£*3

Slovenska

ABECEDNICA

otroke.

V novi in stari pisavi.



V Ljubljani 1866 .

Natisnil in založil Jožef Blaznik.

63831

a, b,
i 5 j,
P, r,

1.

Čerke ali pismenke.

c, d, d, e, f, g, h,

k, 1, Ij, m, n, nj, o,

s, š, t, u, v, z, ž.

Glasnice.

a, e, i, o, u.

2 .

Dve ali več glasnic zaporedama izgovarjati.

3 .

Soglasnice

same nimajo polniga glasu.

b, c, d, d, f, g, h, j, k, 1|, lj,
m, n, nj, p, r, s, š, t, v, z, ž.

1 *

4

4.

Soglasnica z glasnico vred daje poln glas.

5

7.

6

7

10 .

bli, ibl, blu, obl, blo, obl, ble, ebl, bla, abl,
spi, isp, spu, usp, spo, osp, spe, esp, spa, asp,
mri, imr, mru, umr, mro, omr, mre, omr, mra, amr,
kri, ikr, kru, ukr, kro, okr, kre, ekr, kra, akr,
zni, izn, znu, uzn, zno, ozn, zne, ezn, zna, azn,
hki, ihk, hku, uhk, hko, ohk, like, ehk, hka, ahk.

11 .

Eazna izreka zaznamnjanih glasnic.

8

13 .

x Kolikor glasnic, toliko zlogov.

moj brat; naš vert; tvoj lep tič; cel šop
gob; grob, hmelj, kmet, um, ost, il, njiv,
jar, dan, dur, svet, svet, svat, noč, nič,
moč, kost, klet, perst, post, pest, past, trot,
trap, verh, verv, vrat, červ, čas, čič, čverč.

be-la, ve-ja, če-šu-lja, mla-di-ka, go¬
lo-bi-ca , rib-štvo, vo-do-toč, vo-zo-vlak,
že-lez-ni-ca, voj-vo-di-na, ži-vi-no-zdrav-
ni-ja, pod-ku-po-va-ti, go-lo-glav, bo-go-
Iju-bin, bo-ga-bo-ječ-nost sve-ta čed-nost.

14 .

Soglasnico med glasnicama jemlji k naslednjimu zlogu.

ri-ba pla-va, te-le ska-če, ti-ca le-ta,
sla-vič po-je, te-ta ši-va, de-te mo-li, u-
če-nic pi-še, be-re, se u-či in ve-sel v šo¬
lo ho-di, lu-na sve-ti, vi-har bu-či, sa-pa
pi-še, li-pa cve-te, vo-da šu-mi, slo-ve-
nic slo-vi.

9

kadar bereš, zloge loči; mater, očeta slu-
šaj, stricu strezi, brate ljubi, boga moli, hvali,
v pomoč kliči; greha se vari, bog te vidi!

15 .

Zmed dveh ločljivih soglasnic med glasnicama jemlji pervo
k pervi, drugo k drugi glasnici.

ter-žič, mer-va, med-ved, ger-lo, ker-
ma, tar-ča, kav-ka, olj-ka, hram-ba, an¬
gel, slad-kor, sen-ca, sod-ba, prav-da, rib¬
nik, slamnik, al-tar ali da-ril-nik.

ovčar pase ovce; drobnice pobirajo
drobnice; žito se spravlja v žitnice, derva
v dervarnice, ljulika naj se verže v oginj.

16 .

Kterih soglasnic govoreč ne ločiš, jih tudi v branji ne loči;
kakoršne so : bi, br, pl, pr, dl, dr, tl, tr, sl, sr, sp, sk,
st, št, zd, zl, zr, žr, gl, gr, kv, hr, ki, kd, itd.

de-blo, sre-bro, že-plo, ko-pri-va, se¬
dlo, me-tla, o-trok, ve-slo, go-spod, go-
spo-ska, po-šten, gnje-zdo, ro-žlam, i-gra,
i-gla, o-gnem, vi-hra-nje, je-klo, mo-kro-
ta, ne-kdo, bu-kve, že-pno.

votlina, stablo, praprot, dobrota, potre¬
ba, svisli, ostrinja, lišpanje, domorodstvo,
ozdravljen, pezdirje, ognjiše, oteklina, lju¬
bljanski, slovenstvo.

10

17.

Velike tisnje čerke.

A, B, C, C, D, E, F, G, H,
I, J, K, L, Lj, M, N, Nj, O,
P, R, S, S, T, U, V, Z, Z.

