rgjtaim platana w gotovini*	IzhdjO. VS&k Cdtftdc	Cena	posamezni	številki	Diu	1*—.
Ohvlmšhi {jlti&nih
Glasilo Zavoda za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani
Naročnina znaša za vse leto 25 Din, za pol leta 13 Din, za četrt leta 7 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. — Inserati po dogovoru. — Uredništvo in upravništvo:
Ljubljana, Beethovnova ulica (Zbornica za TOI).
III. leto.	Ljubljana,	dne	4.	februarja	1932.	štev.	5.
Socijalno zovorcvonje cbrf«
nikcv
(Iz predavanja predsednika Obrtniškega društva g. Josipa Rebeka)
Predsednik Obrtniškega društva gospod Josip Rebek je predaval v ponedeljek zvečer o socijalnem zavarovanju obrtnikov. Ena glavnih pridobitev novega obrtnega zakona je zavarovanje obrtnikov zoper bolezen, za onemoglost, starost, smrt in zoper nezgode. To določbo so z velikim zadoščenjem sprejeli zlasti slovenski obrtniki, ker je izšla prva inicijativa za obvezno zavarovanje obrtnikov baš iz njihovih vrst.
Po zakonu bo zavarovanje obvezno za vse obrtnike za bolezen, za onemoglost, starost in smrt in zoper nezgode, dočim prepušča zakon, da se določi organizacija, način in pogoji zavarovanja s posebno uredbo. S tem je bilo ustreženo zlasti zahtevi slovenskih obrtnikov, da bodi zavarovanje obvezno in ne fakultativno, kajti le zakonita obveznost zavarovanja more obrtnikom jamčili, da bo zavarovanje dobro uspevalo in doseglo svoj namen. V vsakdanjem življenju vidimo nešteto primerov, ko propadejo cele obrtniške družine radi bolezni ali nesreč. Mnoge družine, ki so prišle ob svoj kruh radi onemoglosti ali smrti družinskega očeta, so izročene na milost in nemilost javnosti ali občine. Dnevno naletimo na primere, ki nam jasno pričajo, da je usoda obrtniške družine, ki pride ob svoje dohodke radi bolezni ali nesreče družinskega očeta, prav tako težka in kruta, če ne še težja, kot je usoda delavske družine.
Še težji je položaj obrtniške družine, če postane družinski oče prerano delaneztno-žen, ali pa ga doleti smrt še predno si je mogel vzgojiti sina-naslednika v obrti in s tem preskrbeti s kruhom svojce. Zato je bila edino pravilna teza slovenskih obrtnikov, da bodi zavarovanje obvezno za vse obrtnike brez izjeme ne glede na njihov gospodarski položaj. S tem se razširi rizi-kova vzajemna skupnost in ob velikem številu zavarovancev se bodo dale tudi z majhnimi prispevki doseči zadovoljive dajatve. Zakon prepušča uredbi le organizacijo, način in pogoje zavarovanja. Zakon določa v tem pogledu le to, da je zavarovanje izvesti za področje ene ali dveh banovin in da se sme za zavarovanje ustanoviti skupen sklad ločeno ali v okviru obstoječih podobnih zavodov ali kreditnih ustanov za področje ene ali več banovin.
Kar se tiče organizacije zavarovanja, bodi slednja ločena od organizacije delavskega zavarovanja. Obrtnik bo uporabljal svoje zavarovanje samo v primerih resnične potrebe. Organizacija obrtniškega zavarovanja naj se nasloni na prisilne obrtne zadruge. Centrala naj bo nosilec zavarovanja za banovino, to se pravi, zavarovanje naj bo organizirano po banovinah. Vse organizacije slovenskih obrtnikov se bodo glede organizacije zavarovanja brezpogojno in decidirano izjavile
V nedeljo je zborovalo ljubljansko obrtno društvo. O tem zborovanju poroča »Slovenski Nared« tako-le:,
»Odkar se je pojavilo vprašanje o skup' nih ali ločenih zbornicah, je tudi nase o rt-ništvo razdeljeno v dve sk.vpini. Prej tako solidarni stan, se je razde.il tako rekoč v dve stranki in zlasti manjšina upoablja v boju za svoje ideje rbhk ki so vredne obžalovanja. Vsa razdeljenost dulov na šega obrtništva se najmočneje odraža v ljubljanskem obrtniš-em društvu, ki zaradi teh nasprotij in boje ne umre pi Iti iz krize. Na zadnjem občnem zboru, ki ga je
za organizacijo zavarovanja po banovinah, kajti s centralizirano organizacijo delavskega zavarovanja, pri kateri je samo en nosilec zavarovanja za vso državo v Zagrebu, imamo že toliko bridkih izkušenj, da si take centralistične in s tem s skrajnim birokratizmom zvezane in komplicirane organizacije pri obrtniškem zavarovanju absolutno ne želimo. Ako naslonimo svoje zavarovanje na že obstoječe, na strogo centralistični bazi za vso državo organizirano delavsko zavarovanje, nam bo odvzet na usodi našega zavarovanja skoraj vsak vpliv. Uprava postane biro-kr&tična, preokorna in s tem tudi draga. Prepričani smo, da bo ob dobro razvitem sočljalnein čutu ter čutu vzajemnosti in solidarnosti našega obrtništva mogoče urediti zavarovanje tako, da bodo z majhnimi premijami mogoče kar največje dajatve.
Pri delavskem zavarovanju je uvrščeno delavstvo v mezdne razrede, ki se določajo po mezdi vsakega posameznika. Pri obrtniku Uka uvrstitev ne bo mogoča in bo tu še sklepat’’ o važnem vprašanju, ali naj bodo vsi obrtniki zavarovani pod enimi in istimi pogoji, odnosno ali naj se iz zavarovanja napravi en, dva- ali trije raz-ledi. Naravno bodo obrtniki stremeli za tem, da naj bodo prispevki zavarovanja cim manjši, toda s tem bi bile tudi dajatve manjše.
Uvrstitev obrtnikov v razrede ali kategorije bi bila sicer pripravna, imela bi pa to slabo posledico, da bi vzbudila med po-edinici nezadovoljstvo, ker bi se s tem ustvarjali obrtniki prve, druge ali tretje kategorije. Predavateljevo mnenje pa je, da če ne bo treba določiti take razvrstitve obrtnikov v razrede pri zavarovanju zoper bolezni in nezgode bo to prav gotovo potrebno pri zavarovanju za onemoglost, starost in smrt. Med obrtniki bodo prav gotovo deljena mnenja glede uvrstitve pri zavarovanju in s tem tudi glede premij in dajatev Obrtniki bodo zahtevali, naj se glede tega vprašailja zaslišijo vse njihove zadruge in obrtniške organizacije in da se najde tudi v tem pogledu izhod, ki bo vsem ustrezal in ki bo tudi v korist zavarovanja samega.
