro pomiritev in ozdravljenje, za splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pregibnostl členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo) za vribavanje, masažo ali obkladke. 1 pušica 1 krono. Izdelovalnica ln glavna zaloga v lekarni B. F R A G N E R - ja, | o. kr. dvornega dobavitelja, PRAGA m., St. 203. Prt naprej pl&Cilu K 1*60 eo poS^e 1 puMca franko 1 n n »i, i* M ® M n m »» n it . » h i» Pozor na Ime Izdelka ln Izdelovateljal ZALOGA V LEKARNAH. V Ljubljani: Rib. Sušnik, Jos. Cižmar, dr. G. Piccoli. 3117] Iflalo posestvo se kupi na Kranjskem ali Štajerskem. Cena do lflOOO K. Naslov kupca pove uprava lista pod >1)3«. 434 Zapomnite si, 3411 i 9" znanstvena revija, Izbija 10 kril v letu in slane po 5* na leto. Naročnino prejemi npravnlitvo v Ljubljani. Grozno neprijetno je, ako neprijetno diSl iz ust in(e, ligentnega, omikanega človeka. Naglo in zanes. ljive morete temu odpomoči, ako vsako jutro vporabite nekaj kapljic LYS0F0RM S POPROVO METO kotdesinfekcijsko sredstvo v kozarcu mlačne vode. Ohranja tudi zobovje. Izvirna steklenica K Ko v vsaki lekarni in drožeriji. Poskusite! Zadošča za tri mesece. Za nego rok in obraza se prip0. roča ljsoform milo, ker je antiseptiško in milo. Kos K !•— se dobi povsod. K. UR Ljubljana i, Mestni m štev. 25 Ustna profokoSiRna tovarna ur v Švici. Moja št 410 nikel Roskopf jako dobro idoča, samo K 4 10, št.500zsekund.kazalcem K5-50 frS" Dve leti garancije. Vsak čitatelj tega časopisa dobi zastonj in poštnine prosto moj bogati cenik od ur, zlatnine in srebrnine. - Pišite še danes eno dopisnico za 5 vinarjev na tvrdko ia»c Apneno Herbabnjj-jev podfosfornato-kisli (-železni sirup Ti Je ž« 42 let uveden, zdnvnllko preizkušen In priporočen prsni sirup. Odstran|u|e ilez, pomltjuj« kaielj In vzbuja slait Pospešuje prebivo iu redltev In It Izborno sredstvo ta tvorite* 2936 krvi ln kosti. Cena steklenici K J-60, po polti «0 vinarjev več ia zavitek. Edino izdelovanje glavna razpoSiljatev DOBI SE V VSEH LEKflBNflH! JUtlUS HEHBABNY~WiEKIa — ------— »-ena siemenicl K 2'20, po £ Dr. Hmova lekarni „Zor BarnMgkeif' Watay-ie» naslednik). uri na Intornarllk • lli.hltg.l p.ii.i,. «.it„ n.i_____ X____.,______ _..,„ . .. - . . 1 ,..........' Varstveno zavarovan. " PURJODAL. Jod laraapatllla Izdelek čisti kri, pospeiu|e prebiro, lajii krče. kakor tudi nervozne bolesti. Povsod lam, koder •e Jod iti sarsaparilla Izdelek predpisuje, se uporablji « najboljšim uspehom. Cent steklenici K 2 20, po polu 40 vinarjev veS zi zavllek. DUNAJ vn./i. .mvvou/aiev, —. ................. .v..m.um „■.■.■ uui iiuiuiuitjiiuii, (Mui uuuuj jul IIU0IUUIIIIIJ. Kalserstrasse 73-75. V zalogi |i 1» pri W, lekarnarjih i Liubljani, Beljake. Celju. Celovca, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju. St, vido, Trbižu. Trstu Veiikovou In VolSpertu 3249 Izdaja konzorcll »Domoljuba", Tiskala Katoliška tiskarna. Odgovorni uredniki Ivan Rakoveo.