Abraham , Beligrad, Carjigrad, Čatež,
Donova, Emanvel, Fužine, Godešič, Horjulj,
Ivan, Janez, Kerka, Lobelj, Metlika, Naklo,
Njegostran, Ostrožnik, Poljane, Radovna,
Savinja, Širokoset, Tabor, Ustja, Vransko,
Zalog, Zelnznike, Zažar.

18.

Uči se šteti.

Eden, ena, eno, dva, dve, tri, štiri,
pet, šest, sedem, osem, devet, deset, enajst,
dvanajst, trinajst, štirnajst, petnajst, šest¬
najst , sedemnajst, osemnajst, devetnajst,
dvajset.

Številke : 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10,
11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20.
Eden-ena in dvajset, dva-dve in dvajset,
tri in dvajset, štiri in dvajset, pet in dvaj¬
set, šest in dvajset, sedem in dvajset, osem
in dvajset, devet in dvajset, trideset.

Številke: 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27,
28, 29, 36.

11

Štirdeset, petdeset, šestdeset, sedemde¬
set, osemdeset, devetdeset, sto.

Številke: 40, 50, 60, 70, 80, 90, 100.

Sto in eden, dve sto, tri sto, štiri sto,
pet sto, šest sto, sedem sto, osem sto, devet
sto, jezero, tisuč ali tavžent.

Številke: 101, 200, 300, 400, 500, 600,
700, 800, 900, 1000.

Dva tavžent, deset tavžent, sto tavžent,
tavžent osem sto ena in petdeset.

' Številke: 2.000, 10.000, 100.000; 1851.

Dvoji, troji, čveteri, stoteri, kolikeri, to-
likeri; peternat, stoternat; enkrat, dvakrat,
jezerokrat; pervič, drugič, sedmič; poldrugi,
poltretji, poldne , polnoč; edinka, dvojka,
peterka, petka, petica; četert, petina, še¬
stina, stotina; dvojak, trijak, šestica, sed-
mica, desetica, dvajsetica, kopa, množica.

Eimske številke.

Ii, Ih,  IIIs, IV 4 , V 5 , Vle, Vib,
vm 8 , 1x9, Xi 0 , xin, xiii2, xiiii 3 ,
XIVl4, XVl5, XVIl6, XVIIl7, XVIIIi8,
XIXl9, XX 2 0, XXX 30, XL 4 0, Lso,
1X60, LXX70, LXXXso, XC 9 o, Cioo,
D 500 , M 1000 .

12

Ločnice.

, vejica,
; nadpik,
: dvopik,

! klicaj,

— pomišljej,

. pika ali končaj,
? prašaj,

ušesica,
- ali * vezaj.

O vklepaj,

Ura-nje.

Od Boga.

Bog je ne-skon-čno bit-je, za-čet-nik
vsih re-či. On ni za-čel bi-ti, ne bo je-njal
bi-ti; ve-čin je. Iz nič je u-stva-ril ne-bo
in zem-ljo, an-gel-ce in člo-ve-ka, ter vse,
kar je. Bog je ne-skon-čno svet. Vse
kar je do-bri-ga, on lju-bi; kar je hu-di-ga
in na-gnjus-ni-ga, so-vra-ži Bog. Bla-gor
člo-ve-ku, kte-ri Bo-ga lju-bi, in se va-ru-
je hu-di-ga! V ne-be-sa po smer-ti pri-de,
in ve-ko-maj bo Bo-ga gle-dal. Gor-je mu,
kdor liu-do de-la, in Bo-ga ne lju-bi! Bog
ga vi-di, in stra-ho-val ga bo. Ne bo se
do-bro go-di-lo hu-dob-ne-žu, ne na tem,
ne na u-nim sve-tu.

Va-ri se gre-ha, člo-vek! Lju-bi Bo-ga
čez vse. Ni-ko-mur ža-li-ga ne de-laj, de
boš sre-čin sa-daj in ka-daj.

Na nebu so zvezde. Oblaki visijo v zraku.
Tiče letajo pod oblaki. Ribe plavajo po vodi. Na

Svet v obrazih.

1. Svet.

13

zemlji so gore, gojzdi, polja, živali in ljudje. Ves
svet je poln prebivavcov.

8. Nebes.

Stari so učili, de zemlja v sredi stoji, in ne¬
bes se okoli nje verti. Zdaj pa terdijo, de se zem¬
lja okrog solnca suče. Solnce, kjer koli je, zrni raj
sije, če ga tudi oblaki zakrivajo. Njegovi žarki
svitlobo delajo, svitloba pa dan. Unstran je tema
in noč. Po noči luna sije, in zvezde migljajo. Zve¬
čer je mrak. Zjutraj je zarija in zor, dani se.

