Poštnina plačana v gotovini.
Številka I Dli|
Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-56. Cek. račun: Ljubljana Btev, 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedelj-in po praznikih.
Naročnina na mesec je 12 Din. Za tujino 20 Din, Uredništvo! Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva ulica St L Telefon 38-51 Rokopisov ne vračam«
St. 25.
Ljubljana, petek 31. januarja 1936
Leto II.
Svoboda je večna mladost na>
rodov.
Manuel Foy
Dnevna pratika
. Petek, 31. januarja 1936. Kato-jHCatti: Peter. Pravostevmt:	18.
Januarja, Maksim, dežurne lekarne v Ljubljani. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; pam°r, Miklošičeva cesta 20; uartus, Moste — Zaloška cesta.
Vreme
Evropa. Val mrzlega zraka s sne-41t»i meteži se spušča od Kaspijske-jezera preko Severne Rusije proti ^Mnji Evropi. Temperatura tega r,-lega zračnega vala znaša 40 °G P0 n>filo ter je precej verjetno, da bo a mrzli val čez dva ali tri dni za-adal nad vse Srednjo Evropo. No-a depresija se jo pojavila nad Sre-0zemskim morjem in povzroča '»ene vetrove in deževno vreme v Pomorskih predelih Južne Evrope.
območju Severnega morja in nad g.ntan8kimi otoki vlada tudi depre-' ',a 7. deževnim vremenom. i(. vra*.ievlna Jugoslavija. Prevladu-v 0'dačno vreme v Primorju, a jasno ) ostalih predelili državo. Pone-j9' je zjutraj megleno. Temperatura j na vzhodu malo Padla, na zapa-Pa se je zvišala. Najvišja: Plevlje • najnižja: Mostar — 16. ^Poved za danes:	Prevladovalo
ol)ia5no vreme 7 dežjem na za-111 Polovici, deloma oblačno pa 'zb o d ni polovici države. Mraz '>o ‘ra5čal v gpvernih in severovzhod-1 Predelih. Sonce vzhaja ob 7. in a^a ol, 16.43.-
nnajsbj, nap0Ved:	Spremenljivo,
T(m)tOV° vreme, mestoma bo jasno. jai 'Poratura se ne bo mnogo men-
petek zvečer je pričakovati e*ek mrzle vremenske periode!
Gledališče
DRAMA
3j . Začetek ob 20. uri
Jan- petek: ob 15. uri »Brato* n;°r na M otavi« Dijaška pred* stava. Globoko znižane cene 1,	5 do 14 Din.
uhr- sobota:	»Vesela božja
Pot« Izven. Znižane cene.
3j .	OPERA
1. t Vln- petek: zaprto.
r' sobota: »Salome« Red G.
Borza
IkiUaš . Ljubljana 30. januarja
snja	povprečna	vrednost
I l‘°l' Dol.1 ! %*
, «01,
,	frank
; av’8tr- Ml ^ ^ tui
Nova zveza na obzorju — Možje diskretnosti — Kako se dekleta poslavljajo od življenja — črni zmaj proti britanskemu levu — Napete pustolovščine RudolSa Vodopivca — Politična televizija — Na smrt obsojena zavdajalka vnovič pred sodniki — Požigalec zaradi
premajhne dote __________________
Flandln gre v Rim?
London, 30. jan. T. O. poroča, da bo Flandln po povratku Iz Londona v Pariz v najkrajšem času obiskal tudi Rim. Njegov obisk v Rimu pri Mussoliniju bo v zvezi s sedanjimi razgovori ministrov Edena in Flandina glede mirne rešitve italijansko-abesinskega spora. Flandin bo Mussoliniju sporočil, kakšno je sedanje zadržanje angleške vlade in mu predložil vprašanje, če je voljan voditi kar najresnejša pogajanja za dosego absolutnega miru v Vzhodni Afriki.
Navdušenje abesinskih vojakov
Dessie, 30. jan. Agencija »Radio« poroča, da je v Dessie prispelo zadnje dni večje število abesinskih vojakov, ki so bili v bitki 21. t; m. v bližini Makale toliko ranjeni, da se začasno ne morejo udeleževati borb. Abesinski vojaki trde, da tako ljute borbe do sedaj na severnem bojišču še ni bilo. Male ambulance, ki jih imata ras Sejnin in Kasa s seboj, ne morejo zadostiti vsem potrebam, poleg tega so pa te ambulance še v trajni nevarnosti pred brezobzirnim italijanskim zračnim bombardiranjem. Vojaki pripovedujejo svoje junaške čine, ki so jih dosegli v borbi s črnimi srajcami.
Kaj je z rasom Mulugeto?
Pariz, 30- jan. Posebni Havasov dopisnik poroča s tigrejske fronte: Med vožnjo z avtomobilom je odšlo pet italijanskih in več tujih novinarjev več kilometrov pred najbolj oddaljeno italijansko točko. Med to vožnjo so izvedeli, da je bil sin rasa Mulugete ubit med bombardiranjem dne 15. januarja, ras Mulugeta sam pa je bil ranjen v nogo- Rasa Mulugeta zdravi neki evropski zdravnik. Po neki vesti iz Ambe - Alage se izve, da je med Abesinci večje število evropskih častnikov, vendar pa med njimi ni niti enega Francoza. V
sektorju, ki so ga obiskali novinarji, so italijanski položaji ločeni od abesinskih po veliki dolini. Baje se Abesinci skrivajo po ne-številnih pečinah, kadar pa se Italijani približujejo, takrat ne stre-Ijujo poprej, dokler Italijani ne pridejo čisto blizu. Ko so se vračali na italijanske položaje, so novi* narjS opazili na mnogih mestih dim. To so bile grmade, na katerih so Abesinci zažigaili svoje mrtve, da bi tako preprečili epidemije.
Pravi položaj na bojiščih
Desie, 30. jan. Poročevalec agencije »Radio« poroča v Addis
BARKAH
Slika kaže kraj Negelli, do katerega so po italijanskih poročilih prodrle čete generala Grazianlja. Abesinski cesar pa trdi v svoji najno-vejši izjavi, da se je njegov poveljnik ras Desta samo zaradi taktičnih razlogov, in sicer zaradi boljše obrambe umaknil v utrjene gorske
Abebo o odhodu veeiegi števila vojakov na severno bojišče Po* loža j okoli Makale is še vedno precej kritičen. V bo'bi z Hali* Janškimi oddelki ni h.i dosedaj dosežen še nikak več”, uspeh po prvi večji bitki. Na nekaterih točkah * so italijanski oddelki prodrli za dober kdometer. S prihodom čet iz Desia bo abesin* ska vojna linija v odlični formi. Italijanski letalci so danes nare* dili več poletov preko abesmskih postojank držali pa so se višine nad 800 metrov in vrg i 'e nekaj bomb, ki pa niso naredile ruka* ke škode; le 2 Abcsmca sta bila lažje ranjena. Z ozirom na zaple* nitev velikega števila strojnic in drugega materijala, je abesinska vojska v prav dobrem stanju, ta* ko glede orožja kot glede mo* rale.
Na južnem bojišču se vrše ma* le borbe med abesinskimi boja* željnimi četami ter italijanskimi oddelki. Tujo agencije trde, da italijanski motorizirani oddelki preganjajo abesin. čete. Abesin« ske čete pa so se na povelje rasa Desto same umaknile. Poročil^ se nanašajo le na neredne abesin« sko čete, ki delajo svoje pohoda na lastno pest.
„Glas44 stane 12 Din
V Avstraliji so priredili pred dnevi konjske dirke v Melburne. Jezdec na desni ril telebnil s konja, čeprav ga je pri skoku skoro vrglo Iz sedla. Saj veste, skoro še ul nikoli zaj ca ujel. ___________________________________
Nadaline nalnovejše vesti na strani 2t>
Življenje za zločinski naklep proti ženi
Ptuj, .30. januarja.
Beseda dneva
Ničemurnost ničemurna pia> vi Pvopovednik; ničemurnost, vse je nicemurno! Kaj ima do* bička človek od vsega truda svojega, s katerim se trudi pod solncem? Rod mineva, rod pru baja, a zemlja vedno ostaja. In solnce vzhaja in solnce zahaja in hiti k mestu svojemu, odkoder izhaja. Veter gre proti poldnevu in se obrača proti polnoči in kro* ži in kroži, in krožitve svoje vedi no ponavlja veter. Vse reke te> ko v morje, in morje se nd' pre* polni; v kraj, kamor teko reke, tja vedno in vedno teko. Vse stvari so trudapolne: človek ne more tega dopovedati; oko se ne nasiti gledanja, ne uho posluša: nja. Kar je bilo, bode zopet, in kar se je storilo, se bo zopet storilo, in nič novega ni pod solm cem. Je li kaj, o čemer pravijo: Glej, to je novo? Zdavnaj je že bilo v vekih, ki so bili pred na: mi. Ni spomina prejšnjih rodov, in prihodnjim, ki še bodo, tudi ne bo spomina pri tistih, ki pozne: je nastanejo.
(Besede Propovednika, sina Davidovega, kralja v Jeruzale: mu.)
Razgovori s čitatelji
Politični
protekcionizem
Ljubljana, 30. jan.
Uradniku, ki mu posegajo po: litike v urad greni veselje do službe:
P am najbolje ustrežemo, ako navedemo nekaj mest iz odprte: ga pisma, ki ga je praški list »Lid. Listy« naslovil na češko: slovaškega ministrskega predsed: nika:
Režim politične strankarske legi: timacije po uradih zbuja v pribi: valstvu rastoče nezaupanje v dr: iavno upravo in pravni red. Ljudje imajo vtis, kakor da ni: mamo oblastni) republike, am: pak političnih strank. Politični protekcionizem vodi pri mnogih uradnikih tako daleč, da mislijo, da se jim ne more nič zgoditi, samo da v uradu ustrezajo že: Ijam svoje stranke, brez ozira na splošni blagor in pravično uradovanje. »Za menoj stoji stranka in drugo me nič ne bru ga!« si pravijo.
V takih okoliščinah je težko govoriti o pravni sigurnosti. Go: spod min. predsednik je izrazil svoj trdni namen, z vsemi sred: sivi okrepiti pravno sigurnost. Globok vtis pa bi bilo napravilo, ako bi bil izjavil, da se on in vsa vlada odločno postavita proti vsakemu protekcionizmu v višjih in nižjih uradih in da se bo po: metlo z razmerami, kjer pri ime: novanju uradnikov politična stranka več premore kot pa dob ga vrsta službenih let in izvrstna kvalifikacija. Pravna negotovost ne izvira samo iz tega, da imamo veliko nasprotujočih si zakonov, nadalje toliko zakonov, da se že nihče več v njih ne spozna, am:
Zajšek Janez, 46=Ictni viničar pri Kazimirju v Majskem vrhu, je bil. kadar se je napil, precej nasilen človek. Rad se je prepis ral in tudi stepel. Posebno žena je morala pred njim dosti preš stati.