Obrtnik more mirno delati, se uspešno razvijali in posvetiti vse svoje sile svojemu ODrtu le, če ve, da je s svojo družino za primer bolezni, nesreče ali smrti zavarovan. Skrb za bodočnost je mora, ki je že marsikoga spravila v obup. Predavatelj je pa ponovno poudaril, da mora biti organizacija obrtniškega zavarovanja v obrtniških rokah. Kakor bodo morali obrtniki sami plačevati premije, tako naj jim bo dovoljeno, da tudi sami odločajo o usodi svojega zavarovanja, o prebitkih ter o morebitni izgubi. Slovenski obrtniki so zreli dovolj in varuštva od katerekoli centralne ustanove izven naše banovine ne potrebujejo.
vodil g. Pičman, je bil izvoljen odbor, ki so v njem osebe, katere so že prej vodite to močno organizacijo naših obrtnikov. Tedaj je predsednik zborovanja g. Pičman po volitvah sam izjavil, da so bile volitve popolnoma v redu in zagotovil lojalnost v vseh vprašanjih, ki se tičeio obrtniškega stanu, prav tako je pa tudi obljubil, da bo tud skupina, ki jo on vodi, sodelovala z novim odborom v boju za koristi obrtnikov. Kmalu po občnem zboru je pa skupina g. Piomana po svojih zastopnikih zalite-\ala izreden občni zbor, ki naj bi zavzel tudi stališče o perečem vprašanju uredbe
zbornic. Manjšinska skupina je predlagala dnevni red, prav tako pa tudi sam odbor, ki ima po pravilih edini pravico določati dnevni red občnih zborov. Na dnevnem redu izrednega občnega zbora, ki je bil v soboto zvečer v restavraciji »Zvezdi«, je bila torej samo točka o izpremembi društvenih pravil.
Vrtna dvorana restavracije »Zvezde« je bila nabito polna pristašev obeh skupin in občni zbor je trajal tri ure. Razburjenje na občnem zboru je prišlo do takih ekscesov, ki ne delajo časti dosedaj tako resni organizaciji. Kljub temu, da je bilo pojasnjeno, o čem je dovoljeno govoriti, je opozicija neprestano vztrajala na zahtevi, da se razpravlja tudi o točkah, ki niso bile na dnevnem redu. Končno so zborovalci po najvehementnejših debatah glasovali o izpremembi pravil kakor jih je predlagal odbor in opozicija je ostala v prav znatni manjšini. Izprememba pravil,lci jo je predlagal odbor, sicer ni bila velika in se je tikala samo formalnosti, vendar je pa glasovanje bilo odločilnega pomena,- saj se je pri glasovanju pokazalo, da ima vodilna struja našega obrtništva, ki se zavzema za skupne zbornice prav veliko večino. Ljubljansko Obrtno društvo predočuje tudi jasno sliko o razmerju obeh skupin za vso banovino. Lahko pa trdimo, da je sedanje vodstvo ljubljanskega obrtništva tudi vodstvo ogromne večine vsega obrtništva v banovini. S sobotnim glasovanjem je bilo torej odločeno tudi vprašanje skupnih zbornic in je naše obrtništvo manifestiralo in se kljub največjemu pritisku od strani opozicije odločno izrazilo za skupne zbornice.
Pred občnim zborom je opozicija po g. Pičmanu in g. Nachtigalu ponudila odboru kompromis glede odbora, a o ponudbi odbor ni megel podati nikake izjave, ker niso bile volitve na dnevnem redu.
Točno ob 20. je predsednik gosp. Josip Rebek otvoril izredni občni zbor in pozdravil častnega predsednika g. Turka ter policijskega komisarja g. Misleja in vse zborovalce, ki jih je opozoril, naj razpravljajo dostojno, ker gleda na zborovanje vsa javnost. Obenem je pa predsednik tudi omenil, da občni zbor mora biti v javnem lokalu, ker naše obrtništvo še vedno nima svojega doma, čeprav bi obrtniki že lahko imeli za svojo organizacijo lastno streho. Redni občni zbor je izvolil upravo in vsemu članstvu je bilo v 'največje zadoščenje, da je tudi opozicija obljubila lojalno sodelovanje. V odločilnih dnevih, ko se obrtništvo mora boriti za svoje pravice, je stanu v največjo škodo, da v društvu ni sloge. Zakaj le v skupnem nesebičnem in solidarnem boju je mogoče doseči uspehe. Kdor ruši slogo, bo kriv neuspehov.
Ko je predsednik tudi pojasnil stališče opozicije in ugotovil, da je predsednik zadnjega občnega zbora g. Pičman sam kon-statiral, da so bile volitve v popolnem redu, je poželel uspehe tudi od opozicije priznanemu odboru ter zagotovil lojalnost tudi napram opoziciji. Opozicija je z.ahte-vala izredni občni zbor z volitvami nove uprave in z razpravo o Obrtnem vestniku. Obrtni vestnik sta izdajala Zveza obrtnih zadrug in Ljubljansko obrtno društvo, ki je list podpiralo tudi s subvencijami in brezobrestnim posojilom. To društvo bo svoje glasilo tudi nadalje izdajalo in ga urejalo tako kakor smatra, da je koristno vsemu stanu. Ta izjava je povzročila najhujše proteste v opoziciji, predsednik je pa pozval opozicijo k sodelovanju, češ, da je večina vedno pripravljena za sporazumno delo.
Ze med govorom se je med viharnim odobravanjem manjšine prijavil k besedi g. Pičman, vendar mu pa predsednik ni mogel dati besede, preden ni prečital od odbora predlagane izpremembe pravil. Pri tem je pa predsednik tudi ugotovil, da opozicija ni vložila ni kak ih predlogov, če-
prav so bili posamezni člani, ki so podpisali zahtevo za izredni občni zbor pozvani.
Na vprašanje, zakaj so zahtevo podpisali, so se izmikali in odgovarjali, češ, da pri tem nimajo ničesar, nekdo je pa celo dejal, da je podpisal samo zato, da bo »malo heca«. Kdor ima resno voljo, lahko de la il odbor dela po načelu, da so vsi člani enakopravai ter želi, da bi sodelovali vsi. Pošteno si poglejmo v oči, je'dejal predsednik, — in zgovorimo se možato, a zahrbtnosti ne trpimo. Imamo društveni zakon, ki se ga hočemo držati ker spoštujemo red v državi, zato naj pa tudi opozicija zboruje parlamentarno, da bo zborovanje dostojno.
Opozicija je kljub pomirljivim besedam predsednika burno zahtevala besedo in je skušala preprečiti čitanje pravil. Še več, opozicija je celo pred čitanjein predlogov zahteval debato o predlogih, ki jih ni niti poznala. Skoraj celo uro je trajal nemir, končno je pa uspelo, da je po pomirjevalnih besedah g. Fuksa predsednik prečital predlog odbora in dal besedo g. Pičmanu, ki je pa predlagal nov dnevni red in nezaupnico odboru. Med najburnej-šim kričanjem opozicije je zastopnik opozicije g. Nahtigal predlagal, naj glasovanje o izpremembi pravil izostane, češ, da predloga odbora ni nikdo čul in je zato predloge treba šele preštudirati ter naj v ta namen izvoli vsaka skupina po tri člane v poseben odsek.
V debato je posegel tudi častni predsednik g. Josip Turk, ki je hotel pomirljivo vplivati, vendar je pa. za svoje najboljše mišljene besede moral slišati le žaljivke. G. Pičman je ponovno izjavil, da opozicija želi sporazum, ki pa ni mogoč brez dnevnega reda, ki ga zahteva opozicija, nato je pa predsednik g. Rebek izjavil, da postopa le po zakonu in zato dnevnega reda ne more izpreminjati, a končno je g. Pičman predlagal, naj zborovalci odklonijo predlog odbora in obenem umaknil predlog za izpremembo pravil, ki ga je med občnim zborom predložil v imenu opozicije.