3. Oginj.

Oginj sveti, gori in žge. Njegova iskra se iz
kremena z jeklarn izkreše, in v netilo vjame. Prižge
se žeplenka, na to sveča, ali terska; napravi se
plemen ali tudi oginj, kteri pohištva zažge. Dim se
dviga, se prijema dimnika, in saje naredi. Iz go¬
reče glavnje pride ogorek, iz žerjavice mertvo oglje.
Kar poslednjič ostane, je pepel in perhavka.

4. Srak.

Sapa voljno piše. Veter močno vleče. Vihar drevje
podera. Vertinec se v kolo verti. Podzemeljski veter
zbudi potres; potres naredi vsajanja ali pogreze.

5. Voda.

Voda izvira v viru; slapi v bistrici; teče v po¬
toku, stoji v jezeru; se vali v reki; se verti v ver-
tincu; dela sem ter tje grezi ali močirje. Reka ima
bregove. Morje dela pomorja ali morske bregove,
zanožja, predgorja, otoke, polotoke, medmorja in
morske soteske, in ima grebene in kleceti ali prode.

©. Oblaki.

Iz vode gre kviško sopar. Iz njega se naredi
oblak, in blizo zemlje megla. Iz oblaka kaplje dež
in naliv. Če dež zmerzne, je toča; na pol zmerz-

14

njen je sneg; vroč naredi solnčno rijo. V deževnim
oblaku, kteri solncu nasproti stoji, se prikaže mav¬
rica. Iz žepleniga sopara vstane grom, kteri iz
oblaka švigne in z bliskam tresi.

7. Kemija.

Na zemlji so visoke gore, globoke doline, hribi,
berlogi, ravne polja, senčni logi.

8. Moviue.

Svinc je mehek in težek. Železo je terdo, je¬
klo še terji. Umetniki delajo iz kositarja verče, iz
bakra ali kotlovine kotle, iz toča ali mesinga sveč¬
nike, iz srebra terdnjake ali tolarje, iz zlata rume¬
njake ali cekine. Živo srebro teče, se vedno giblje,
in razjeda kovino. -

O. Hanini.

Pesek in sipa sta razmet kamen. Kamen je
kos skale. Brus in osla, kremen, marmor in drugi
enaki so temni kamni. Kalamik železo nase vleče.
Dragi kamni so previdljivi ali jasni kamnički, kakor
beli belin ali demant, rudeči rudečin ali rubin, viš¬
njevi modrin ali safir, zeleni zelenin ali smaragd, ro-
meni želtin ali hiacint, in drugi. Če  so voglato bru¬
šeni, se lepo svetijo. Mali in veliki biseri rastejo v
školjkah; jantar se nabira pri morji, zlasti v Prusih.

lO. Cvetice.

Zmed cvetic so nar bolj znane: Spomladi vijo¬
lica, čarovnica ali hiacinta, narcisek. Potlej lilije —
bele, rumene in višnjeve. Poslednjič vertnica, klin¬
ček ali nagelj, in druge. Iz teh se spletajo vjenci
in šopki. Privzame se dišečih zel, kakor so: majeron,
milica, rutica, sivka, rožmarin, meta in druge. Žmed
poljskih cvetic so nar bolj znane: Šmarnice, ožanke,

15

plavice, kamelice in druge. Tulipan je lepotiček vsih
cvetlic, pa nič ne diši.

lf. Tiče pevke.

Slavič zmed vsih nar ljubši poje. Škerjanec v
zraku ferči in poje, prepelica na tleh; druge tiče na
vejah kakor: tuji kanarček, Šinkovec, lisek, ter-
nivka, konoplenka, mala senica, sternad, tašica,
penica in druge.

1«. Zveri.

Zveri imajo ojstre kremplje in zobe, ter so me-
sožertne. Tako' grivasti lev ali oroslan, kralj štiri¬
nožnih žival; pikasti pardosam ali bars; risat ali
tiger, nar bolj huda zver zmed vsih; kosmati med¬
ved; grabljivi volk; risev, ki ima bister vid; dolgo-
repa lisica, nar bolj zvita med vsimi. Jež je bodeč:
jazbec se rad v jazbo splazi.

Pisavne čerke male in velike.

ji, Si, £,. Š,  2 ), 8, J, ^, Si,
J,  / Ji, £, £j, M, jV, jv j, e,

&■, m,  j, J, ir, u, v, z, %■

16

Branje.

Spodobno obnašanje mladosti v nmogili
okolisinah.

