Z velikimi stečaji je vrag str. 44-45 Milena Sisinger tudi o pogrebu CM Celje On [a NAD MATURANT Po prvem maturantskem plesu se začenja glasovanje! str. 37-39 Zaupate nam že 69 let Št. 6 / Leto 69 / Celje, 6. februar 2014 / Cena 2,50 EUR str. 13-18 Zadruge na kolenih? str. 6 Katastrofa brez meja Vsa čuda sodobnega sveta obstanejo, ko ni elektrike. Narava je pokazala svojo .. . _ nepredvidljivost in moč. Kljub prizadevanjem pristojnih služb so zaradi podr- Umetniki na robu tih dreves in električnih drogov nekateri domovi še vedno v temi, na hladnem preživetja str. 34-35 in brez vode. str. 2-4,12, 20 Padcev na ledu sploh ne šteje več str. 5 RADEČE- Papirnica že pod novimi lastniki str. 7 VITANJE - Vesoljski šampon in hlače str. 8 Fabjan zadovoljen s pomlajeno vrsto str. 21 AKCIJA Mesec ljubezni in kulture str. 46 NA KOLESIH Varnostna razdalja med zimsko vožnjo str. 53 CELJE Splavarski most je padel str. 19 ŽIVALSKI SVET Foto: arhiv ELEKTRO CELJE Gasilci, električarji, policisti, vojaki in številni posamezniki si prizadevajo, da bi po katastrofi, ki jo je povzročil žled, življenje spravili v normalnetirnice. Tudi hišne ljubljenčke zebe str. 51 2 AKTUALNO UVODNIK Led povsod okrog nas V torek so bili sorodniki na kmetiji pod Pohorjem še brez elektrike. Na srečo jih vsaj zeblo ni, ker krušna pečposkrbi za prijetno toploto v hiši. Kaj se bo po dolgih urah izpada vse od sobote zgodilo z domačimi pridelki v dveh zamrzovalnih skrinjah, še ne vedo. Če ne bo drugače, si bodo pomagali s shranjevanjem v snegu in upali, da bo to ohranilo težko pridelano hrano, ozimnico za petčlansko družino. Z razdejanjem v svojem gozdu se TATJANA CVIRN bodo ukvarjali kasneje... Mnogim na našem območju in drugod po Sloveniji se je minule dni godilo podobno ali še slabše, upam, da so vsaj v teh dneh že rešeni najhujšega. Dneve so preživljali ne le v temi, temveč tudi v mrazu, nekateri tudi brez možnosti priprave toplega obroka. Stvari, ki se zdijo samoumevne, na katere v običajnih razmerah niti ne pomislimo, so naenkrat postale tako oddaljene in nedosegljive. Le nekaj pritiskov na stikala nas ločuje od mračnih in mrzlih časov, ki jih povezujemo z nekimi drugimi daljnimi obdobji. Naša življenja so polna udobja, uredili smo si jih tako, da je vse čim lažje, brez prevelikih naporov. Le kdo bi vsak dan cepil drva ali nosil premog in čistil peč, če gre tudi hitreje, z manj umazanije in napora. Potimo se največkrat le še v fitnesih ali pri kakšni drugi sprostitveni dejavnosti. Sploh mi, ki živimo v blokih, smo po svoje reveži, povsem odvisni od tega, kar nam bodo ponudile službe, ki skrbijo za naše udobje. Resda za to tudi pošteno plačujemo, zato je samoumevno, da pričakujemo, da nam bodo zagotovile vodo, ogrevanje, plin... Če bi na primer poskrbeli še za čiščenje parkirišč, ki so se zadnje dni spremenila v drsališča, kamor je tvegano stopiti brez drsalk, bi bilo še lepše. Ali pa če bi mi v najhujših ledenih dneh odtalili avto, tudi ne bi bilo slabo ... Čez »komot« ga pač ni! Da bi se v bloku lotili skupne čistilne akcije in odstranili sneg, so le pobožne sanje. Še v boljših časih so bile takšne pobude čudne, kako ne bi bile danes. Morda pa manjka zgolj nekdo, ki bi znal ljudi povezati in jih spodbuditi k akciji? Kdo ve... Medtem bomo raje sedeli vsak v svojem stanovanju, gledali skozi okno, kako sneži, in upali, da se bo kljub zametom naslednje jutro dalo odpeljati v službo. Ampak narava ima svoje muhe in minuli dnevi kažejo, da je zelo nepredvidljiva. Po pomladnem januarju smo padli tako rekoč v ledeno dobo, ki nam jasno sporoča, da bo v prihodnje brezpogojnega udobja vse manj. Zanj bo treba na različne načine plačevati vse več. To so nam dala slutiti že vsa dosedanja izredna vremenska dogajanja, od neurij, suš, vročinskih udarov do poplav. Nenadzorovano jemanje iz okolja pač ima svojo ceno: v obliki uničene narave, vse slabšega pridelka, vse manj čistih voda in zraka ... Kako težko bi se bilo na račun večje skrbi za okolje odpovedati vsaj delu tistega, kar nam prinaša udobje modernega življenja, se je pokazalo prav te dni, ko mnogi niso imeli doma niti osnovnih stvari za preživetje brez elektrike. Ker so nekatere stvari v življenju pač samoumevne. Vsaj doslej so bile. Tako kot se mnogim zdi, da je vsa kultura zastonj, da umetniki to počnejo, ker nimajo drugega dela, in da so lahko veseli, če se nam jih sploh ljubi gledat in poslušat. Iz česa naj bi si zaslužili svoj kruh, verjetno večina ne razmišlja. Redki so srečneži, ki imajo službo, nekaterim država plača prispevke, če so po vseh strogih kriterijih dovolj uspešni, tretji nimajo nič, verjetno jim pomagajo starši. In ko na kakšni prireditvi ni vstopnine, temveč škatla za prostovoljne prispevke, je obisk množičen, ignoriranje tiste škatle pa prav tako. Za primerjavo: v Avstriji je skupina glasbenikov v enem večeru na ta način zbrala toliko, da je pokrila vse stroške poti, pri nas pa je imela le za pijačo tisti večer. Vem, da boste zdaj rekli, da imajo tam višji standard in boljše plače in da si to lahko privoščijo. Tudi res, žal pa ni vse v denarnicah, največ je v glavah in pri tem niti višji standard ne pomaga. Pred kulturnim praznikom bomo tako verjetno spet poslušali lepo zveneče besede o pomenu kulture za narodovo preživetje. Če zmanjka kulture, ne bomo v temi in na mrzlem, torej ni razloga za skrb! Umetnikom, vsaj nekaterim, pa bo država menda po novem namenila nekaj drobtinic v obliki žepnin. Socialna podpora bi temu rekli med običajnimi ljudmi, ker pa gre za umetnost in kulturo, tako grobe besede pač niso primerne. Tema in mraz, tudi ko ni izpadov elektrike? ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA -2 | 6 LHH PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK «Sto» «tfe. E9BC1E E9KD Katastrofa bre Sledi rdečega alarma na Celjskem Ko smo še sredi januarja poslušali in gledali prizore iz sveta, ki je bil ujet v žled in mraz na eni strani ter poplavljen na drugi, smo praviloma pokomentirali: »Ja, to vreme se pa res spreminja, pri nas takole toplo, drugje pa katastrofa.« In vsaj na glas si nismo upali pomisliti, kdaj bo vse to iz globalne podnebne vasi pljusknilo k nam, in še manj kako smo kot državljani 21 stoletja na vse skupaj sploh pripravljeni. In smo dočakali Slovenijo v ledenem obroču Podnebne spremembe vse bolj doživljamo tudi na lastni koži. Tokrat tako hudo, da so na našem koncu predvsem območja Šaleške in Zgornje Savinjske doline skoraj povsem ohromela. Pretrgana dobava električne energije kot posledica žleda in žle-doloma nas je iz običajnega življenja v civilizaciji pahnila krepko nazaj. S svojevrstnim preživetvenim nagonom so se mnogi pognali tudi v lov za hrano, soljo, agregate, ponovno pa je zaživela tudi solidarnost. Prav tako se je pokazalo, da so gasilci, vojaki, predstavniki civilne Brez elektrike kot konec sveta Spremljali smo dogajanje v Mestni občini Velenje Začelo se je v petek, ko so z občine uradno pozivali občane, naj zaradi poledice na pločnikih in cestah ostanejo doma. Že ponoči so imeli delavci zimske službe na nekaterih strmejših cestah težave s posipanjem, saj zaradi ledu niso uspeli prevoziti klancev. V soboto se je začela groza: podiranje dreves, zaprte ceste, dežuranje na nevarnih odsekih ... Pred polnočjo se je prvič sestal štab civilne zaščite. Dežurne ekipe so bile vso noč na terenu in so ohranjale prevoznost glavnih cest. Ceste, na katerih varnosti ni bilo mogoče zagotoviti, so zaprli. Med njimi tudi ce- sto Velenje-Polzela, ki je bila zaprta še v torek. Zaradi žleda in poledice so v Velenju in okolici razglasili izredne razmere, več cest je neprevoznih, povsod je velika nevarnost lomljenja in podiranja dreves. Zaradi zagotavljanja varnosti so zaprli tudi nekaj pešpoti v središču mesta. Sobota se je ponovila tudi v nedeljo Promet v Velenju in okolici je bil zaradi žleda močno ohromljen, menda se je zmešalo semaforjem, težave so nastajale v blokih. V občini so pozivali občane, naj ne uporabljajo dvigal, saj bi se lahko zgodilo, da bi ob izpadu elektrike ostali ujeti v dvigalu. Zagotovo je ta poziv nastal na podlagi neljubih izkušenj - slišati je bilo mogoče, da so bili posamezniki ujeti v dvigalih po več ur. Z nekaterimi trgovinami so se dogovorili, da bodo enotam, ki delajo na terenu, omogočile dostop do potrebščin, ki jih bodo pri svojem deli potrebovali. Slišali so se prvi pozivi lastnikom gozdov in vsem občanom, ki imajo primerno znanje in potrebno opremo za varno opravljanje dela, naj po svojih močeh pomagajo pri vzpostavljanju prevoznosti cest. Moto sta bila v prvi vrsti previdnost in varovanje človeških življenj. V popoldanskih urah je sledila odločitev o zaprtju šol in vrtcev. Razlog je bil zagotavljanje varnosti zaradi nevarnosti lomljenja vej in podiranja dreves ter pričakovane hude poledice. Na terenu so bile vse ekipe zimske službe in enote civilne zaščite, za intervencije so bili pripravljeni tudi policisti in služba nujne medicinske pomoči velenjskega zdravstvenega doma. V ponedeljek težave še večje Ceste so bile neprevozne, drevesa so se še podirala in marsikje že ogrožala objekte. Največjo težavo je predstavljala prekinjena dobava električne energije. Okvar je bilo ogromno, saj so bili po- Na cesti Velenje-Celje, točneje na Ljubljanski cesti, se je drevje podiralo iz minute v minuto. Med drugim so gasilci izpod vejevja rešili avtobus. Ko zmrzal pokaže zobe V električni in komunikacijski mrk ujeta Zgornja Savinjska dolina Romantičen pogled na Rečico ob Savinji le za tiste, ki so v minulih dneh ostali na toplem in z razsvetljavo. AKTUALNO 3 z meja zaščite, številno medicinsko osebje, policisti in mnogi drugi posamezniki in organizacije tisti nepogrešljiv del družbe, pri katerem je vsako nadaljnje »šparanje« preprosto nedopustno. Pod aktualno temo se podpisujejo Urška Selišnik, Ivana Stamejčič in Simona Šolinič ter številni avtorji fotografij, med njimi bralci Novega tednika in naša fotografa Sherpa in GrupA. O različnih razsežnostih tokratne naravne nesreče poročamo tudi na straneh 12 in 20. Naš dolgoletni sodelavec Branko Stamejčič je v objektiv ujel grmič rožmarina, ki je zacvetel v Celju 21. januarja letos, ko so ga še krasili modrikasti cvetovi. In zatem je njegov fotoaparat šklocnil še enkrat, 31. januarja sredi dopoldneva, ko je bil grmič že vklenjen v žled. na cestah in »osvobajali« strehe pretežkega ledu in snega ter pomagali ljudem. (Foto: arhiv MO Velenje) Zupan MO Velenje Bojan Kontič: »V nedeljo dopoldne smo se prebili do Cirkovc. Ko smo se vračali, je bilo drevje ponovno na cesti, okrog nas pa je bilo mogoče slišati lomljenje vej. Ko so se pripeljali krajani, je vsak imel svojo >motor-ko<. In so razžagali tiste veje in cesta je bila spet odprta.