Leto X., št. 16 a (..-totho" st. ssa Upravuisivu ..juoijau« Hn aii jeva d — Telefon St 3122 3123. 3124, 3125 3126. Inseraim Jdueiefc: LJubljana, delen« Durgova uL - Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Telefon St 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2. — Telefon St 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-eartn<»rla aprila Cena 2 Din PONEDELJSKA IZDAJA Silen dHs Rooseueltooega poziva Rooseveltova poslanica Hitlerju in Mussoliniju je povzročila olajšanje zlasti v malih državah, ker pričakujejo, da njegove pobude za znosno mednarodno sožitje ne bodo kratkomalo odklonjene 'Pariz, 16. aprila, br. Rooseveltova poslanica Hitlerju in Mussoliniju je napravila po vsem svetu izredno globok vtis. Posebno v malih državah so se narodi oddahnili od strašnega pritiska skrbi za bližnji razvoj dogodkov v Evropi. V vseh evropskih glavnih mestih zatrjujejo, da je izvršil Roosevelt izredno pomemben državniški korak in da se ni bal postaviti na tehtnico svoj osebni prestiž _ kakor tudi prestiž svoje države. V Ženevi sodijo, da je Rooseveltov korak odločilen za nadaljnjo ohranitev miru. V Haagu in Bruslju naglašajo, da pomeni Rooseveltova poslanica pričetek nove dobe dolgega miru, ker ni mogoče verjeti, da bi Hitler in Mussolini Rooseveltov poziv kratkomalo zavrnila, ko se jima vendar v smislu Hitlerjevih izjav na seji državnega zbora 30. januarja t. 1. ponujajo vse one možnosti gospodarskega razvoja, zaradi katerih si je treba glede na nemška in italijanska zatrdila sama razlagati zadnje dogoke Tudi v gospodarskih krogih je Rooseveltova poslanica napravila najugodnejši vtis. Že včeraj opoldne je nastala na newyorški pa tudi na drugih ameriških borzah velika hausse. Enak pojav je nastal v Londonu, Parizu in Amsterdamu, čeprav so zvedeli za vsebino Rooseveltove poslanice državnikom totalitarnih velesil šele tik pred zaključitvijo borze. Itooseveltova pot do miru Pariz, 16. aprila, br. »Pariš Soir« je danes objavil izčrpno poročilo svojega posebnega poročevalca o vtisu, ki ga je napravila Rooseveltova pobuda v Zedinjenih državah in o njenih učinkih. V Evropi je težko razumeti pravi poročevalec, koliko poguma je bilo treba Rooseveltu za ta njegov/ korak. Dari za 'nem ga v senatu napadajo, češ, da ščuva ameriški narod v vojno da si hoče obnoviti svojo popularnost s tem, da požene ameriški narod v varno nalogo, toda Roosevelt zaupa vase in zato je tudi objavil svoje pogoje in svoj mirovni ultimat. Chamberlainovi razgovori s kraljem Jurijem London, 16. aprna br Min. predsednik Neviile Chamberlain je že v petek zvečer i prispel v Chequers. kjer je prebil ves vče-i rajšnji dan. Davi se je odpeljal v VVindsor, katastrofo katere vzroki se prav za prav ! kjer je bil do večera gost angleškega kra-Američanov nič ne tičejo. Ni dvoma, pri- i Ija, s katerim je imel dva daljša razgovo-pominja poročevalec, da ravnajo opozicijo- Kakor zatrjujejo, sta razpravljala v nalei v senatu po čisto določenih navodilih in za težak denar, toda Roosevelt ve, kaj vse je postavil v igro, da bi rešil mir. Milijoni Američanov so še vedno prepričani, da mora Amerika ostati izolirana, Roosevelt pa »e je že odločil, Roosevelt je sedaj vezan z Ameriko vred. Prav v njegovi poslanici se je pokazala vsa njegova. politična spretnost. Roosevelt dobro ve, da hoče država mir. Ponudil ga je Hitlerju in Mussoliniju. Roosevelt tudi ve, kaj ima spričo dogodkov po Monakovu pričakovati od Nemčije in Italije glede na to poslanico, toda sedaj bo lahko stopil pred senat in opoziciji dejal: Storil sem vse, kar .p sploh mogoče. Naša je sedaj naloga, da sodite, kdo je napadalec. Roosevelt se v resnici nikoli ni odmaknil od svojega prepričanja in svojega programa. V resnici hoče, da bi Zedinjene države preprečile vojno. Roosevelt dobro ve, da .je edino sredstvo za dosego tega cilja j mobilizacija vseh ameriških nacionalnih | sil. Zanj je tudi jasno, da je mogoče mir rešiti le na ta način, če Zedinjene države podpro Francijo in Anglijo. Sedaj je nastopil trenutek, ko je treba 130 milijonov Američanov, predvsem pa ono polovico, ki živj in se duševno razvija v zapadni aferi ameriškega kontinenta, prepričati, da grozi posredno tudi Ameriki nevarnost, že več let si Roosevelt prizadeva, da bi vzgojil svoj narod. Zastavil si je veliko in tudi ne- prvi vrsti o oportunosti potovanja kralja in kraljice v Ameriko. V londonskih odgovornih krofih se je namreč pojavilo mnenje, da bi spričo sedanjega mednarodnega političnega položaja ne bilo primerno, če bi kralj zapustil svoje domovino, priprave za obisk v Ameriki in Kanadi pa so že toliko napredovale, da bi ga bilo skoro nemogoče odgoditi, pa tudi v političnem pogledu bi taka odgoditev izzvala samo veliko vznemirjenje. Ameriški poslanik pri angleškem kralju London, 16. aprna AA. Ameriški poslanik Kenedy je snoči govoril z angleškim kraljem o Rooseveltovi poslanici. Kakor znano, je poslanik Kenedy gost angleškega kralja v Windsorskem gradu. Mnenje Kanade Ottavva, 16. aprila AA. (Havas) V okolici vlade so z navdušenjem sprejeli Roo-seveltovo pobudo, ki io poveličujejo brez pridržkov V predlogu Hitlerju in Mussoliniju ne vidijo samo žarka upanja temveč tudi plemenit in zelo vešč akt Če bi Nemč?ja in Italija od^lon'li disi*ue?j*v ali postavali nemogoče pogoje za mirovno konferenco, bo javno mnenje vseh držav, ki niso totalitarne. pa ameriških držav, stvarno proti njima. Prvi nemški o Berlin, 16. aprila. AA. (DNB). Predsednik Zedinjenih držav je poslal brzojavko kancerlarju Hitlerju in šefu italijanske vlade Mussoliniju, v kateri je vprašanje, ali bi bila pripravljena zagotoviti, da nemške in italijanske sile ne bodo izvršile napada na razne evropske in izvenevropske države. Roosevelt predlaga, naj bi to zagotovilo veljalo vsaj 10 let, za isti čas pa predlaga, da ae olajša mednarodna trgovina, da bi se vsakemu narodu nudila mož. nost kupovati potrebne surovine, na mednarodnih tržiščih pod enakimi pogoji. Korespondenca »Der deutsche Dienst« piše glede na to brzojavko: Predstavljati se po propagandi mržnje za apostola miru, je postopek, na katerega nismo naleteli prvič pri predsedniku Zedinjenih držav Izrazi, ki so v tej poslanici, nam niso neznani. Nasprotno jih celo zelo dobro poznamo. Odgovornost napram človečanstvu je znana. Mednarodna konferenca, ki bi narodom prinesla pravico in mir. je zopet v ospredju. Roosevelt igra vlogo novega VVilsona z največjo logiko. Vrniti hoče srečo svetu, ko ga je do-vedel do strahovanja. vzpostaviti hoče mir, ko je ustvaril eno izmed najstrašnejših voj nih psihoz. Roosevelt veruje, da se lahko posiuži sličrega postopka, da bi odvrnil pozornost od propagande mržnje, ki jo izvršujejo demokracije, in da bi izbrisal re-perkusije politike obkoljevanja, ker pa srno že imeli priliko, da preizkusimo, kam vodi zaupanje v poslanice predsednika Zedinjenih držav nam svet ne bo smel šteti za zlo če bomo ostali zelo nezaupni nasproti političnim pobudam te vrste, ki nam prihajajo z one strani Oceana. Nemški narod zelo dobro uvideva, v kako tragičen položaj se lahko potegne velik narod s pomočjo mednarodnih konferenc in če obrambo svojih življenjskih interesov poveri branilcem kake abstraktne teorije pravice. Problemi takega obsega se ne morejo razpravljati niti se ne more o njih govoriti samo s pravnega stališča. Svet ni zgradba šolsko kombiniranih sistemov ideoloških vlad in dozdevnih dobrotnikov človečanstva. Svet obstoji iz narodov, sposobnih ali nesposobnih za življenje. Močni narodi nočejo, da bi živeli na milost in nemilost tujih interesov, temveč hočejo ostati gospodarji svoje lastne usocie. Predsednik Roosevelt je v svoji poslanici predvsem pozabil na sedaj najznačilnejši problem in sicer na borbo, velike k 'ncepcije konstruktivnega življenja proti rušačim mednarodnim silam, ki hočejo miroljubne narode pognati v krvavi pokol in ki hočejo na ta način omajajati red na svetu. Trajna harmonija v mednarodnih odnoša-jih se ne bo mogla ustvariti, dokler obstojajo rušeče sile, dokler se more nered kri-, ti in konsolidirati pod zaščito kake države. Ne more biti ustvarljiv nov red s pomočjo konferenc, dokler se boljševizem na svetu smatra kot upravičen za enake pravice v mednarodnem političnem življenju. Smatrati moramo za prefinjen manever, če se od nas zahteva, naj ob'jubimo, da bomo vzdrževali mir sredi sveta ki je prepravljen z bojno propagando in v času, ko državniki velikih demokracij izjavljajo, da ni osnovnih nasprotij med demokracijami in rušilnim boljševizmom. To bi pomenilo, da bi se v bodoče boljševizmu dale proste roke za njegove pobude in njegove zločinske načrte. Roosevelt je poslal svojo poslanico na napačen naslov. Nemški narod je postal močnejši in uspehi, katere je dosegel VVilson s pomočjo istega postopka, se ne bodo več ponovili. Hitlerjeva posvetovanja v Monakovu M°naJ'ovo, 16 aprila, br. čim je bil Hitler prejel Rooseveltovo poslanico, je včeraj t?koj zapustil Obersalzberg in se podal v Monakovo. kjer sta ga že čakala zunanji minister Ribbentrop in načelnik nemškega tisk:vrega ura^a Dietrich. V popoldanski hurah so se pripeljali z letali v Monakovo tudi Hess, geneval Keitel in še nekateri drugi vodilni nemški generali. Posvetovanja in razgovori o po laniei so trajali ves večsr R:btentrop ie čestokrat zapustil posvetrvalnico in se je ponovno telefonsko razgovarjal s Cianom. Tudi Hitler je imel daljši razgovor z Mussolini jem. Tukajšnji politični Krog! splošno »odijo, | na trgu Esedra, ki mu jo je dala na razpo-da bo Nemčija zavzela glede Rooseveltove : lago italijanska vlada ob 19. pa se je pripeljal v Beneško palačo, kjer je imel prvi daljši razgovor z min. predsednikom Mus-solinijem. Razgovoru je prisostvoval zunanji minister Ciano. Snoči je nato Mussolini priredil v Beneški palači na čast Gorin-J gu in njegovi soprogi večerjo, ki so se je udeležili tudi zunanji minister Ciano, nem. ški poslanik, več ministrov in podtajnikov, Goringovo spremstvo in člani nemškega veleposlaništva. Razgovori maršala Goringa z italijanskimi državniki so se danes nadaljevali. Opoldne je zunanji minister Ciano priredil Goringu svečan obed v Oficirskem domu, zvečer pa je bil v palači Chigi velik poslanice odločno negativno stališče. O tem priča tud; že današnji tisk. Nemška vlada je po informacijah iz omenjenih Krogov mnenja, da ji spričo stališča, ki ga je zavzela v t'sKu, niti ni treba formalno odgovoriti na R°osevelt°vo poslanico. Morda bo Hitler odgovoril na njo čez nekaj ča-sa, ko se bodo okoliščine razvile zopet nek°likc njemu v prid. Goringova posvetovanja z Mdssolinijem Rim, 16. aprila, br. Maršal Goring se je včeraj po seji poslanske zbornice, ki ji je i sprejem, prisostvoval, umaknil za dve uri v palačo Ameriško brodovje odplulo na Tihi ocean Obrambni ukrepi Zedinjenih držav proti Japonski VVashington, 16. aprila. AA. Mornariški minister Svvanson je včeraj objavil, da bo na Atlantskem oceanu ostalo skupaj 5 križark, 6 podmornic, 1 matična ladja za letala, 1 remorker za letala in eskadrilje letal, ki so bile sestavljene lani. Glavni del ameriškega brodovja bo odplul. ko bodo rezerve za gorivo ponovno izpopolnjene, proti kraju normalnih operacij na Tihem morju. To sporočilo je izzvalo precejšnje presenečenje v javnosti, ker so listi včeraj zjutraj objavili, da bo ameriška vojska s sodelovanjem brodovja izvršila manevre za obrambo industrijskih pokrajin proti »teoriji invazije«. Do ukrepa, da se ameriško brodovje umakne s Atlantskega oceana na Tiho morje, je prišlo istočasno, kakor je bila odposlana Rooseveltova poslanica. Zato smatrajo v političnih krogih, da je optimizem glede uspeha poslanice omejen in da podvzemajo zato Zedinjene države potrebne korake za samoobrambo. Francoske vojne ladje v Gibraltarju London, 16. aprila, br. Zaradi odklonilnega stališčča, ki so ga zavzeli v Nemčiji glede Rooseveltove poslanice se je delo v angleških ministrstvih za vojsko, mornarico in letalstvo, ki tudi