1. Kadaj se mora moliti ?

jVeSedki Zveličar pe rekel: n  Uedm
molite ! n

JKoh ^utrej , Šerp ko Vdtaned, pvečef,
preden leč preč, pred pzdpo m po pedi.
Jddadar di v cerkvi, idelep moh j tudi,
kadar dhiid kudimu vremenu pvoniti , ah
pa merhču klenkati. (D kr dedmih pputrep
pvonl v čadt ^kdanpe kdDevice, opoldne in
pvečer pa anpelovc čeienpe ; vdelep de od-
krip in pvedto moli, kodi doma v kidi,
ah na ulicah. J£dor noče moliti, ko pvonl
k molitvi, pe napuknep in malopridnimi od
iTurka. jVe do (pa dpopnal Zveličar pred
ne Sed k im 0)četam, kdor de SBopa dramupe.

Berač pri kraljevi mizi.

Jiralp ytljonp p e pvedil, de nekteri

V

pmed npepovih Slaqmčev ali dvordkik deč-

17

kov ne marajo pa molitev , in de tudi
1  pred pedpo in po pedi ne mohpo. JJJralpa
pe to volelo, m oklene, pik pokolpoati*

jVekipa dne pik pova e; L ovopi mipi.
Jo počeoenpe pik pe plo veoelilo  / čedno oe
oklečepo in pridepo k kooilu. J^ralp tioti-
krat nalao m molil, m tudi klapmčev ni
nokeden knpa atoril JJječki oe p drapimi

pedmi in o oladkim Vinam pitapo; Kar

oe permaoi otar, veo rapcapudran kerač

v okedmco. ^čfteni nič . teši nič  - oe

'

uoede k kralpevi mipi, pačne pedi praviti
m pik pcpreono plodati, de mlolp te¬
pci ! ^ (Joe pe kilo tako dopovorpeno. J

kJklapmči otermipo, p e p a  p i k kuka pa-
volpo tolike prederpnooti neoramnipa pootu •
Jjudi ytlj^onp rapodeva nepevolpo in praoa
otrepeta, če pe ta prederpm oitep prooil,
k kralpevi mipi puoen kiti  / oftrepeti reko
de ne, ter oe nad npim plo kudupefo •

dadkm

L

18

Slaj niči pa de ja hočejo lotiti, de Si ja
ij oSednice pognali. J^ralj jim vender
reče, de naj ja pudte j miram. 2odaj
če le je Sore jladuk jačel prav pojedati  ,*
dvoj Jivi dan ni ime i tako doSrija dne .
Jfo de doSro natepe in naloka, di oSnče
Stado , ne reče ne Selo, ne černo, in jo
preč poSere. jVe čedne ne n hvala!“

ne

n


tla

oj vam v er n i:
roSljeno , kakor je Sil pričel.

temuč

r e  /

a-

Gdmukani Slao miči do Sili

7

javolj

I40 ta-

ci(fa neotedanija oknačania neizrečeno hudi;

ija neiji

Seded Jim je jmankovalo, de nad poj

oaeravc-

L

am 1

tjjooej

Sezdati.

Tlralj pa vdtane in jačne govoriti:


jVad tem uSojim revčikam de toliko hu¬
dujete javoljo njejove roSate nekvalejnodti •
vender je on le en damkrat v dvojim Jiv-
lj en j l  dtoril, kar vi vdak dan dvakrat
dtonte. ddejte , neSečki Jilraij tudi vam

19

vdak dan dvakrat napravi mipo; de napedte
m napipete p pa kakodno pe vade odnamnpe /
Za ped ne prodite, in de ne pakvahte j
ravno tako delate kakor um derač! Ji
mipi pridete, in Sedede ne rečete Jiralpu in
(Dčetu v nededik j m ko de napedte in na-
pipete, di drado odridete, m vam m mar,
de  2 )apavcu vdih dodrik darov pakvahti !
jftenite kalp, de de ne do tudi nad vami
dodrotlpivi Jdccp derdil, kakor dte de vi

nad unim papuipenim deračem ,

Je repne deoede do mladenčem v derce
deple. Jiudece pik pe dprekapalo, m nikoli
več nido opudtih, predptdpo m po pedi molitu


2. Kako se doma obnašati!

1. Kar se ti reče, urno ubogaj. Kujati in jezikati
se, je gerdo in pa greh.

2. Z vsimi v hiši v miru bodi; nikomur ne govori
žaliga; z vsakim bodi perjazin.

3. Lagati nikoli ne! Kdor rad laže, tudi rad krade;
tat je pa nagnjusin pred Bogam in pred ljudmi.

4. Če škodo narediš, ne taji; spoznaj, in odpušenja

prosi. 2 *

20

5. Potepati in po ptnjih hišah potikati se, ni pošteno, i

6. Med prešerne otroke ne hodi. Slišiš pregrešno
govoriti ali vidiš kej hudiga početi, zagrozi se
in reci: „Bog te vidi in sliši! 44  Proč beži ter
staršem povej, de se hudo ustavi.

