#    Novica o smrti pape`a Janeza Pavla II. je bila prièakova- na. @e med njego- vim smrtnim bojem ga je iz Trga sv. Pe- tra spremljala mno`i- ca, predvsem mla- dih, vstop v veènost pa je spro`il val nav- dušenja in hvale`no- sti, ki je milijone po- nesel v Rim, da se mu zahvalijo in se mu priporoèijo kot novemu svetniku. Na nebu svetništva se je rodila »supernova«, ki s svojim `arenjem nezadr`no privablja mno`ice s celega sve- ta. Mediji, ki se jih je pape` vsa leta poslu`eval, da bi širil veselo oznanilo vsem ljudem na zemlji, so pokleknili pred njegovo krsto in napolnili svet s podo- bami in naukom tega velikega pape`a. Vzdušje iz Rima so prenašali po vsem svetu. Takoj po pape`evi smrti je boleèino vernikov zamenjalo veselje nad »vrnitvijo k Oèetu« na- šega brata v veri. Od tistega trenutka naprej je Rim zaèela preplavljati nepregledna mno- `ica romarjev, ki je `elela še zadnjiè videti svo- jega pape`a. Med njimi so tako oèitno pre- vladovali mladi, da tega ni mogel nihèe spre- gledati. Kaj je nagnilo milijonsko mno`ico, da je za nekaj ur odpotovala v Rim, tam èakala dol- ge ure, da se je v manj kot minutnem mimo- hodu poklonila èlove- ku? Mno`ica je priha- jala, èeprav so ji pot odsvetovali. Prihajali so, èeprav so slutili, kaj jih èaka. Èeprav sem bil tudi sam med njimi in mi ni `al, ne najdem pravega odgo- vora. Vem, da je bilo prav in dobro, da smo tako naredili. Vem, da si je Janez Pavel II. za- slu`il tako znamenje spoštovanja. Preprièan sem, da bi za tega èlo- veka naredil to 36- urno pot še enkrat. Kakor so mi povedali sopotniki, bi tudi oni storili isto. Veè kot èetrt sto- letja je bil Janez Pavel II. stalen gost v naših domovih. Prihajal je preko ekranov, radijskih valov in èasopisov. Prihajal pa je tudi po svo- jih obiskih, ki so bili vselej velik dogodek za kraje, ki jih je obiskal. Bil nam je tako blizu, da smo ga smeli celo spremljati na njegovem kri`evem potu. Ko je nastopil slu`bo in je bil èil in zdrav, si nihèe ni mogel predstavljati, da mu bodo krogle atentatorja vzele telesno zdravje in moèi. Od leta 1981 naprej je pape` veliko trpel. Videli smo in èutili, kako mu bo- lezen jemlje telesne sposobnosti drugo za drugo. Trpeli smo z njim, ko so ga mediji pokazali v vsej njegovi šibkosti. Trpini vsega sveta so ga imeli za svojega. Bil je vsem zgled Kristusovega prijatelja, ki mu zna slediti na                   kri` in vztraja tam do konca. Dan za dnem je podobnost med Janezom Pavlom II. in Je- zusom postajala bolj oèitna. S trpljenjem je potrjeval, da so besede, izreèene na tolikih po- tovanjih, javnih avdiencah, privatnih spreje- mih, napisane v enciklikah in pismih, resniè- ne najprej zanj. Pape` je veroval v to, kar je uèil, in je bil pripravljen stopiti tudi na pot trpljenja in kri`a, da bi postal podoben Zve- lièarju. Podobnost je postajala vse veèja. Ob smrtni uri še najbolj: nem blagoslov mno`ice na trgu, ki ga je z molitvijo spremljala na dol- gi poti umiranja, in beseda »Amen!« (Tako bodi!). Kako podobno Jezusovemu »Dopol- njeno je!