na današnjo nedeljo ni prenehalo, še bolj pospešilo. Vojaška poveljstva Anglije in Francije ter Amerike so bila v tesnih stikih. Glede na odhod tihomorskega ameriškega vojnega brodovja skozi Panamski prekop nazaj na Tihi ocean sc je zvedelo, da je bil ta ukrep izdan v sporazumu z vrhovnim poveljstvom angleške vojne mornarice. V primeru kakšne vojne v Evropi se bo moralo angleško vojno brodovje na Daljnem vzhodu podati v evropske vode in ga bo moralo ameriško brovdovje takoj nadomestiti, sicer pa bo ostal na Atlantskem oceanu del ameriškega tihomorskega brodovja. Predvsem bodo ostale na Atlantskem oceanu tri velike vojne ladje, ki so bile pridružene na novo formiranemu atlantskemu brodovju. Veliko pozornost je zbudila v tukajšnjih političnih krogih nocoj vest, da so priplule v Gibraltar štiri francoske vojne ladje, kri-žarki »Loraint« in »Bretagne« ter dva Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul 5. Telefon St 3122, 3123 3124. 3125 tn 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej tn velja po pofltJ pre Je mana Din 4.- po raznašal-clh dostavljena Din 5.- mesečno, Maribor Grajski trg St. 7. Telefon St 2455. Celje. Strossmayerjeva tU L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa tem pa madžarskega in turškega poslanika Poljski poslanik v Bukarešti Razsinsky je imel daljše posvetovanje z romunskim zunanjim ministrom Gafencom pred njegovim odhodom v inozemstvo. V teh razgovorih je šlo za poljsko posredovanje med Madžarsko in Rumunijo, da bi se omogočila zaključitev obrambnega pakta med obema državama. Poljska namreč želi ustvariti čim tesnejše prijateljske zveze med Varšavo, Budimpešto in Bukarešto. Grška zahvala Veliki Britaniji Atene, 16. aprila. AA. Predsednik grške vlade Metaxas je včeraj povabU k sebi zastopnika Anglije in mu izrazil globoko hvaležnost grške vlade za izjave, katere je poclal o Grčiji predsednik angleške vlade Chamberlain v angleški poslanski zbornici. Metaxas je naprosil angleškega poslanika., da sporoči to zahvalo angleški vladi. Pristavil je, da je grška vlada sprejela Chamberlainove izjave z .zadovoljstvom, ki ga čuti tudi ves grški narod. Grški listi poudarjajo staro grško angleško prijateljstvo, ki se je že neštetokrat izkazalo.' Tako piše list »Katimeri-ni«: Nismo dvomili, da ne bi vlada veL kih narodov priznala nedotakljive pravice Grčije. Zalivala, ki jo je predsednik vlade Metaxas izrekel angleškemu poslaniku, izraža najtopleje in najprisrčneje najčistejša čustva grškega naroda. Slične komentarje objavljajo tudi >Elef, teron Vima« in drugi grški Usti. rušilca. Poveljniki ladij so obiskali francoskega konzula v Gibraltarju. Za sedaj ni znano, kako dolgo bodo francoske ladje ostale v gibraltarskih vodah. Umik španskih čet pri Gibraltarju London, 16. aprila, br. Po informacijah agencije Reuter so se španske čete, ki so se zbirale v neposredni bližini Gibraltarja, pričele umikati proti zapadu. Španci očitno niso pričakovali, da bodo Angleži reagirali iu pričeli takoj graditi utrdbe na, vsej severni strani Gibraltarja in ojačeva-ti svojo posadko. Španci so se umaknili v okolico Ronde, kjer so se utaborili. Pogajanja z Rusijo Pariz, 16. aprila, a. (Havas) Po ponovnem razgovoru, ki ga je imel snoči zunanji minister Bonnet z ruskim poslanikom Suričem, se je zvedelo, da se pogajanja za sodelovanje Rusije v sistemu medsebojne pomoči nadaljujejo v ugodnem smislu. Gotovi pr.blemi se že sedaj smatrajo kot urejeni. Kar se tiče drugih problemov, pričakujejo, da bo razprava o raznih stališčih, ki je zelo živahna, morda že jutri dovedla do praktičnih zaključkov. Ne zdi se. da bi hoteli dogovor o ruski pomoči omejiti izključno le na letalstvo, kakor so poročali nekateri listi. Nasprotno se ima na zelo konkreten način določiti pomoč, ki jo je Rusija pripravljena dati Poljski in Rumuniji za primer napada, z d'h">vn or^a v=eh kateeorii in surovin. Moskva, 16. aprila, b. Angleški poslanik Seath je imel popoldne ob 16. nov razgovor s komisarjem za zunanje zadeve Litvinovim. Razgovor je trajal dobre pol ure. V političnih krogih sta oba sestanka, ki sta jih imela Litvinov in Seath včeraj in danes zbudila veliko pozornost. Predvsem naglašajo, da ni nobenega dvoma, da je šlo za zaključitev vojaške pogodbe med Veliko Britanijo in Rusijo. Pogajanja napredujejo in je bil načelno dosežen že sporazum v vseh vprašanjih. Kakor zatrjujejo, gre le še za določitev formalnega besedila in konkretnih obveznosti, ki bodo navedene v pogodbi. Belgijska vladna kriza Bruselj, 16. aprila. AA. (DNB). Vodstvo socialistične stranke je izjavilo, da se bo moglo šele jutri odločiti o morebitnem vstopu v koncentracijsko vlado, ker želi počakati na odločitev kongresa stranke. Domnevajo, da bo Pierlot še nocoj sestavil novo vlado brez socialistov. Papeževa poslanica španskemu narodu Vatikan, 16- aprila, br. Papež Pij XII, je imel dopoldne ob 11. po radiu govor, v katerem je sporočil svojo mirovno poslanico španskemu narodu. V početku je izrazil željo, da bi španski narod uživaj svoj mir tako, da bi si v njegovem okviru zagotovil svoj red, svojo čast in svoje blagostanje. V duhu tega miru naj bi sa Španija razvijala in postala zopet velika zaradi veličine svojega naroda in svojega katoliškega verskega prepričanja.. Po. zval je duhovščino, naj pouči vse spance o načelih socialne pravičnosti, kakor izhajajo iz verskih naukov, da bi se na njihovi osnovi ustvaril nov sistem miru V Španiji. JustiSikacija španskega republikanskega generala Barcelona, 16. aprila, br. Tukajšnje vojaško sodišče je včeraj obsodilo na smrt bivšega republikanskega generala Rolana. Proces je trajal od 10. do 13. Obtožili so ga. da je s svojim postopanjem preprečil, da se ni Barcelona že od vsega početka pridružila nacionalistom. Njegova povelja in ostali ukrepi so omogočili odpor barcelonskih republikancev proti Francu. Gene. ral Rolan je bil davi ustreljen. General Miaja v Parizu Pariz, 16- aprila. AA. Bivši poveljnik španske republikanske vojske general Miaja je prispel ob 8.25 iz Marseilla v spremstvu svojega nečaka v Pariz. Generala Miajo so sprejeli mnogi osebni prijatelji. Smmv odhod v Berlin Iz Nemčije bo odpotoval v zapadne evropske države Bukarešta, 16. aprila br. Rumunski zunanji mnister Gafjncu je danss odp toval na svoje krožno potovanje po srednji in zapadni Evropi. Ob 13.20 se je z brzim vlakom odpeljal iz, Bukarešte proti Budimpešti Prva njegova pot bo obisk v Berlinu. Ribbentrop ga je povabil tia za dva dni Ka' or zatajujejo bodo berlinski razgovori c7?o?;!r»i Ta naf^l.injp rfnfu^s^o zadržanje. Rumtirija je sicer sprejela an-g?eš?a in francoska jamstva z velikim navdušenjem. so^fj ra gre za to. ali npj se cd'0^1 no p^iskem zgledu za s1 lenit^v vevške 7 ob»»,'»s*r?r»c1rffn' obvez- pngfm! 