7. Po dnevi in po noči te povsod Bog vidi. Kar
tvoje starše in dobre ljudi žali, tudi Boga še
hujši žali. Kar se jim bojiš povedati, je greh in
ne smeš storiti.

Ostudna otročja nehvaležnost.

Bogat oče ostari in vse svoje premoženje zroči
otrokam; otroci pa obljubijo, mu lepo' vstreči, in ga
z vsim previditi, kar bo treba. — Iz perviga so ga
res precej lepo imeli, pa čedalje je bilo hujši. Žlice
mu štejejo, kolikor jih v usta nese, in še za obleko
mu ne skerbijo. Zaverženi oče pogostoma zdihuje,
rekoč: „Ukanil sim se, de sim otrokam vse v roke
dal. Boljši bi bilo, naj bi oni meni, kakor de morem
jez zdaj njih prositi. 44

Neprevidama star prijatel očetu dvajset jezer
terdnjakov ali tolarjev odšteje, ki jih je ž njim v
kupčii imel, in ni mislil jih kdej več dobiti. Da si
železno skrinjo narediti, in denarje zaklene ter dobro
okovari.

Zdaj so hinavski otroci očeta zopet lepo' imeli
in mu prav skerbno stregli, da bi še te denarje od njega
zlizali. Oče jim vinarja ni dal, ali po smerti so se
na delišino zanašali. Ko oče oči zatisne, otroci lakotno
v skrinjo planejo, denar med seboj razdelit; pa so se
hudo opekli. Oče je bil ves denar za uboge sirote
odločil, in ga na tihim ubožničarjem zročil, skrinjo
pa s kamenjem napolnil. Verh kamenja je bil napis:
Kdor starše gerdo ima,

Sam svojo srečo proda.

21

3. Obnaša zunaj doma.

1. Si kam poslan, urno opravi! Po poti ne po¬
stajaj: živali ne draži; sadje in druge reči
per miru pusti; nikomur ne nagajaj!  v

2. Ako paseš, pasi sam, ne v drušini. Če greš
v derhal, bo slabo za čedo, še slabši za te.
Malopridneži kolnejo, kvanta jo, pretepajo ne¬
dolžno živino, ljudem škodo delajo, in veliko
hudiga uganjajo. To je plašarsko in peklen¬
sko; Bog obvari take drušine!  — Bobri pa¬
stirji tudi na paši molijo in bero; to je lepo
in Bogu ljubo.

S. Srečaš koga na potu, ga po domači šegi po¬
zdravi , ali priljudno ogovori. Slovenci po¬
zdravljamo tako: „Hvaljen bodi Jezus Kri¬
stus ! u  — „ Bog te sprimi! u  — ,, Dobro jutro ! u
■— ,,Dober dan / u  — ,,Dober večer  /“ — Po-
slovljujemo se tako: ,,Z Bogam! u  — „Bog
vas obvari / u  — ,,Zdravo  /“ — „Zdravi bo¬
dite  /“ — „Lahko noč ! u  — in tako dalje.

4. Duhovnam in drugim gospodam se spodobno
odkrivaj, in pokri se vselej še le ko mem od¬
idejo. Pokrivalo se mora vzeti z glave; pri
strani glave ga pertiskati, je nespodobno. Bog
zapove , vikši spoštovati; kdor tega ne skazuje,
je nezarobljen divjak ali pa prešernež.

5. Grede mem cerkve, znamnja ali križa se vse¬
lej odkri, in reci, kakor te v šoli ali doma
nauče.

ličpa križarka.

Bogaboječ kmet je imel hlapca silo nagle jeze,

ki je v serdu preklinjal, de je bilo groza. Go¬
spodar ga svari, de naj iz ljubezni do Boga jezo

22

tolaži. Hlapec pa je le djal , de ne more , ker ga
živina in ljudje preveč dražijo.

Nekiga jutra pokaže gospodar hlapcu svith
križarko , in reče:  ,,P oglej jo! tvoja bo , a ko celi
dan ne bo hude besede od tebes lišati. a  Vesel mn
hlapec v roko seže.

Družina ga je ta dan nalaš dražila , ga oh
denar perpraviti. Ali hlapec se je premagal in
ni nobene hude besede zinil.

Na večer mu gospodar križarko da in reče:
,,Sra?n te bodi , de iz ljubezni do malo¬
vredni g a denarja sv o j o j ezo tako mo š ko
strahuješ; iz ljub ezni do Boga  pa  no¬
češ  / ;<  — Na  to se je hlapec poboljšal , in je bil
ves pohleven človek.

Lahke so človeku vse reči,

Ako jih 'z ljubezni Božje st’ri.