V nedeljo se je zopet napil ter se pričel prepirati z ženo doma. Ker mu je odgovarjala, je pogras bil kuhinjski nož ter jo nameras val napasti. Žena je zbežala skos zi vrata, mož pa za njo. Tekla je do sosednje hiše, ki je pa precej oddaljena od viničarije. Nekaj časa ga je še slišala, da je letel za njo in kričal, kasneje je pa 'utis hnil in ga ni bilo več videti.
Radi bojazni za svoje otroke, imata namreč 8 otrok v starosti 1 — 16 let, se je vrnila s stras hom proti domu. Otroci so ji
Ljubljana, 30. jan.
Kakor smo že poročali, je v noči na 29. t. m. začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Franca Peterca v Dravljah St. 27. Vzlie gašenju so zgorela vsa gospodarska poslopja in znaša nastala škoda okrog 80 tisoč Din.
Posestnik je zavarovan le za 51.000 Din. Takoj je nastal sum, da je ogenj bil podtaknjen. Požar je namreč izbruhnil na skednju, kjer ni nihče prenočeval. Domači so tudi slišali, da je ob izbruhu požara nekdo tekel od hiše.
Osumljenje bil takoj posestnikov lastni sin Anton, ki že dolgo živi v
Radio Ljubljana
Petek, 31. januarja. Ob 11: 'SoiLska ura: živalski inagon, razum ah kaj? Pogovarjata se stric in Marko (Arnošt Adamič), 12:	Balletna gOasba, plošče,
12.45: poročata, 13: čas, por oči-•ja- 13.15: Razni jazz orkestri, plošče, 14: poročila, vreme, 18: Ženska ura: O cvlitu, Milena Serko. 18.20: Roussel, Pajkova pojedena, suita za orikester, plošče, 18.40:	Kaj moram vedeti o
Okrožnem uradu (R. Smersu), 19: poročila, 19.30:	Narodna
ura 20: Komorni trio, 21: SOS na kratke valove, radioburk i Slanov Narodnega gledališča, 22: poročila, 22.15: Prenos iz Nebotičnika.
pak je tej pravni negotovosti poglavitno krivo to, da so tu ura: di, ki ne izgledajo kot predstav: niki države, marveč mogočnih političnih strank, katerih tajniki so tam kakor doma, in mora člo: vek najprej iti k političnemu ta j: niku, ako hoče v uradu kaj opra: viti.
'	.	-	*	*> »V ).	.4, .
x V » r‘	O..	-1	,	,	,	, t
*.*4» t *■ I	>	*	t
w r
povedali, da se oče še ni vrnil. Šla je v sobo in § strahom prh čakovala moževega povratka. Ker se pa do jutra ni vrnil, se je začela bati, ali se mu ni kaj prh petilo. Bojazen se je še poveča? la, ko ga ni bilo pri sosedih. Za? to so ga šli iskat. Svenšek Mar? tin, . Vidovič Avgust ter Marolt Franc iz Majskega vrha, so ga našli ob nekem drevesu, našlo? njenega na roko, v kateri je imel nož. Na prsih je imel veliko ra? no. Ležal je v mlaki krvi.
Ve kaže, da se je tedaj, ko je tekel za ženo, da bi jo dohitel, spodtaknil ter je padel ravno na nio>ž, ki se mu je zapičil v prsa. Imel je še toliko moči, da si je izdrl nož iz rane, potem pa ob?
ležal in izdihnil. Izkrvavel je.
Z nesrečno ženo, ki je ostala sama s tako številno družino, so? čustvuje vsa okolica.
sovraštvu z očetom in s svojimi brati. Oče ga jo namreč že prod časom izplačal im mu je dal za doto
samo 36500 Din
To je sina razjezilo in ni mogel nikoli preboleti misli, da se mu je z očetove strani zgodila velika krivica. Bolj ko je razmišljal, bolj je začel sovražiti očeta in brate. Posestvo je namreč vredno nad
milijon dinarjev
Oče je med tem posestvo že izroči! drugemu sinu, Anton Pa se je oženil in je sedaj brez posla. V bedi mu je še bolj rojilo po glavi gorje, ki ga mora po njegovem mnenju prenašati radi svojcev. Končno je obupal in je v takem duševno razrvanom stanju res podtaknil v skednju ogenj, nato pa zbežal.
• Svoje dejanje je Anton Peterca na policiji že priznal. Po končanem zasliševanju bo izročen okrožnemu sodišču in prijavljen državnemu tožilstvu v Ljubljani radi požiga.
Ujela sem se
■	Ljubljana, 30. jan.
Oprostite, ni govora o lahkokrilih ptičkah, ki rade strašijo Po Časnikarskih poročilih. Mi namreč v tisto lahkokrilost ne verjamemo, ker vemo, da tiči za njo navadno polno gorja, sramote in solza.
Ujela so je samo -zlata ženska zapestnica, ki jo je neka dama izgubila v nedeljo 26. t. m. v opernem gledališču pri blagajni v veži pred popoldansko predstavo. Neki moški jo je dobil v roke. Bil je take vrste, da je potem policija morala »najti« zapestnico Pri njem. »Akcija« se jo posrečila in zdaj policija vabi damo, naj pride med uradnimi urami na upravo policije v III. nadstropje v sobo št. 23., kjer ji vrnejo okrasek njene ročice.
„Glas“ je poceni
Zažgal očetov dom
ker je doMI premajhno doto
POHJŠTVj
moderno, solidno v najlcpši izdelavi po najnižjiii cenah . spalnice od Din 2.500.— naprej nudi Vam tvrdka
IVAN PRAZNIK
splošno strojno mizarstvo
Ljis&ljaasa, Zavrti 9
Telefon 34-97
-
Dnevna kronika
N V petek 31. t. m. odpade,o sprejemi pri banu in podbatlU ker sta uradno odstotna.
France Grafenauer in nie8°-gova doba je naslov predavanja, ki ga ima dr. J. FejTIacher P0<1 okiriilijicirn društva »Tabor« v čf' -tmtek 30. t. m. ob pol devetin zvečer v komiam predavžd11’01 na Lubtianski realki, Vegova ul1' ca. Vstop prost.
X Občni zbor društva »Pru'" nik« bo v četrtek 30. t. m. ob ^ v šoidnii palači v Ljubljani, dvO' rana št. 79.
Podružnica Zveze batiču b> zavarovalnih, trgovskih in ind|!'
striiskili uradnikov v Ljubi ju111 vabi na sestanek ob 20. v ZveZ' dii. Referiraj bo predsednik z1. Vrančtč o razširjenju poko'jni11' sikega zavarovanja na vso drža' vo.
X Licitacijo za 1.200 I seru»ia za zaščito cepljenja proti s v bi1' ski rdečici za okoli 190.000 Rb’ razpisuje kr. bansika upr;U'il drav'V-'" banovine v Ljubljani.
X Premiera na Šentjakobske’1} odru. V nedeljo, 2. febr. ob 20.F* se bo uprizorila izvrstna kom v d1 ja »Morala gospe Dulskc«. G1? tovo bo ta igra zanimala 113^ stalne posetnike, ker bodo i*nC' priliko spoznati nekaj novih či odra. Režija je v rokih BuČur' j e ve, ki igra tudi gospo Dulsk0' Njen mož je Moser, njuni h&T ki pa Klavorova in GrunrK^’11' Služkinja Han k a je Grgurevič6' va, njena botra — perica P‘l Gorjupova. Večji ulogi sta '’‘l' dalje v rokah Cafutove in Kbn' čeve. Kdor si želi dve uri srn6’^ in zabave, naj poseti to predsta' vo.
X Sresko načelstvo v je izdalo odtok o pobijanju ginje in brezvestne spekulacO ' Odlok določa cene kruhu, 1° 5 cer po isti ceni za kg. kot j6 c c na moke. Cene masti in sala 11 smejo presegati 5 — 5.50 D h1-jv
ne slanine pa 4.50 — 5.50
nad ceno žive teže prašičev l kakovosti.	,
X O higijeni prebave bo pred-lV‘
✓X vr Higijeni IH Cim ve uv j"
inž. M. Lindtner v soboto 1. f6*11
ja ob 18 v predavalnici Minerakj^j,
ga zavoda na univerzi
Pokazal bo, da je želodec
kemični laboratorij in da ni vsC.o v kaj in kako jemo, da ne naStanBJ motnje.	_
X Kam pa v soboto L lebr.U.^poli Vse in vsi k Mikliču, bolel Mo kjer bo priredilo Kmetsko Pr.0lS društvo Brazda družabno Pr'1 (je, Začetek ob pol. Zabava, krofi, P plesi
Politična
televizija
Ljubljana, 29. jan. televizija čudežno napreduje! oizkušajo na vse načine, kako bi ■j. ]e Prenašali slike na daljtvo! :<> so zadnjič možje zopet pcdsku-l!’ Pri tem so uporabljali tako-vane infra-rdeoe žarke. In glej srozno čudo; Ti žarki prederejo v e. tkanine, človek se pokaže v Adamovi goloti gol ter, osra-n °"nl Edina umetna svila ne pre-teh skrivnostnih žarkov! Nevarnost je pa v tem; da kdaj v'/nfra-rdeoi žarki ne prodro čio v ,9 Po političnem prepričanju , 0 oudno bi to izgledalo: rdeče 'arvanega bi videli kot črnega ^nega kot zelenega itd. Izklju k n° n>. da bi marsikdo ne kazal niorr vVscga barvnega spektruma 4„J;?c2 še z vsemi barvnimi od-nr Kl- Bratje, to bi bili marogasti. lti 2 volitev bi izhajali, prištedvli bi m e oiilijone milemu narodu. Sazi .^votili bi nam skozi in. sko-tl)	odredili po tem službeno
pl vto> eventuelno premeščenje, j,,1 ,(\ ter sploh zasluge za narod citn rZk-v°' Roditelji naroda bi re-Se ° P'« prosti tega smrtnega olr zane l’-1, ^er k"1 Pri etn res lahko če k- v državo pravo revolucijo, 1 Jon ne prizanesli.
zUmCCl stm Pa omenja, da bi kon-ker .Umeit^e svile močno naraste!, tj	rečeno skozi umetno svilo
lju 11 ne prodro. Samo s to raz-ktial Scve(ta. da bi danes jaz tebe H19 obsevanje, jutri pa ti mene. (kep l,Sebe pa Pr‘znam že danes prj,, clovek mora biti spričo na-bi s . tehnike res previden), da "videlo kar skozi in skozi, da nrip-u ^Pristaš«, Torej ne bi mogel h 0vat' sinekure od nikoder, neselJ ^ kdo trdi. da nevtralnost
Velik požar sredi mesta
Ljubljana, 30. jan. br	okrog enajste ure je iz*
biši"1,'^ Pozar v znani Mahrovi Sl' ,la Krekovem trgu, ki je last P^vnsko banke. V mansardi sc la^aj° v omenjeni hiši manjša Na ^ania- Vse je zgrajeno iz le z ’ obito s trs jem ter ometano .spotom. Razven stanovanj so ip nahajala v podstrešju tudi en\njsa skladišča. No, in bas v brž*11 'Zmed takih skladišč je naj« klip .nastal ogenj 1 Poklicani po« s.111 galici 80 s pomočjo pro« jnih naskočili požar kar z Prek &tran'» oni po stopnjicah Po n°	nadstropij, drugi pa
In . °v’ J okleni Magyrusovilestvi. loQ,ve Jc brizgalo v ogenj več cur« v$e v?de> tako da je bilo kmalu »trck*. U^eno- Oflenj je uničil del vetl t° na dvoriščno stran. Raz« raj v^a 80 Pa prežgani tudi sko« 6ten|SpStr°pi v mansardi ter deli obnov.;> popravljanju bo treba dej ' l ^oraj vso mansardo ter Žara . ne8a stola. O vzroku po« težko ugibati, to je
ie treba sadio obdr
j 2 drevesa?