V največjem šumu so se oglašali različni govorniki, kakor g. Blaž Novak, g. Košak, g. Dolenc a prav pomirljivo je govoril g. Emil More. Govorila sta tudi še g. Perdan in g. Nahtigal, ki je mnogo pripomogel k pomirjenju. Šele po poldrugi uri je predsednik lahko pojasnil točke pravil o volitvah, ki zahtevajo za izpremembo pravil dvetretjinsko večino, ter imenoval za skrutinatorje gg. Martinčiča, Pičmana in Urbasa ter takoj ugodil tudi zahtevi opozicije, da je imenoval za skrutinatorje še tri člane opozicije.
Glasovali so zborovalci po imenih in ko je potekla cela ura, je lahko predsednik skrutinija g. Martinčič proglasil, da je bilo oddanih 137 glasov in sicer za predlog odbora 81, proti predlogu pa 56 glasov, da je torej manjkalo odboru le 9 glasov do dvetretjinsko večine.
Predsednik g. Rebek je po proglasu rezultata izjavil, da ostanejo stara pravila ter v daljšem govoru vse člane pozival k pameti in iztreznjenju. Čas nas kliče na branik življenjskih interesov obrtnega stanu in kdor delo ovira, ne spada v naše vrste. Radi sodelujemo z odkritimi nasprotniki, a z zahrbtnimi ne moremo imeti opravka. Posebno svečano je pa predsednik poudarjal, da se bo odbor držal edino pravil, ki so mu kakor sveto pismo, a splošno odobravanje je spremljalo njegove besede, ko je govoril o delu in skrbi za naraščaj, ki ga odbor hoče voditi k izpopolnitvi le v pravcu poštenosti. Med klici »živio« in hrupnimi protesti je nato g. Rebek zaključil občni zbor ter se zahvalil udeležencem, a še po njegovem govoru so se oglašali razburjeni govorniki iz vrst opozicije, ki jih je pa zopet pomiril gosp. Nahtigal, da so se razšli.«
Snene	zborovanje 1 j	uhljem-'
sketfa obrtniškega društva
Važni zakcvtshi predlcgi asa obzl^
nišlvo
Gospodarski svet. — Reforma trgovskega in obrtnega Šolstva.
Minister za trgovino dr. Kramer je predložil Narodnemu predstavništvu več zakonskih predlogov, ki bodo, če bodo sprejeti, 'Velike važnosti tudi za obrtništvo.
Najvažnejši med temi predlogi je predlog, g katerim naj bi se ustanovil
gospodarski svet.
Naloga gospodarskega sveta bi bila ta, jda bi dajal na zahtevo kraljevske vlade strokovna mišljenja o vseh zakonskih načrtih, uredbali in pravilnikih, s katerimi se urejajo gospodarski in socijalni odno-šaji, potem pa tudi o vprašanjih prometa, financ, davkov, trošariu in carin.
Prav tako bi imel Gospodarski svet tudi nalogo dajati strokovna mnenja o predlogih Narodnega predstavništva, če bosta zahtevala senat in skupščina strokovno mnenje.	•
Gospodarski svet bi štel 60 članov in ravno toliko namestnikov, člani bodo vzeli iz vrst gospodarjev in gospodarskih strokovnjakov. člaue bo imenoval predsednik
vlade po zaslišanju ministrskega sveta. Za kmetijstvo in gozdarstvo bo imenovanih 24 članov, za trgovino, obrt in industrijo 16 članov, iz vrst delavcev bo imenovanih 5 članov, 15 članov bo iz vrst drugih gospodarskih panog (zdravniki itd.). Pri teh imenovanjih bodo vpoštevane v prvi vrsti strokovne organizacije, kjer obstoje.
šolstvo
Poleg predloga za ustanovitev gospodarskega sveta je minister dr. Kramer predložil Narodnemu presdtavništvu še naslednje predloge:
1. načrt zakona o srednjh trgovskih šolah;
2. načrt zakona o pomorskih trgovskih akademijah;
3. načrt zakona o ženskih obrtnih in strokovnih učiteljskih šolah in
4. načrt zakona o srednjih tehničnih in moških obrtnih šolah.
O vseh teh zakonskih predlogih bomo poročali obširnejše, čim jih prejmemo.
glasevi za shu-pne zhovnice
Skoplje za skupne zbornice
V skopeljski Trgovsko-industrijski zbornici se je te dni vršila 28. plenarna seja, na kateri so bile sprejete številne, resolucije:
Resolucija glede sistema zbornice se glasi: »Paragrafa 393. in 394. novega obrtnega zakona (ki se tiče zbornic) naj se razveljavita, zato pa se naj izdela poseben zakon o zbornicah, ki jim tudi citirani obrtni zakon pripisuje veliko važnost. V tem novem zakonu naj se uveljavi sistem .skupnih zbornic za vso kraljevino, ker je izkušnja pokazala, da je samo pri tesnem sodelovanju med obrtništvom, industrijo in trgovino pričakovati splošni napredek gospodarstva.«
V resolucijah zahteva skcpeljska zbornica med drugim tudi naslednje: Po vzgledu drugih držav naj se tudi pri nas izdela 6plošen gospodarski načrt. Čim prej naj ee izda poseben zakon za pospeševanje Industrijske delavnosti. Po vzorcu Privilegirane agrarne banke je treba ustanoviti posebno privilegirano industrijsko banko. Železniške tarife se morajo zmanjšati v enakem razmerju, kakor so padle cene. Končno je v resolucijah iznesena zahteva, da se izvede decentralizacija državnih dobav, zlasti za vojsko, tako da bodo od teh dobav imeli koristi tudi širši narodni sloji.
Od druge strani pa smo prejeli še to-le poročilo:
V skopeljski Trgovsko - industrijski Ebornici se je te dni vršila 28. plenarna seja, na kateri so bile sprejete številne resolucije:
Resolucija glede sistema zbornice se glasi:
Paragrafa 393. in 394. novega obrtnega zakona (ki se tiče zbornic) naj se razveljavita, zato pa se naj izdela poseben zakon o zbornicah, ki jim tudi citirani obrtni zakon pripisuje veliko važnost. V tem novem zakouu naj se uveljavi sistem skupnih zbornic za vso kraljevino, ker je izkušnja pokazala, da je samo pri tesnem sodelovanju med obrtništvom, industrijo in trgovino pričakovati splošni napredek gospodarstva.«
V resolucijah zahteva skopeljska zbornica med drugim tudi naslednje: Po vzgledu drugih držav, naj se tudi pri nas izdela splošen gospodarski načrt. Čim prej naj se izda poseben zakon za pospeševanje industrijske delavnosti.
Po vzorcu Privilegirane agrarne banke je treba ustanoviti posebno privilegirano industrijsko banko. Železniške tarife se morajo zmanjšati v enakem razmerju, kakor so padle cene. Končno je v resolucijah iznesena zahteva, da se izvede decentralizacija državnih dobav, zlasti za vojsko, tako da bodo od teh dobav imeli koristi tudi širši narodni sloji.
Iz gornje resolucije vidimo, da so se tudi predstavniki gospodarstva iz južne Srbije izrekli za skupne zbornice v vsej državi. Slovenski zagovorniki ločenih zbornic trdijo na vsakem zboru, da delajo v interesu uedinjenja, že zahtevajo ločene obrtniške zbornice! Gornja izjava zbornice v Skoplju kaže, kako smešna je taka trditev. Zelo žalostno je, če se taki argumenti uporabljajo celo za de-ljudje. K sreči so taki med našim obrtništvom le zelo redke izjeme!