4 e  Obnaša v cerkvi.

Ob nedeljah in praznikih je vsakimu kristjanu
dolžnost, per Božji službi biti. Bodi tedaj per sveti
maši, pridigi in keršanskim nauku.

V cerkev hodi z materjo ali z očetam, in per njih
ostani. Ako moraš sam iti, pojdi v taki kraj, kjer
zamoreš lepši moliti. Zunaj cerkve ostajati, Bog
obvari! to delajo le potepini in veliki grešniki. Tudi
v lopi se le mlačni in malopridneži radi potikajo.

V  cerkvi ves čas na molek moli, ali pa iz bukvic
beri — počasi, premišljeno in pobožno.

V cerkvi se ne smejati, ne ozerati, ne šeptati ali
govoriti. Te kdo nadlegva, od njega se odkmakni.
Zakaj cerkev je Božja veža; sam Bog v nji prebiva.

Pri povzdigovanji in pri blagoslovu ali žegnu
z nar Svetejšim kleči, kdor je kristjan. Kdor se
sramuje poklekniti in Boga moliti, ni pošten človek.

23

V Božjo hišo pridi o pravim času; iz nje pojdi,
ko mašnih od altarja gre. Kteri prepozno prihajajo,
prezgodaj odhajajo, so slabi kristjanje.

5. Skcrb za zdravje.

Zjutraj de umivaj ; uda di večkrat

itfilak,

ru

Vroč ne pij ; pojredno m vroči ja ne
jej; nejrelija dadja, nejnanih J a J c d in
drujih dadov de vari, velikrat je v njih
druji •

Z jan j a ne pij, ne majkin ne ve UL;
tudi vina le malo •

(Ud hladu S o d m jolorok okoli ne hodi ■

j mrajct

P

Odedno

P°  /

ec

h.

i de J ri j a in  druje Poletni

do di

VPo jimi ne
ja peč

terdlh reči

jni-

hodi naravnodt iz

jVe jrudi orehov, lemlkov in drujil
Ih reči j dladkanj ne liji  y j jele jam
di jod ne tredi. Pddoleh te dodo m jjodej
doS dkerdadt , če ne podludač.

A / * *  • • •

JVe l J fa J j ojdtnm or o j jem j pud /

24

damohreda J in dmodmka de vari  y / vodi
hodi j neumno ne dkakaj.
jVa 60 Inču ne h eri f  ne Mvaj j v 60 L

ne

nce

in bhdqve nepremakljivo ne jl e j- Jo dko-

T

duie očem.

JI h udo prihaja , urno povej, de de
ti pomaja-

Nesreča pri streljanji.

J nekim kraji na oftajardkim do oblet¬
nico prajnovah in dtreljah. U mopnarji, hi
do ja vroči ja nabijali, de dmodml imame m
dodlje tudi pakljič d dmodnikam , hi je bitjo
lepak- J)vanajdt veči del mladih ljudi je lilo
hudo ranjenih in opečenih. jVelaj jih
je v jrojni bolečim mojlo umreti. Jnija

mladenca je tri dejnje vidoko pajnalo f  hi

je na jlavo padel in de do dmerti potni.

- IJehkrat ja jadene nedreča velika,

kdor de ne varuje fiuče in smodnika-

*J Samokres ali pištola.

25

6. Kako sc snažno in pametno obnašati.

1. Hodi po svojim stanu snažno oblečen; ne uma¬
zan , ne stergan , ne zmeršen in razkodran.

2. Sede se ne zlecaj; glave na dlan ne naslanjaj.
Rok pod obleko ne deva j , to je gerdo , veli-
krat pregrešno.

3. Ne dergni in ne praskaj se pričo ljudi; ne
grizi nohtov ; ne vtikaj perstov v usta , ne v nos.

4. Ne pusti se drugim šege tat i in dotikati; vsiga r
kar je nespodobno , se vari.

5. Govori počasi in razlozno; z roko ust ne za¬
krivaj. Glasno smejati se in krohotati je ne- ,
čedno.

6. Ne zasmehuj druzih ; primkov ne dajaj; ni¬
komur žaliga ne stori, tudi žal besede ne reci.

7. Bodi moder in z vsakim človekom priljudin;
samo zapeljivcov se vari.

Pregovori in lepi nauki.

1 .

Z Bogam začni vsako delo,

In bo dober tek imelo;

Z Bogam delo dokončaj,

To je pot v svitli raj.

2 .

Kdor starše spoštuje in ljubi Boga,

Mu vse je perjazno, ga rado ima.

3.

Revežem pomagaj rad,

Tudi ubožčik je tvoj brat.

4.