7 i« Pron^in V-^-nm^o bo nemški po^vzela vse. da prr(1"fi pimnncV^mn i,cofT"f>st vr^fti" m i». fa v PerVin še ne bo iTeč^na TP^ria beseda. P"rH»»a parif? G!>f®n- eu o''!4' V Pr-^foli I,«-don i|i V P"'"'' Ka- k<"r 734rv'.i"i°r!iie. Mizarsko ln Rumunijo Varšava, 16. aprila, o. Zunanji minister i Beck je prispel danes v lovski dvorec Pa- lo, kjer ga je sprejel predsednik republike Moscicki, kateremu je poročal o mednarodnem položaju in o svojem obisku v Londonu. Zunanji minister Beck je sprejel včeraj rumunskega poslanika Franasovicija, za- na kolodvoru Vojaške obveznosti tujcev v Franciji Pariz, 16. aprila, br. Francoski uradni list je danes objavil dve zakonski uredbi, ki sta bili izdani na osnovi posebnih pooblastil francoske vlade. Ena se tiče vojaške obveznosti tujcev v Franciji. Po tej uredbi se na tujce razširijo vse obveznosti, ki so doslej veljale za francoske državljane. Tujci se bodo morali v bodoče že v mirnem času vključiti v francosko vojaško organizacijo. Službeno obvezni bodo vsi tujci od 20. do 48. leta starosti. izročitev albanske krone italijanskemu kralju Odgovor kralja Viktorja Emanuela albanski delegaciji Rim, 16 apr. br. Dopoldne je albanska delegacija pod vodstvom novega min. predsednika Verlazija izročila italijanskemu kralju albansko krono. Kralj Viktor Emanuel III. je ponujeno krono sprejel. Svečanost je bila v prestolni dvorani dvora na Kvirinalu. Kralj je sprejel albansko delegacijo na prestolu, obdan od dvomih osebnosti, članov vlade in najvišjih dostojanstvenikov Albanski min predsednik Verlazi my je v nagovoru v imenu alban keea naroda prisegel zvestobo ter ponudil albansko krono, simbol albanskega edinstva in tradicij Skenderbega. Italijanski kralj je v zahvali izjavil, da ustreza želji albanskega naroda in sprejema albansko krono, ki mu je bila ponu-dena. Usoda Albanije je odslej neločljivo zvezana z usodo Italije. Italija bo izpolnila jamstva, ki jih je dala albanskemu naroda. Skrbela bo za red in mir v kraljevini Albaniji, pospeševala njen gospodarski in kulturni napredek ter zastavila vse svoje sile za obrambo skupnih mej. Albanska delegacija je nato zapustila dvorano Tudi kralj je po kratkem razgovoru s člani vlade v spremstvu kraljice, dvornih dam in ostalega spremstva odšel. Pred Kvirinalom je množica albanski delegaciji priredila ovacije. Predsednik vlade med slovenskimi novinarji Včeraj ie bil v Celju občna zbor stanovske organizacije slovenskih novinarjev — Na skupnem kosilu so prišli med novinarje predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, predsednik senata dr. Korošec, prometni minister dr. Mehmed Spaho in ban Marko Natlačen Celje, 16. aprila V lepi savinjski prestolnici, v starem Celju so se danes zbrali slovenski novinarji. da polože obračun svojega stanovskega udejstvovanja v preteklem letu. Gcstom v pozdrav so izobesili državne zastave na mestnem poglavarstvu, kjer je bilo zborovanje novinarjev, in na hotelu > Evropi«, kjer so imeli po zboru skupno kosilo. Ob 10.30 se je pričel v klubski sobi mestnega magistrata občni zbor zadruge »Novinarski dom«, ki ga je vodil njen načelnik g. Saša Zeleznikar. Po poročilih funkcij on a rje v je bil izvoljen dosedanji upravni odbor Uro kasneje je bil v okusno okrašeni dvorani mestnega poglavarstva otvorjen letni ofcčni zbor ljubljanske sekcije Jugo-slov. novinarskega udruženja. Osebno navzočih in po pooblastilih zastopanih je bilo 35 rednih članov. Predsednik sekcije Starjko Virant je ob otvoritvi pozdravil navzoče zastopnike celjskih oblasti in i\stanov, župana dr. Voršiča. sreskega načelnika dr. Zobca, poveljnika 39. pešp polkovnika Mihailoviča. predsednika okrožnega sodišča dr. Vidoviča ter zastopnika drž. realne gimnazije prof. dr. Strmška, mag. direktorja Subica in policijskega komisarja Velkavrha. Z občnega zbora sta bili poslani udanostni brzojavki Nj Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu-namestni-ku Pavlu ter pozdravne brzojavke predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču, banu dr. Natlačenu, ljubljanskemu županu dr. Adlešiču. mariborskemu županu dr Juva-nu, predsedniku Mariborskega tedna dr. ILipoldu ter zagrebški sekciji JNU. ki je imela danes istočasno svoj občni zbor v Zagrebu. Med potekom občnega zbora je prišel tudi brzojavni pozdrav zagrebške sekcije in njenega predsedništva. Predsednik Virant se je nato spomnil lani umrlih članov ter podal predsedniško poslovno poročilo. Sledila so poročila tajnika, blagajnika in drugih funkcijonarjev, nakar je bila odboru podana razrešnica. Pri volitvah je bil izvoljen v glavnem dosedanji odbor s predsednikom Stankom Virantom na čelu. Ob 14. je celjska mestna občina priredila novinarjem kosilo v vrtni dvorani hotela »Evrope«. Med kosilom so prišli k novinarjem najprej predsednik senata dr. Korošec, ki je sam redni član ljubljanske sekcije JNU, za njim pa predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, prometni minister dr. Spaho in ban dr. Natlačen. Vsi so bili od zbranih novinarjev sprejeti s toplimi ova-eijami. Ostali so v družbi novinarjev ves čas kosila. Celjski župan dr. Voršič je pozdravil visoke goste in zbrane novinarje ka t.erim se je zahvalil, ker