«. Pape` Janez Pavel II. je zakljuèil svojo herojsko pot na zemlji in šel na dan, ko po judovski tradiciji tudi Bog poèiva, v so- boto, po svoj poèitek. Od velikonoène nedelje pa velja, da Gospod »vse dela novo« (prim. Raz 21,5), in pape` se je `e pridru`il mno`ici svetnikov, ki v nebesih prosi za nas. Pape`, ki je `e »veliki«, bo zagotovo dobil tudi naziv »sveti«. Sveti Janez Pavel II. Veliki! Tako ga bo poznala zgodovina. Veè kot èe- trtina svetovnega prebivalstva se je rodila v èasu pravkar preminulega pape`a. Mladi so bili njegova najveèja ljubezen; za mlade je go- rel, zanje je imel vedno èas in od njih je veliko zahteval. Zahteval je, da odprejo srca Kristusu in zapustijo strah, ki ga `ivljenje brez vere, brez Boga vnaša v srca ljudi. Zahteval je, da se lotijo spreminjanja sveta po poti evangelija, potem ko se je v krvi in krivicah utopil mark- sistièni poskus bolj praviène dru`be. Zahteval je od njih, da se ne predajo materializmu in hedonizmu, s katerima je oku`en ves svobo- den svet, ker oba prinašata smrt. Svoj glas je dvignil proti kulturi smrti in terjal od verne mladine, da se zave`e Kristusu v Cerkvi, da bi s trdim delom ustvarjala kulturo `ivljenja. Mladi so bili èedalje bolj oèarani od takega nagovora. Zavedal se je silne moèi kreposti, lepega `ivljenja in je s svojo besedo klical, s svojim zgledom pa vlekel h Kristusu v Cerkev. Milijoni mladih so mu odgovorili. Kdor je hotel videti ali je bil sam v Rimu, je videl, da so bili mladi v velikanski veèini med milijoni, ki so se mu prišli zadnjiè poklonit. Za nas je bil »papa« (oèka). Strog in dober, nepopust- ljiv in razumevajoè. V njem smo našli skalo, na kateri smo lahko gradili naše `ivljenje. Ve- deli smo, da nam ne la`e, da se nam ne pri- lizuje, da nas ne kupuje, kakor kupujejo gla- sove politiki ali pa tisti, ki nam hoèejo pro- dati kaj materialnega. On je hotel nas, da nas pripelje h Kristusu. Ni nas hotel zase, ampak Zanj, ki je Alfa in Omega èloveške zgodovi- ne. Mislim, da smo to vsi vedeli ali slutili. »Ko se boš nekoè spreobrnil, utrdi svoje brate,« (Lk 22,32) je Jezus naroèil Petru. Mi- slim, da je pape` Janez Pavel II. velik pred- vsem zaradi tega. Res je, da so njegova poto- vanja imela politièen naboj in so pretresala diktature in totalitarizme. Res je, da je miren propad komunistiènih re`imov v Evropi in še marsikaj drugega po svetu njegova zasluga. Res je, da je bil edini, ki si je upal Ameriki javno in glasno povedati, da vojne, ki jih za- èenja, niso ne praviène ne potrebne in jim je ostro nasprotoval. Toda njegove dr`avniške in politiène zasluge ne odtehtajo njegove du- hovne velièine. Zaradi njega mnogi verujejo v Kristusa, umrlega in vstalega. Katolièane ter druge kristjane je kot novi Peter potrjeval v veri v vstajenje. Prva naloga papeštva je po- stati »temelj edinosti« in ohranjati razlièno- sti. Mno`ica v Svetem mestu je bila `iv dokaz, da smo si lahko eno, èeprav razlièni. Le v Cerkvi je kaj takega v polnosti mogoèe! Pa- pe`eva smrt je še enkrat pokazala, kaj pomeni vesoljnost in edinost v razliènosti. Za pape`a velja, da je dvignil svoj glas za najbolj zapostavljene in brez glasu. V nas- protju z mnogimi »borci za èlovekove pravi- ce«, ki se v resnici borijo za neupravièene in samovoljno razglašene domnevne pravice pri- vilegiranih obrobnih skupin, je pape` dvigal svoj glas za milijone in milijone nerojenih  #    otrok. Splav je imenoval »holokavst«, in imel je prav. Boril se je za dostojno in èloveško smrt, ki izkljuèuje evtanazijske posege. Boril se je za mno`ice revnih, ki jih krivièni med- narodni denarni in gospodarski sistem ohra- nja v bedi zato, da je pešèica nepredstavljivo bogata. Solidarnost in subsidiarnost sta bila v ospredju njegovega socialnega nauka. Evan- gelij ne potrebuje komunizma ali socializma, da bi bil dru`beno uèinkovit. »Poroko« teo- logije osvoboditve z brezboštvom