S čašam vselej prav ravnaj,

Ako ne, ti žal bo kdaj.

26

5 .

Hinavšino sovraži,

Le kar si res, se kaži.

6 .

Omikana pamet, nedolžno serce
Nar lepši blago je za leta mlade.

7 .

Kar bližnjima, ’z dobriga serca storiš,
Stoterno plačilo v nebesih dobiš.

8 .

Bog ve te v vsakim kraji najti,

Le vari se v pregreho zajti.

9 .

Oko je, ktero vidi vse,

Kar se tud skrivaj počne.

10 .

Nedolžnost zgubljena
In ura zam^ena:

Ne pride nobena.

11 .

Velikrat se človek prepozno kesa,

Ki svoje opravila brez glave ravna.

12 .

S hudobnim se nikdar ne enači,

Podobin je strupeni kači,

Vse, kar je dobriga, popači.

Sveti izreki.

Ne hodi s prederznim, de te v nevarnost ne
perpravi.

Pojdi k mravlji, leni! in uči se od nje; ona si
poleti svoj kruh perpravlja, in svoj živež ob žetvi zbira.

27

Kar človek seje, to bo žel. Kdor dela, mu je
spanje sladko".

Nikar se ne vadi lagati, ker to je nesramna
navada.

Modrost je boljši, kot zlato in srebro. Čimu
je hudobnimu bogastvo, ker si ne more modrosti in
čednosti zanj kupiti?

Kdor drugimu jamo koplje, lahko sam vanjo
pade; in kamen, ki ga v koga zaženeš, zadene tebe.

Spoštuj svojiga očeta iz celiga serca, in ne po¬
zabi, koliko brhkosti so tvoja mati imeli zavoljo tebe.

Ljubi svojiga bližnjiga, kakor samiga sebe.
Odpusti mu, kdor ti je kej žaliga storil.

Veliko veselje vam oznanim, Zveličar sveta
je rojen. Slava Bogu na višavah in mir dobrim
ljudem na zemlji. Jezus je raste!, kakor v starosti,
tako tudi v modrosti in ljubeznjivosti pred Bogam
in pred ljudmi. Jezus je bil svojim staršem pokoren.
Ta je moj ljubi sin, ki imam nad njim dopadajenje.
Zveličar velikrat ni imel kam svoje glave položiti.
Na otročiče je Jezus roke pokladal in jih blago-
slovljal, ter rekel: Pustite male k meni priti, ker
tacih je nebeško kraljestvo. Hosana Sinu Davido-
vimu! češen in hvaljen bodi, kteri pride v imenu
Gospodovim! Moje ovce moj glas slišijo, in gredo
za mano; jest jih poznam in jim večno življenje dam.
Kdor obilno seje, bo tudi obilno žel. Pridite, vi bla¬
ženi Gospodovi, posedite kraljestvo, ktero je vam
perpravljeno od začetka.

28

Branje v ftari pifavi.

licpa luknja (»rasna glava.

Tonzhe je vedno lenobo pafel. Uzhil fe ni nizh,
in tudi snal ni nizh. Lepo fuknjizo je oblekel, pa
ofhabno po vafi letal in fe fkasoval. Tudi v fholi fe
je ponafhal s fvojo lepo fuknjo. Otrozi fo ga ofto-
pili in radovidno gledali; Tonzhe fe je pa sanizhljivo,
na nje oserali. Uzhenik ga poklizhejo: Tonzhe, na
noge! povej, kar snafh. Tonzhe pa fe ni uzhil nizh

29

in tudi ni vedil nizh; kar koli je bleknil, vfe je bilo
neumno. §ram ga je sazhelo biti, in fposnal je Ton-
zhe, de farna lepa fuknja ne pomaga nizh, zhe Ton-
zhe ne ve nizli, zhe Tonzhe ne sna nizh.

^amo lepo oblazhilo te ne bo zhaftilo; poboshnoft,
modra glava, to je flava prava.

Prevldin fantek.

Franzek in Oshbe prideta do jame. J^erzhnoft
velja! jeft bom va-njo fkozhil; kdo fkozhi sa me¬
noj? vpije Oshbe. Franzek pravi: V jamo fkakati
je lahko', ali jeft nozhem; ne vem, kako bi potlej is
nje perfhel.

Hromez in flepez.

Hromez je ob potu fedel, flepez poleg njega
ftal. Vfak fvoje tefhave preklada. Ne vidim ne kod
ne kam, pravi flepez. Jeft vidim ko'd in kam, pa
ne morem s mefta, pravi hromez. Ali temu fe lahko
pomaga: opertaj me in nefi me fhtupo-ramo, jeft te
bom pa kennil, de ftese ne sgrefhifh. — Nar hujfhi
nadloga fe polahka, zhe uboshzhik uboshzhiku roko
poda.