so si izbrali za svoj letošnji občni zbor ravno Celje. Prosil jih je, naj nadaljujejo svoje delo za napredek in okrepitev naroda in domovine. Predsednik ljubljanske sekcije JNU Virant je toplo pozdravil predsednika vlade ■g. Cvetkoviča in omenil, da mu je obljubil, da mu bodo novinarji danes prizanesli z vsakim vprašavanjem in prošnjami, ker hočejo spoštovati nedeljski počitek. Zahvalil se mu je za veliko uslugo, ki jo je napravil novinarjem z uveljavljenjem novinarske uredbe o pokojninskem zavarovanju novinarjev. Prosil ga je, naj ohrani novinarski organizaciji še nadalje svojo naklonjenost. Enako toplo je pozdravil predsednika senata dr. Korošca, ki ne zamudi nobene prilike, da ne bi pokazal svojih tesnih zvez z novinarstvom, iz katerega je tudi sam izšel. Nato je pozdravil prometnega ministra dr. Spaha, o katerem je šaljivo pripomnil, da se novinarji sicer vsako leto kregajo z njim zaradi novinarskih železniških legitimacij, pa ga kljub temu čislajo in imajo radi. Pozdravil je nato bana dr Natlačena, ki je vedno kazal za slovenske novinarje polno razumevanja in veliko naklonjenost. Končal je svoj govor z zahvalo mestu Celju in njegovemu županu ter z željo, da bi slovensko in jugo. goslovensko Celje čim lepše prospevalo tudi v bodoče. Viharno pozdravljen se je oglasil nato predsednik vlade Cvetkovič. Rekel je, da je z veseljem izrabil priliko, ko je čul, da so v Celju, kamor je slučajno danes prišel, zbrani slovenski novinarji, in daje zelo rad prišel v njihovo sredo. Poudaril je, da ga vežejo na novinarstvo že stare vezi Bil je sam mnogo let novinar po poklicu in iz ljubezni. Pozneje se je kot minister za socialno politiko ;n narodno zdravje še tesneje seznanil z novinarskimi problemi, ko je študiral vprašanje pokojninskega zavarovanja novinarjev. Sre. čen je, aa je lahko to vprašanje ugodno rešil. Zelo dobro pozna važnost in naloge novinarstva. Tisk mora biti objektiven in ne sme biti pristranski. Služiti mora javnim interesom, interesom naroda in države. Dobro pozna ogromno vlogo, ki jo pri tisku igrajo poklicni novinarji, kajti oni so tisti, ki dajo tisku svoj pečat Zato je potrebno, da so poklicni ncvinarji, ako naj bodo res objektivni in nepristranski, tudi materialno tako osigurani, da jim vsakdanje skrbi ne kalijo pcgledov v življenje Zlasti je potrebno, da so rešeni skrbi, kaj bo z njimi na stara leta. Zato se je z vsemi silami zavzel za starostno preskrbo novinarjev in pričakuje sedaj, ko je ta naloga rešena, da se bodo novinarji s podvojeno vnemo posvetili delu za narodno in državno skupnost. Zelo prijetno se počuti vedno, kadar je med novinarji, saj se počuti med njimi kot tovariš. Tudi novinarji naj vedno v njem gle. dajo svojega sodelavca in svojega prijatelja. Predsednik Virant se je v kratkih besedah toplo zahvalil predsedniku vlade za njegove besede ter izrekel iskreno željo, naj bi bilo srečno in uspešno važno delo, ki ga opravlja prav te dni v Zagrebu. Ob iskrenih ovacijah vse dvorane Je predsednik vlade s svojimi spremljevalci po prisrčnem slovesu odšel in se je odpeljal iz Celja. Popoldne so se novinarji z avtobusom celjske mestne občine odpeljali na izlet v Savinjsko dolino ter obiskali lepo in veliko vas v osrčju doline Gomilsko. Zvečer so se vrnili v Celje in z vlaki odpeljali na svoje domove. Predsednik vlade v Ljubljani Ljubljana, 16 aprila. Z novinarskega občnega zbora v Celju so se predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, prometni minister dr. Spaho in predsednik senata dr. Korošec i z banom dr. Natlačenom odpeljali v Šmarje I pri Jelšah. Po kratkem odmoru so nadalje-! vali pot proti Ljubljani. Nocoj ob 22. je predsednik vlade z orientnim ekspresom krenil nazaj v Zagreb, kjer se bo jutri znova sestal s predse«*"'^ m KDK dr. Vlad. Mačkom. Eenfarji in arhitekti iz Slovenije so zborovali Ustanovili so si zadrugo za lasten dom — Preosnova vsedržavne organizacije — Nezaposlenost pada Ljubljana, 16. aprila V svojih novih prostorih v Kazini so snoči pod predsedstvom inž. Ladislava Bevca zborovali člani ljubljanske sekcije Udruženja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov. Sklepa se, da je samo v Sloveniji okreg 1200 inženjerjev raznih strok; od teh je iz vse Slovenije združenih v organizaciji 387, a samo ljubljanskih je med njimi 220. Zbor je potekel v najlepšem soglasju. Predsednik inž. Bevc, ki je v uvodu pozdravil predsednika Iinženjerske zbornice inž. Mirka Pirkmajerja, prečital pozdrav, ne brzojavke in pisma odsotDih članov in tovariških sekcij iz države in se nato spominjal tudi v preteklem letu premini, lih članov, je v poročilu opozoril zboro-valce, da je vršeči se 20. redni zbor jubilejni zbor, ker obhaja sekcija 20. obletnico svoje priključitve k vsedržanmi organizaciji, do katere niso dovedli kaki politični nagibi, temveč le čista in nepokvarjena zavest o neločljivosti jugosloven ske zemlje in Jugoslovanov. Ob 201etnem državnem jubileju naglašajo člani z iskrenostjo, da vidijo kot pripadniki stanu iz strok, ki globoko posegajo v razvoj gospodarstva v državi, edino zadovoljitev samo v okviru jugosloven ske državne in narodne •neodvisnosti. Na kratko je predsednik nato pojasnil, da je bil po sklepu in pooblastilu lanske glavne skupščine v Splitu osnovan odbor za spremembo društvene ustave, ki je svoje delo v glavnem že končal in bodo prišli njegovi predlogi na glavno skupščino od 10. do 11. junija v Novem Sadu. Po pozdravnem nagovoru inženjerske zbornice inž. Mirka Pirkmajerja je sledilo izčrpno poročilo tajnika inž. Jožeta Rusa, ki je posebno naglasil, da je bilo društveno notranje delovanje kljub negotovim časom izredino razgibano. Delo sekcije se je izživljalo v številnih odsekih po raznih inženjerskih strokah, izmed katerih je bila pc člaaastvu najmočnejša gradbena s 110 člani. Poslovanje odbora je tako naraslo, da bi ne bilo odveč uvesti pisarno z rednim vsakodnevnim poslovanjem, \ novi društveni prostori pa so omogočali bolj neovirano