je ostro gra- jal in obsodil. Dokazal je, da je mogoèe tudi drugaèe, ko je Poljake in ves socialistièni Vzhod peljal kakor Mojzes iz su`enjstva »Egipta« skozi Rdeèe morje v pušèavo svobo- de in odgovornosti. Pape` je bil tako mogoèna duhovna oseb- nost, da je poenotil èlovekovo bivanje. Vera, prijateljstvo s Kristusom je bilo edina sila, ki ga je vodila. Zato je spremenil svet! Danes je svet boljši kakor takrat, ko je nastopil svojo slu`bo. Dokazal nam je, da lahko spreminja- mo svet in zato smo ga dol`ni tudi spreme- niti. Gorel je in uresnièeval Drugi vatikanski koncil. V celoti, ne samo tisto, kar mu je go- dilo in bilo pri srcu. Ohranil je red mašništva v duhu evangelija in jasno povedal, da Cerkev ni vsemogoèna ustanova, ki bi lahko po mili volji spreminjala, kar sledi iz Svetega pisma in tisoèletne tradicije. Zato so mu samookli- cani »liberalci« pravili »konzervativec« ali kaj hujšega. Poni`nost tega pape`a, ki se je za- vedal, da je le eden v vrsti mnogih in da imajo v Cerkvi glas in mesto svetniki v nebesih, se- danji in tudi prihodnji rodovi, ki morajo biti skladni med seboj, je preèudovita. Poni`nost je resniènost. Janez Pavel II. je bil oboje: re- snièen in poni`en. »Pape` ‘ma vas rad!« je rekel mladim v Po- stojni. Iz tega stavka so se vedno isti nekultur- ni ljudje v naši de`eli oèitno posmehovali. Kljub vsemu pa ljudje vedo, da so bile to is- krene in spontane besede èloveka, ki nas je imel resnièno rad. Nihèe danes ne dvomi v to in mladi, tudi tisti, ki ne hodijo v Cerkev ali nimajo niè skupnega s katolištvom, poznajo ta pozdrav, ki je postal program. Ljubezen tega èloveka je bila tako pristna in mogoèna, da je bilo v njegovem srcu prostora za vse milijarde zemljanov. Vsi smo bili enako ljubljeni, èeprav je bila Poljska na prvem mestu. Kljub mno- `icam, ki so se zgrinjale okoli njega, pa pape` ni gojil kulta osebnosti. Stalinizem ali hitle- rianizem, titoizem ali kakšno pol-potovstvo so mu bili nadvse tuji. Pape` se ni prilizoval mno- `ici in nikoli ji ni pihal na dušo. V tem je bil tako razlièen od mogoènikov tega sveta, da nam je lahko tudi to znamenje njegove poseb- nosti. Pape` nam je kazal s prstom in `ivlje- njem smisel našega ̀ ivljenja: Jezus Kristus, naš Odrešenik in Zvelièar. Veliko je nalog, ki jih tudi tak pape` ni mogel dokonèati, kaj šele zaèeti. Kdo pa more v kratkem èasu, ki nam je odmerjen na zemlji, vse narediti? Še Bog si je vzel »vso zgodovino èasa«, da bi svoje naèrte s èloveš- tvom uresnièil, kakor si jih je zamislil od za- èetka. Janez Pavel II. je svoje delo podrejal temu velikemu bo`jemu odrešenjskemu na- èrtu. Zato ne bo dolgo, ko se bodo pojavili kritiki, ki bodo dan za dnem blatili njegovo delo in kar smo videli v preteklem tednu tudi zrelativizirali, zmanjšali ali poskusili unièiti. Mislim, da je prav, da je tako. Èim bolj se bodo zaganjali vanj, toliko bolj jasna bo slika, toliko bolj pristna bo njegova ve- lièina. Zlato se namreè v ognju preizkuša, tudi po smrti. Kakor je bil Janez Pavel II. na oèeh vsega sveta in so bili mediji do nje- ga ves èas kritièni, vèasih celo nadvse krivièni, tako bodo prav ti kritiki, ki same sebe povz- digujejo na raven »kritiène javnosti«, prev- zeli vlogo »hudièevih advokatov«, ki bodo iskali dlako v jajcu. Dobro je, da bo tako, ker mora svetništvo zasijati èim bolj jasno. Na koncu bodo tudi oni prišli na zaèetek, tja, kjer je `e vsa mno`ica vernikov. Rekli bodo: Sv. Janez Pavel II., veliki.