« lomljeni drogovi in potrgane žice. Krajev brez elektrike je bilo preprosto preveč, da bi jih lahko našteli. Delavci Elektra Celje so sicer skušali odstraniti posledice okvar, a so jim veje, ki so se nenehno lomile, povzročale vedno nove preglavice. Nekatera območja so zaradi podrtih dreves, ki so potrgala daljnovode, ostala nedostopna. Veliko dela so imeli predvsem zaradi prijav škodnih primerov tudi velenjski policisti. Tudi tokratni dogodek je potrdil, da jih je na tem območju premalo. Pojavile so se prve težave s pitno vodo in odločitev pristojnih: »Na Paški Kozjak bo treba vodo dovažati.« Na teren, kjer so odpovedali tudi telefoni, in v odročne kraje so se odpravile posebne ekipe civilne zaščite. Po prvih informacijah posebnih potreb med »odrezanimi od sveta« ni bilo, so pa občane pomirili, da jim bodo po potrebi dostavljali hrano in vodo ali jim zagotovili začasne namestitve. Iz občine se je slišal nov poziv: ker v trgovinah v Šaleški dolini ni bilo več agregatov, so občane naprošali tudi za informacije o tem, kje je še mogoče kupiti manjše agregate. Civilna zaščita je bila v polni pripravljenosti, tudi za to, da bo občane oskrbela s hrano, če bo to potrebno. Odločili so se, da pouka tudi v torek ne bo, ker preprosto ne morejo zagotoviti varnega prevoza otrok. V torek na pomoč agregati Še vedno so se ukvarjali s težavami pri dobavi električne energije v številnih naseljih Šaleške doline. Vse ekipe zimske službe in gasilcev so bile na terenu, odpravljale nastalo škodo in sproti zagotavljale prevoznost cest. Na mestih, kjer so drevesa ogrožala objekte, so dežurali tudi ponoči. Na delu so bili tudi delavci podjetja Eles, ki naj bi včeraj le sanirali že od sobote podrt daljnovod v Škalah. Občina je s pomočjo enega od domačih podjetnikov v Italiji kupila tudi sto agregatov, ki jih je razdelila občanom po sestavljeni prednostni listi. Tako so bili med prvimi prejemniki predvsem starejše osebe, bolniki, družine z več otroki. Poleg agregatov so jim razdelili tudi navodila o ustreznem ravnanju z njimi. Če ponovimo vajo: agregate naj priklapljajo tisti, ki z njimi znajo rokovati, najpomembneje je, da jih ne priklapljajo na omrežje in jih ne namešča- jo v zaprte prostore ali blizu prezračevalnih naprav. Agregate je bilo mogoče kupiti tudi v trgovinah v Šaleški dolini. Ni še konec Takšno z roko v roko in ob nesebičnem razdajanju enot civilne pomoči, predvsem gasilcev, je bilo življenje v Velenju. Ekipe so bile od sobotnega popoldneva neprekinjeno na nogah, dežurale ponoči ... Do torka zjutraj so našteli več kot 500 gasilcev in več kot 9 tisoč ur. Med njimi je predvsem zaradi zahtevnega dela največ operativcev. Najbolj kritične razmere so namreč tam, kjer drevesa visijo in še niso padla. So pa padale pripombe, da bi morebiti občani lahko sami odstranili kakšno požagano vejo, da bodo v Velenju dobili agregate, potem ko jih ne bodo več potrebovali, pripomb o neočiščenih cestah pa so že vajeni. »Tisti, ki so v mestu, na toplem in z elektriko doma pred televizijo, lahko napadajo druge,« je bilo mogoče slišati. Po drugi strani besede zahvale in hvaležnosti, slike poguma in nesebičnega raz-dajanja ter seveda strah pred napovedanimi padavinami. Kaj bo prinesel jutri, nihče ne upa napovedati. Podobno kot ob vsaki večji naravni nesreči. URŠKA SELIŠNIK Izredno hudo v Šoštanju Kljub izjemnim prizadevanjem in naporom, ki jih vlagajo prostovoljni gasilci in ostali delavci na terenu, v večini krajev v občini Šoštanj v torek še niso mogli zagotoviti dobave električne energije. To predstavlja tudi največjo težavo. Gasilci se prebijajo po cestah, žagajo in odstranjuje drevesa. Nemogoče je oceniti, koliko drevja so že odstranili s cest in z električne napeljave. Vendar je kljub prizadevanjem ele-ktričarjev obseg poškodovane napeljave tolikšen, da je enostavno nemogoče sproti odpravljati napake. Slovenska vojska je pripeljala agregat, s katerim so na elektriko priklopili središče Lokovice. Zaradi izpada električne energije se pojavljajo tudi težave pri dobavi pitne vode. V Lomu so zagotovili agregat z močjo 18,5 mW, s katerim bodo napolnili rezervoar in tako zagotovili prebivalcem pitno vodo. Ta agregat bodo za enak namen nato prestavili v Lokovico. V občini opozarjajo, da je treba vodo na Skornem, v Belih Vodah, Florjanu in Topolšici prekuhavati. Delo gasilcev je izjemno nevarno, saj se veje in drevesa neprestano lomijo. Žal se je eden pri reševanju že poškodoval, zlomil si je namreč nogo. Gasilci so posameznim gospodinjstvom, ki so bila odrezana od sveta, dostavili hrano, občina pa je organizirala prevoz invalidnega občana na varno v Braslovče. US Nedeljska slika Šentjanža v občini Rečica ob Savinji: kopica gasilcev pred eno od hiš, prislonjeno skoraj ob pobočje gozda, poleg njih gospodar in gospodinja, ki je gasilcem ponujala čaj ali kavo. Vsi so pričakovali odredbo za izselitev družine, saj je hišo ogrožalo padajoče drevje. »Že včeraj so padala drevesa, danes je tudi vse nalo-mljeno, tako da je velika nevarnost, da bi kaj prigrmelo nad nas. In poka, poka celo noč, da bolijo ušesa. Ne zato, ker bi bilo tako glasno, temveč zaradi strahu. Tudi čisto majhni grmički okrog hiše so na tleh, kaj šele žled in sneg naredita mogočnim in košatim smrekam,« sta pripovedovala Slapnikova, ki jima narava ne prizanaša. Poleg hiše namreč teče potok, ki ob povodnji prav tako ne dovoli mirnega spanca. »Saj lahko greva k sinu,« je za besedo poprijela Frančiška, »a saj veste, kako hudo je pustiti svojo hišo, bojim se, da bi kdo prišel, ko so takšni časi, pri čemr je res hudo, da se nenehno nečesa bojimo - če ni potoka in poplave, nas udari s hriba. Celo noč nisva spala, vsakokrat sem vstala, ko je počilo. Neneh- no sem v pižami skozi okno gledala, da ni pri nas karkoli narobe.« Pri Slapnikovih je bilo v nedeljo toplo, saj imajo manjši agregat za ogrevanje, vendar ni bilo niti elektrike niti vode. Slednje so nekaj natočili v kadi, da jo imajo za nujno potrebo. Tudi za to, da sta Slapnikova v znak hvaležnosti kljub nasprotovanju skuhala kavo gasilcem, nato pa zapustila svojo hišo ... Ogenj in dim Zaradi izrednih vremenskih razmer je bilo še včeraj ohromljeno življenje v mnogih krajih v Zgornji Savinjski dolini. Starejši prebivalci so povedali, da česa podobnega ne pomnijo, saj se je v gozdu neprestano slišalo lomljenje vej in dreves, na avtomobilih so bile debele plasti ledu, prav tako na cestah in poteh. O številnih gasilcih, ki so dneve in noči preživljali na terenu, bomo, upamo, lahko pisali kdaj drugič. Zgornja Savinjska dolina je bila namreč še v torek nedosegljiva, saj niso delovali telefoni, internet, televizije ... Poleg elektrike je bilo najhujša nočna mora to, da niso delovali telefoni in je bila vsaka komunikacija nemogoča. Po klicih na vse mobitele in stacionarne številke se je končno javil župan Ljubnega ob Savinji Franjo Naraločnik. V ljubenskih občinskih prostorih sta nekoliko prej gostovala župana občin Gornji Grad in Luče, Stanko Ogradi in Ciril Rosc, pričakoval pa je še župana Občine Solčava Alojza Lipnika. Hodili so telefonirat. No, občani Rečice ob Savinji so telefonirat hodili na bencinsko črpalko v Nazarje. Pomagaj si sam ... To je v današnjem času skoraj nepojmljivo, vendar resnično. »Še malo in bomo začeli uporabljati ogenj in dimne signale,« se je pošalil Naraločnik, čeprav mu podobno kot vsem ostalim ni bilo do smeha. Torkova slika Zgornje Savinjske doline je bila namreč v zgornjem delu še vedno temna, saj je bila na Ljubnem brez elektrike tretjina občine, v Gornjem Gradu, Lučah in Solčavi pa so bili brez nje že četrti dan. Ljudje so se organizirali, sami čistijo območje pod daljnovodi in tako prihajajo nasproti električarjem, ki se prav tako na vse sile trudijo, da bi čimprej normalizirali življenje. V posameznih hišah se namreč pojavljajo problemi zaradi ogrevanja, čeprav se mnogokje še najde kakšen gašperček. Kaj bo z mesom v hladilnih skrinjah, ne vedo. Menda skrinj ne odpirajo. Pri molži si pomagajo z agregati, ki jih na Ljubnem iščejo na vso moč. Oziroma iščejo možnost, kje bi jih kupili, saj jih v Sloveniji niso dobili. Upam, da je pripomoglo moje vedenje in da so Ljubnemu vsaj z nasvetom, kam in kako, pomagali v velenjski občini. Sicer so glavne ceste večinoma prevozne, lokalne ceste pa zapr-to-odprte - komaj jih očistijo, že na drugem mestu padejo veje ali drevo. Povsod so aktivirani štabi civilne zaščite, ki pomagajo ljudem s skoraj nadčloveškimi močmi. URŠKA SELIŠNIK 4 AKTUALNO Takole v leden oklep obdan jekleni konjiček je bil odporen na vročo vodo, strgala, razna kemična sodobna pomagala. Le dolgotrajnejši zagon motorja in ogrevanje sta ga naposled omehčala. Pot do njega je bila marsikje dobesedno posuta z ledom. (Foto: GrupA, US) Gasilci so se lotevali odstranjevanja ovir na cesti. Na fotografiji prizor s ceste med Velenjem in Polzelo. (Foto: TT) električno povezavo. (Foto: GrupA) Takšno opustošenje je pričakalo številne električarje, gasilce, člane civilne zaščite, ki so po več kot 15 ur, tako rekoč brez predaha, hiteli odstranjevati ovire na cesti ... in