poslovanje. Sekcija je sodelovala zelo živahno z udruženjem in drugimi sekcijami v državi. Nekateri člani sekcije so sodelovali tudi na mednarodnih zborovanjih. Tajnik je zaključil svoje poročilo z željo, naj bi se še neorganizirani tovariši pridružili svoji organizaciji. Sledla so poročila blagajnika inž. Slavka Zajca o zadovoljivem stanju blagajne, knjižničarja inž. Milana Gjuda in gospodarja inž. Lada Khama. Ta se je predvsem zahvalil članom, ki so podprli s svojimi denarnicami lepo preureditev novih prostorov sekcije. Na vrsto so potem prišla zanimiva poročila posameznih odsekov in klubov sekcije. Za tehnični listi je poročal inč. Rus, nato pa referent za nezaposlene inž. Vlado. Gregorič. Po njegovih podatkih sta trenotno od organiziranih inženjerjev raznih strok nezaposljena le dva, na odslužen ju kadrskega roka jih je 17, le začasno zaposlenih pa 20. Med nezaposljenimi so kemiki in elektrotehniki, na odsluženju kadrskega roka je največ gradbenikov in slednjih tudi največ med le začasno za-posljenimi. Stanje nezaposljenih se je v vseh strokah znatno znižalo, in sicer od 50 do 100%. število začasno zaposljenih je padlo za 50%, in to posebno pri gradbenikih, ki so dobili službe v državnih in privatnih podjetjih izven Slovenije. Tudi materialni položaj se je v splošnem precej zboljšaL Domačini so prevzeli mesta tudi v obratih, posebno v kemični industriji. kjer so bili doslej zaposljeni tuji državljani. V splošnem se opaža znatno izboljšanje v prid domačinov, kar je posebna zasluga sekcije in referenta inž. Vlada Gregoriča Medtem ko se je khib elektroimženjerjev omejil na bruš ^je terminologije in splošne tehnike i® reševal na svojih sestanfldh strokovna vpradaoja, I je poročal za klub arhitektov inž. arh. Milan Sever, da bo klub najprej v svojem krogu, nato pa tudi v javnosti poskusil s predavanji idejno načelnega in tudi praktično tehničnega značaja. Ta klub je posvetil svojo posebno pozornost javnim natečajem za idejne osnutke, ki se v zadnjem času spet pojaivljajo. Arhitekti so mnenja, da taki natečaji dajejo priliko mlademu projektantu, da se uveljavi. Zato ob primeru ljubljanske mestne občine, ki je začela uvajati natečaje, apelirajo tudi na državo in banovino, da slede njenemu vzgledu. Klub šteje 49 od 68 doslej na ljubljanski fakulteti diplomranih arhitektov. Od ostalih klubov se je klub inženjerjev kemije, ki šteje 64 članov, po poročilu inž. Gregorčiča bavil v pretežni meri s svojimi stanovskimi vprašanji in z zaposlitvijo domačih kemikov v naši industriji, klub gradbenih inženjerjev pa je po poročilu inž. Načeta Perka precej trpe na nezainteresiranosti pripadnikov svoje stroke. Nasprotno pa je po poročilu inž. Staneta Murka kazal večjo agilnost klub pripravnikov, ki je lani podvzel akcijo zaradi plač. Zbrano gradivo kaže, da so plače v privatnih službah še dokaj ugodne (od 1800 navzgor), pri zasilni zaposlitvi v javnih ustanovah pa povsem nezadostne. Z imenovanji pripravnikov v državni službi se je število zasilno zaposljenih v zadnjem času reduciralo. Po poročilu inž. Staneta Premelča se je Komite tehničnega dela omejil na izpolnitev posebnih komiteju naloženih nalog. Med te spada tudi ciklus predavanj o pasivni obrambi proti zračnim napadom. Delovanje podpornega sklada, o katerem je poročal inž. Joža Malerič, je šlo v glavnem za zvečanjem fonda, ki pa s prošnjami, pri javnih oblastvih ni naletel na razumevanje. Trenotno razpolaga fond s približno 35.000 din. V imenu nadzornega odbora je predlagal inž. Karel Tavčar raz: ešnico vsemu odboru, ki je bila soglasno sprejeta. Nato so bili sprejeti nekateri predlogi upravnega odbora, med njimi predlog, naj sekcija kot društvo pristopi k Društvu prijateljev rudarskega oddelka, uprava pa naj dobi pooblastilo za votiiranje dotacij podpornemu skladu. Najvažnejša pa je bila vsekakor ustanovitev Zadruge za zgraditev doma. Poseben pripravljam odbor bo izvedel vsa dela, najkasneje do septembra pa se mora sklicati ustanovni občni zbor zadruge, številni zborovalci so že takoj po sprejemu predloga prijavili pristop k zadrugi. članarina bo ostala ista. Sprejeti proračun znaša 94.000 din. Predsednik je nato poročal o osnutku pravil, ki bodo sprejeta na bodoči vsedržavni skupščini kot rezultat petletnega prizadevanja. V Splitu sestavljeni 24članski odbor, ki posluje povsem avtonomno brez inge renče glavne uprave, je zaradi duha solidarno, sti, ki je v njem vladal ves čas, svoje delo že dovršil. Bistvene važnosti bodo v novih statutih določila po katerih se bo udru-ženje preosnovalo v zvezo avtonomnih društev inženjerjev. člani bodo dosedanje sekcije, ki se bodo preoisnovale v društva. Pravila so tako liberalna, da bodo omogočala pristop tudi drugim sorodnim društvom. Posebno važnost polaga udruženje na priključitev društev rudarskih topilni-ških in gozdarskih inženjerjev. V pravilih je poskrbljeno, da na skupščinah ne bo nepravičnega prevladovanja. Novost je tudi to, da predsednik ne bo moral obvezno biti tudi na sedežu zveze v Beogradu. Povsem je poskrbljeno za popolno enakopravnost in samostojnost posameznih društev. Hkratu z novimi statuti bo uveljavljen tudi nov pravilnik za tehnični list, ki bo nosil naziv »Inženjer« in bo tako redakcijsko kakor tudi po zunanjosti in svoji vsebini dalekosežno reorganiziran v cilju da odpravi dosedanje veliko nezadovoljstvo med članstvom. Izhajati bo začel z novim letom. Na kraju zborovanja so bile volitve nove uprave. Izvoljeni so bili za častnega predsednika inž. Janko Mačkovšek, za predsednika inž. Ladislav Bevc, za podpredsednike inženjerji Josip Dedek, Vlado Gregorčič, Ivan Ahtik in Igo Pehani in inž. arh. Herman Hus, za tajnike inženjerji Jože Rus, Milan Jeran in Rihad Sever, za blagajnike inženjerji Ciril Pire, Slavko Zaje m Lado Michel, za knjižničarja in-ženjerja Milan Gjud in Drago Skerlavaj, za gospodarja inž. arh. Lado Kham in inž Stanislav Murko, za člane uprave inž. arh. Milan Sever in inženjerji Stane Bricl, Ernest