Kadar je pes privezan.
Možje diskretnosti
Jaz po lojtercah dol, on po štengeah gor
Ljubljana, 30. januarja
Ljubljanski avtotaksi so svet zase! Sicer. taksi niso svet, temveč šoferji! Nekateri so celo lastniki sami, mnogi pa samo šoferji. Nekaj izmed njih se je pregrupiralo iz starih konjskih izvoščkov. Preje so gonili konja pred seboj, ga švrkali z bičem, sedaj pa gnjavijo motor.
Na splošno pa: to so silno diskretni ljudje. Veliko vedo, malo povedo!
Je že tako z avtoiaksi.em kot s postreščkom, vsa konjuktura je silno vezana z diskrenostjo. No, nedavno sem pa imel srečo. Možakar, ki sem ga vzei na piko, je bil včasih avtotaksler, zato je bil zgovornejši. Neizogiben usnjen suknjič ima še vedno. Ampak voz je imel »prima«. čisto nov »Buick«. Takle voziček gotovo ni prevažal nižje kaste! To svoje mnenje mu tudi izrazim.
Stražnik ga je pobasal
»Ja, vraga, nižja kasta. Nekoč mi je policaj snel nekega »kljienta« z voza. Lepo sva se vozila po mestu, taksameter je kazal zame lep zaslužek, gospod eleganten ter sploh neoporečen. Prijazno se je nasmihal, našim ljub! krnskim dekletom iz voza. in iudi marsikateri nasmešek mu je bil vmr.n Pripeljeva pa do nekega križišča, belo orokavičena roka se je dvignila. Ustavim, za vraga, saj vendar vozim na desni, tudi ne prehitro in-takso imam tudi plačano Pa je stražnik mesto mene, pobasal mojega »gosta«. Dolgo zasledovani goljuf ter slepar. Lepo sem zaprl vrata avtomobila ter sem zapeljal voz nazaj na Aleksandrovo, da počakam zopet novega gosta. ^ Kaj sem vraga tudi hotel drugega. Škode sem imel več sto dinarjev
Stari šofer, ki je torej že v pokoju in sedaj sadi,»rožice v skromni hišici zunaj mesta, mi je pripovedoval še tole zgodbico.
Efiesi notri, draga ven
Nekoč sem vozil iz Ljubljane lepo mlado damico. Čudno se mi je zdelo, kako in zakaj se vede tako skrivnostno. Tako se ji je mudilo na gorenjsko stran. Pa jo piči muha in ustavili smo se kar sredi ceste. Kaj naj bo to? No kmalu privozi za menoj zopet neki taksi. Moj kolega iz Celja. Hej, in v avtu mlad gospod. No seveda. Sedaj sem razumel! Preložili smo ta živi tovor iz enega avtomobila na drugega ter sem jaz tako v dvoje vozni naprej. Kolega iz Celja je pa kar ostal po naročilu v tisti vasi. Kot veste, imamo v naših avtomobilih malo ogledalce.
»Aha, že vem gospod šofer. To je 'tisto izdajalsko ogledalce.«
»Tako Je! Skozi to ogledalce sem potem opazoval ta duet! Neskrbno sta uživala svojo bližino. Tako smo Se bližali cilju. Meni je že sumljivo zmanjkovalo bencina v motorju, bal sem se, da obstanemo I kar sredi ceste, tako dolgo vožnjo res nisem predvideval. Moji dvojici pa nikakor ni pretila taka nevar nost, vsa sta gorela. Hipoma'zavor zi Iz male stranske ceste lep privatni avto. Čudno, zakaj se na hupanje ne odmakne? Za vraga, še bolj ja zavozil na oeto. Zavore za-
škripljejo, odklopim motor. Stojimo.
Iz privatnega avto plane soliden gospod! Zelo se mu mudi. In moja dvojica? Ni bleda, zdi se mi, da so obrazi kar vedno zeleni.
Pa ja ne? Seveda...
Na eni strani avtomobila novi gospod notri, na drugi strani pa dosedanji gospod ven! Zgleda, da je moj voz nekakšna pasaža, eden notri drugi ven. Tisti, ki je ušel ven. jo je hitro »užgal« preko polja! In drugi za njim. Šlt sta kot Apokaliptična« jezdeca! Midva z damico sva pa ostala sama. Kam na1 z njo? Vsa skrušena je sedela v vozu, srni" lila bi se samemu rablju, kaj se ne bi meiii?
Zakonska tragedija
Vpraševal sem jo o vsem mogočem. Pa nič odgovora. Za vraga, domov jo ne morem zapeljatf, kaj bo rekla žena? Tu sredi ceste jo ne morem kar stresti iz voza? Za dečji dom je prestara, za b ralnico premlada, za ubožnico prelepa, v bolnico jo najbrže tudi ne marajo?
Obrnem voz. greva nazaj v L;uh-
Krani, 30. jtnuarja
'Zn. mestno hišo na Maistrovem trgu je polno ljudi. Sicer je tržni dan, toda vseeno so mi zdi čudno, zakaj je tu taka gneča. Prerijom se do barake, okoli katere se ljudje zbirajo.
— Stenski sliki! Pet dinarjev. Prvi drugi in. . .	— Šest!
Takoj vem, koliko je ura. Dražijo! Baraka je bila polna vseh mogočih predmetov. Dva davčna uradnika sta izklicevala cene.
Razen dveli pisarniških omaric samo staro pohištvo. Po smešni ceni gre ta preperel les, brez zanimanja in vrednosti za dražilce, toda onim, katerim je bil zarubljen, je pomenil premoženje. Par stenskih slik za šest dinarjev. Med brati so bile vredne pet jtovačev. Samo pisarniški omari sta zbudili nekoliko več zanimanja. Neki mlajši gospod se je vnel za prvo. Odločni nastop jo preplašil tekmeca, zastavnega kmečkega fanta, ki je uvidel, da gospod misli resno gnati ceno, zato je pri 80 odnehal. Gospodu se je čudno zdelo, zakaj bi kmečki fant potreboval pisarniško omaro.
Ptuj, 30. januarja Ptujsko sodišče je bilo kuti precej zaposflonio. Opomunjevaitnih tožb je bilo Viložemih 15213. Od teli je bilo rešenih 464, spornih je bilo 232, izdanih sodb ipa tie bito 142, nerešenih je ostalo 42. Meničnih tožb (dio Din 12.000) je bito vloženih 6. Drugih tožb je bilo vloženih (<xl 500 do 12.000) 772. Od tega je rešenih 683, spornih 361, izdanih sodih pa je bilo 226. Nere šenih je osttlo 89. Začasnih odredb izven ipraM 'je bik> izdanih 6« Predlogov za prisilne izvršbe je bilo vloženih 3208. Od tega je bito predlogov s prirašno osnovo zastavne ipravtce 726, prisiflnih uprav 29, ustavljenih je bito 15, nerešenih pa Je ostalo 14,
Ijano! Tam se bo že našel zavod za zapuščene žene. In kavalirja? Mene zanima predvsem plačilo!
Že sva blizu Ljubljane. Vprašam jo ponovno: Kam prosim?
Damici se razvije Evin dar govora. Začne opisovati svojo tragedijo; •Tretji v zakonu gotovo ni nikdar dobrodošel, no in v našem primeru jo je še celo moral popihati, sicer v nekoliko spremenjeni obliki, kot pravi narodna »jaz po lojtrcah dol, on po štengeah gor«, toda v bistvu je bilo isto.
Ko sem zagotovil danici popolno diskrecijo, sva se zapeljala v Ljubljani pred ponosno meščansko hišo in dama je odšla domov. Še za plačilo sem se pozneje potrudil k nje,, kjer mi je plačala kar za obe vožnji. Kolegu sem pozneje jaz poslal denar v Cele. In tako se je zame končala vsa zadeva.
Sicer sem pa tudi vozil dostikrat po ljubljanski okolici bolj posrečene ekspedicije, ta je b la ena manj srečnih! Preveč pa ne smem povedati, sicer še pridejo nad mene.
In mož se je zaprl vase. Niso pomagale ne prošnje, da naj še kaj pove, ne dgarete, celo »Daj-Damo-vo vino mu ni omehčalo srce. Res I neizprosni so naši »avtotakslera«!
Pa še tisti, ki sadijo sedaj samo ro-■ ž'oe 1
Kdo da več?
Zanimiva slika dražbe v Kranju
— Zakaj pa bi rabili tako omaro?
3228 predlogov za rubež
Saj na kmetih ne potrebujete pisarniških omari
Toda fant se je dobro odrezal: Ko ja pa tako pripravna za jabolka sušit.
Borba za drugo pisarniško omaro se je bila med neko gospodično iz Tržiča in neko starejšo ženo. Tu pa ni šlo tako gladko. Ponuđena cena, — 50 dinarjev. Žena ni hotela popustiti. Gospodična tudi ne. Ženska trma jih je gnala na 800, ko je ženi najbrže zmanjkalo denarja. Gospodična se je ponovno ozrla okrog sebe, kot bi hotela reči: Pa sem le zmagala, čeprav sem po dinarju navijala. Nek hudomušnež se jo pošalil: Ta se bo gotovo poročila z advokatom, ker kupuje za balo pisarniške omare.
Daljo sta se neki star očaneo in neki kmet dajala za dva prazna soda. Pri 33 je oča odnehal, češ, saj bi dražil naprej, če bi bilo kaj žganja notri.
Enovprežne sani so ostale brez kupca. — Ker ni snega, tudi kupčije ne bo, je pripomnil neki trgovec ia šel dalje. So čevlje bi radi dražilu Saj so novi iz tovarne. Toda uradne ure so samo do 6. Pa drugič-
Pirodlogov za -ixtos,'ilrx> dražbo posestev je bilo vloženih 32^ prodanih pa je bilo 24 posestev, UStaMjemih 'izvedb je bilo med tem 210, nerešenih pa )e bilo 89, Predlog za prodajo premičnin je' bilo 21237; od tega je .bito oprav* tjenih rubežev 905, cipnarvilaemh prodaij jia je bilo 42, na denarne terjatve je bilo vloženih pr etik)« gK>v 343 in na druge imovinskfl pravice 6. Za dotseao dejanj opustitev 'je bito vloženih predlogov.