si prizadevali vnovič vzpostaviti »Potrebna bi bila pomoč vedeževalke, a vseeno naj napovem, da bo večina okvar odpravljenih v dveh dneh, v najbolj prizadetih krajih pa v treh do štirih dneh,« je bil optimističen v ponedeljek Rade Kneževic, a včeraj je postalo jasno, da to ne bo mogoče. Plačujemo davek podnebnih sprememb Izpadom elektrike zaradi vpliva vremena se tudi v prihodnje ne bomo izognili Vremensko pogojene težave na elektro distribucijskem omrežju so se na širšem Celjskem območju začele v petek in že konec tedna so bile na terenu vse ekipe Elektra Celje. Kljub temu je bilo v sredo brez elektrike še blizu 3.000 gospodinjstev v Šaleški in Savinjski dolini ter na širšem celjskem območju, zadnji naj bi jo dobili do konca tedna. Število gospodinjstev, ki so ostala v temi, je ves čas nihalo in kljub temu, da so bili delavci elektra v nedeljo na terenu vse do poznega večera, je bilo v ponedeljek zjutraj brez elektrike spet skoraj 5 tisoč več gospodinjstev kot v nedeljo zvečer. Na daljnovode so se namreč podirala nova in nova drevesa. »Na terenu so vse naše razpoložljive ekipe, pomagajo nam tudi kooperanti, a brez pomoči gasilcev in pripadnikov civilne zaščite ne bi šlo. Za Elektro Celje dela na terenu 400 ljudi,« je odpravljanje okvar na omrežju v ponedeljek opisal Rade Kneževic, predsednik uprave Elektra Celje, ki je tretje največje elektro distribucijsko podjetje v državi in poleg širšega celjskega območja pokriva še Koroško in Posavje. Katere so največje nevarnosti pri delu na terenu? Nevarnosti je kar precej, največja je možnost, da na katerega delavca pade drevo. Drevje po gozdovih poka tako, da se zdi, kot da si na fronti. Ob tem dodatne težave povzroča še zemljina, ker zemlja ni dovolj zmrznjena, je ponekod izruvalo drogove s temelji vred. Vremensko pogojenih okvar na elektro omrežju je vse več. Močan veter ali snego-lomi se pojavljajo vsakih nekaj mesecev. Ali so daljnovodi sploh še ustrezni za distribucijsko omrežje? Daljnovodi so tako razvejan sistem, da ničesar ni mogoče narediti čez noč. Vse kalvarije zadnjih nekaj let nas vodijo v razmislek, da bo treba radikalno spremeniti tip polaganja kablov. Nadomestiti bo treba prostozračne vode, kar bo zelo drago. Zato bo posledica teh nesreč najverjetneje tudi dvig cene omrežnine, kajti z denarjem, ki ga zdaj zberemo, ne moremo oziroma ne bomo mogli tega narediti. Rade Kneževic, predsednik uprave Elektro Celje: »Omrežje imamo po zakonu obvezno zavarovano, zato ne pričakujem večjih težav. Bo pa to seveda velik strošek za zavarovalnice, a tudi te imajo po-zavarovano pri tujih zavarovalnicah.« Torej razmišljate o tem, da bi bilo bolj racionalno kable z neba spraviti pod zemljo. Imate že kakšne ocene, koliko bi to stalo? Še ne, ker doslej tudi še ni bilo veliko narejenega v to smer. Ena od zavor je tudi dolgotrajnost postopkov, ki jih je treba izpeljati pred gradnjo novega daljnovoda. Samo postopki zbiranja vseh soglasij trajajo od 7 do 10 let, tako da si lahko predstavljate, kakšen tempo bi to bil. Kakšno je stanje daljnovodov na našem območju, v kakšnem obsegu ste doslej zamenjavali dotrajane drogove in obnavljali omrežje? Tudi to je velik strošek ... Vzdrževanju omrežja namenjamo glavnino denarja. V času krize damo za naložbe letno do 24 milijonov evrov, drugače bi bil realen znesek nekje med 30 in 35 milijoni evrov. Sicer je stanje omrežja dobro in to kar se je te dni dogajalo na Celjskem, ni bilo posledica dotrajanosti omrežja, saj tega ne bi zdržal noben material. Ljudi je strah daljnovodov zaradi sevanja in pričakujejo, da se čim bolj izognejo naseljem. A v gozdovih so v teh vremenskih razmerah najmanj primerni, kajne? Ljudje so preveč pod vplivom kvazi strokovnjakov in to nevarnost preveč potencirajo. Meritve kažejo, da daljnovodi niso nič bolj škodljivi kot vtičnica, ki jo imajo v spalnici. Res je, da je pod vodniki nek magnetizem in daljnovod ne more biti nad hišo, a pri razdalji nad sto metrov teh vplivov ni več. Vkopavanje vodnikov v zemljo pa je zelo drago. Kolikšna je razlika v ceni? Za primerljiv daljnovod je vkopavanje vodnikov tudi štirikrat dražje, če upoštevamo še, da je treba plačati odškodnine za zemljišča. Namesto 500 tisočakov nas daljnovod potem stane 2 milijona evrov ... Na Celjskem je precej območij, kjer obstoječa elektro omrežja po zmogljivosti ne zadoščajo več, saj so naselja hitro rasla. Priključenih je več odjemalcev, kot je bila predvidena obremenitev. Kako ravnate v teh primerih? To ne drži povsem. Ob novogradnjah izdajamo soglasja za priključek na električno omrežje in tega izdamo le v primeru, če omrežje to dopušča. Je pa res, da je najboljše zankasto napajanje, saj če pride do prekinitve, lahko spremenimo smer dostopa energije. Vendar je to velikokrat nemogoče zaradi specifičnega terena, saj imamo veliko ozkih dolin. In tudi v preteklosti zank niso gradili, zato je zdaj prizadetih zelo veliko ljudi, ko pride do prekinitve daljnovoda. Ni prav Mozirje eno od naselij, kjer je bilo elektro omrežje grajeno za precej manj odjemalcev? Drži, vendar smo od Nazarja proti Ljubnemu zgradili dvojni daljnovod. Je pa res, da na tem območju rastejo novi, veliki odjemalci. Zara- di KLS Ljubno postaja tudi novi daljnovod že ozko grlo, zato v naslednjih letih načrtujemo gradnjo povezave Zgornje Savinjske doline s Koroško. Kako skrbite za obveščanje, dobijo ljudje dovolj informacij? Imamo utečen način informiranja in sklenjene pogodbe z radijskimi postajami, da obveščamo o načrtovanih izklopih zaradi del na omrežju. V razmerah, kakršne so te dni, pa ljudi obveščamo zlasti na naši spletni strani. Torej ocenjujete, da so informacije zadostne tudi v teh razmerah. Niso morda preveč splošne, ljudi zanimajo konkretna pojasnila ... Trudimo se, da bi bili čim bolj objektivni. Verjamem pa, da vsakogar, ki je brez elektrike dan ali dva, ne zanima nič drugega, kot to, kdaj bo dobil elektriko. Zdajle sem v okolici Šoštanju, kjer imamo več kilometrov podrtih daljnovodov, in tu ne moremo obljubiti nič drugega, kot da bomo okvare odpravili v nekaj dneh, računam da v dveh do treh. Kaj torej svetujete občanom? Naj le pokličejo v naš klicni center, ki je dežuren 24 ur dnevno, in preverjajo objave na spletni strani. Sicer pa za prihodnost svetujem, naj si ljudje priskrbijo generator zaradi toplotnih črpalk in črpalk na centralnem ogrevanju, da bodo lahko z njim premostili daljše izpade elektrike. Kajti ti se bodo še dogajali. V upravljanju imamo več kot sto tisoč kilometrov daljnovodov in nemogoče je, da bi lahko zagotavljali za vse takojšen odziv. Ljudje v blokih, kjer jim je »pregorela« glavna varovalka zaradi nihanja napetosti ali preobremenitve omrežja, so se spraševali, zakaj morajo tudi takšno malenkost, kot je menjava varovalke, opraviti vaši delavci. Zakaj torej? Glavne varovalke so pod ključem zaradi možnih zlorab, morebitne kraje energije in nenazadnje tudi zaradi varnosti odjemalcev. Do njih imajo dostop le naši ljudje. V teh dneh, ko je na terenu toliko dela, pa se opravičujem, če je bilo kje na našega dežurnega treba čakati tudi malo dlje. Se lahko glede na nestabilno vreme ujma, kakršni smo priča zdaj, kmalu ponovi? V podjetju ne pomnimo takšnega dogodka. Morda je bilo nekaj podobnega leta 1991, le da je trajalo krajši čas, in zatem predlani, ko je bilo bolj na udaru Posavje in ne celjsko območje. Takrat smo imeli več kot 2 milijona evrov škode. Ocena letošnje sploh še ni mogoča, bo pa ogromna. Upajmo, da se ne bo ponovilo, vendar je dej stvo, da plačujemo davek podnebnih sprememb in da nas podobno še čaka. To pomeni, da bodo šle vaše ekipe spet na teren? Z ekipo iz Velenja sem zdajle na istem mestu, kjer so delavci daljnovod v nedeljo uspešno popravili, a je čez noč nanj spet padlo nekaj dreves ... To je že psihološko zelo težko za naše monterje, zato upam, da nas v kratkem ne čaka še kakšna ponovitev. IVANA STAMEJCIC, Foto: arhiv NT (Sherpa) AKTUALNO 5 Angelca Rožič sploh ne upa pomisliti na to, da bi padla in bi potrebovala nujno medicinsko pomoč. Reševalci bi po tem ledu do nje težko prišli v kratkem času. Padcev na ledu sploh ne šteje več Ena lepših lokacij v Celju se je ob žledu spremenila v hudo nevarnost »Kolikokrat ste že padli na tem ledu?« je bilo prvo, kar smo vprašali Angelco Rožič iz Lisc nad Celjem, ko smo prispeli do njene domačije. »Uh, saj sploh ne štejem več,« nam odgovori. Z avtomobilom do doma njene družine nikakor nismo mogli, pustili smo ga v dolini. Čeprav so Lisce 18 od celjskega središča oddaljene le nekaj kilometrov, smo za pot do tja porabili eno uro. Pešačenje po kilometer dolgi poti skozi gozd, ki sicer velja za enega lepših na Celjskem, nam je vzelo 30 minut. Pot ni bila samo snežena, pod našimi nogami so se vdirale ledene plošče. Iz gozda so se slišali strašljivi poki dreves, ki niso več zdržala teže snega in ledu. Grozljivi zvoki so nas spremljali vso pot do hiške na vrhu Lisc. Na videz idilična gozdna pot se je te dni spremenila v smrtno nevarno, saj lahko na kogarkoli, ki jo prehodi, čeprav gre samo po kruh in mleko v trgovino, pade veja usločenih dreves. Le slabo uro pred nami je pot prehodil 21-letni Martin Rožič. Z nahrbtnikom se je moral odpraviti v trgovino. Skoraj dve uri je potreboval za to, nakar je moral spet v hrib pomagati očetu Danijelu, s katerim sta odstranjevala podrta drevesa. Do doline je moral peš, saj ni bilo niti osnovne možnosti, da bi po gozdni poti po snegu prišel s traktorjem. Pri strelskem domu je imel parkirano vozilo, s katerim se je nato odpeljal do trgovine. Pluženja ni Rožičeve smo komaj dokli-cali, saj so bili dva dni brez elektrike, mobilni telefoni so delovali le toliko, kolikor so jih nujno rabili, saj jih niso mogli nikjer napolniti. »Še sreča, da se grejemo na trda goriva, tako smo lahko vsaj na toplem,« pove Rožičeva, ko nas po naporni hoji po ledu povabi na čaj. Stavek >saj ste na eni lepših lokacij v Celju drži. Čudovit razgled in narava kažeta idilo, a v takšnih zimskih razmerah je narava v vsej svoji moči pokazala zobe. »Podrlo in izru-valo je kar nekaj dreves, s ceste sta jih nekaj že odstranila mož in sin,« nam je razlagala Rožičeva. Podrta drevesa so uničila drog in kabel električne napeljave za njihovo hišo. Ko smo jih obiskali, sta bila pri njih ravno delavca Elektra Celje. Glede na povzročeno škodo takrat še ni bilo znano, kako bodo situacijo rešili in kdaj bodo Rožičevi sploh lahko elektriko dobili. »Takole še ni bilo!