Pehani, Stanko Dimnik, Anton Dit-rich in Jože Kuralt. ing. arh. Vladimir Mušič, inženjerji Hinko Čopič, Vlado Pečenko, Nace Perko, Janez Piber, Jože Plat-ner, Stanislav Roglič in Franjo Grunfeld, za nadzornike inženjerji Franc Miklavc, Viktor Skaberne in Karel Tavčar. Izvoljeni so bili tudi člani društvenega razsodišča in predsednik odsekov. Mihael Levstik f Umrl je v Celju po dolgem trpljenju g. Mihael Levstik, učitelj v pok., oče našega tovariša in književnika Vladimira Levstika. Pogreb bo v torek, 18. t. m., ob 16.30 izpred hiše žalosti na Bregu. Bodi rajnkemu, ki je nazadnje dolgo vrsto let služboval v Celju in ki je bil znan sadjarski in čebelarski pobornik. ohranjen časten spomin. Njegovim svojcem naše iskreno sožalje! Objave Zanimivo predavanje pedagoškega društva. Drevi bo v okviru predavanj Pedagoškega društva predaval naš priznani strokovnjak v psihotehniki in organizator banovinske poklicne posvetovalnice g. dr. Vladimir Schmidt o sodelovanju šole in poklicne svetovalnice. Predavanje bo ob 18 uri v dvorani mineraloškega instituta na univerzi. Vsi, ki se zanimajo za aktualni problem, vljudno vabljeni. Vstopnine ne bo. Za koncert mladinskega zbora meščanske šole na Rakeku so od danes naprej v prodaji vstopnice v knjigami Glasbene Matice. Pod vodstvom strokovnega učitelja in skladatelja bo nastopil mladinski zbor z Rakeka v veliki Filharmonični dvorani v ponedeljek 24. t. m. ob pol 21. Na koncert mladinskega zbora še prav posebno opozarjamo. INSERIRAJTE V „JUTRU"! Dravska gasilska zajednica V Slovenji imamo 957 čet z 31*690 gasilci — Lani so gasilci obvarovali za 200 milijonov dinarjev imetja Ljubljana, 16. aprila V veliki dvorani Uniona je bila dopoldne V. redna letna skupščina Gasilske za-jednice dravske banovine. Zbor so pose-tili tudi predsednik Gasilske zveze za vso državo minister Snoj, generalni nadzornik jugoslovenskega gasilstva Pintar, zastopnik banovine dr. Logar, zastopnik vojske polkovnik 2ivanovič in zastopnik ljubljanske mestne občine svetnik Slapšak Zbor je vodil starešina dr. Anton Kodre in očrtal v obširnem poročilu delo zajed-nice v preteklem letu. Delovanje je v glavnem teklo v smeri izpolnjevanja že v prejšnjih letih začrtanega programa, v propagandi za spremembo zakona o organizaciji gasilstva, v cilju večje samostojnosti gasilskih edinic, v smeri gospodarske osamosvojitve z ustanovitvijo Nabavljalne zadruge in v pripravah za letošnji vsedržavni kongres, ki bo sredi avgusta v Ljubljani. Po zaslugi predsednika sama-rijanskega odseka, dr. Frante Misa je bil sprejet nov pravilnik o organizaciji sama-rijanskega pouka v edinicah. Pripravlja se tudi pravilnik za organizacijo samari-janskih odsekov v župah in četah. Naraščaju se bo v bodoče posvetilo več pažnje. Ustanovljen je bil že mladinski odsek, ki bo dajal smernice za vzgojo gasilskega naraščaja Posebno pozornost pa bo morala zajednica v bodoče posvetiti tudi oja-čenju našega narodnega elementa v obmejnih četah Tehnično in administrativno izobrazbo gasilcev je doslej in bo tudi v bodoče podpiral »Gasilec« Gasilska knjižnica je povečala svojo produkcijo z brošuro o stavbarstvu, pripravlja pa se izdaja knjige o samarijanstvu. Poleg zavarovanja za primer smrti je bilo izvedeno nezgodno zavarovanje, ki je naletelo na lep odziv gasilstva, bolj kakor »Samopomoč«, v katero so gasilci izgubili zaupanje zaradi znanih napovedi, da bodo samopomoči ukinjene. Posrečilo pa se je zvišati dohodke podpornega sklada Podpore onemoglim gasilcem še vedno daje banska uprava Zajednica pa razmišlja o načinu podpore tistim četam, ki so brez svoje krivde na požariščih pokvarile svoje orodje. Vsedržavna zveza je ustanovila poseben odbor za spremembo gasilskega zakona. Slovenski zastopniki skušajo uvesti v besedilo bodočega zakona med drugim zahtevo po oprostitvi od državnih taks. V novi zakon naj bi prišln tudi zavarovanje članstva na stroške države in banovin. Z ustanovitvijo Nabavlialne zadruge gasilske zajednice je naše gasilstvo stopilo v fazo gospodarske osamosvojitve svojih edinic Poudarja pa se tudi potreba po ustanovitvi lastne kreditne zadruge, ki bi dajala kredite za splošne gasilne potrebe. To potrebo nalaga dejstvo, da je naše gasilstvo zadolženo za skoro pet milijonov dinarjev. . To poročilo predsednika je s podrobnimi poročili dopolnil tajnik Franc Mežek. Iz gasilskega sklada so čete prejele podporo v znesku 847.989 din. Vseh čet imamo 957 in je na četo prišel nezadosten znesek. Izmed vseh čet je 948 prostovoljnih, šest industrijskih, dve sta zavodski in le ena je poklicna. Kakor je poročal gasilski inšpektor inž. Dolenc, so te čete opravile za naš gospodarski blagor vprav ogromne koristi s tem. da so branile ognju njegovo pogubno pustošenje. Leta 1938. je bilo v Sloveniji najavljenih 668 požarov in pri teh so vrli gasilci preprečili za kakih 200 milijonov dinarjev škode na premoženju. Težavno službo je ob teh prilikih vršilo 11.198 gasilcev 2154 ur. kar da skupno 25,412.921 delovnih ur. 2e & svojim brezplačnim delom so prihranili nadaljnjih 100 milijonov dinarjev, kar bi zneslo skupaj z očuvanim imetjem nad 300 milijonov dinarjev. Po prijavah čet je 32.8% požarov povzročila nepazljivost, 4.3°/o slabi dimniki, 2.6% električni tok, 8.7% strela, 14.1% požigalci, 2.1% otroci, 0.9% dobičkaželjnost, a v 34.5% primerih je ostal vzrok nepojasnjen. Po podatkih gasilskih čet so povzročili požari za din 23,420.000 škode na zavarovanih in za din 1,319.000 škode na nezavarovanih objektih, skupno torej okrog 24,800.000 din škode. Le pri 36 požarih gasilske čete niso stopile v akcijo, ker so bile predaleč ali pa niso bile obveščene. Gasilci pa so posredovali tudi pri poplavah, pri nesrečah zaradi zemskega plazu in pri prometnih nezgodah. Da so mogle čete tako uspešno nastopati, je pripisati njih dobri kvaliteti, ki so si jo pridobile v glavnem na rednih vajah. Ker bodo imeli gasilci dokaj važno vlogo tudi pri eventualni pasivni obrambi prebivalstva v primeru