Detožaaij je btto izvršenih Zapuščinskih vlog je bito vtože* rtih 1059, dovršenih 956, od teh toče 76, bito 'izdanih 304 prhod* Varstvenih zadev Je bito 490»
ika
Slike iz sodne dvorane
Pustolovščine 1. Vodopivca
Izdajal se je tudi za dvornega arhitekta Meštrovića
Ljubljana, 29. jan.
Podviigi hohštaplerja Rudolfa [Vodopivca, ki se je izdajal tudi za ‘ekonoma sarajevskega škofa Bariča, so že tako premleti, da jih skoraj ni treba več opisovati podrobno. Leta 1899. v Sarajevu ro-‘jjeni trgovski pomočnik je sleparil ipo Jugoslaviju. Italiju, Avstriji, Madžarski, Čehoslovaški in menda tudi po drugih državah, da je res internacionalen. To je pa takiorekoč itudi z druge strani, saj se izdaja za italijanskega podanika, češ, da je njegov oče rojen v St. Petru na Krasu, kadar mu pa kaže, je pa i spet naš podanik. V sredo se je izagovarjal pred malim senatom ipod predsedstvom s. o. s. Goreča-[na zaradi svoje turneje po Sloveniji minulo letoviško sezono.
Mnogo se šepeta o njem
,po Ljubljani, češ, da ta spretni in Iskrajno drzni strokovnjak igra v našem gospodarskem življenju prav važno vlogo pri tihotapljenju .težkih vsot našega narodnega premoženja v varne denarne zavode |P0 drugih državah. Ne verjamemo, isaj bi mu vendar pri visokih provizijah ne bilo več treba hohštapla-ptli.
Ineognito in pek v Celju
Glavno je pač. da je ženskam všeč! Tak je pa zares tudi po svo-ijii zunanjosti in po uglajenih Svetikih manirah. V beli letni obleki ye gentlemen lani sredi julija prišel .v hotel »Hubertus«. Seveda je obleko takoj poslal v čistilnico in dal sobarici sladko besedo pa mu je že od hotelskega hlapca Pavleta prinesla sraico in njegovo naj-Jepšo obleko. Suknjiča, hlač in srajce ni bilo več, pozabil je pa tudi na račun za hrano in prenočišče, prav tako pa tudi na 23 Din za čaščenje obleke Ker je v hotelu iravno zmanjkalo prijavnic, mu ni bilo treba izmišljata niti imena ali (Odkriti incogmita.
V Celju je šel takoj k podruž-noi Slov. planinskega društva in se legitimiral s prometno knjižico za Kolo za peka Huberta Lielega iz Čaršaka. Knjižico.je sunil v Cirin-ligah pni Zg. Kungoti, sedaj pa pra-Jvi, da jo je kupil za 35 Din. Vpisal (»e je v SPD in dobil legitimacijo, [obenem je pa p nosil, nai poleg pevka napišejo tudi »posestnik« Lieleg-Sam je legitimacijo SPD opremil s ponarejenim žigom »Načelstvo isreza v Mariboru«, nalašč je pa na [žig napravil avstrijskega orla. Brez [Vsega je dobil tudi klavzulo, da ileot član SPD gre lahko Čez mejo
Bn tako je lahko prišel na Koroško [brez potnega lista.
Mimogrede iz Celja na Koroško fse je Vodopivec oglasil v Ljublia-jfli. Iz škofovih zavodov je telefoniral po taksi čez nekaj minut je bil šofer Pepe že v Št. Vidu. Iz zavodov je stopil gost In povedal, da ga kliče škof Šarič v Bohinj, jtjer je na letovišču. Pepe vesele požvižgal in poernaL
Fabrikant na Sorškem polju
Med potjo je šofer Pepe moral večkrat ustaviti. Kakopak pri najboljših gostilnah, za škofovega ekonoma ni vsaka dobra. O teli postajah pa obtožnica nič ne ve, saj je osleparjene in potegnjene ljudi sram in zato molče.
Na prvi postaji je škofov ekonom g. ing. Mestnovič samo zaradi dobre postrežbe in prijaznh ljudi izdal, da neki koncern iz Osijeka na Sorškem polju namerava zgraditi ogromne fabrike. On je pooblaščen, da najde in kupi primemo zemljišče, ki je pa tu smešno poceni. Gladko je šlo in gospod in-ženjef je pokazal "tudi že osnutke in načrte. Torej gotova stvar in spet se bo zaslužilo. Roka roko umije! Kdo bi pri tem mislil na računček za malico ali kosilo. Malic in južin je bilo med potjo več in povsod so se vžigale najbu neše nade na lepšo bodočnost in mastne kupčije. Povsod so si gostilničarji melj roke in pozabili na račun. Vsakemu birtu je seveda zagotovil tudi škofov žegen, ker škof vsaj za nekaj dni pride tudi v tako imenitno gostilno na počitnice. Gospod je namreč imel tudi polno čekov seboj!
Na Bledu sta šla, kakor se pobožnemu škofovemu ekonomu sp ir dobi, najprej v cerkev. Ker gospod ni imel drobnega, mu je Pepe dal 5 Din za v puščico, zunaj pa 1 Din za berača. Gospod je šel v župnišče, Pepe ga pa počakat k taksiju. V torbici v avtomobilu ni bilo več Pepetovih kopalnih hlačk in tudi gospoda ekonoma ni več vdel.
Lovski paviljOM za dvor
Dne 18. avgusta je bil Vodopivec v Ljubljani in na Bledu, 20. se je pa oglasil pri stavbeniku Lovrencu Kravini v Št. Lenartu^ na Koroškem. Dvor namerava nekje
nad Podkorenskim sedlom zgraditi lovsko kočo in on, dvorni arhitekt seveda, ing. Nikola Mestrovič potrebuje solidnega stavbenika. Kmalu sta se pogodila, a morala sta zaradi pogodbe še h konzulatu v Celovec. Odsedla sta v hotelu »Moser«, vse je Pa takoj plačal Kravina. Po večeril sta šla še v bar in se prav po gosposko imela. Kakopak, da je bil stavbenik kavalir in je 120 šilingov plačal celo veseli lepotici, da je zabavala dvornega arhitekta vso noč. Kravina pravi, da mu je dal 760 šilingov za kavcijo na konzulatu, ali ing. Meštrovrič se otepa takih dolgov, češ: Stidi se, jer ima čerke.^ pričati o baru! Je res nerodno, če ženske doma izvohajo take zadeve, ali spoštovani stavbenik Kravina je tako izpovedal kot priča in računa iz bara gotovo ni zvalil na Vodopivčeva ramena. Stvar je pač podobna, kakor pri birtih med Ljubljano in Bledom. Ko pa ing. Meštroviča le ni bilo s konzulata, je pa Kravina imel prokletega mačka. Naj ne hude pred 11., je ing. Mestrovič naročil v hotelu,
S šilingi si je Vodopivec izpopolnil garderobo in kupil fin kovčeg, Minske vode, mrežo za lase, rokavice in vse. kar je takemu gospodu treba. Za dež je pa vzel seboj kar 70 šilingov vredni stavbenikov dežni plašč.
Zagovornik dr. Urbanc zahteva, naj tudi Kravina pride v Ljubljano pred sodišče.
»Ni mogoče«, ga zavrne drž. tožilec dr. Fellacher, ki je obtoženca imel v najhujših škripcih, ker si ni zapomnil imena tlistega bara. Kdo bi pa tudi mislil, da človek v Ljubljani na št. 79. pride skupaj s takim poznavalcem Celovca!
Gre pa tildi za važnejšo stvar. Ce je Vodopivec italijanski državljan, ga zaradi Celovca morajo soditi v Avstriji.
Ne bojim se, da me date tam!
Slavna Ameriška pevka Ella Legan se smeie za šipo, v katero strelja policijski agent. Tako steklo, ki ga krogle ne prebijejo, so pogruntall V Ameriki. Uporabljali pa ga bodo za blagajniška okenca v bank ali, da bodp blagajniki varni pred kroglami banditov.
se je odrezal Vodopivec. Morda hi bila razprava v Celovcu za koga bolj nerodna kakor za njega in bi sia dalo še kaj iztisniti!
Za stavbenikove Šilinge pa obto' ženec ni kupil obleke, ker jih tub’ ni dobil, saj sta vendar vse pognala, pač je pa zaslužil v Avstriji in na Madžarskem s prodajanjem radio-aparatov.
»Pri kateri firmi ste bili?«
— Pri Siemensu.
»Niti šnženjerja ne sprejme Se' mens«, ga spet krene drž. tožilec, a on:
— TaM, slavni sude, možete se smijati, a tako je ...
Sodi za grofa Draskovlća
Zakaj je v Celju potreboval dru' go obliko? V beli vendar ni mogel čez mejo, ker j,e preveč »napadna« — pada v oči. Že 2. septembra e bil spet v Sloveniji. Izgnali so g3 namreč iz Madžarske.
V Ptuju je ing. Mestrovič s poslovodjo Ferdinandom Radovan«' vičem z gradu Trakoščan 8r0:a Draškoviča najel taksi in peljala sta se k Sv. Barbari v Haloze. Pri 'zr doriu Primožiču sta izbrala z3 17.000 Din sodov za graščino. Slučajno nista imela drobiža in nriTn0' žič je inženjerju dal 1000 D n kolke za pogodbo. Legitimirala Sja se z legitimacijo SPD Ko ie hi a kupčiia sklenjena sta naložila Bn možiča in se peljali čez Badn’O. Ivanec in Varaždinske toplice ua[ ravnost na grad Trakoščan. Trak« ščanski direktor je pa kaj nervozen in je boljše, če gresta sama napto k njemu. Primožiča sta torej iz*0' žila in se peljala v grad. Njegov lepi usnjati suknjič je prav pi'-,s°. Radovanoviču, kii je seveda tud hohštapler, pozneje sta pa menjal3’ da so suknjič našli pri Vodopivcu. V gradu sta se z ravnateljem P°
gajala zaradi nakupa drv in
od'
maglila, šofer Kogovšek se je obr -sal za 900 Din. Primožič pa za jur' in 500 Din vredn1 suknjič.
Sklep
Vodopivec je zgodaj pričel. ^.e 1914. je v Sarajevu dobil 14, nato pa za tatvino 5 mesecev in P dve leti in pol težke ječe. v Zngf bu je sedel 8 mesecev in za P1'CVX ro 10 mescev težke ieče, v Bel”3 ^ 6 dni zaradi prevare. 1. 1921. ^P'; v Sarajevu 3 leta temnice m 1 'L v Mostarju 2 leti temnice, tuda Prstu ima zaradi tatvine 5 mesec Za 10 let je izgnan iz Zagreba tudi iz Ljubljane ter iz lugoslav ’ a 1932. ie zaslužil v L'ubijam 3 ,TIIIC sece in 120 Din. ko ie Marijo Kram osleparil za 2500 Din.