Ptujski obrtniki in trgovci za skupne zbornice
Za 29. januarja zvečer je sklicalo obrtno društvo v Ptuju zborovanje, na katerem se je zbralo izredno mnogo obrtnikov in trgovcev, da je bila zborovalna dvorana Narodnega doma do zadnjega kotička napolnjena. Na zborovanju, kateremu je predsedoval načelnik društva g. Merlič, je obrazložil obrtni nadzornik g. Založnik v nadenouruem predavanju najzanimivejše odločbe novega obrtnega zakona. Zborovalci so zasledovali predavanje izredno pazljivo ter stavili številna vprašanja, katera je predavatelj razlagal v podrobnostih. Sledila je še kratka razprava o socialnih bremenih, nakar je bila med navdušenjem sprejeta resolucija, s katero se ptujsko obrtništvo izreka odločno za skupne trgovsko-obrtne in industrijske zbornice in zavrača škodljivo hujskanje za ločene zbornice po neodgovornih osebah posebno sedaj, v času, ko bi razdvojenost prinesla lahko usodne posledice. V drugi resoluciji prinaša obrtništvo zahtevo po olajšanju socialnih bremen z odpravo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ki se naj nadomesti s posebnim odsekom v ministrstvu socialne politike, ki vrši nadzorstvo nad izvajanjem delavskega zavarovanja. V resoluciji se zahteva popolna avtonomija in finančna samostojnost okrožnih uradov.
<7z Tržiča
Tržiški obrtniki so imeli svoj redni občni zbor, in sicer 24. januarja Strokovna zadruga čevljarskih mojstrov za sodni okraj Tržič, 2. februarja pa Skupna obrtna zadruga za sodni okraj Tržič. Oba zbora eta pokazala izredno težak gospodarski položaj, v katerem se nahaja obrtništvo trži-škega okoliša in ki nujno zahteva, da merodajni krogi in korporacije posvetijo te-anu okolišu posebno pažnjo. Tržiško obrtništvo trpi na eni strani vsled hudega pritiska šušmarjev konkurence, na drugi strani pa vsled pomanjkanja dela in zaslužka.
Tudi davčna vprašanja so povzročala trži-škemu obrtništvu velike skrbi.
O teh in drogih važnih stvareh se je vršil že v soboto 23. januarja ožji sestanek predstavnikov obeh obrtnih zadrug v občinski zborovalnici obrtne nadaljevalne šole z ravnateljem g. Lajovcem pod predsedstvom zaslužnega župana g. Lončarja. Na tem sestanku so iznesli navzoči obrtniški predstavniki svoje pritožbe, želje in predloge. Sestanka se je udeležil zastopnik zbornice g. dr. Josip Pretnar, ki je podal obširnejše poročilo tako glede obrtnega
zakona kakor glede davčnih in socialnopolitičnih vprašanj. Omenjal je akcije, ki so se pokrenile v korist obrtništva. Na tem sestanku se je tudi opozarjalo na nujno potrebo, da se trošarina na tržiške čevlje v Ljubljani ukine odnosno zniža na 1 dinar od kilograma. Zastopnik zbornice je obljubil, da bo v stvari posredoval. Prihodnji dan dopoldne se je vršil
občni zbor Strokovne zadruge čevljarskih mojstrov.
Zboru je predsedoval do volitev dosedanji marljivi podnačelnik, pri volitvah pa je bil izvoljen za načelnika g- I. Praprotnik, čevljarski mojster iz Tržiča, za pod-načelnika pa g. I. Slapar, čevljarski mojster iz Tržiča. Pri volitvi odbora so se vpoštevali poedini kraji tržiškega okoliša tako, da imajo v njeni svoje zastopnike. 0 novem obrtnem zakonu je podal poročilo zbornični tajnik g. dr. Josip Pretnar. Navzoči so z zanimanjem sledili njegovim izvajanjem. V debato, ki je nato sledila, sta med drugimi posegla tudi zastopnika Zveze čevljarskih zadrug g. Perdan in gosp. Breskvar iz Ljubljane. Ostro je napadel Bafo, ki s svojo konkurenco odjem-lje čevljarjem celo popravila.
Končno je bil razgovor tudi o zbornicah. Z veliko večino se je zbor izjavil za skupne zbornice s samostojnim obrtnim odsekom.
Razgovor je bil tudi o drugih važnih obrtniških stvareh. Zbor je pokazal veliko zrelost tržiškega čevljarskega obrtništva, obenem pa tudi jako žalostno sliko gospodarskega položaja te stroke, ki ji je treba na vsak način pomagati do boljšega kruha. *
Redni občni zbor Skupne zadruge v Tržiču.
V torek, dne 2. t. m. se je vršil občni zbor Zadruge rokodelskih obrti v Tržiču. V nabito polni sobi gostilne Rueh je ob 9 dopoldne otvoril zborovanje načelnik zadruge g. Primožič. Po odpravi drugih točk dnevnega reda se je razpravljalo tudi o vprašanju skupnih ali ločenih zbornic. O tem vprašanju je zelo temeljito in stvarno govoril g. Ambrožič, član Zbornice TOI in obrtnik iz Ljubnega, ter g. Sitar odbornik domače zadruge. Dr. Koce Jure je govoril o novem obrtnem zakonu. Po krajši debati je dal g. načelnik Primožič predlog o zbornicah na glasovanje, pri čemer so se izrekli vsi prisotni zborovalci, nad 50 po številu, soglosno za skupne zbornice.
iH^ctEPisiee tkss. TL€5q2 zaa dh&tnvšivo
Obrtna oblast bo strožje nastopila proti šušmarjem — Uzitnina na uvoz čevljev podeželskih obrtnikov v Ljubljano se zniža od 3 Din
na 1 Din od kilograma
Na obrtniškem sestanku, ki se je vršil v Tržiču ob navzočnosti zastopnika Zbornice TOI so se cule jako glasne pritožbe, češ da se vse premilo postopa proti šušmarjem v tržiškem okolišu. To je dalo Zbornici TOI povod, da je na merodajnem mestu posredovala in ji je bilo zagotovljeno, da se bo v bodoče nastopilo strožje proti šušmarski nadlogi. Skupna obrtna zadruga v Tržiču bode zbrala vse potrebno gradivo, da ga predloži obrtni oblasti, odnosno banski upravi.
Nadalje je Zbornica TOI na prošnjo trži-ških zadrug in tržiškega župana g. Lort-čarja posredovala pri načelniku finančnega odseka ljubljanske občine g. Tavčarju radi znižanja odnosno odprave mestne uvozne pristojbine na čevlje. Sedaj znaša
ta pristojbina po 3 Din od kilograma čevljev. To seveda občutno zadene podeželske čevljarske obrtnike. Zbornica je naletela na polno razumevanje in ji je bilo zagotovljeno, da se od 4. februarja dalje ne bo več pobirala od podeželskih čevljarjev pristojbina po 3 Din, temveč samo po Din 1*— od kilograma uvoženih čevljev brez razlike.