§late refnize.

Naglo fe fpreminja fvet, urno tezhejo dnevi mla¬
dih let. Mine dan, mine mefez, mine leto sa letam.
§ii mlad, pa bofh kmalo ftar, in od tvojih mladih let
ti ne bo oftalo drusiga, kot, kar li dobriga ftoril,
kar fi fe dobriga nauzhil.

Bodi moder; pravizo ljubi; hudiga nagnjenja fe
vari. ^ramuj fe flabih del; pofhteno shivi v vfakim
ftan’, ne bofh fe kefal fvoj shiv’ dan.

Ifhi fi sakladov, ktere v vezhnoft feboj ponefefh.

30

Zhaft, denar, tudi uzhenoft pri grobu oftane;
le zhednoft farna te bo fpremila unkraj groba. §re-
zhin ta, komur je zhednoft tovarfhiza bila — od si-
beli do groba!

Pametna norita.

K modrimu moshu pride eniga dne mlad go-
fpodizh v novi fuknji. Poglejte, mu rezhe, kako fe
mi fuknja poda, ki je po novi fhegi uresana! Modri
mosh da mladenzhu pofebni odgovor tako-le: „Ako
je tvoje ferze dobro, je vfe dobro; ko bi pa ti dobro
ferze imel, bi ne ifkal nove nenavadne fhege.“

Tat iirefltfzha; prcfliizlt tatu.

Tat ukrade prefhizha in ga na rame operta.
De bi mu ne ufhel, ga k febi okoli vratu priveshe
in nefe. Pride pa trudin k vodi in ob dershaju mo-
ftu pozhiva. Prefhizh bruhne, fe sashene v vo’do,
in tatinfko gerdobo za fe boj potegne. Oboje je v
valovih utonilo. — Tako tatvina farna velikrat tatu
fplazha.

Dober otrok moder mosh.

ofveti SFranjhjheh ofaledjan f  jhe
otrok, je le d materjo v Sfilodhjo hijho
hodil. SUdojoljuSna mati jo ja navda¬
jali d ljuSednijo in Jvetim jtraham do
dftodhje h jhe. Uehkrat jo mu id dhi va¬
ljenja jvetmhov Stali , har je Silo da
njeja, in v j e l e J jo perjtavih jhe j v 0 J e

nauke. J^adar Jo poSookna mati uSope
in Solnike olujkovah, pe mopel tudi mali
SFranpek vprtplo Siti. SPomapal pe ma¬
teri uSodkpkikam JtrepJu , in pim milov-
Jhino deliti.

JPar pe mladenpkik vidil lepipa in
doSnpa nad IpuSo materjo, vje pe Jku-
Jlal Jam v ohivlpenpi pojnemati. ^ftohl
pe toliko perjerplno in dvejto, de pe Silo
Judo da tako mlado dete. U.SodhphlLe
j e id J er y i  IpuSil m miloval. ofam

(' t vepkkrat preterpal in pa od dvopik
rodovinpov kep JproJd, de pe revpfuka po-
toladhil. dPieJniphnoJt p e prephudno Ipu-
Sil. jSko Je mu pe kak otropkpi popre-
Jktk premeril, rapjki pe Jtranovan Sil,
kakor de Si je Sil v nar manpjhi repki
d la p at. dLoSro Jo mu mi namrepk Sopo-
IpuSna mati v J er p e  vtijnih , de Jveti in
rejraplini SPop vjako ladk Jovtadhi.

32

ofveti S^ranjhijheh je Sil v dParid
na SFranjOdovJho , dele j h od JtarJhev , v
jholo dan. OJndi je hodil pred altar
^/Planje Revije molit , de Si ja hudi-
cja oSvatovala. jVar rajjhi je Jveto pijmo
S ral in premijhloval • pa tudi vjik Jkcl-
jt;k rejhu je je pojeSno doSro ujhil.
SJaho Je je med Jpajhenimi JholJhmi

tovarjhi pojhtenija m nedoldhnija ohranil
Sfyil je potlej majhnih in vihjhi pajtir
ali Jhhoj. Jdo liker je doSrija Jtoril, le-
p'j a  ujhd in pjal, ne more pero popi-
Jati f  ne jedil dopovedati.

himeri je v letu  / 6 j 2 - 2 , in je ddaj
velik J vetrn h v Jv i tlim raji.

Q)troh ! tudi ti Je v mladojti per-
vadi h vjimu doSnmu, hahor Jveti SFran-
jhjheh : ^/Ln jel J ho nedoldhn °J t
o hran }  vari Je jrehajvoj ahivi
dan!