Zaradi poizvedb v Snraievu ie
bila
razprava preložena, obtožehčev z' govor pa pošVejio v Celovec, spet zaslišijo K ra vi no.
Zagovornik dr. Urbanc je zah ^ val zaslišanje K ra vine. češ. da . oeho naprtil najbrž obtožencu. naj ga odstopijo Avstrijk če je Janški državljan.
Vsa javnost se sprašuje.
kje In kako so ga na^
, Šofer Pepe je 5. septembra 3j kal pni kapelici na Jegličevi c _ na pogrebce. Že je bil P°K, ,0ž-ko ti primaha znanec z vesele j. i, trie na Bled. In Pepe ga je n vj,| krat prav krepko z roko P° ,‘njjJ okrog ušes: »Saj tako ne bom dobil 1« Sedaj sta kvjh
črni zmaj proti britanskemu levu
Pojdite v mesto Singapore in odprite na stežaj oči
Zelo žarnimivo je poročilo, ki j^Podaiia ameriški ča/stilkar Roy nsbome o današnjem položaju n razpoloženju na Daljnem
vzbod>u:
p^red mesecem mi je v San raricisou dejal star izkušen di-.•Oniat, kakor bi mi zaupal ne->? skrivnost:	»Spar Italije z
u^sinijo jie, zgodovinsko gle-v,' Prav mafihnega pomena. ^Uor hoče vedeti, kam koraka p e5> mora idi v Singapore. Naj ,irvzivi tam nekaj časa in naj Puro odpira oči. Ne poznam Pene hoiijše opazovalnice!« olri dni sem že tu, v Slugapc-; v tem času so se dogajali di-s skl nemiri v Nankiingu. c pet tie I)a^a*' streli, kaitemih odmev ^»rodre do Evrope. V se\ er-.
tajski pokrajini Hopcj se rte (; auovila prva ne idvisia vlada, ^.lerai' Cang-kaj-šek nadaljuje 3a tajna pogajanja z japonski-ra ^Poslanci kljub vsem ovi-Se 1 im odporu. Vzhodna Azija i °rganaz:ira. Alj samo proti ^uniznm?
> ®kun okoli po tem tujem sve-*n odpiram oči, kako: mi je v 0 nasvetovano, — lahko re-v1?-. da jih odpiram na stežaj. v to Padam iz enega strmenja v drugo. . .
Zgovorne številke

:e kitajsko četrt, mi je
(tj ,reiteeno. Pa je ne morem naj-z,j ,‘U je sauno evropska četrt, 'hj'čena v kitajsko mesto, ^-■ngiaipoire Ima 550 tisoč prcbi-70rin&Vd četrtina tega obstoji iz joj^Evropcev, 6000 Arabcev, cev00 Javancev, 37.000 Malaj-hu .,*n 51.000 AngfJo-Lndov raz-Si., 1 P/Iemen: Taiir.|l!d, Telegci, Kit'» .'azi’ Bengailci. Ostanek so . in EvmpdL Tukaj so šte-
vilke strahovilto zgovorne. Je 8000 Evropcev, večinoma Angle-" .žev. Tem stoji nasproti 400.000 Kitajcev. To jte več ko petdeset proti enemu. . .
Po ozkih ulicah vihra kakor gozd zastav razobešeno perilo. Kuiliji se pehavo skozi gnečo z ogromnimi tovori, prodajalcu pijač se derejo na vseh koncih, v majhnih trgovinicah visijo prekajene rike, prozirne kakor pergament; prodajlalicfi sotoni ko v, pisano poslikani lampijoni, dolgi, dolgi trakovi ikf/tajskih napisov v črnem in rdečem, mlada dekleta s skrivnostnimi poševnimi očmli — tiO' je obeležje tega velikega primorskega miesta.
Izkušnja jih je izučila
Ce pridaš cd morja sem, te že vnaprej opozorijo, da je fotografiranje pristanišča strogo prepovedano. Zakaj Angleži so napra-villi iz Singapora veliko in mogočno trdnjavo. Nedavno so letališča razširili za trojni obseg. Oklopne križarke, tonpedovke, aviiionl, obrambni topovi proti letalom in strojne puške prihajajo sem v čedalje večjih množicah.
Celo napetost ra Sredozemskem morju ni na tej mrzlični delavnosti nič spremenila. Niti ene ladje niso Angleži odvzeli iz Singapora. Ali se čutijo tu tako ogrožene? Že za jutri gotovo ne. Toda Angleže je naučila izkušnja, pravočasno se pripraviti.
Ko je jbhorski suitam odlstopil Siru Štamfordu Rafflesu otok Singapore, ki obsega dobrih 1000 kv. kilometrov, je najbrže misiji, da je s tem priskrbel angleški kroni samo trgovsko oporišče. Anglija pa je dobro vede-
la, da pridobi s tem strateško točko neizmerne važnosti. Zato se je danes z brodovjem in utrdbami krčevito oklepa. V tem otoku gleda Anglija svoj Gibraltar Daljnega vzhoda.
Očarljivi sinovi vzhajajočega sonca
Vse te priprave pa seveda niso naperjene proti Kitajcem. Njih ogromna številčna premoč gospode iz Londona zaenkrat kaj malo plaši.
»Večina njih živi od nas in oni to dobro vedo«, mi je dejali neki Aglež. »Kdor izmed njih ima vpliv, ga stavlja v našo službo. Kdor ima kapital, ga nalaga v naša podjetja«.
Nevarnost je Japonska. Ta se zanima za Singapore z mučno trdovratnostjo. Japonski častniki pripadajo vsi tajni organizaciji »Ornega zmaja«. Razpredli so preko Singapura pravcato _ vohunsko mrežo. Pri tem sc angleški špijonažnii službi (Intel-Hgence Service) le rdkokdaj posrečil, katerega teli gospodov •prijeti. Boj se bije na tihem, taiko-rekoč po genetlemansko. Malo pred mojim prihodom je baje izvršila samomor soproga nekega angleškega funlkdkjonarja. ker je nemu teh očarljivih sinov »vzhajajočega sonca« hotela izročiti neke papirje. Pri tem je bila zasačena.
Šanetaje govori. Zato so rumeni oiuns ippoj	o o S' upaiASS
ar istok ralje nič manj vabljeni v Odlične angleške kroge. Kažejo svoj večni smehljaj in nosijo brezhibne obleke in člo vek bi skoro mislit da so anglofili. . .
Bijejo nas . • •
»Najhujša invazija Japoncev je
iu gospodarskem polju«, mi pripoveduje trgovec s kavčukom, ki je naseljen tu že dvajset ]'et. »Ne samo da nas preplavljajo s svojimi Izdelki, ki jih lahko prodajajo petkrat ali šestkrat cenejše kot mi. Zdaj so pričeli la-brid.rati tudi že kar tukaj na mestu. Bijejo nas z našim lastnim orožjem. Tako so pred dvema letoma zgradili tukaj tovarno kavčuka, ki uživa pni izvozu prednostne tarife našega imperija«.
Na steni visi načrt mesta in pristanišča, v katerem plapolajo z jamborov vsi prapori sveta^ S pogledom nanj mi reče Anglež ne brez ponosa:
»Kaj to de. . . Mi smo kljub temu močni. . . Morda bo aasa moč nekoč še pomenila rešitev Sv rope. . •
Ko napoči tisti dan
Človek mora v to podvomiti. V Evropi živi 400 milijonov ljudi. Postavimo celo, da so složni: 1200 milijonov Azijatov jim stoji. nasproti. Ali bodo ti doki, utrdbe, vojne ladje in topovi precej iluzorna obramba? Ali se ne bo ves otok zrušil kakor hišica iz kvart?
»Ko bo nekega dne uresničena pan azijska zveza, takrat bo usoda Evrope zapečatena. Mi Azijci štejemo tretjino celokupnega človeštva. ce zgrabimo za orožje, smo igro dobili«.
Tako je pisal Sun-Vat-Sen, osvoboditelj Kitaj a. Ali bodo njegovi nasledniki, osvojit ulji Ki-tnia. niegov sen uresničili?____
Astrološka napoved
za 31. januar.
Dan je za vse poslovne zadeve ugodan. Osebe, s katerimi se danes seznanite, vam bodo v poklicu koristne. Danes započete spekulacije imajo dobre izglede. Dan je naklonjen tudi duševnim delavcem, zlasti pisateljem ^ v pogledu dobrega zaslužka. Učitelji in vse v pouku delujoče osebe imajlo pričakovati poklicnih uspehov. A tudi vsemu tehničnemu in sploh praktičnemu delu se obeta napredek in pospešitev. V aprilu in novembru rojeni bodo razvijali danes posebno eneržijo in delavnost. Samo za zdravje dan ni posebno ugoden; zlasti se bodo slabo počutili 'ljudje, ki bolctia o na živcih.
Na	tekmovalke za evropsko prvenstvo v umetnem drsanju v Berlinu. Tekmovalk je bilo K.
na;. so od levg Francozinja Vaudecrane, Madžarska Botond, Norvežanka Sonja Henie, ki si je Po uvcjših poročilih osvojila prvenstvo, Japonka Inada, Čehinja Hmba, Angležinja Jaireer. Švicarka VVaegeler. Madžarka E. Botond in Angležinja Macklin
— V radiu sem poslušal predavanje o kapitalu in delu, pa teh stvari nič prav ne razumem. Ali mi morete vi to razložiti?«
— Prav lahko. Poslušajte! Vi ml posodite enega jurja — to je kapital. In vaš trud, da dobite denar od mene nazaj, to je delo.«
MAŠČEVALEC
Kriminalni roman.	29
Drugi del
Lord je namršil obraz.
»Da, da, vem — toda denar — ta prokleti denar, kj me neprestano muči. . .«
»Potrpi malo, Jurij« ga je tolažila. »Torej stric je že star, km.au boš podedoval; potem pa bova šla od tu in si kje na jugu spletla toplo gnezdece. Tudi jaz tedan ... pridem praznih rok!«
»Eh, ko bi to že bilo rcs. kako bi bil srečen! Toda zdaj imam takšne težave, da ie vem, ne kod ne kam. . .«
»Ali si še v drugačnih denarnih stiskah, dragi?« je sočutno poizvedovala.
»Sem, draga, sicer ni tako nujna stvar kot takrat, ko si mi dala desettisoč funtov, mislim pa. da ne bom mogel več dolgo ostati v Londonu. Življenje je tu oreveč drago«.
Pa menda me ne misliš zapu-sPti Juri’?« Prestrašeno se ga je snet oklenila.
»NeUy, niti ne mšsHim na to. Toda kot lord Duncan ne morem več ostati tu. Izven Londona, v majhnem mestecu, bi lahko bolj sk, nno živel«.