Težak je gospodarski položaj tržiškega obrtništva, toda nadejamo se, da bode vendarle mogoče polagoma prebiti led in da se bo tudi temu obrtništvu sčasoma nudila boljša prilika dela in zaslužka. V to je pa potrebno seveda le trdo in sistematično delo ne pa hujskanje in demagogija, kakor se doslej le prerada pojavlja.
nemškemu, formatu cpefee
Pod okriljem sekcije Udruženja jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov je te dni predaval g. ing. Stanko Dimnik o standardizaciji opečnega zidaka v naši državi ter o usodnem pomenu uvedbe malega (nemškega) formata opeke.
Nedavno je bila pod okriljem ZTOI anketa, ali se naj uvede nemška oblika zidaka ali naj ostane v veljavi veliki format. Zainteresirane korporacije so sklenile, da ostane v veljavi stari format ter je ZTOI storila v tem pogledu vse potrebno, vendar je kmalu nato izšla posebna uredba, da se normalizira mali format in da se sme uporabljati veliki format zidaka še 2 leti, kolikor je že zidakov izdelanih, proizvajati se jih pa več ne sme v tej obliki.
Že glede na to je predavanje o tem vprašanju velikega pomena in je vzbudilo mnogo zanimanja.
Predavatelj je predmet predavanja proučil strokovnjaško do zadnjih potankosti ter ilustriral sr.ov nazorno s preglednimi kartami, risbami in diagrami.
Opeka je stara že 12.000 let. Z njo so gradili že Egipčani pa ne samo s sur vo, na solncu posušeno, temveč tudi z žgi*. °-Pozneje so gradili z njo Rimljani. Mnogo je gradil z njo v letih 820—30 Karel Veliki v Nemčiji, namreč bazilike V uporabi je bil po rimskem vplivu rimski, veliki format.
V Nemčiji je bilo v prejšnjem stoletju v rabi več oblik zidakov, kar je zelo kvarno vplivalo na stavbarstvo. Zato so že leta 1865 začeli misliti na normalizacijo, predvsem industrijski krogi. L. 1872 je bil normaliziran mali format (25X12X6-5 cm), ki je še zdaj v veljavi in ki so ga normalizirali zdaj tudi pri nas. Vendar je zdaj v Nemčiji v rabi 6 oblik zidakov, ki jih tudi pripuščajo, ker so se prenaglili z normalizacijo. Saj je bilo v tisti dobi, ko so normalizirali zidak, stavbarstvo na povsem drugi razvojni stopnji kot je zdaj. Tudi v mnogih drugih državah ni enotnosti, najslabše je pa v tem pogledu v Švici in Italiji.
V Avstriji je bil normaliziran naš veliki format 1. 1883, na Ogrskem pa 1. 1892.
Pri nas so vprašanja prednosti malega in velikega formata proučevali dovolj v gradbeno tehnološkem pogledu, v gradbeno konstruktivnem je o njem obširno raz-pravljtl ing. Skaberne 1. 1920., ko so v bivši Avstro-Ogrski opekarnarji začeli ugovarjati proti velikemu formatu, v narodno gospodarskem pogledu bi pa bilo treba vprašanje uvedbe enotne oblike zidaka bolj temeljito proučiti.
Enotnost formata ugodno vpliva na ceno produkcije zidakov in zidanja. Različne oblike zidakov bi povzročale težkoče zaradi različnih debelin zidov pri projektiranju, zidanju itd. Vendar niso mogli doseči niti v zapadnih državah enotnega, normaliziranega formata. Popolno in deloma skoraj popolno enoten, uporabljan ter razširjen veliki format je pa v Norveški, Češkoslovaški, Avstriji, Madžarski in v balkanskih državah, kar se tudi lahko smatra, da je ta format ugodnejši, primernejši glede na krajevne prilike, vpliv podnebja, razvoj industrializacije, gospodarskega stanja itd.
Vendar se kaže vedno nezadovoljstvo proti normaliziranemu malemu, pa tudi velikemu formatu. Toda zoper veliki format so predvsem producenti, zoper muli pa gradbeni in tehnični krogi. Slednji so zoper mali format iz tehničnih razlogov, odnosno zaradi narodno gospodarskih interesov, torej zato, ker so prepričani, da je veliki format primernejši za naše razmere, ne potegujejo pa se zanj iz svojih interesov.
Za velik format govore neizpodbitni argumenti. Ima vse prednosti pred malim. Ugodnosti malega formata so samo te, da se nekoliko lažje suši in žge, se manj deformira pri sušenju in da je bolj kompakten kot veliki. Toda pri opečnem zidovju itak ni nikdar povsem izrabljena trdnost zidaka ter je celo bolje da je zidak luknjičast, ker je lažji ter je boljše izo-lačno sredstvo. Tudi zagovor malega zidaka, češ da za zidovje iz malega zidaka nf
treba tako močnih temeljev, ne drži, saj je mali zidak skoraj enako težek kol veliki, ker je kompaktnejši.
Zagovorniki malega zidaka se predvsem motijo, ker mislijo, da se z zmanjšanjem debeline zidovja zaradi manjšega formata ter s tem z manjšo kubaturo zidovja — poceni zgradba. Temu pa ni tako. Z zidanjem z malim zidakom je namreč več zidarskega dela in je treba več malte kot pri zidanju z velikim zidakom. Po malem zidaku mora zidar poseči prav tolikokrat kot po nekoliko večjem.
Po kalkulaciji za m3 polnega zidu iz malih zidakov in iz velikih je razvidno da bi stal nv' zidu v prvem primeru — če računamo celo, da bi bila proizvodnja malih zidakov za 15% cenejša, čemur bi se pa baje opekarnarji protivili — 306-63 dinarja, v drugem pa 360-86 Din; torej bi bil ms zidu iz malih zidakov dražji za 60 Din. In v najslabšem primeru za veliki format bi m3 39 cm debelega zidu iz malih zidakov ne bil nič cenejši kot 45 cm debelega zidu iz velikega formata.
Treba je tudi pripomniti, da bi se opečna industrija iznebila konkurence ročnih obratov, če bi bil uveden mali format ter bi potem lahko diktirala cene.
Z malim zidakom nastane tudi zelo važen gradbeno tehničen nedostatek glede dimniških cevi. Prerez dimnega cevovoda se namreč z manjšim formatom tudi zmanjša ter več ne zadošča za gladko odvajanje dima s treh kurišč. Tudi zidanje takšnih dimnikov je težavnejše in počasnejše. Čiščenje ožje cevi je težko, pa tudi prej se zamaši s katranom in sajami.
Ker bi bil zid tanjši, bi tudi slabše izoliral prostor proti toplotnim izpremem-bam. 39 cm debeli zid (iz malih zidakov) oddaja za osminko več toplote, odnosno hitreje, kot 45 cm debeli (iz velikih zidakov). Poleg tega je zidovje tudi regulator toplote. Vpija toploto, potem jo pa, ko je več ne prejema, zopet vrača prostoru. Čim debelejša je stena, tem počasneje se ohla-juje. Tako bi n. pr. bilo treba za 6 sobno vilo, ki bi imela 39 cm debele obodne zidove, 1-20 več premoga na leto za kurjenje, kot če bi bili zidovi 45 cm debeli. Tudi instalacija centralne kurjave v takšni hiši bi bila dražja za 6%.
Votli zidaki malega formata so neupo-rabni za tako zvani 30 cm debeli zid, ker ni mogoča pravilna vezava. Dimenzije malega formata namreč niso v mnogokrat-niškem razmerju. Ker se pri nas zadnje čase mnogo zida v skeletnem sistemu, kjer rabijo za polnilne stene votle zidake, bi še posebno čutili nedostatke malega formata.