vojne, so vaje in tečaji zelo važni. Moremo pa se pohvaliti, da imamo prav lepo vojsko gasilcev: 31.690. Na žalost je treba dodati, da njih oprema ni v zadovoljivem stanju. Poročilu tajnika je sledil pozdravni nagovor ministra Snoja v imenu Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije. Nato pa se je nadaljeval dnevni red, ki so ga izčrpali poročilo o »Gasilcu«, odobritev proračuna za prihodnjo poslovno dobo, poročilo nadzornega odbora, ki je predlagal raz-rešnico s pohvalo vsemu upravnemu odboru, pa samostojni predlogi in slučajnosti. Izmed številnih samostojnih predlogov so bili nekateri sprejeti, drugi pa zavrnjeni. Zaradi nesrečne ljubezni pod vlak Celje 16. aprila ( Davi so našli ob savinjski železniški progi pori okolišk šol v Celju razmesar- I jeno truplo ženske, ki je bila ponoči po. ■ vožena Glava in desna roka sta bili odrezani od telesa. V mrliču so spoznali 21-letno Ivanko Friškovčevo, doma iz Zevč pri Velenju, ki je bila zapoaljena kot služkinja pri ge. Ogrizkov! v Kom enakega ulici v Celju. ...............-■' < Pokojna je odšla v soboto zvečer z doma in izjavila, da jo bodo našli na progi. Dobre pol ure nato je skočila pod večerni savinjski osebni vlak. Pri njej so našli listek, na katerem je bilo napisano, da gre v smrt zaradi nesrečne ljubezni. Mala kronika Ljubljana, 16 aprila Zakliu^a predavanje v „Soči" o sodobni mednarodni politiki Snoči je Soča-matica »Pri levu« zaključila 19. predavateljsko sezono z aktualnim predavanjem dr. Branka Vrčona o elementih mednarodnega razvoja. Ob polni dvorani poslušalstva je otvoril predavanje predsednik predavateljskega odseka g. dr Joahim Ražem, predavatelj pa je za njim podal izčrpen pregled sodobne mednarodne svetovne politike ter temeljito razčlenil osnove vsega gospodarskega razvoja velesil in njih zahtev, ki so privedle Evropo v sedanjo mučno situacijo. Predavatelj je posebno naglasil potrebo po optimizmu spričo naglega valovanja današnjega političnega razvoja ter dodal današnje o-brambne smernice malih držav. Poslušalci so bili predavatelju zelo hvaležni za njegova temeljita izvajanja in v imenu vseh mu je tajnik »Soče« g. Alojz Urbančič izrazil iskreno zahvalo. Odličen pevski zbor Krakovo-Trnovo je za zaključek zapel nekaj rodoljubnih pesmi. Občni zbor Ribarskega društva V soboto zvečer je imelo svoj 59. redni letni občni zbor ljubljansko Ribarsko društvo. Zbor je vodil predsednik ravnatelj g. Rasto Pustoslemšek. V uvodu je pozdravil zastopnika banskega kmetijskega oddelka inž. Jošta, nato pa poročal, da je društvo s preteklim letom zaključilo lOletno dobo, odkar je sedanji odbor prevzel upravo društva. Bila je to doba nesebičnega, požrtvovalnega in uspešnega dela. Odbor je za svojo prvo nalogo smatral da uredi razmerje med društvom in dotakratnim njegovim glasilom »Lovcem«, v katerega blagajno se je stekala vsa letna članarina 80 din, in je društvo ostalo brez vsakih dohodkov. Odbor je odpovedal zadevno pogodbo in tako društvu vrnil vir pripadajočih mu dohodkov. Osnovala se je Zveza ribarskih društev, leta 1937. pa je bil sprejet vsedržavni ri-barski zakon, v katerem je tudi kos prizadevanj in dela sedanjega upravnega odbora. Istega leta je društvo vzelo v zakup vrhniški revir, vendar se ta poskus ni posrečil. Lani je dobilo društvo z nakupom v last dva revirja: Borovnico in revir graščine Bokavcev v Gradaščici. Ze letos bo poravnan zadnji ostanek dolga, ki si ga je društvo nakopalo s tem nakupom. V sedanjem odboru je bila tudi dana pobuda za izdajanje »Ribiškolovskega vestnika«. Na Intervencijo uprave so oblastva znižale pristojbine za ribarske knjižice in je pristojbina določena na letnih 40 din za člane, za nečlane pa po 80 din. Odbor je sklenil znižati tudi članarino za 30 din. Tajnik g. Petrič je poioč*1, -la šteje d ruš L .nov. Opozoril je zlasti na čedalje večje onečiščanje naših voda po industriji in bi bili potrebni proti temu zlu nujni in strogi ukrepi. Ta zadeva se ne tiče samo Ribarskega društva, temveč tudi tujskega prometa. Poročila so podali še blagajnik g. Tancig, gospodar in knjižničar. Ribarska knjižnica šteje letos že 888 del. Odbor je razpravljal še o raznih perečih vprašanjih, ki zadevajo društvo in člane ter usvojil nekaj za ribarje koristnih pred. logov. t Konservatoristi na parketu Člani Društva ljubljanskih konservato-ristov so snoči priredili v plesnih prostorih Kazine uspel plesni večer, ki se je mogel | kosati s prireditvami predpustnega časa. Večer je bil pod pokroviteljstvom profesorja Julija Betetta in njegovega namest-I nika profesorja Pavla Šivica. Kratkemu I nagovoru predsednika društva g. Sama j Hubada, katerega že gola pojava je zavajala k dobremu razpoloženju, čeprav se je kazal resnega, je sledil dober spored. Tajnosti, ki so jih prikrivali, so bili nastopi z napovedmi sporeda, ki ga je opravljal angelski moški zbor s solistom. Nastopili so Jože Vrhovnik z bavarsko polko na pozavni, sledila je »Romantična marmelada«, ki jo je priredil Samo Hubad za »zmešani« kvartet in pa pesem »Milijon«, ki jo je po Robovi travestiji Aškerčevega mejnika priredil za bas in tenor Bojan Adamič, pela pa sta jo Orel in Gostiša. Po izvedbi »oficielnega« sporeda, so Adamičev jazz, plesni mojster Jenko, buffet in bar poskrbeli za »svoje«. Zamenjava čsl. denarja na Madžarskem Budimpešta, 16. aprila. AA. Po odloku, ki je bil danes objavljen, se češki denar ne bo več pustil v prometu v bivših češkoslovaških pokrajinah, ki so bile pridružene Madžarski. Zamenjava denarja se bo izvršila v razmerju 700 čeških kron za 100 pengov. Razstava 9iLadeu v Beogradu Beograd, 16. aprila, p. V paviljonu Cvi-jete Zuzorič na Kalemegdanu je otvoril dopoldne Tomič spomladansko razstavo društva »Lade«. Nj. Vel. kralja je pri tej priliki zastopal kapetan Evgen šoštarlč. „Yankee-Clipper" na povratku v Ameriko Baltimore, 16. aprila. AA. Snoči ob 23. je »Yankee Clipper« javil, da je 1.450 km daleč od Horte in da leti proti Bemnu-dom, kamor bo dospel danesu