»Seveda, pa se taim seznaniš z drugimi lepimi ženami name pa pozabiš. Ne, ne, tega ne dopustim!«
»Net!y, prisegam ti. . .«
»Ne verjamem ti, Jurij« ga je burno prekinila, »moški si in kaj lahko te zapelje druga. Ti moraš ostati tu, pri meni!«
»Toda, Ne?ly, razumi vendar, da nimam sredstev, da bi živel tu v on donu svojemu sttiu primerno Kot častnik bom moral iti na manevre, imel bom velike izdatke«.
Nelly se je zamislila.
»Povej mi, Jurij, bi ti šel z menoj, daleč proč od Londona, če bi jaz — kar tako mi je prišlo na misel — če bi na primer.«
»O, pri tej priči bi šel s teboj, mila moja!« je vzkliknil lord, oči so mu zasijale.
»Ti to resno misliš?«
»Prisegam ti pri najsvetejšem in najdražem, kar Imam«.
»No, mogoče te kmalu spom-n)'tm na to tvojo prisego. Zdaj te na hočem vprašati nekaj drugega. »Povej mi, Jurij, zakaj sl Z ves večer tako gledal tisto gospo Marsden?«
»Jaz? — Motiš se« je zmedeno odgovoril lord.
»O, ne motim se! Dobro poznam tvoje omahljivo srce. Sicer pa« je navidez ravnodušno nadaljevala, »ne verjamem, da bi si bil k: on moški, ki so danes tu, pridobil njeno naklonjenost. Čeprav je mlada, je zelo resna, sicer pa je tudi njen mož še mlad in top. Povrhu pa je še lord Benton pnijateij gospoda Marsdena in sam dobro veš, kako se vsri tega človeka bojijo«.
»Res je, ta lord je pravcati I demon. Odlkod pa je pravza- | prav? Ali kaj več veš o njem?«
»Baje ima ogromna posestva nekje na severu Škotske. Nisem dosrtt povpraševala; vem samo 'to, da jo neizmerno bogat
in da prav nič ne gleda na denar«.
»Ah, ko bi jaz mogel to d sebi reči!« je vzdihnil lord.
»Potrpljenje, Jurij, človek nikdar ne ve. kaj ga čaka«, mu je laskaje zašepetala. »Moj mož ie že star — lahko nenadoma umre — in — potem sem jaz edina dedinja«.
»Neumnost, Nel!y! Polkovnik je komaj petdesetletnik. Zdrav je in krepak, lahko preživi nas vse«.
»Kdo ve«, je rekla Nelly, toda tiho, da njnen ljubimec tega že ni slišal.
On je neprestano razmišljal /> lordu Ben tonu in naposled rekel:
»Sam sem iz Škotske in poznam s kor od a vse velikaše in bogataše, pa nikdar nisem ničesar "slišal ne o lordu Bentonu ne o Marsdenu«.
»Tako dolgo si že v Londonu, Jurij, pa lahko dia se več ne spominjaš na tega ali onega«.
»Mogoče. Vendar mi je to nepojmljivo. Ce je tako bogat, bi moral biti znan po vsej Škotski. in vendar nisem nikdar slišal, da bi se kie pogovarjali o •njem«.
»Ah, tako strašen pogled ima«, je pripomnila NeFly. »Danes me te večkrat tako pogledal, kot da bi mi hotel prodreti v dno duše«. v Izvila se mu je iz rok in plaho šk pogledat skozi velika steke-na vrata, ki so vodila v plesno dvorano.	,
»Nihče menda še ni opazil najine odsotnosti« je rekla, ko se te vrnla. »Nekaj časa lahko še ostaneva tu«.
»Kdaj se bova zopet sestaTa, draga ?«
»V soboto« je odgovorila tako ravnodušno, kot da bi to . bilo nekaj povsem običajnega. »Moj se odpelje v Aldershot in se povrne štic v ponedeljek. Ves c*a,n,. i,11 vso noč bova lahko preživela v vrtnem paviljonu«.
Strastno jo je objel *i poljubil. Izvila se mu je in rekflta:
»Vrniva se, čas je že. Ti počakaj se malo tu, potem pa pojdi v Kgradno sobo. Tam se pozneje spot vidiva«.
Ne.dv je stopila skozi steklena vrata v plesno dvorano. Izgte-viaio je, da ni mrliče opazil njene odsotnosti; gostje so ali plesali, ali pa se živahno razgovarjaJi Naenkrat pa se je tepa fady zdrzti.la. Strašne oči lorda Bontona so z nenavadnim žarom zrle v njo. Obšla jo je groza. Skuša/la je odtvrniti svoj pogled od teh strašnih oči, pa kakor da jo je nevidna sila priklenila nanje: neprestano ga je morala gledati Šele čez čas jo je izpustil ta strašni pogled.
Gostje so pričeli odhajati. H gostfltedjjima je pristopi tudi lord Benton s svojima varovancema in se vljudno posJovil, pri tem še enkrat ostro ošvrknil s svojim pogledom lady Mac Donal-dlovo.
je prisrčno objela JLSess.e in jo prosila, naj jo pogosto obišče.
vord Benton, oziroma skrivnostni Jack, je ba se. naprej, in Ko sta Dessne m čuvaru stopila k vozu, je že sedel notri. Spotoma jima je rekel:
»Zelo sem zadovoljen z vama. Vse sta prav uobro na pravna«.
Drugega m rekel nič; molče se je naslonil v Oiazine, a nekje je koč.jažu velel ustaviti in ,e izstopih S kratkim »Lahko noč« je izginil v temi.
Ko sta Edvard in Bessie prispela domov, ju je on spremil prav do njene sobe. Tam je po-držai roko svoje »žene« v svoji in tiho pošepetal: »Lahko noč, Bessie, želim vam. . . tebi. . . sladko spa vaij!«
Ona se je nasmehnila, za hip so se njeni prstki oklenili njegove roke. A ko ji je hotel poljubiti roko, mu jo je naglo, kakor prestrašena odtegnila in smuknila v sobo, iz katere se je že zaslišal Mo4flyn zaspani glas; »Bessie, ali si ti?«
Edvard je še nekaj časa stal tam pred vrati, nato se je z globokim vzdihom podaJ v svojo sobo.
ZLA SETEV
2e nekaj dni je minulo, odkar ni bilo Vvitliama Morrisa domov.
Ela je bila vsa obupana, ker jo je njen dragi tako zelo zanemarjal.
Prihodnje jutro, dan po tisti zabavi pri polkovniku Mac Do-naldu, je Ela sedela v jedilnici in premišljevala. Naenkrat je zaslišala njej tako dobro znane korake. Rdečica ji je zalivala lice, nemo je obsedela.
V sobo je stopil VViliiam. Poskočila je s stola:
»VViliiam — dragih ti grdi, strašni, tako nestrpno sem te že Pričakovala. Kje si bil vse do sedaj? Kako sum bila v skrbeh, da se ti je kaj pripetilo!«
Burno ga je objela in mu zrla v oči. — Kaj pa je to? — Kaj naj to pomeni? VViliiam ni niče-sa. odgovoril. Stal je pred njo, nem kot riba. Samo oči so mu žarele.
»VVhliam!« je vzkliknila Ela in se vzravnala. »Kaj naj to pomeni?«
»Kje je teta?« je osorno vprašal.
»Odšla je k odvetniku. Umri je stric MaksweE in je svoje posestvo na Škotskem zapustil nama. — Saj veš, kako me je imel rad«.
»Ah!« je vzkliknil VViliiam.
Ela ga je neprestano gledala, potem pa vprašala:
»VVlliam, mi hočeš objasniti tvoje neratzumljivo obnašanje? Mlisfcn, da imam več vzrokov, tebi kaj očitati, kot pa ti meni. Zato zahtevam da mi pojasniš, kaj naj to pomeni!«
»Objasnil ti bom, Ela«, je nenavadno mirno odgovoril. Privlekel je 'te žepa neko pismo in rekel:
»Poslušaj Ela, to pismo sem zjutraj našel v svoji sobi Preči-tafl ti ga bom« .
Ela je ponosno stala pred njim. Ves njen izraz je izpričati samozavest in plemenlitost.
»No, le beri — kako pismo Je to?«
VVMiiam jo je pogledal, kot da bj hotel prodreti v njeno notranjost in videti, kaj se v njej godi. Bral je:
»Spoštovani gospod Moriti«!
Qscbno_ me ne poznate, zato nisem smatrali za potrebno, da se podpišem. Za resničnost vsebine tega pisma pa jamčim.
Zvedel sem, da se mislite poročiti s svojo sorodnico, Elo Morrisovo.
Ker se zelo zanimam za vas, si štejem v dolžnost, da vas opozorim na nekatere okolnosti* Sami se boste lahko prepričati, da so resnične.
Gospodična Ela Morrisova ni vredna, da bi postala vaša žena. Dokaz ? Vprašajte jo, kje j® bila tisto noč, ko je ni bilo domov k materi.
Meni je dobro znano, kje i® vaša zaročenka tisto noč bila, toda tega Vam ne morem pov®-vTedna, da postane Vaša žona. dati. Ponavljam samo:	ona n'
Neznan prijatelj«*
Ko je VViliiam pismo prebral :in ga zopet spravil, je v sob", za* Vladal globok molk.
Iz dom :ih gajev
SIMON JENKO:
Ljubezen
Kdor ljubezen v srcu nosi.
Bi ne dal je ves svet;
Kdor zgubi jo, Boga prosi, da bi je ne ne našel Spet.
Pri vinu
Nič o politiki,
Sam’ o poliči!
Saj od politike Glava boli,
Al’ od poliča se Spet razjasni!
Kralje, cesarje vse v miru pustimo.
Trikrat bolj modro je I "mca nalimo;
Ko bi b' U pametni.
Kakor smo mi.
Saj b' si ne delali Praznih skrbij !
Simon Jenko je bil rojen 1. na Področjem pri Mavčičah* Jenko spada med najbolj prilj^0* Ijcne slovenske pesnike. Cela sta njegovih pesmi je ponarod®** in jih narod prepeva, ne da bi s9 zavedal, čigave so, n. pr. »So^n> ce je videlo, luna pa ne« in tnn°* go drugih. Njegova je tudi »N** prej zastava Stave«. Po pokli^ je bil odvetniški koncipijon* rj je umrl 1. 1869. v Kranju, kj®r ' pokopan blizu našega najvoČj®tf* pesnika Prešerna. — Naši dv Pesmi sta vzeti Iz VI. letnik* »Kresa« L 1886., kjer sta biH javljeni med S. Jenkovo pesnih zapuščino. Prvi pesmi je dod6lj opomba: Te stihe brez napisfl * zapisal Jenko mladi gospici v nj® ^ album. — Marsikdo se bt> SP~[ mnil, da je res naletel v n®Sf® ■ različicah te vrstice v dckl^*** albumih.