Pri potresu bi se mali format tudi ne obnesel. Zlasti bi se čutil statičen nedostatek zaradi tako zvane natezne napetosti v obodnem zidovju, povzročene zaradi obtežbe stropov.
Že zdavnaj je bilo znano, da čim večji je zidak, tem bolj homogen, odpornejši je zid. Zato je tem bolje, čim večji je format zidaka. Vendar pa ne sme biti zidak tako velik, da bi zidar ne sezidal z njim pri najmanjši uporabi energije čim več zidu. Znanstveno je dokazano, da porabi zidar največ energije pri zidanju z najmanjšim zidakom, najmanj pa pri velikem.
Doslej je bil pri nas uveden samo veliki zidak, zdaj bo pa enotnost odpravljena, ker bomo še vseeno morali izdelovati zidak velikega formata zaradi adaptacij starih poslopij. Pa tudi nikogar ne bodo mogli prisiliti, da naj zida slabši zid za isto ceno ali celo dražje, zato bodo morali imeti opekarnarji zalogo dvovrstnih zidakov.
Velik nedostatek malega zidaka poleg drugih, nenaštetih, je tudi, da se v pretanko zidovje ne morejo vzidati razne napeljave (plinovodi, elektro- in vodovodne instalacije, centralna kurjava itd.) ter so nevzMane estetičen, pa tudi higijeničen nedostatek.
Če je že mali zidak tako neprimeren, zakaj ga pa potem ne odpravijo Nemci? Predvsem ga ne morejo odpravili kar tako zaradi adaptacij starih poslopij, vpeljane pa imajo tudi poleg njega še druge formate in v marsičem so v Nemčiji drugačne prilike ler je tam zato tudi mali format primernejši, dočim za naše razmere ni. V Nemčiji je povprečna letna temperatura za 10 stopinj višja kot pri nas.
V Češkoslovaški, ki ima priznano najboljše norme na svetu, je uveden velik format.
Tako je predavatelj nizal stvarno argument za argumentom. Ob zaključku je naglasil, da bo zaradi nove uredbe trpel škodo predvsem konzument — stavbni gospodar — in producent — opekarnar — gradbeni podjetniki so pa neposredno neprizadeti. škodo bo trpelo narodno gospodarstvo.
Po predavanju se je razvila debata, kako bi zaustavili škodljive posledice nove uvedbe, v katero je poseglo več gospodov: ing. Škof, stavbnika Bricelj in Zupan, arch. Schell, ing. Bevc in ing. Dimnik.
Na predlog g. ing. Škofa so sklenili, da se izčrpno in važno ing. Dimnikovo predavanje objavi v vseh tehničnih listih, na predlog g. stavbnika Zupana pa, da se sestavi akcijski odbor iz zastopnikov zainteresiranih društev in sicer: za Udruženje stavbnikov predsednik stavb. Zupan, za Zadrugo stavbnikov stavbnika Bricelj in Battelino, zja Udruženje ing. in arch. ing. Mušič, za Zadrugo zidarskih mojstrov predsednik TIlebš in za Društvo hišnih posestnikov predsednik Frelih.
Ing. Škof je predlagal, da je treba k sodelovanju pritegniti še tehnični oddelek banske uprave, na kar je ing. Bevc pojasnil, da je poučen iz zanesljivega vira, da bo tehnični oddelek storil vse, kar spada v njegovo področje in da so gospodje dobro poučeni o tem vprašanju.
Sklenili so nadalje še, da je treba prositi za pomoč g. bana in da bi pritegnil k skupni akciji še mestni gradbeni urad, odnosno mestno občino.
Akcijski odbor bo predložil spomenico na pristojnem mestu in storil vse, da se preprečijo zle posledice uvedbe malega formata zidaka.
Novi državni proračun
Finančni minister je predložil Narodnemu predstavništvu novi državni proračun za 1. 1932—1933., ki stopi v veljavo 1. aprila t. 1.
Novi državni proračun znaša 11 milijard in 400 milijonov dinarjev in je za 2 milijardi in 600 milijonov dinarjev nižji od sedanjega proračuna. To „3 pravi, da bodo državni izdatki za prihodnje leto znatno nižji od dosedanjih.
Zadruga stavbnih obrti v Kamniku
V torek, dne 2. t. m. se je vršil tudi občni zbor Zadruge stavbnih obrti v Kamniku, ki se je izrekla soglasno za skupne zbornice.
Daljše poročilo o tem zborovanju prinesemo v prihodnji številki.
Tudi obrtnikom se slabo godi
O položaju naših obrtnikov so poročali na zadnji seji ljubljanske Zbornice za TOI to-le:
Tudi za obrtništvo pomeni preteklo leto težko gospodarsko preizkušnjo. Splošna gospodarska kriza je občutno zadela vse stroke obrtništva brez razlike. Obrtnik po mestih in industrijskih centrih je trpel pomanjkanje naročil s strani meščanskih in delavskih slojev, katerim so povzročile redukcije plač, mezd in zaposlenega osebja močen padec kupne moči. Prav tako je postal vedno težji položaj podeželskega obrtnika, ki je odvisen od naročil in plačilne zmožnosti kmeta.
Roko v roki z vedno večjim pomanjkanjem naročil se pojavlja v zadnjem času tudi stalno nazadovanje cen obrtniškim izdelkom. To velja tako za oblačilne in živilske stroke, kakor za lesne, kovinske in gradbene obrte. Kjer je zaznamovati povišek cene, sta temu kriva le draginja surovine in povišek režije. Prisilno določanje cen s strani oblastev je težko pogodilo nekatere živilske obrte. Smatramo za neizogibno, da se upoštevajo pri kalkulaciji režijski izdatki, ki jih prizadeti obrtniki lahko nepobitno dokažejo.
Gospodarsko krizo poslabša še posebno
poostrena inozemska konkurenca
Čevljarska stroka na primer ni prizadeta samo pri novih čevljih, temveč so ji začele odvzemati številne popravljalnice Bate tudi popravila. — Zbornica je s posebno spomenico opozorila ministrstvo trgovine in industrij© na nevzdržnost položaja čevljarske stroke ter prosila, da se Bati ne dovoli otvarjanja mehaničnih po-pravljalnic čevljev. Nič boljši ni položaj v konfekciji. Tovarna izpodriva ročno delo. V šiviljski stroki je konkurenca potisnila zaposlenost in ceno na minimum, ko postaja delo že nerentabilno. Pietilska obrt se je izredno razvila, odkar se je to delo mehaniziralo. Ako se vpoštevajo poleg
obrtnih pletilk še one, ki delajo brez obrtnega lista, gre njihovo število v stotine. Domač trg je z njihovimi izdelki prenasi-čen. Sedlarska stroka izgublja glavno delo, t. j. dela za konjsko vprego in luksuzne vozove. Vzdrži le še oni, ki se specijalizira na motoma vozila, za kar pa so potrebne znatne investicije za delavnico iii orodje. Podobno velja za kolarski obrt. Kovaškega dela je vedno manj. V vodni, osobito pa kurilni inštalaterski obrti se občuti huda konkurenca inozemskih podjetij, ki v zvezi z dobavo instalacijskega materiala pogosto prevzemajo pod firmo domačinov tudi montažo naprav.