« »Enkrat je tako že zasneži-lo pred leti, a tako zaledenelo tu še ni bilo,« je dejal Danijel Rožič. Čaj je spil hitro kar v delovni obleki, saj je vedel, da bo dan dolg, in še pred temo je bilo treba okoli hiše storiti še marsikaj, da led ne bi povzročil še več škode, kot jo je že. »Poti tukaj ne plužijo, čeprav sem bila pripravljena plačati, da jo očistijo,« je do- Martin in Danijel Rožič sta takole v začetku tedna več ur odstranjevala podrto vejevje in drevesa. dala Rožičeva. S traktorjem gre težko, v takšnih poledenelih razmerah na tleh pa je to skoraj misija nemogoče. Pot ni asfaltirana, gre za ma-kadam. Gre za pot, ki je pretežno v njihovi lasti, del pa v sosedovi, zato bi za sanacijo ali asfaltiranje morali poskrbeti sami. A to ni majhen zalogaj, stroški bi narasli do več deset tisoč evrov. »Več let sem prosila tudi Mestno četrt Savinja, da bi nam pomagala priskrbeti vsaj pesek, da bi pot nekoliko uredili, a nikoli ni denarja. Treba bi bilo urediti tudi odvodnjavanje, a so nam na občini odgovorili, da ker je cesta v zasebni lasti, je ta naložba na plečih lastnikov,« je še razložila Rožičeva. Predsednik Mestne četrti Savinja Dimitrij Černe nam je dejal, da se zavedajo težav, vendar kot predstavnik mestne četrti lahko občini poda le predlog, kaj več od tega pa ne. Zatakne pa se vedno pri tem, da je cesta v zasebni lasti. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Zasilna rešitev za začasno električno oskrbo: sosedov agregat. Na levi sin Martin, na desni Danijel Rožič. »Zakuhalo« tudi nam Pri Rožičevih smo bili že leta 2011, le da smo se takrat oglasili sredi poletja. In tudi po suhem takrat do hiše z avtomobilom nismo mogli, saj nam je sredi klanca »zakuhal«. Takrat smo poročali o tem, da niti rešilni avto do njih ni vedno mogel, saj so doma skrbeli za ostarelega Angeličinega tasta. Kadar rešilec do vrha ni prišel, sta zdravnica in patro-nažna sestra v hrib pešačili, zgodilo pa se je tudi, da so tasta do doline peljali kar s traktorsko prikolico ali ga kilometer nesli na nosilih. V tisti hrib se bojijo zapeljati tudi dosta-vljalci in serviserji. Tako je serviser pralnega stroja zapeljal z gozdne poti in skoraj zgrmel v prepad. Smeti morajo prav tako voziti v dolino, saj z vozilom za odvoz smeti do njih ne morejo. Tudi poštar do domačije ne vozi. Pošto pusti v posebnem nabiralniku kilometer stran. »Hvala bogu, da smo vsaj na toplem,« je dejala Rožičeva. Peč na trda goriva jih je vsaj malo pogrela. Na predvečer kulturnega praznika Za kulturo le dober odstotek Po zadnjih izračunih republiškega statističnega urada slovensko gospodinjstvo nameni na leto za kulturne storitve 275 evrov, kar predstavlja 1,4 odstotka vseh porabljenih sredstev. Za hrano gre na primer na leto malo manj kot 13 odstotkov vsega denarja, za oblačila in obutev pa slabih 6 odstotkov. Podrobnejši pogled stati- za kulturne storitve razkriva, stike o porabljenih sredstvih da povprečna družina veči- no, dobrih 200 evrov, porabi za plačilo RTV-naročnine. Za obisk kina, gledališča ali koncerta gre le 42 evrov, za obisk muzeja ali galerije pa dobrih 12 evrov. Za časopise in knjige slovensko gospodinjstvo porabi povprečno na leto 266 evrov. Od tega samo za nakup časopisov in revij nameni 122 evrov. Pri knjigah pa je statistika bolj žalostna. Gospodinjstvo namreč na leto za nakup knjig porabi 88 evrov, kar predstavlja manj kot 0,5 odstotka vsega denarja, ki ga porabi v enem letu. Podrobnejši pregled vsote, namenjene za nakup knjig, razkriva, da gre za nakup leposlovnih in otroških knjig 29 evrov na leto, izobraževalnih knjig 48 evrov, za ostalo literaturo 10 evrov. Poraba na člana gospodinjstva pa je po statističnih izračunih takšna - za obisk kina, gledališča ali koncerta znaša na leto slabih 17 evrov, za obisk muzeja ali galerije 5 evrov, za nakup knjig pa 35 evrov. JANJA INTIHAR NE PREZRITE V tokratnem snopiču smo z zanimivimi sogovorniki poklepetali o različnih pogledih na kulturo. strani 33, 34-35, 40-41 6 GOSPODARSTVO ZKZ na kolenih Zadružniki s Celjskega so se zbrali na posvetu v Domu sv. Jožefa. Zadružniki iz Savinjsko-šaleške regije se bodo zbrali danes v Gaberkah. (Foto: US) Tujci so željni slovenskega I ^^ M£ ^k Odhod mlekarjev ogroža mlekarne - Deželna I I I I ^^ l\U banka namesto odhajajočih bank? Kot so ugotavljali zadružniki s Celjskega, na tem območju večina zadrug pozitivno posluje, čeprav je njihovo delo naravnano tako, da ne ustvarjajo velikih dobičkov. Predstavniki zadrug s Celjskega pravijo, da dobro pokrivajo kmetijski prostor in da so prihodke kljub krizi povečali. Kot zanimivost so omenjali, da tržna gibanja nakazujejo vračanje manjših vaških trgovin, kar je pozitivno za zadruge, ki tudi letos upajo, da bodo dobro delale. Eden najbolj perečih problemov na Celjskem je trenutno organizacija mlečnih proizvajalcev. »Odkupne cene so precej zrasle, saj s Hrvaške, iz Italije in Avstrije prihajajo kupci, ki ponujajo tudi po 40 centov za liter mleka, čemur slovenske mlekarne, ki za mleko ponujajo petino manj, težko sledijo,« pravi predsednik upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk. »Nujno se moramo organizirati in poiskati dolgoročno rešitev. Verjamem, da nekdo danes lahko plača 40 centov za liter, vprašanje pa je, kako bo drugo leto, ko ne bo mlečnih kvot. Tudi zato se moramo povezati v organizacijo proizvajalcev in enotno nastopiti, s čimer se strinjajo tudi kmetje.« Vedeti je treba, da so zadruge prostovoljna združenja in da ni prisile. »Tudi zato sem dolžan kmete opozoriti, da se je treba izogniti velikim tveganjem, sploh če so mlečne kmetije v preteklosti veliko vlagale v proizvodnjo. Hrvaška pač trenutno nima mleka in ponuja visoke odkupne cene, vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo oziroma če bodo Hrvatje še hodili po slovensko mleko, ko se bodo razmere na trgu spremenile,« pravi Vrisk. Domače mlekarne na cedilu? Kot opažajo v zadrugah, se za sodelovanje z drugimi kupci zaenkrat odločajo posamezniki. Verjetno se mnogi spominjajo tudi preteklosti oziroma izjemno slabega položaja celjske mlekarne, ki je bila tik pred propadom. Kot je znano, so se zanjo zanimali tuji kupci. Potem so se zadruge na širšem celjskem območju organizirale in odkupile Mlekarno Celeia. Takrat mleko ni bilo plačano tudi po več mesecev, toda zgodba se je dobro končala. »Mnogi starejši se verjetno tega spomnijo, mlajši najbrž ne. Tako je, da italijanski kupec danes je, jutri ga morebiti ne bo. Vprašanje pa je, kaj bo z domačimi mlekarnami jutri, če jih danes pustimo na cedilu,« opozarja Vrisk. Tudi zato v zadrugah upajo, da se bodo lahko zoperstavili težavam, sploh zato ker prihodnje leto ne bo več mlečnih kvot. Takrat pričakujejo pritisk relativno poceni mleka s severa Evrope, kjer so pogoji za mlečno proizvodnjo neprimerno boljši kot pri nas. Mleko pač vsak dan teče, se slikovito izražajo zadružniki, zato ga je treba vsak dan odpeljati s kmetije. Kot kažejo prve izkušnje z Ljubljanskimi mlekarnami, ki so potem, ker se slovenske zadruge niso do konca dogovorile, pristale v rokah tujega kupca, se je že začela kazati škoda. V zadrugah so namreč načrtovali odkup Ljubljanskih mlekarn in poslovno povezavo s celjsko in prekmursko mlekarno. Tako bi lahko vzposta- vili eno upravo, trženje in enoten nastop na trgu. Če bi uspeli urediti to povezavo, bi lažje konkurirali in seveda ponudili višjo odkupno ceno mleka. »Tako pa se že dogaja, da novi lastnik Ljubljanskih mlekarn dela razlike med kmeti, predvsem išče samo večje proizvajalce. V zadrugah odkupujejo mleko ne glede na to, če gre za velike, male ali hribovske kmetije. Pri tujih lastnikih verjetno zadružne solidarnosti ne bo. Zakaj bi šel v Zgornjo Savinjsko dolino v hribe po mleko, če se mu računica ne izide?« pravi Vrisk. Namesto ene banke Ob tem v zadružni zvezi, ki je preko zadrug večinska lastnica Deželne banke, opažajo še eno težavo ljudi na podeželju - zapiranje bančnih in poštnih poslovalnic. »Ker banke na veliko zapirajo svoje poslovalnice, bomo v Deželni banki naredili temeljito analizo,« omenja Vrisk. »Trudimo se, da poslovalnic ne bi zapirali, pri čemer bi radi v kakšen kraj prišli na novo, seveda po temeljitem preračunu stroškov. Zavedamo se, da je težko za ljudi, sploh za upokojence, in res ne izključujemo možnosti, da ne bi odprli kakšne nove poslovalnice.« URŠKA SELIŠNIK Ena od zadrug, ki je v precejšnjih težavah, je Zgornjesavinjska kmetijska zadruga (ZKZ) Mozirje. Za eno nekdaj najbogatejših in najboljših zadrug, ki je v Zgornji Savinjski dolini obvladovala vse trgovine in razpolagala z ogromno zemlje, je med ljudmi vse večkrat mogoče slišati, da ji preti stečaj. Direktor Andrej Presečnik ne zanika težav, povezanih predvsem s financami. »Kljub temu, da smo lani vrnili največji kreditodajalki približno tretjino obveznosti - gre za približno 1,5 milijona evrov - nam zdaj ni pripravljena odobriti nekaj sto tisoč evrov, s katerimi bi rešili veliko trenutnih finančnih zagat.