Jfe doma č e golltyk 2
Kdaj bodo volitve
Mariborsko glasilo JRZ »Slo-ensikli gospodar« piše pod tem. naslovom: Mnogoteri sprašujejo daj bodo volitve v nairoidnoskup-sciino. Našemu ljudstvu bi bilo Prav, ua se uike volitve vršijo v ri ,-i kodo c nos tli, da se iznebi ivslancev, ki so prišli v parlament po milost1 .Jevtiča, ne pa po J0|ji naroda. O terminu volitev ® r16 nič ne ve izveštnega. (i. Jnjnister dr. Anton Korošec je v Mbljani povedal, da ne bodo ditve razipisane, preden se ne ,7° razmere v državi uredile in dliovj pomirli. Sedaj je kmetij-• r1 'j lini s ter Svetozar Stankovič ,,av-k. da volitev v narodno u2!P'*čino letos ne bo. Imeli pa n*o vendar še letos volitve, in občinske volitve, ker letos xeče leta 19.33 »izvoljenim« (po teol 2 nasljem in goljuiijo) ob nsdm svetom poslovna doba.
Zaslužek našega delavstva
j Podat kili OUZD je zaslužek ^avstva v Sloveniji padel v ^ "bijem letu za 231 milijonov di-r‘rjev. Povprečje dnevne zava-v ya,ne mezde za vse leto le zno-n*1 22.39 Dm, to je za 024 manj ■sto pio\’preč'ie za leto 1934. Za-^ tudi povprečni dnevni zt-■-uzek vsega zavarovanega dc-a!Xstva. padel na 1,775.100 Din, l 7^2' )c v letu 1934. znašail Din •'«8.400, v letu 1933. pa l»i n’;	Iz tega šledli. da je la-
sh^ašal celotni zaslužek ddav-l, a' ztu-. arovanega pri OUZD, a.33 mlilijenov Dfn.
Posveti
Združene opozicije
Sv eenij so so v Zagrebu pričeli po-sk'.!' za6t°piiikov srbskega in hrvat-„ M?1 dela Združene opozicije, ki so . Jih udeležili za, mačkove« dr. Šu-dr v? kivie samostojne demokrate j. ' ' 'jder, M Davidovičeve demo-in l|,> 'n z,>mljnradnik e dr. Gavrilovič dal'r- y*ai'«. Kazgovori se danes na-dil J,I D°. Veliko pozornost je vzbu-beo,,	sfa včeraj prišla v
brv Xra<^ bidi znana staroradikalska •etič a	Tririmovič in Krsta Mi-
gromno število p< ®v! Le v nujnosti v rodnišnico!
v	Ljubljana, 30. jami
bii0 J^Kodnišnici v Ljubljat Vi,i(> ^ utesoc tabo ogromno da jo začelo
lCi0Vat‘ Postelj in p ros Ztt .i,,®1165 ie rodito že 178
*azd(>binet7V?Č neKO tirli v • %to	nj mogoče t<
stor0v r,2f ai m desinfid/raM tega	.ViWriX)s't’ da bi z;
^V'vtn1 nKMl c nas,tati resne z ie S.rine,:-ilike . je velika.
Pn°™c^i našim nosečim e ted !!a2 Kredio rodit v bo •'a, xj ce nosečnost ni pr Pbostorn res ni na ražpc ^oithrsL111 n'Cffe’ in čc M b*, da n2 razmerc res tako
Hti stroćkov"1^2 nC more>° biši. n K , ^ za porod v do
na'j bi , Premožne jyvnjni !.i<)4vzema*e n testa i Parnega 'fdo,,la mma-io niti
M©va zvena m obzoru
Pariz, 30. jan. r. Odnosa ji med Italijo in Nemčijo se stalno zboljšajo. Nedavni obisk nemškega veleposlanika v Rimu von Ilassela pri Mussoliniju predstavlja novo etapo v tem razvoju- Prva etapa se je manifestirala že koncem maja ob priliki potovanja italijanskega ambasadorja v Berlin. Tedaj se je govorilo o načrtu podonavskega pakta, o katerem s^ je razpravljalo že na konferenci v Stresi in o tem, kako bi Nemčija sodelovala pri tem paktu. V javnosti se je to popuščanje najprej opazilo v nevtralnem pisanju časopisja v vprašanju Abesinije- Rezultati so bili negativni in v Rimu je vladalo prepričanje, da skrb Italije, da bi pridobila Veliko Britanijo, ne bo olajšala resničnega zbližan ja med Rimom in Berlinom. Reakcija nemškega časopisja na sporazum med francoskim in angleškim generalnim štabom je spremenila stanje stvari- V Rimu se je mislilo, da bi
ta pogodba mogla pomeniti za Nemčijo spremembo reda, ki ga je ustvaril Lokamo- Ta interpretacija je našla minogo razumevanja v Italiji, dasi je italijanska vlada izjavljala, da bo še nadalje ostala zvesta obvezam, ki jih je podpisala za konsolidiranje evropskega miru. Zdi se pa, da vse to trenutno ne bo še prineslo realnih zaključkov.
Kaj bo odločil Mussolini ?
Rim, 30. jan- a. Veliki fašistični svet se bo sestal v soboto !• februarja t. 1- Svet bo zasedal v palači Venezia pod Mussolinijevim predsedstvom.
Italijanski ministrski svet pa se sestane k seji danes pod predsedstvom Mussolinija v palači Vimi-nale. Seja bo važna, ker bodo na njej pretresali ves sedanji mednarodni položaj.
Važni razgovori v Londonu
London, 30. jan. n- Prihod mnogo tujih odigovomih državnikov v London na pogreb kralja Jurija je dal priložnost za obnovo stikov med temi državniki in britanskimi uradnimi osebnostmi. Tako je imel britanski zunanji minister Eden sestanek z nemškim zunanjim ministrom baronom v- Neu-rathom, v torek pa s francoskim zunanjim ministrom Flandinom in predsednikom belgijske vlade Van-zeelandom. Včeraj popoldne je Eden sprejel tudi portugalskega zunanjeg aministra Monteiro, madžarskega zunanjega ministra Ka-nyo, avstrijskega podkancelarja kneza Starliemberga in afganskega zunanjega ministra Faizo Mohameda kana.
Dobro informirani angleški krogi imajo vtis, da je ob priliki sestanka z Edenom nemški zunanji minister von Neurtah dal izjavo, da Nemčija nima namena, da bi prekršila loka rusko pogodbo, ampak da smatra, da je ta pogodba potrebna za mir in red v tem delu Evrope.
Starhemberg in Titulescu
Predsednik Baldvvin je sprejel avstrijskega vicekancelarja kneza Starhemberga. Ob 16. se je knez
Tudi Avstrija
Dunaj, 30. jan. K. Sclmsdmiggov obisk v Pragi je, kakor znano, vzbudil v mednarodni javnosti zelo veliko pozornost. V zvezi s tem in še nekaterimi drugimi dogodki so nastala razna Ugibanja o spremembi zunanjepolitičnega kurza avstrijske republike, ki so se Izkazala kot precej utemeljena. Očividno kaže Avstrija prav v zadnjem času težnjo po čim tesnejši naslonitvi na zapadne velesile — v nasprotju z dosedanjo izrazito italofilsko politiko — in po
Starhemberg sestal tudi z britanskim zunanjim ministrom Edenom, ob 18. pa z romunskim zunanjim ministrom Titulcscom.
Kralj Edvard VIII. je pa sprejel v avdijenci romunskega zunanjega ministra Titulesca. Avdijen-ca se je vršila ob 15-20. Nato je Titulescu vrnil na Downingstreeb kjer se je sestal s predsednikom vlade Baldwinom.
Tudi Phipps v Londonu
London, 30. jan. n. Današnji »Daily Telegraph« objavlja čla> nek, v katerem trdi, da je nemški zunanji minister v. Neurath pre« pričal angleško vlado, da so popolnoma neosnovane vesti, ki pravi, da hoče Nemčija oborožiti Porenje. Nekatere osebnosti tr« dijo, da je nemška delegacija na -pogrebu kralja Jurija V. hotela zvedeti mišljenja angleške vlade o pogojih, pod katerimi bi lahko prišlo do sporazuma med Anglijo in Nemčijo.
V zvezi s tem je prišel v Lon« don sir Erič Phipps, angleški vele poslanik v Berlinu. Svojemu zn« nanjemu ministru Edenu bo po« drobno poročal o zunanjem polo« žaju Nemčije in o stališču nem« ških merodajnih krogov glede od« nošajev z Anglijo.
ia novih poteh
postopnem približanju Mali antanti.
Ti prvi poskusi popolne preusmeritve avstrijske zunanje politike so sicer še precej negotovi, kar je v sedanjem napetem mednarodnem Položaju razumljivo, vendar jih navzlic uradnim demantijem ni več mogoče utajiti. V zvezi z nekaterimi najnovejšimi mednarodnimi dogodki je posebno značilno pisanje »Reichposte«, uradnega glasila avstrijske vlade, ki piše mod drugim:
Ugotoviti je treba, da je z imeno-
vanjem Edena za britanskega zunanjega ministra, z Rooseveltovo spomenico kongresu in s Flandinovo zamenjavo Lavala na Quai d’ Orsavji; zadobil močni levičarski kurz še močnejši poudarek. Ta levičarski kurz v zunanji politiki pomeni:	pobijanje
vsakega agresivnega imperializma, odbijanje vojne, lojalno izvajanje vseh mednarodnih obveznosti, podpiranje načela o kolektivni varnosti in krepitev D N. Vse manjše in šibkejše države je treba brezpogojno šteti med pristaše tega kurza, v prvi vrsti pa Avstrijo samo, ki je na tem razvoju že po svoji geopolitični legi naravnost življensko zainteresirana.
Dunaj, 30. jan. Ha vas. Avstrijski minister Draksler je v Londonu podpisal z upniki Kreditanstalta sporazum. Na ta način je sedaj rešeno vprašanje Kreditanstalta in Krcditan sta.lt bo zapet lahko začel s svojim delom.
Po sporazumu, ki je bil včeraj Podpisan v Londonu, bodo upniki Kreditanstalta dobili 100 milijonov šilingov in od tega 60 milijonov takoj, 40 milijonov pa v 20 anuitetah po dva milijona. Avstrijska vlada bo dajala Kreditanstaltu vsako leto tri milijone šilingov in sicer skozi 40 let kot garancijo za njegovo varnost. Sedanja vrednost vseh teh izplačil se ceni na 78 milijonov šilingov.
Rursch odstopi
Dunaj, 30. jan. Ha vas. Bivši kancler dr. Bureseh in sedanji mimster brez portfelja bo v najkrajšem času prevzel posle predsednika poštne hranilnice. Zato bo kot minister odstopil.