Hujše od legalne konkurence Škoduje obrtništvu
konkurenca nelegalnega obrto-vanja
ker odjemljejo obrtniko delo in zaslužek ljudje, ki so v svojem glavnem poklicu brezposelni ali slabo zaposleni, pa posegajo po neupravičenem rokodelskem delu. Posebno težak je v tem pogledu položaj podeželskega obrtnika.
Pobijanju nelojalne konkurence in šuš-marstva je povečala zbornica posebno paž-njo. V novem obrtnem zakonu je v tem oziru vlada ustregla opozoritvam in predlogom zbornic ter sprejela v zakon med drugim osobito zaščitne odredbe proti nelegalnemu obratovanju, ki se je doslej skiivalo za raznimi družbami in gospodarskimi zadrugami. Četudi se zlo nelegalnega obratovanja kljub najenergičnejšim ukrepom ne bo moglo nikoli popolnoma odpraviti je vendrale upati, da se bo moglo vsaj primerno omejiti.
Zaključek damskega prikro-jevalnega tečaja v Tržiču
12- t. m. se je zaključil sedemtedenski krojni tečaj za šivilje, ki ga je priredila na pobudo obrtne zadruge v Tržiču kr. banska uprava v Ljubljani. Tečaj je pose-čalo 14 mojstric in 16 pomočnic. Vodil ga je strokovni učitelj g. Knafelj Alojzij.
Pri zaključku sta bila navzoča gg. Primožič Ivan, predsednik, in Valjavec Anton, kot tajnik obrtne zadruge. G. Primožič je imel na udeležence lep nagovor, omenjal težki položaj obrtništva ter poudarjal, naj to, kar so se naučile v tečaju, cenijo, ker dandanes le strokovno naobražen obrtnik more biti kos konkurenci.
Gdč. Premru Mici se je v imenu vseh udeleženk zahvalila za prireditev banski upravi, g. učitelju pa za trud in požrtvovalnost. G. učitelj je poudarjal pomen strokovne izobrazbe in se zahvalil zadrugi, ki je pripomogla, da se je tečaj vršil.
ZADRUGA KLOBUČARJEV V CELJU
V torek, dne 2. t. m. se je vršil občni zbor Zadruge klobučarjev v Celju. Zborovanje je bilo jako lepo obiskano. O novem obrtnem zakonu je zelo strokovnjaško govoril g. Založnik, zadružni nadzornik iz Maribora. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje o skupnih in Rženih zbornicah, o katerem vprašanju so poročali g. Založnik, g. Rebek in domačin g. Golčar, člana Zbornice TOI. Po daljši debati so se zborovalci spontano izrekli za skupne zbornice. Daljše poročilo o tem bomo prinesli v prihodnji številki.
Knjiga o neposrednih davkih
»Neposredni davki«. Pregled najvažnejših davčnih zakonskih določb. Priredil višji finančni svetnik Josip Mosetizh. Izdala Kmetijska matica v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. Cena 30 Din.
Davčno reformo smo res dobili šele pred par leti, vendar se je nabralo v kratki dobi izza leta 1928. do danes že mnogo raznih davčnih in vrh tega nebroj spremi-njevalnih in dopolnjevalnih zakonov ter pravilnikov, ki obsegajo skupaj nad 2500 tiskanih strani. Da je bilo proučevanje davčnih predpisov pri tem stanju za lajike povsem nemogoče, je naravno. Naraščajoča davčna bremena in vedno težja gospodarska kriza' pa silita davčne zavezance, da poznajo podrobno ne le svoje davčne dolžnosti, ampak tudi svoje davčne pravice. Prav v tem oziru bo predmetna knjiga važen kažipot vsem davkoplačevalcem.
Ogromna snov knjige je pregledno razdeljena na pet delov. V splošnem delu razpravlja o značaju in namenu davkov, o davčni zakonodaji, o finančni upravi in o važnejših davčnotehuičuih izrazih. V
drugem delu podaja pregled neposrednih davkov, nato pa razpravlja ločeno o posameznih davčnih vrstah (zemljarina, zgra-darina, pridobnina, rentnina, družbeni davek, vojnica, davek na neoženjeue osebe, prometni davek, davčna prostost oseb z devetimi ali več otroci). Tretji del vsebuje priredbeno postopanje (prijave za odmero davkov, davčni odbori, odmera davka, pritožbe, zastaranje, jamstvo), četrti del govori o pobiranju in prisilnem izterjevanju davkov, peti del pa o davčnih kaznih in davčuokazenskem postopanju.
Priznati je treba, da je prireditelju knjige popolnoma uspelo poljudno razložiti vso ogromno in težko zakonsko snov in pregledno podati v nepreobsežni knjigi (na 182 straneh). Avtor je s tem izpolnil vrzel, ki smo jo naravnost boleče občutili v sleherni pridobitni panogi našega gospodarstva. Knjiga, ki je namenjena v prvi vrsti najvažnejšim davčnim vprašanjem vsakdanjega življenja, pa omogoča poleg tega tudi podrobnejše in sistematično proučevanje ostalih davčnih vprašanj, ker so pri posameznih davčnih vprašanjih navedeni tako splošni kakor tudi špecijalni zakoni, ki obravnavajo dotični davčni predmet. Zato bo knjiga brezdvomno dobrodošla ne le davčnim zavezancem, marveč tudi pravnikom, odvetniškim in notarskim pisarnam, javnim oblastveni in gospodarskim institucijam.
»Divja koža«
Splošna svetovna kriza, ki jo občutimo pri vsakem koraku, je strašila naše lovce, zalagatelje >Divje kože«. Nadalje pa je tudi lanska, ne posebne ugodna prodaja učinkovala precej porazno na našo skupno prodajo kožuhovine. Ker so v nekaterih primerih prodajali kožuhovino lovci pod roko bolje, kakor pri skupni prodaji, so mnogi jeli širiti ifezatipanje proti »Divji koži« kljub temu, da je edini namen te organizacije, pomagati našim lovcem in obdržati kožuhovini svetovno ceno.
Počasi so prihajale pošiljke, toda proti koncu se je zbralo le precej blaga. Kar je bilo premalo domače robe, so jo nadomestili lovci iz Bosne in Hrvatske. Večina kožuhovine iz Dravske banovine je bila slabše vrste. Podoba je, da je bila boljša domača kožuhovina oddana prekupčevalcem. Toda pri prodaji izven »Divje kože« so kupci plačevali za več kakor 20 odstotkov nižje, kakor pri skupni prodaji. Seveda je bilo tudi letos posebno zanimanje za prvovrstno blago. Dočim je bila pov-preča cena za gorske lisice 200 do 250 Din, je dosegla najlepša lisičja koža, menda iz Kočevskega, izredno ceno 450 dinarjev. Poljske lisice so plačevali od 170 do 200 Din, kar je gotovo lep denar in tudi precej nad ceno svetovnega trga.
Pri kunah zlaticah so se kupci zanimali za temno kožuhovino. Temne so plačevali od 560 do 600 Din, svetle pa od 450 do 500 Din. Žal, da. je bilo le prav malo lepih ek-semplarjev. Izredno lepe so bile kune belice, ki so dosegle višjo ceno, kakor njihove zlatogrle sestrice. Cena se je sukala od 529 do 620 Din. Najleipša koža med vso prodano robo je bila dobro prikrojena in tudi v kvaliteti prvovrstna koža kune belice, ki je bila izžrebana za 760 Din.
Ostala kožuhovina pa je nekoliko padla. Dihurje, srednje blago, so plačevali po 90 do 120 Din, veverice 4 Diu, za ostalo ! o-žuhovino:	divje zajce, jazbece, domače
mačke polhe in kunce pa ni bilo povpraševanja.