« Ste že potegnili črto pod lanskim poslovanjem? Zaključni račun za leto 2013 še ni narejen. Čeprav je bila realizacija v pravkar minulem poslovnem letu nižja od tiste v letu 2012, je bil rezultat iz rednega poslovanja pozitiven. Vendar ko upoštevamo še rezultat iz finančnih obveznosti, ki na letni ravni znaša kar tretjino realizacije, nastaja izguba. Za dokončne podatke bo treba upoštevati še gibanja na področju premoženja, kjer smo imeli kar nekaj dezinvestiranja, med drugim smo prodali nekaj gozdnih in kmetijskih površin. Kje so glavni razlogi za nezavidljiv položaj zadruge? Kje so glavni razlogi za težave? Težko je povedati na kratko. Splošna situacija v Sloveniji je takšna, kot je, oziroma je milo rečeno slaba. Na trgovinskem področju potrošnja pada, medtem ko se hkrati povečuje konkurenca med trgovci. Tudi na področju odkupa kmetijskih izdelkov in lesa konkurenca vidi svojo priložnost, pogosto tudi z zavajajočimi ponudbami kmetom. Samo pri odkupu mleka smo v zadnjih letih od 13 milijonov litrov mleka izgubili 3 milijone litrov letno. Zaradi tega je ZKZ samo pri prevozih utrpela 50 tisoč evrov letnega izpada prihodkov. Če upoštevamo še sicer minimalen zaslužek za organizacijo odkupa - gre za približno 2 do 3 odstotke vrednosti mleka - ugotovimo, da ta izpad znaša več kot 100 tisoč evrov. Pri tem je seveda treba povedati, da proizvajalci, ki so odšli, v tem obdobju v povprečju niso dosegli višjih odkupnih cen. Še bi lahko našteval zunanje vzroke za težave zadruge, a tu smo zato, da rešimo tiste, na katere imamo vpliv. V posameznih krajih že nekaj časa opozarjajo na zapuščene zadružne objekte - ste jih kdaj poskušali prodati, oddati ali kaj podobnega? Objekti v lasti zadruge niso v slabem stanju, izjema je na Rečici ob Savinji. Tam smo nekaj objektov že prodali, druge smo želeli prodati, vendar je to težko udejaniti, dokler ni sprejet prostorski načrt za Rečico. Vemo, da se je zadruga nekdaj ukvarjala s hmeljem, z rejo piščancev, odkupom mleka ... Danes so te dejavnosti verjetno precej okrnjene? Ekonomika pridelave hmelja je v zadnjih letih izrazito slaba, zato kmetijske površine, ki jih obdelujemo, pretežno zasejemo s koruzo. Rejo perutnine smo zaradi prilagoditve EU-standardom in zaradi dogovora z vodilnim proizvajalcem konzumnih jajc v Sloveniji v letih 2011 do 2013 v celoti prestrukturirali. Mimogrede, tudi to je del odgovora na težave, ki jih imamo v ZKZ, saj smo investirali približno milijon evrov v obnovo objektov in novo opremo ob istočasnem iz- Andrej Presečnik iz Gornjega Grada vodi ZKZ od leta 2004, v zadrugi pa je zaposlen od leta 1981. Pred prevzemom funkcije direktorja je opravljal različne naloge, od vodje svetovalne službe do vodje komerciale. Pred Presečnikom je ZKZ vodil Anton Vrhovnik iz Mozirja. padu prihodkov. Danes vzredimo približno 280 tisoč jarkic letno, kar predstavlja približno 90 odstotkov potreb največjega proizvajalca kon-zumnih jajc v Sloveniji. Kooperanti letno proizvedejo skoraj 15 milijonov jajc, kar je tretjino več kot pred omenjeno naložbo. Kako je z odkupom lesa in živine? Odkup živine je delno zmanjšan, vendar je to predvsem posledica manjšega števila živali. Pri odkupu lesa pa kmetje najbolj čutijo težo nezavidljivega finančnega položaja zadruge, zato se je precej zmanjšal. Kako komentirate to, da je v Nazarjah svojo trgovino odprla Šaleška kmetijska zadruga? Šaleški zadrugi želim vse dobro. Že doslej je intenzivno »prodirala« na naš trg, tako s ponudbo kmetijskega reprodukta kot z odkupom živine. Zamerim pa ji, da smo se na njeno pobudo začeli pogovarjati o sodelovanju, istočasno pa so se v tej občini dogovorili za odprtje trgovine, ki nam pomeni seveda konkurenco. Za ZKZ je potrjen neke vrste sanacijski program. Na čem temelji? »Sanacijski« program temelji predvsem na reprogramu naših obveznosti do največjega dobavitelja, Mercatorja, na načrtu dezinvesticij kmetijskih in gozdnih zemljišč, odprodaji objektov in stavbnih zemljišč, ki so neizkoriščeni ali preslabo izkoriščeni, in na nadaljnjem obvladovanju stroškov, na katere imamo vpliv. Seveda je med zaposlenimi mogoče čutiti precej strahu tako zaradi odpuščanja kot zaradi morebitnega stečaja. Je upravičen? Razumem strah zaposlenih, ne razumem pa ravnanja posameznikov, ki s potvarjanjem nekaterih dejstev dodatno vnašajo nemir tako med zaposlene kot med dobavitelje, predvsem kmete. Ti posamezniki so tako med zaposlenimi kot med člani zadruge. Vse to vpliva tudi na promet, predvsem v trgovinah, in tudi na odkup. V dogovoru z bankami in dobavitelji bomo seveda naredili vse, da ne bi prišlo do črnega scenarija. Upam in verjamem, da bodo banke začele delati tisto, za kar obstajajo: finančno servisirati podjetja tudi v težkih časih. Zdi se mi, da v zadnjih mesecih bolj razmišljajo o tem, kako bodo iz gospodarstva potegnile denar za lastno preživetje. URŠKA SELIŠNIK Foto: arhiv NT (GrupA) Peter Vrisk o ZKZ Mozirje: »Uspeh ali neuspeh je odvisen od ljudi. Očitno sta bila v zadrugi slabo vodenje in nadziranje. Kmetje se bodo morali povezati in pogledati, kaj je kdo delal. Zadruga je v položaju, ko je vprašanje, kaj se še da napraviti. Stečaj zadruge bi bil hud udarec, najbolj problematičen pa bi bil odkup mleka. Vendar se za kmete verjetno ne bi veliko spremenilo, saj bi zgornejsavinjske prevzela katera druga bolje stoječa zadruga. V Sloveniji smo imeli že nekaj takšnih primerov, vendar kmetov še nismo pustili na cedilu.« GOSPODARSTVO 7 Sonce po dveh letih papirniške teme Novi lastniki plačali in prevzeli radeško papirnico Ruskega denarja v ■ ni »Ob povabilu za pomoč smo se nekateri, ki smo v zadnjih dveh letih našli nove službe, znašli v težkem položaju. Srce imamo pač v papirnici. Zato pravim, naj novi lastniki zaženejo stroje, zaposlijo ljudi in dajo plačo. Potem bo vse skupaj lažje,« je v petkovih popoldanskih urah komentiral dokončno predajo radeške papirnice v roke dubajske družbe Em-kaam Investment Tomaž Re-žun, nekdanji vodja proizvodnje, ki je novim lastnikom pomagal pri prvih poskusih za ponovni zagon papirnice. Da je v Radečah dovolj ljudi, ki znajo in hočejo delati, je dodal Režun. »Mi smo lokalci, ki si želimo, da bi papirnica spet dajala kruh. Vendar je bilo v minulih dveh letih toliko nezaupanja, da še sami ne verjamemo povsem in čakamo. Ob vseh špekulacijah bom kot Radečan rekel: »Danes bom odmislil, jutri pa študiral. Pomembno je, da zaženejo proizvodnjo, čeprav vem, da ne bo nikoli več enako. Res se nam tudi zdi, da 5 milijonov evrov ne vržeš kar tako stran, ob tem, da novi lastnik potrebuje še od 3 do 5 milijonov evrov za to, da bo oživel papirnico. Že to je znak zaupanja potem, ko smo v kraju doživeli dve leti teme.« Denarja bo zmanjkalo Potem, ko je novi lastnik v četrtek poravnal celotni znesek do 5,1 milijona evrov kupnine, Stečajni upravitelj Borut Soklič in direktor družbe Radeče papir Nova Igor Rakuša v proizvodnji, ki je v petek še samevala. V ponedeljek naj bi na stroju 4 po dveh letih spet izdelovali papir. je v petek s podpisom prodajne pogodbe in primopredajnega zapisnika papirnica Radeče po dveh letih prešla v roke novega lastnika, dubajske družbe Emkaam Investment. Kot je povedal stečajni upravitelj družbe Radeče papir Borut Soklič, so pogajanja z novimi lastniki trajala dlje časa, lani jeseni pa so sklenili okvirni sporazum o prodaji in nakupu. Novi lastniki so ustanovili družbo Radeče papir Nova, ki je tudi kupec poslovne celote in bo nadaljeval s papirniško dejavnostjo. Kar se prejete kupnine tiče, Soklič pravi, da ne bo zadoščala za poplačilo vseh terjatev do družbe Radeče papir, saj je bilo v stečajnem postopku prijavljenih za 40 milijonov evrov terjatev. »Poslovna celota je pretežni del premoženja stečajnega dolžnika - torej bo poplačilo upnikov možno v manjšem deležu. Ker je bil pretežni del premoženja zastavljen, imajo prednost pri poplačilu ločitveni upniki.« Kar se tiče nekdanjih zaposlenih in poplačila njihovih terjatev, je Soklič uporabil besedo »upamo«. Torej upajo, da bo kaj ostalo tudi za zaposlene. Ključna ponedeljka Novi lastniki so se papirnice za nakup odločili na podlagi analiz, študij in priporočil. V prvi vrsti bi radi obudili tradicijo in uporabili znanje iz doline ob Sopoti. Družba Radeče papir Nova je januarja vložila popolno vlogo za državno pomoč, Kot je poudaril direktor Igor Rakuša, ki naj bi tudi pripeljal dubajske kupce v Radeče, v družbi ne dvomijo, da država ne bi sodelovala, čeprav sam zagon proizvodnje ni odvisen od državne pomoči. »V dosedanjih pogajanjih je država ponudila pomoč, ker gre za zagon po dveh letih, kar prinaša nekaj težav, ob tem pa je treba prepričati kupce in povrniti zaupanje.« O pričakovanem znesku Rakuša ni želel govoriti, v javnosti pa kroži številka 3 milijone evrov, ki naj bi jih novi lastnik porabil predvsem za razvoj, dodatne programe, vzdrževanje in izobraževanje. Odgovor države pričakujejo do 8. februarja. V Radečah še vedno živi občinsko podjetje, ki so ga ustanovili za zagon papirnice. Sami niso imeli 3 milijonov evrov, pomagale pa niso niti banke niti država. Sicer se v papirnici na ponovni zagon pripravljajo že dva meseca, novi lastnik pa je k sodelovanju že povabil bivše Medtem ko javnost, zlasti pa prebivalci Rimskih Toplic čakajo, kdaj bo ruski poslovnež Valerij Arakelov plačal 8,5 milijona evrov za Rimske terme, je stečajni upravitelj Boris Dolamič objavil nekatere podatke o poslovanju zdravilišča v preteklem letu. V Rimskih termah so lani zabeležili nekaj več kot 60.300 nočitev, kar je sicer manj kot so načrtovali, vendar je 11 odstotkov več kot v letu 2012. Vzpodbudno je, da se je za 15 odstotkov povečalo število nočitev tujih gostov, ki imajo v strukturi vseh gostov že 47-odstotni delež. Najbolj se je povečalo število Italijanov in Nemcev. Več gostov je prineslo tudi več denarja. Terme so lani povečale čiste prihodke za 10 odstotkov in so znašali 3,5 milijona evrov. Kot pravi Dolamič, podjetje vse obveznosti poravnava pravočasno, zaradi česar si je pridobilo večje zaupanje dobaviteljev in tudi nekoliko nižje cene. Vendar pa dobro poslovanje ni vse, pravi Dolamič, saj v podjetju ni novih naložb in torej tudi razvoja ne. Zato upa, da bo novi lastnik res prišel čim prej. Dolamič je prepričan, da bo Valerij Arakelov, ki je Rimske terme kupil na dražbi konec lanskega novembra, plačal kupnino ta mesec. Rok, do katerega mora poravnati obveznosti, sicer poteče 3. marca. Za zdaj nič ne kaže, da bi lahko šlo kaj narobe, pravi Dolamič, čeprav je Arakelov v začetku januarja, ko je ponovno obiskal Rimske Toplice, napovedal, da bo kupnino najverjetneje poravnal že do konca januarja. JI Županja Rafaela Pintarič: »Danes v Radečah sije sonce in še vedno smo pod vtisom, da to skoraj ne more biti res. V občini bomo pomagali novim lastnikom, kjer bomo lahko.