Gandhijev naslednik
Bombay, 30. jan. Vseindijski kongres je soglasno izbral za predsednika Pandita Jauharja Nerua.
||| IH |
Celje
c— Vsak lastmk orožnega lista, ki spiremeni svoje stalno bivališče in se preseli v drugo pravno območje, inora prijaviti in registrirati svoj orožni list pr pristojnem občastvu.
c— Delavsko društvo »Zarja« je imeio preteklo soboto svoj redni občni zbor,' na katerem, je izvoličb nov odbor. Predsednik je Franc Podrepšek.
c— Inozemski državljani si morajo po pravičniku in uporabi uredbo o zaposJenjiu tujih držav-Hiaov pravočasno nabaviti izkaznice o poklicu. Rok za vlaganje teh prošenj poteče z zadnjim februarjem.
c— Umrla sta dne 29. t. m. Al-moslechnier Ana, 81 letna posestnica, Cesta na grad 41 in 28. t. m. pa 251ohni pekovska pomočnik Vrbovšek Ciril iz Celja.
c— Knjige Kmetijske Matice lahko dobite tudi v tajništvu Pododbora Zveje kmetskih fantov in deklet v Celju, Prešernova 6/I.
c— Proračun itiesta CeVa in
občinskih podjetij za upravno leto 1936/37. bo razgrnjen prebivalstvu na vpogled pri računovodstvu mestnega poglavarstva ob navadnih uradnih urah v dobi od 1. do 5. februarja.
c— Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Lljub Ijani za Celje in okolico se vrši v torek 4. februarja 1936 od 8. do 12. ure predpoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev, Razlagova ulica št. 8. v Celju.
Kino
Petek, 31. januarja Matica: Bedni. Pride telepat Sven-gali!
Ideal: Kneginja čardaša Sloga: Triurni ljubezni Union: Zmagovalec srca Šiška: Devica Orleanska
Maribor
m— Narodno gledališče. Petek, 31. januarja: Zaprto. — Sobota, 1. februarja ob 20. uri: »Kariera kancfeta Wiuziga«. Premiera. Red C.
m— Kino. Grajski:	Senzacija
®a Maribor, vohunski veleiilm Izza svetovne vojne »Tajni kurir«. V glavni vlogi Hans Albers. — Umom: Samo še danes »Kralj Mont-Blanca«, J utrni »Božanstvena žena.» z Martho Kggert.
m— Kaj bo s »Pohorsko vzpenjačo?« Istoimenska zadruga je te dni stopila v pogajanja z novo tvrdko, ki je __ pripravljena graditi vzpenjačo. Ge do 1. maja tega leta ne bo ugodnih zaključkov, se bo zadruga v smislu skllepa zadnje seje razšla.
m— Ljudska univerza. Drevi ob 20.15 predava prof. dr. Janko Kotnik iz Maribora o Shakespearu in njegovi dobil.
m—Smuške-tekme odpovedane. Prireditvam odbor 5. smuških tekem na Pohorju za prvenstvo Sokola k rale vine Jugoslavije, ki bi morale biti 31. januarja do 2. februarja, je zaradi pomanjkanja snega preložil tekme na 14. do 16. februarja.
m— Huda nesreča. Viničarka Marija Potočnikova iz Radizela pni Silvmici je te dni gnala kravo k bliku. Spotoma pa se je krava splašila in pričela besneti. Potočnikova jo je hotela ukrotiti, pri tem pa jo je krava nataknila na roge. Težko poškodovano so morali pripeljati v mariborsko bolnišnico.
m— Žalostna smrt mladega fanta. V Veliki Polani pri Cren-ševcih je našel rta domačem dvorišču 14-letni posestniški sin Mattija Turner staro dlinamitno patrom). Nepričakovano mu je naboj v rokah'' eksplodiral in ga strahovito razmesaril. Deček je bil na mestu mrtev.
m— Smrt pod deblom. Težka nesreča je pni delu doletela drvarja 36 let starega Jožeta Vrhovnika v Ribnici na Pohorju. Pri podiranju drevja je po nesreči padlo nanj debelo deblo in mu zmečkalo prsni koš. Spravili so ga takoj v mariborsko bolnišnico, kjer p.a je naslednji dan . izdihnil.
m— Občina znižala plače. Po znanj naredbi je sedaj tudi mairi-Iboirsika občina zimi žala prejemke svoiim nastavljaneem. Znližanje velja tudi za naz:uj in sicer do 31. septembra 1935.
m— Občni zbor podružnice SPD bo v torek 11. februarja ob pol 20. uri v lovski šote li otela »Orel«
mi— Mariborski strelci na olimpijadi. V kratkem bedo v Miairi-boru izbirne tekme strelcev, kil bodo določile one, kji pojdejo na olimpijado v Berllim. Po dosedanjih uspehdh mariborskih stre’-cev sodeč je gotovo, da pojdejo Berlin vsaj trije 'Mariborčani. |
Pričevanje na smrt obsojene zavdajalke
Bjelovar, 28. jan.
Pred velikim senatom okrož« nega sodišča v Bjelovaru se je začela senzacionalna razprava proti ljubimcu znane zastrupljen valke, Milke Pavlovič 24 leta staremu Antonu Jandrašiču.
Milka Pavlovič je bila ne lav* no obsojena na smrt, ker so ji dokazali, da je zastrupila svoje« ga moža Rada Pavloviča Ženska je pa dosegla, da so razpravo proti nji obnovili, ker je trdila, da je nedolžna in da jc njenega moža umoril prav za prav Jan« drašič.
Obtožnica dolži Jandrašiča, da je nagovoril Milo, da je zastru« pila svojeg moža Rada, s katerim je živela v sovraštvu, da je krivo prisegel, ko je bila prva ob ra v« nava proti Milki, in da je kupil strup v Bjelovaru, s katerim je Milka zastrupila svojega moža.
Jandrašič je takoj izjavil, da ni kriv. Podrobno je popisal svojo ljubezen z Pavlovičevo, ki je bila prav nenavadna. Spoznal jo je 1. 1931. Prišel je mimo hiše in sli« šal gramofon. Pavlovičeva se je zabavala s svojimi sorodniki. Povabila je tudi njega. Ko so vsi odšli, je ostal pri njej.Potem jo je obiskal še trikrat. Ona pa je prišla k njemu v Bjelovar sa« mo enkrat in tedaj mu je pove« dala, da se z možem pretepa.
Ko ga je sodnik vprašal, ali je vedel, da je Pavlovičeva zastru« pila svojega moža, je povedal, da je o tem zvedel šele 1. 1934, ko je bil pri vojakih. Jandrašič je nato povedal, kako je kupil v Bjelovaru strup za Milko. Ni pa vedel, da z njim Milka polagoma zastruplja svojega moža.
Glavna priča na razpravi pa je bila sama Milka Pavlovič, ki je priznala, da je svojega moža
zastrupila. Znano pa jc, da je Milka Pavlovič zastrupila tudi pet moževih sorodnikov, ki so vsi umrli. Ko je mož zvedel, da ima ljubavne odnose z Jandraši* čem, jo je začel pretepati. Mo* rala se je odločiti, da se znebi moža ali pa fanta. Odločila se je seve za moža. Nekoč, ko jo jc mož pretepal, je zbežala k fantu in dogovorila sta se, da bosta moža zastrupila. Jandrašič ji je prinesel najprvo lapis, katerega pa ni mogla porabiti. Potem ji je prinesel neki prašek, ki je bil pa črn in mu ga ni mogla natrositi v pijačo. Zato sta šla oba v Bjelo* var in si nabavila s pomočjo ne* kc ženske arzenika v neki lekar* ni.
Razprava je vzbudila zanima* nje vsega mesta in z napetostjo pričakujejo njenega izida in sod* be.
Kako je zastrupila svojega moža
Bjelovar, 30. jan.
Včeraj se je nadaljevala raz* prava proti zavdajalki Milki Pav* Levič. Z največjo napetostjo so poslušalci in sodniki poslušali že na smrt obsojeno ženo, kako je zastrupila svojega moža.
Strup, ki ga je ji prinesel Jan* drašič, jc imela v omari in je ča< kala na ugodno priliko, da bi ga dala možu v jed ali pijačo. Ne* koč, ko moža ni bilo doma, je na* sula strup v steklenico z žga* njem. Mož se je vrnil in se okrep* čal z zastrupljeno rakijo. To je bilo teden dni potem, ko je strup dobila in še preden je Jandrašič šel k vojakom. Ko je pa odšel kmalu nato, sta si dopisovala. Nekega lepega dne mu je sporo*
j čila, da ji je mož umrl. Zgodilo se je, kakor sta se domenila.
Jandrašič je zanikal, da je prh nesel ženi strupa, pač pa ji j» res prinesel lapis proti kurjim očesom in neki prašek proti pod* ganam.
Razburljiv prizor
Razburljiv prizor je sledil, ko je bila zaslišana neka Urša Ko* pečni, ki je bila zaprta v isti ce* lici kakor Milka Pavlovič. Urša je povedala, da ji je Milka dala listek za svojega očeta. Na tem listku je Milka sporočila očetu, kako je bilo s strupom in mu je tudi omenila lekarno, kjer ga je kupila.
Nenadoma plane Milka z za* tožne klopi na Uršo in jo začne obdelovati s pestmi. Stražnik ju je moral s silo razdvojiti. Uršo je to tako ujezilo, da je povoda* la še stvari pred sodniki, ki jih je nameravala sprva zamolčati. Tako na primer to, da ji je Mil* ka v zaporu praznala, da je v afe* ro vmešala tudi Jandrašiča in da ga je že »preparirala«.
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, Plačajo samo po 25 par za besedo. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. -Mah oglasi so plačljivi takoj pri naročilu
IŠČEMO
še nekatere dobre in spretno prodajalke časopisa. Podrobnosti in pogoje pove uprava lista.
ŽELIM
si nabaviti kroma-tično harmoniko malo rabljeno »Lu-bas« izdelka. Cen j. ponudbe pod »Harmonika 3« na upravo lista.
V SVRIIO " MOŽITVE
išče 29-letna mladenka prijetne zunanjosti, s samostojno eksistenco, precejšnjim premoženjem v nepremičninah ter srednješolsko izobrazbo, moškega do 36 let starega s primerno izobrazbo in eksistenco in ki bi bil sposoben doumeti žensko dušo. Ponudbe na oglasni oddelek »Glasa naroda« pod »Zadovoljna družina«.
I.a JAJCA
zajamčeno sveža, debela, zaboj 720 komadov Din 355,-razpošilja franko podvoz G. Drech-sler — Tuzla.
MOŠKO kolo
rabljeno v dobrem stanu kupim. Navesti ceno pod »Kolo 25« na upravo lista.
Ženitve
in možitve
boljših krogov posredujemo najvest-neje. Razpošiljamo" informativne prospekte proti predplačilu Din 10.-^ v poštnih znamkah - diskretno. Velika izbira odličnih partij obojega spola. Naročite takoj prospekte! »Rezor<
3&V
je številka, katero pokličite pri nuro-čevanju svojih
les««’*’
v „Stas* nared*
LJUDSKi0M!
ČRNA ŽENA. ljudska igra s P tjem v 3 dejanji* se naroča: Rcde":, šek Ivan, D01 žale!
Izdajatelj. Josip Er. Knaflič. — Urednik: Milan žadnek. — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Frane Jezeršek. — Vsi v LjubljanlT