Medvedov, volkov in vider je bilo prodanih le par komadov. Znaki kažejo da so s* cene boljši kožuhovini ustalile, dočim nekaterim vrstam cena še vedno pada. Kakor vedno, smo imeli priliko videti tudi tokrat, da bomo dosegli uspehe le pri skupni prodaji, kajti tuji trgovci, ki so letos kupovali za Anglijo, Ameriko, Avstrijo, Nemčijo, Italijo in švedsko, imajo interes samo na večjih količinah dobrega blaga. Da pa dosežemo boljše cene pri skupni prodaji kakor pri prodaji pod roko, dokazuje dejstvo, da oddtjo vsako leto prekupci popoldne svoje blago v prodajo »Divji koži«.
Naj bi že enkrat uvideli naši lovci, da doseže lepo blago primerno ceno le takrat, če je več robe skupaj. Ker bo prihodnja dražba 21. marca, naj bi tisti, ki doslej svoje kožuhovine niso prodali, kmalu oddali vse na ljubljanskem velesejmu » pomladno prodajo
Čitajte in širite naš list!
FOTO-APARATE, očala, daljnoglede! toplomere,, ure in zlatnino kupite naj bolje pri sirokotrjaku
Fr. P. Z A ICC
izpr&San OPTIK In URAR, LJUBLJANA Stari trg 0 Ceniki brezplačno!
Dobave
Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 13. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 160.000 komadov kuvert,
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 18. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 500 komadov grl „Swan“ za alek-
MESTNA HRANILNICA
LJUBLJANSKA
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3
je naj večja regulativna hranilnica v Jugoslaviji.
Ima vlog nad 480,000.000 Din.
Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in z davčno močjo.
Vse naložbe obrestuje kar najbolj ugodno. — Posojila se dovoljujejo na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje.
Za male trgovce in obrtnike ima posebno kreditno društvo, za pu-pilarne naložbe pa sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine Izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja pn# pošti pa svoje položnice.
Telefon št. 2016 in 2616. Poštni čekovni račun št. 10.533.
Uradne ure za stranke so od 8. do 12. in pol.
trične žarulje ter glede dobave 15 komadov smirkovih plošč,
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Direkcija državnih železnic Subolica sprejema do 6. februarja t. 1. ponudbe glede dobave pisarniškega materijala (papir, kopirni papir, traki za pisalne stroje itd.)
Direkcija državnega rudnika Kokanj sprejema do 11. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 1 gumijeve cevi, 200 kg železne pa-ljene žice, 100 kg vijakov z maticami in 100 komadov siauferjevih mazalic ter glede dobave 20 komadov spiralnih svedrov.
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 15. februarja 1.1. ponudbe glede dobave 50C0 kg olja za mazanje jamskih vagonet. Dne 24. februarja t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu oferlna licitacija glede dobave 120.000 komadov opeke. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI interesentom na vpogled.)
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. februarja 1.1, ponudbe glede dobave 4 komadov hidravličnih dvigalk. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Direkcija d žavnega rudnika Kreka sprejema do 11. februarja t. 1. ponudbe glede dobave masii za jamske vozičke ter glede dobave 10 sodov dynamo-olja. (Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 11. februarja 1.1. ponudbe glede dobave 2000 kg bencina; do 18. februarja 1.1. pa glede dobave usnjatega materijala.
Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 11. februarja 1.1. ponudbe gie-de dobave 500 kg tovotne masti in 500 kg cilinderskega olja ter glede dobave vijakov, matic in podiožnic.
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 15. februarja 1.1. ponudbe glede dobave 5000 kg kovanih tračnikov ter glede dobave 1 stroja za brušenje krožnih žag.
Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 17. februarja t. 1. ponudbe glede dobave električnega materijala.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 18. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 10 000 kg kalcijevega karbida.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dne 22. februarja t. 1. se bo vršila pri Dravski delavnici v Ljubljani oierlna licitacija glede dobave 28 ms lesa; dne 29. februarja t. 1. pa glede dobave stroja za izdelovanje konic za kolesa. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa v pisarni omenjene delavnice.)
Dobava zabojev. Centralna mlekara drž. dobra »Belje«. Beli Manastir (Baranja) sprejema ponudbe za dobavo 500 zabojev za razpošiljanje surovega masla. Natančnejši podatki so interesentom v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.
Dobava čevljev in platna. Dne 16. marca t. 1. se bo vršila v Kairu licitacija glede dobave ca 2100 parov čevljev in svilenega platna za poštno-telegrafsko osebje. Pogoji so interesentom na razpolago pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu.
Oddaja prenosa artilerijske municije in drugega vojnega materijala se bo vršila
potom ustmene licitacije dne 29. februarja t. 1 pri Komandi 111. armijske oblasti v Skoplat. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Oddr.ja zgradbe iu zavarovanja industrijskega tira v Vrapču pri Zagrebu se bo vršila potom ofertne licitacije dne 15. februarja t. 1. pri inženjerskem oddelka Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
Dobava opreme za planinske edinke. Ministrstvo vojne in mornarice v Beogradu namerava nabaviti specijalno opremo za planinske edinice (smuči, sweaterjeF rokavice, čevlje, razne smučarske in turi-stovske potrebščine itd.). Da dobi ministrstvo najprvo po en komad vseh potrebnih predmetov kot model, se bo dne 13. februarja t. 1. sprejemalo pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani pismene kolkovane ponudbe za dobavo po enega komada, oziroma para potrebnih predmetov. Pri tej priliki se bo odkupilo od vsakerra ponudnika po en komad, oziroma par oferiranih predmetov v ta namen, da izbere ministrstvo od ponujenih predmetov najboljše in najpovoljnejše za na-naljno nabavo. (Natančnejši podatki kakor tudi seznam predmetov, ki jih je ponuditi, so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Izdajatelj: Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani (odgovoren Milko Krapež).
Za uredništvo odgovoren: dr. Josip Pretnar. Tiska tiskarna Merkur v Ljubljani (za tiskarno odgovoren Otmar MiMlek).
L SLANOVIC splošno ključavničarstvo fLiuhSganii, Gaieva uS.2 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno poniklovana.	
	W trgovina mešanega bla-SLA v* * ga in deželnih pridelkov. HflMiJfflf Izvoz jajc in sadja. —
		 Sprejema naročila za Središče ob Dravi vegje manjše pošiljke Telefon interurban štev. 9 jajc in sadja po dnevnih cenah.
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
Centrala: Kongresni trg 4	 "5	Podružnica: Ljutomer
Telefon St. 2508 — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani St. 12.051
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više
OBRTNIKI!
Važno za Vas Je, da veste, da so
Obročne ugodnosti I Cene nizke I
D U R K O P P šivalni stroji
kakor :FLAH$TEP, CILINDER, LEVOROtNI I. t. d., svetovno priznani najboljši
Zato sl pred nakupom oglejte mojo tovarniško zalogo
Večle)ams\°oYr"Sk° LUDV. BARAGA, LJUBLJANA, Selenburgova ul.G.
KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO
Liublfana« Prešernova ulica SO
(v lastnem poslopju)
Brzojavke: Kredit Ljubljana. — Telefon št.: 2040, 2457, 2548; interurban: 2706, 2806. - Peterson International Banking Code Obreatovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safedepoziti itd.