« Poslanec Matjaž Han: »Državna subvencija ne bo namenjena za nakup, temveč za razvoj in nova delovna mesta. Vesel sem, da so novi lastniki plačali kupnino, ker sedaj ni umika.« zaposlene s področja proizvodnje in prodaje. V ponedeljek so skupaj z zavodom za zaposlovanje in ministrstvom za delo dorekli ekipo 67 delavcev, ki bodo sodelovali pri oživitvi stroja 4, proizvodnja pa naj bi se začela v ponedeljek. Kot je dodal Rakuša, bodo delavce zaposlili za določen čas, 3-mesece, potem pa se ponovno odločali. Za zagon proizvodnje samo za obratna sredstva v februarju potrebujejo 3 milijone evrov. URŠKA SELIŠNIK Usoda Polzele na nitki Ministrstvo za finance pod vodstvom Uroša Čuferja v petek ni podalo pisnega soglasja za aktiviranje državne pomoči tovarni nogavic Polzela. Kot je v petek povedala predsednica uprave Karmen Dvorjak, je ministrstvo tako prevzelo odgovornost za nadaljnje poslovanje te družbe in usodo 306 zaposlenih, vključno z državnim izdatkom poltretjega milijona evrov, kolikor bo morala država odšteti za nadomestila delavcem na osnovi prekinitve njihovih pogodb o zaposlitvi. Dvorjakova omenja podajanje žogice med konzorcijem bank in vlado, saj je konzorcij bank povedal, da bo nadaljeval s svojim angažiranjem pri sanaciji Polzele samo v primeru, da bo enako ravnala tudi vlada. »Ta pa se zaradi Čuferjeve brezbrižnosti še vedno izmika, zato bo brez učinka tudi nadčloveško angažiranje uprave in nadzornega sveta Polzele, da bi rešili eno od proizvodnih podjetij v državi; zadnji biser nacionalne tekstilne industrije,« je v izjavi za javnost poudarila Dvorjakova, ki pa se je po petku zavila v molk in ne odgovarja na vprašanja. Kot pa so nam povedali v ministrstvu za gospodarstvo, lahko v tovarni nogavic rešijo težave sami, brez državne pomoči, na osnovi postopka preventivnega prestrukturiranja. Poleg sanacije bank nova zakonodaja namreč omogoča družbam, ki so prezadolžene in ne morejo pridobiti novih likvidnostnih sredstev, so pa perspektivne in imajo dober ter stabilen poslovni program, da pred insolventnim postopkom izvedejo postopek preventivnega prestrukturiranja, pri katerem pa morajo sodelovati banke. 4 4 4 4 4 4 4 POMEMBNO VARNOSTNO OPOZORILO MOŽNA NEVARNOST POŽARA PRI POMIVALNIH STROJIH: BOSCH SIEMENS A Preverite, ali ima vaš pomivalni stroj napako! Napako imajo zgolj pomivalni stroji, izdelani med letoma 1999 in 2005. Da bi ugotovili, ali ste imetnik enega izmed pomivalnih strojev z napako, prosimo, storite sledeče: 1 Preverite blagovno znamko in številko modela, številko serije in serijsko številko, ki jih najdete na notranji strani vrat pomivalnega stroja (glejte sliko na desni). Obiščite nas na spletni strani www.dishcareaction.si in preverite, ali ima vaš model napako. Za nadaljnje informacije in pomoč glede možnosti, ki so vam na voljo, nas pokličite na telefonsko številko 01 583 07 09*. Prosimo, upoštevajte naslednje: kot previdnostni ukrep priporočamo, da napravo z napako uporabljate zgolj pod nadzorom oziroma ko je doma nekdo, ki nadzira uporabo naprave. Še zlasti naprave z napako ne uporabljajte v nočnem času, medtem ko spite. Iskreno se vam opravičujemo za vsakršno nevšečnost, ki vam je bila s tem povzročena, in se vam vnaprej zahvaljujemo za vaše sodelovanje. Če niste prepričani, ali ima vaš pomivalni stroj napako, ali če imate kakršnokoli vprašanje, nas, prosimo, kontaktirajte na spletni strani ali nas pokličite. telefonska številka 01 583 07 09* * Cena klica se obračuna po ceniku vašega operaterja. * Obratovalni čas klicnega centra je od 7. do 20. ure, razen v času praznikov. BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje, Slovenija Življenje ni zapleteno le na Zemlji, tudi v vesolju ni prav lahko. Nova razstava v Vitanju o vsakdanjiku v vesolju. Na ogled so vesoljski higienski pripomočki, posoda za vodo, stranišče, spalna vreča, različna oblačila ... Iz vesoljčevega vsakdanjika Zanimiva razstava predmetov iz Kozmonavtskega muzeja VITANJE - Kako v brezte-žnostnem prostoru opraviti veliko potrebo? Kako se med bivanjem v vesolju umiti in obrisati? Kako v breztežno-stnem prostoru spati z odprtimi usti, da človeku ne pritava kaj po zraku? Odgovore na različna vprašanja prinaša nova razstava v vesoljskem centru v Vitanju. V Vitanju so lani odstrli del sveta ameriške vesoljske agencije Nasa, saj so se odločili za predstavitev ustvarjanje ameriškega vesoljskega strokovnjaka slovenskega rodu, dr. Antona Mavretiča. Ta je med drugim sodeloval pri vesoljskih projektih Voyager 1 in 2, si je razstavo v Vitanju tudi ogledal. Letos odprta razstava na temo vesolja, ki so jo v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij slovesno odprli v petek, je z drugega konca zemeljske oble. Razstavo Bivanje: orbita - Vsakdanjik v vesolju so pripravili v sodelovanju med Zavodom Ksevt na slovenski strani ter Centrom za usposabljanje kozmonavtov in Kozmonavt-skim muzejem iz Zvezdnega mesta na ruski strani. Muzej iz Zvezdnega mesta, kjer je shranjenih 21 tisoč predmetov, je v Vitanju v petek podrobno predstavila njegova direktorica Elena Esina. V njem so vsi mogoči ruski skafandri, različni osebni predmeti kozmonav-tov, knjige, slike ... Precej najpomembnejših predmetov v Zvezdnem mestu je povezanih s prvim človekom v vesolju, Jurijem Gagarinom, ki je v Rusiji narodni junak. Po Gagarinovi tragični smrti so v muzej prenesli celo njegovo delovno sobo. Vesoljski šampon Iz izjemne zbirke muzeja v Zvezdnem mestu je v stavbi vesoljskega centra v Vitanju razstavljenih 22 predmetov iz vsakdanjika vesoljcev. Na razstavi je največ predmetov, ki so povezani s higieno med bivanjem človeka v vesolju, od osebne higiene do čiščenja vesoljske postaje. Življenje na Zemlji je seveda veliko enostavnejše in vesoljce morajo na Zemlji šele naučiti, kako vse to uporabiti v vesoljskih razmerah. V Vitanju je mogoče videti vlažilne robčke, ki jih uporabljajo kozmonavti. Z njimi si med drugim brišejo roke preden obedujejo ter ko se vrnejo z vesoljskega strani- šča, prav tako si tako brišejo stopala. Pa vesoljski šampon za lase? Ta je pripravljen iz štiridesetih zdravilnih zelišč, vse ostalo je skrivnost, so povedali na predavanju v Vitanju. Ta šampon je med kozmonavti tako zelo priljubljen, da ga naročajo celo ameriški astronavti. Seveda se morajo na Zemlji najprej naučiti kako stekleničko šampona na hitro odpreti in zapreti. Pa izpiranje las? V vesolju je treba namesto curkov vode uporabiti mokro in suho brisačo. Tudi brezzračne hlače Na razstavi so še predstavljena različna vesoljska oblačila, za katera lahko kozmonavti izberejo barvo po svojem okusu. Med zanimivostmi razstave so pro-tiobremenitvene hlače, ki so potrebne za človekov spust na Zemljo, saj preprečujejo težave s krvnim obtokom, povezane z gravitacijo. Med različnimi predmeti si je v Vitanju mogoče ogledati še vakuumske hlače, prilagojeno vesoljsko stranišče, vesoljsko posodo za vodo, vesoljsko spalno vrečo, vesoljsko vadbeno kolo za ohranitev mišične moči ter še marsikaj. BRANE JERANKO, foto: BJ Minus z računskega sodišča NAZARJE - Računsko sodišče je revidiralo pravilnost dela občine v letu 2013 in za prodajo nepremičnega premoženja, oddajo poslovnih prostorov, javna naročila in zadolževanje izreklo negativno mnenje. Kot ugotavlja računsko sodišče, je občina prodala za slabih 500 tisoč evrov zemljišč, ne da bi vrednost ocenil pooblaščeni. Poleg tega v občini niso poskrbeli za pravočasno plačilo razlike kupnine niti niso obračunali obresti; zemljiško knjižno dovolilo pa so izročili pred prejemom razlike kupnine. Poleg tega so javnemu podjetju dopustili, da je oddajalo v najem poslovne prostore, ne da bi imelo ustrezna pooblastila. V občini so prepozno pridobili bančne garancije, prav tako niso upoštevali zakonsko določenih plačilnih rokov, javnemu podjetju pa so izdali poroštvo zaradi likvidnostnih težav, čeprav ni izpolnjevalo pogojev. Kljub negativnemu mnenju je računsko sodišče nazar-ski občini podalo samo priporočila za izboljšanje poslovanja, odzivnega poročila pa ni zahtevalo. US Čakanje na stanovanja VELENJE - Svetniki so se na zadnji seji seznanili z gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta na Gorici, ki še ne bo končana do konca februarja. Mestna občina Velenje in podjetje Igem sta soinvestitorja gradnje poslovno-stanovanjskega kompleksa Gorica Velenje. Občina investira v 132 neprofitnih stanovanj in 198 pokritih pripadajočih parkirnih mest, vrednost pa presega 11 milijonov evrov. Podjetje Igem financira gradnjo 15 tržnih stanovanj, trgovskega centra z 62 zunanjimi parkirnimi mesti, poslovnih prostorov za prodajo na trgu in okoli 460 pokritih parkirnih mest. Celotna vrednost investicije znaša okoli 24 milijonov evrov. S prijavo na javni razpis stanovanjskega sklada je velenjska občina pridobila dobrih 5 milijonov soinvestitorskih sredstev za 65 stanovanj in 98 pokritih parkirnih mest ter 2,3 milijona evrov posojila. Objekt bi morali dograditi do konca februarja, vendar je lani novembra v garažo vdrla voda, kar bo podaljšalo izvedfbo. Neprofitna stanovanja v novem objektu na Gorici bodo dodeljena upravičencem z veljavne prednostne liste, selitev pa bo mogoča junija. US NA KRATKO Obnove se splačajo CELJE - Konec januarja so končali obnovo okrog 800 metrov vodovoda in plinovoda v ožjem središču mesta. V podjetju Vodovod-kanalizacija Celje so se za obnovo tega odseka primarnega vodovoda odločili zaradi okvar, ker so imeli letno tudi po dve večji okvari na tem območju. Po prvih ocenah so se vodne izgube zmanjšale za več kot 15 odstotkov. Za letos in prihodnje leto načrtujejo še nekaj večjih obnov dotrajanega omrežja, gre za vodovode v Lokrovcu, na Skalni kleti, v Gajih, ob Maistrovi ulici, Ulici heroja Lacka, Mirni poti in v Podgorju. Celoviti obnovi vodovoda med Ljubljansko cesto na Glaziji in Cankarjevo ulico so se v Celju pridružili tudi v javnem podjetju Energetika Celje, kjer so na tem območju v času od konca septembra do konca januarja obnovili plinovod. Dela so bila zaradi hkratnega zagotavljanja plina in pitne vode meščanom zelo zahtevna, ob čemer je bilo kar nekaj prometnih težav, saj je bilo treba obnovi začasno prilagajati tudi prometni režim po Ljubljanski cesti in v Gregorčičevi, Vodnikovi ter Cankarjevi ulici. Energetika Celje bo letos izvajala redna vzdrževalna dela na omrežju še na nekaterih drugih območjih, trenutno pa so najbolj aktualna dela v sklopu obnove starega mestnega jedra na Glavnem trgu in v delu Stanetove ulice. V načrtu novogradenj imajo za letos predvideno dograditev distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Lokrovcu, Bukovžlaku in Gajih. IS Bo letos boljše vreme? VOJNIK - Leto 2013 si bodo v Turističnem društvu Nova Cerkev zapomnili po dežju, ki je zmotil kar tri njihove prireditve. To so med drugem omenili tudi na občnem zboru društva, ki je bil pred nekaj dnevi. Zaradi dežja so morali prireditev Folklora na vasi prestaviti, med prireditvijo Grajsko popoldne na gradu Lemberg je zbrane zmotila nevihta, slabo vreme je decembra ponagajalo še Žegna-nju konj. Namesto običajnih več kot dvajset konj so na njih prijezdili le štirje konjeniki. V turističnem društvu so pripravili še številne druge prireditve, med drugim javno predstavitev knjige o Lembergu in slikarsko razstavo na temo Lemberga ter njegove okolice. Oktobra se je društvo veselilo priznanja Turistične zveze Slovenije za urejenost, ko se je Nova Cerkev med trškimi jedri uvrstila na drugo mesto v državi. K temu so pripomogle tudi članice društva, ki v kraju urejajo okrasne grede. Prva naslednja prireditev bo v soboto, ko bo prijateljsko kulturno društvo iz Velike Nedelje uprizorilo komedijo Poštar Jakec, v prihodnjih tednih bodo med drugim predavanja o komunikaciji in retoriki, o jagodičevju in o zdravju. Društvo bo prav tako sodelovalo na karnevalu v Novi Cerkvi. V njem deluje številčna sekcija pohodnikov, ki se ob torkih odpravi na pohod po okolici kraja. To storijo v vsakem vremenu. Na občnem zboru so med drugim omenjali še načrte za ustanovitev turističnih pomladkov na obeh podružničnih šolah. BJ Plačilo sledi ZREČE - V občini, kjer priključujejo stavbe na novo čistilno napravo, so v petek izdali sklep o možnosti obročnega plačevanja komunalnega prispevka za priključitev nanjo. Občani bodo tako lahko plačali prispevek v največ štirih obrokih. Tako so se odločili zaradi slabega socialnega položaja precejšnjega števila občanov. V občinski upravi se namreč pripravljajo, da bodo izdali v tem mesecu odločbe o plačilu prispevka za priključitev na čistilno napravo. O tem so občane pisno obvestili novembra ter jim sporočili, da bo treba plačati za običajno dvosobno stanovanje, ki meri 53 kvadratnih metrov, 104 evre. Drugega mogočega prispevka, to je prispevka za priključitev na kanalizacijsko omrežje, v tej občini ne bo treba plačati. Na čistilno napravo je zaenkrat priključenih dve tretjini zmogljivosti, nanjo so najprej priključili mestne bloke. BJ Iskanje najboljše čistilne ŠOŠTANJ - Za uporabnike komunalnih dobrin in storitev so v prostorih Centralne čistilne naprave Šaleške doline odprli informativno pisarno, kjer lahko uporabniki dobijo vse potrebne informacije v zvezi z izbiro in vgradnjo male komunalne čistilne naprave. Strokovnjaki s tega področja bodo uporabnikom na voljo v informativni pisarni vsako sredo med 14. in 17. uro. Konec leta 2017 se bo namreč iztekel rok, do katerega morajo vsi lastniki hiš na območjih, kjer ni javne kanalizacije, obstoječe greznice zamenjati z malo komunalno čistilno napravo. Ker je na tržišču mnogo ponudnikov malih komunalnih čistilnih naprav, njihova kakovost pa je zelo različna, bodo strokovnjaki pomagali pri izbiri najbolj optimalnih možnosti za vgradnjo malih čistilnih naprav. Predsednik države v domu Vrnil se bo kot prostovoljec CELJE - V Domu ob Savinji so minulo sredo pripravili osrednjo slovesnost ob 40-letnici delovanja. Visok jubilej organizirane skrbi za starejše, ki vključuje tako inštitucionalno varstvo kot ponudbo različnih storitev starostnikom v domačem bivalnem okolju, v Celju združujejo s koncem temeljite obnove doma. V leta 1973 zgrajenem domu so najprej lahko ponudili oskrbo 119 starejšim, danes v njem živi 250 stanovalcev, od katerih jih ima 131 enoposteljno sobo. Celj- ski Dom ob Savinji je eden redkih v državi, ki ob inštitu-cionalnem varstvu starejšim ponuja tudi vse storitve pomoči v domačem bivalnem okolju. Tako poleg pomoči na domu za starejše v občinah Celje, Vojnik, Dobrna in Štore še vedno zagotavljajo storitve pomoči na daljavo, v domski dnevni center prihaja od leta 2004 dnevno do 28 obiskovalcev, le leto kasneje so v neposredni bližini doma odprli tudi 27 oskrbovanih stanovanj. Vse od konca 90. let prejšnjega stoletja so postopno prenavljali vse dom- ske prostore in dogradili tudi prizidek, obnova pa je trajala tako dolgo tudi zaradi tega, ker so v domu ves čas zagotavljali tudi čim bolj nemoteno bivanje starejšim. Dom ob Savinji se ves čas vključuje v življenje lokalnega okolja, zato so tako vodstvo doma kot tudi njegovi stanovalci izjemno ponosni na najvišje občinsko priznanje, zlati celjski grb, ki so ga prejeli pred leti. Odraz vpetosti v lokalno okolje je bil tudi program ob praznični slovesnosti, ki so ga pripravili malčki iz bližnje- ga vrtca ter dijaki srednje zdravstvene šole in bližnje I. gimnazije. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor, ki je stanovalcem Doma ob Savinji med drugim obljubil, da se bodo letos videli vsaj še enkrat. V dom bo namreč prišel kot prostovoljec in pomagal pri različnih opravilih, zaželel pa si je, da bi s katero od socialnih oskr-bovalk lahko obiskal tudi starostnike, ki še živijo na svojih domovih. IS Foto: JURE KRAVANJA V družbi direktorice Doma ob Savinji Bojane Mazil Šolinc si je predsednik države Borut Pahor ogledal domske prostore, najdlje časa pa se je zadržal v jedilnici, kjer je stisnil roko prenekateremu stanovalcu, z njimi klepetal in tudi zapel. MCC z novo direktorico CELJE - Potem ko je januarja dolgoletni direktor Celjskega mladinskega centra Primož Brvar prevzel vodenje družbe Nepremičnine Celje, je občinska komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade na začetku meseca objavila razpis za novega direktorja. Postopek imenovanja so mestni svetniki končali ta torek, ko so z večino glasov za novo direktorico MCC prepričljivo potrdili Glorjano Veber. Na razpis je komisija dobila sedem popolnih vlog in po proučitvi progra- mov poslovnega in programskega razvoja centra, ki so jih pripravili posamezni kandidati, z večino glasov sklenila, da je najprimernejša kandidatka za direktorico Glorjana Veber, ki je zadnje mesece skrbela za stike z javnostmi v mestni občini. Za predhodno mnenje so zaprosili tudi Svet zavoda MCC, ki je konec prejšnjega tedna presodil, da je ob Vebrovi primeren kandidat za vodenje mladinskega centra tudi Tadej Lebič, ki je kot v. d. direktorja MCC vodil po Brvarjevem odhodu. Komisija je zatem v torek mestnim svetnikom predlagala, da za direktorico imenujejo Glorjano Veber. Že dan kasneje, torej včeraj, je ta začela štiriletni mandat, v katerem želi nadaljevati doslej zastavljeno vizijo MCC. Ta je sledenje drugačnosti in temu, da je center prepoznaven v širšem slovenskem prostoru. »Moja naloga je, da s svežimi pristopi spodbujamo inovativne in eksperimentalne projekte, kar bo doprineslo ne le k večji prepoznavnosti centra, temveč tudi mesta. Hkrati sem prepričana, da bo to v center pripeljalo še več mladih.« IS NA KRATKO Pripravljajo položnice DOBJE - Občinska uprava je v teh dneh med drugim zaposlena z obračunom vodarine. Položnice izda enkrat na pol leta. Cene vode že približno deset let ostajajo enake, spreminjajo pa se cene različnih taks. Občina upravlja z vodovodom, v katerega je vključenih okoli 70 odstotkov občanov. Po besedah župana Franca Le-skovška se cena porabe vode zadnjih deset let ni podražila, saj zadošča za stroške, ki jih ima občina z vzdrževanjem vodovoda, spreminjajo pa se različne takse. »Voda je lahko cenejša, ker izviri na višini zagotavljajo gravitacijski pretok brez črpalk, zaradi česar nimamo stroškov z električno energijo. So pa zaradi višjih pritiskov pogostejše okvare v dolini, saj večkrat počijo cevi,« je značilnosti omrežja, ki so ga zgradile brigade in vojska v času, ko je bilo Dobje še krajevna skupnost, povzel Leskovšek. TV Mladi parlamentarci POLZELA - V osnovni šoli je bil prejšnji petek otroški parlament. Srečanje je bilo nadgradnja dejavnosti, ki so jih Polzelani pripravili v okviru tedna otroka. Predstavniki oddelčnih skupnosti so pod mentorstvom učiteljice Nataše Jesenko in ravnateljice Bernardke Sopčič razpravljali o razmerah v družbi. Razmišljali so o vrednotah, družini, neenakosti in obrobnih družbenih skupinah ter o možnostih za prihodnost. Opozorili so na težave, ki jih opažajo, in predlagali rešitve. Pogovor so vodile učenke Lana Šuster Štiglic, Neža Lesjak in Maša Krajnc. Izvolili so tudi osem delegatov za medobčinski šolski parlament. ŠO S potrjenim rebalansom PREBOLD - Svetniki so na zadnji seji potrdili rebalans letošnjega proračuna, ki so ga sicer pripravili že lani skupaj s proračunom za preteklo leto. Proračun za leto 2014 po novem znaša 4,4 milijona evrov, kar je za dober milijon več, kot so Preboldčani sprva načrtovali. V proračun so po novem vključili sredstva za dokončanje kanalizacije na območju Matk in Šešč, kar znaša približno 700 tisoč evrov. Prav tako so bili uspešni na razpisu za energetsko obnovo šole, vredno 380 tisoč evrov. Ena večjih investicij, ki so jo Preboldčani vnesli v proračun, je tudi nakup kombiniranega gasilskega vozila za preboldsko gasilsko društvo. Zanj bodo morali odšteti 222 tisoč evrov. ŠO Pred vrati nova naložba VRANSKO - Prostovoljno gasilsko društvo Vransko se pripravlja na nakup novega gasilskega vozila, ki ga zaradi dotrajanega obstoječega voznega parka nujno potrebuje. Občina je na portalu javnih naročil že objavila predhodno informativno obvestilo, ki mu bo v teh dneh sledila še objava naročila. Večino sredstev za nakup vozila, vrednega med 150 in 180 tisoč evrov, bo zagotovila občina, nekaj finančnih sredstev bo prispevalo tudi društvo. Gasilsko vozilo s cisterno za 2.500 litrov vode bodo vranski gasilci prejeli naslednje leto. ŠO Najprej mestni paviljon ŽALEC - Občina je v ponedeljek v avli doma II. slovenskega tabora pripravila razstavo idejnih rešitev za večnamenski mestni paviljon, gostinske vrtove in pokritje žalske tržnice. Ker so v občini želeli inovativno rešitev za ureditev starega mestnega jedra, so lani novembra pripravili razpis. Nanj je prispelo pet elaboratov. Ocenjevalna komisija je pregledala vse predloge in izbranim arhitektom podelila nagrade. Prednostna naloga občine bo zdaj izdelati mestni paviljon, medtem ko bo moralo pokritje tržnice nekoliko počakati. ŠO Prostovoljci v ospredju SOLČAVA - V organizaciji lokalnega tednika Savinjske novice so izbrali naj osebnosti v vseh zgornjesavinjskih občinah. V Solčavi je največ glasov zbrala Lilijana Robnik, ki deluje pri Rdečem križu, v Mozirju prostovoljka Terezija Plaznik, na Ljubnem pa gasilec Slavko Fludernik. V Lučah je slavil dr. Karl Gržan, na Rečici diakon Stanko Čeplak, v Gornjem Gradu zborovodkinja Anamarija Pečnik, v Nazarjah pa pa-tronažna sestra Sonja Herman Robnik. US Z lastno hidroelektrarno BRASLOVČE - Občina v teh dneh pričakuje Arsovo vodno dovoljene za delovanje male hidroelektrarne v kletnih prostorih kulturnega doma v Letušu. Hidroelektrarno, ki je pred petdesetimi leti služila kot vir energije za tovarno barv, ki je domovala v prostorih današnjega kulturnega doma, želi na podlagi javno-zasebnega partnerstva obnoviti. V najboljšem primeru bi po besedah župana Branimirja Strojanška hidroelektrarna lahko začela delovati že do konca letošnjega leta. ŠO Vse pod eno streho TABOR - V začetku februarja je v občinskem središču neuradno začela delovati skupna občinska pisarna, ki jo bodo uradno odprli konec meseca. V njej lahko občani uredijo občinske zadeve, in opravijo poštne in bančne storitve, turisti pa v turistični pisarni, ki prav tako deluje v sklopu občinske pisarne, dobijo vse potrebne informacije o občini in kupijo domače izdelke. Skupna občinska pisana je nastala kot odgovor na zaprtje pošte v Taboru. Občina se je odločila, da bo poštne storitve vzela pod svoje okrilje in jih združila z drugimi za kraj pomembnimi dejavnostmi. ŠO 10 KULTURA Baletniki osvojili Velenje Plesni umetnosti posvetili ves konec tedna - Znanje predstavilo več kot 250 plesalcev iz cele države Baletni copatki in elegantni gibi so ta konec tedna preplavili Velenje, ki je v soboto gostilo 8. revijo klasično baletnih šol in društev. Vikend plesa se je začel že dan prej s ponovitvijo predstave He, he, helium, balet pa so obiskovalci v nedeljo spremljali še na velikem platnu. Revijo, na kateri je sodelovalo več kot 250 plesalcev iz 21 slovenskih baletnih šol in društev, sta organizirala Društvo baletnih umetnikov Slovenije in Festival Velenje ob podpori ministrstva za kulturo. Plesalci med 9. in 19. letom so predstavili 27 kratkih plesnih točk v klasičnem ali neoklasičnem stilu, nekateri nastopi so zajemali tudi kombinacijo s sodobnimi plesnimi tehnikami. Plesalci so lahko nastopili le z eno koreografijo. Strokovna sodelavka Festivala Velenje Ana Godec je povedala, da je revija, ki sicer ni tekmovalne narave, nastala v želji po pregledu dela hitro rastočih centrov klasičnega baleta v Sloveniji. »Gre za pregled aktualne plesne produkcije iz vse Slovenije. Namen projekta sta tudi kulturna vzgoja in popularizacija plesne dejavnosti, da bi morda koga navdušili za to zvrst plesa.« Znova v helijevem balonu V petek se je na domači oder po odmevnem gostovanju SiDance v Južni Koreji in Makedoniji vrnila predstava He, He, Helium, ki skozi dramaturški proces postavlja vprašanja in ponuja odgovore o problemih, ki nad nami lebdijo kot helijev balon. Ana Godec je dejala, da predstava gledalca odpelje na plesno popotovanje po postju-goslovanskem kulturnem prostoru. Uspešna plesna koprodukcija makedonsko-nemškega koreografa Igorja Kirova, Festivala Velenje in Hiše kulture Celje je bila krstno uprizorjena marca lani, njena umetniška ekipa pa je nato odpotovala na različna gostovanja v tujini. Po petkovi ponovitvi v Velenju bosta sledila še gostovanje predstave v Krškem in nastop na uglednem festivalu Sarajevska zima 2014. Balet na platnu Velenje se je od konca tedna, posvečenega plesu, v nedeljo spet poslovilo s plesom, le da so bili gibi tokrat namesto na odru prikazani na velikem platnu. V mali dvorani Kina Velenje so najprej predvajali kratek izsek filma Spacebound v režiji Jurija Panjana, v katerem ple-šeta Velenjčanki Tina Benko Takole v baletni koreografiji oživijo pravljice. in Neža Jamnikar. Nato je sledila projekcija plesnega filma Paradox Movement Clash. Za njegovo režijo je poskrbel Marko Urbanek, producent pa je Kulturno društvo Center plesa iz Maribora. Film se odlikuje s posnetki na različnih lokacijah, snemanje pa so ote- ževali borba z vremenom, višina, gozdne korenine in železne konstrukcije. Številna plesalska zasedba, ki vključuje vse starostne skupine in različne plesne stile, prikaže vsemogočnost plesa v velikem kadru. TINA VENGUST Foto: Ksenija Mikor NA KRATKO Pobrisali prah z roke pravice LAŠKO - Tamkajšnji muzej je z novim letom začel projekt Vitrina meseca, s katerim želi vsak mesec predstaviti eno izmed posebnosti, shranjenih v depojih. Po predstavitvi laškega grba so minuli torej predstavili trško roko pravice. Trška roka pravice je znamenje, ki so ga v Laškem v srednjem veku sredi trga postavili na dan sejma. Postavitev lesene roke, ki je držala meč, so oznanili s pohodom po mestu, s piskačem, bobnarjem in strelom iz možnarja. Vse dokler je bila roka v času sejma izobešena, so smeli prodajati izdelke le določeni trgovci, ko pa so jo opoldan sneli, so smeli trgovati vsi. TV Otroci k pravljici PODČETRTEK - V Virštanju je bila v soboto prva pravljična ura, ki jo je pripravilo domače turistično kulturno društvo. Prve pravljične ure se je kljub izrednim vremenskim razmeram udeležilo deset otrok, pri čemer v društvu računajo, da jih bo v prihodnje še več. Pravljične ure bodo pripravljali vsako soboto vse do konca aprila. Poleg poslušanja pravljic načrtujejo za najmlajše krajane še ustvarjalne delavnice, prepevanje, plesne točke in gibalne igre. V Virštanju so pred nekaj leti podobne pravljične ure že imeli. BJ Pozimi o vrtu V Društvu baletnih umetnikov pravijo, da so baletni plesalci umetniki in umetnine obenem. Minulo soboto so si obiskovalci lahko ogledali 27 njihovih plesnih umetnin. Priporočamo Akademski kipar Anton Herman bo nocoj (v četrtek) ob 18. uri v Kvartirni hiši v Celju odprl razstavo Krajine, portreti, tihožitja, v sklopu katere bo razstavil slikarska in kiparska dela, ki jih je ustvaril v zadnjih desetih letih. Razstava bo razdeljena na dva dela - klasičnega in modernega. Med slikarskimi deli bodo prevladovale krajine, portreti in tihožitja ter med kiparskimi poleg portretov še figure in moderne skulpture. Anton Herman je sicer širši javnosti poznan predvsem po dolgoletnemu kiparskemu ustvarjanju, ki so ga zaznamovale tako javne skulpture kot izrazito zasebne plastike. Priredil je nad 50 samostojnih razstav tako doma kot v tujini. Tokratna razstava bo v Kvartirni hiši na ogled do 1. marca. ŠO VITANJE - V kraju je bila dobro obiskana čajanka z naslovom Na vrtu in okoli hiše, ki jo je pripravila konjiška splošna knjižnica. Upoštevana agronomka Ida Tepej iz Slovenskih Konjic je med drugim govorila o semenih in poudarila pomen doma pripravljenih, saj si »seme zapomni, v kakšnih razmerah je raslo«. V okviru predavanja je udeležencem razdelila nekaj semena radiča in spomladanske solate. Prav tako je podrobno predstavila pridelovanje različne solate, ki na območju Vitanja zelo dobro uspeva. Tepejeva je med predavanjem posebej pohvalila knjigo Skozi letne čase, ki jo je jeseni izdalo vitanjsko društvo kmetic Lipa. BJ KULTURA 11 V sklopu latinskih mašnih spevov je zazvenela pristna hvaležnost afriškega človeka do najvišjega božanstva - narave. »Na črni celini prav zaupanje vanjo in njene cikle oblikuje vsakdan nomada, poljedelca in celo tamkajšnjega izobraženca. Razumevanje afriške duše je za belega človeka skoraj nedoumljivo: njihov in naš svet se razlikujeta po vsebinah temeljnih življenjskih vrednot. Kdo si sploh zna predstavljati, kako pomemben in veselja, plesa ter vzklikov vreden je dež v puščavi, če je nam bolj pomembna barva sedežne garniture?« smo med drugim slišali na koncertu. Na Blagovni so minilo soboto odmevale afriške melodije. Utrip črne celine sredi bele zime Glasba kot glasnik duhovnega življenja in povezanosti ljudi Komorni zbor A Vista in Mešani pevski zbor Sonce sta minulo soboto v dvorani Podružnične osnovne šole Blagovna pričarala afriške ritme. Del koncerta Od Afrike do nas je bila tudi afriška maša, ki jo na naših odrih ne slišimo prav pogosto. Umetniški vodji zbora A Vista profesorici Tini Pečar se je ideja, da bi občinstvu predstavila afriško mašo, utrnila med poslušanjem črncev med opravljanjem verskega bogoslužja. Ker je njen zbor manjša zasedba, je k sodelovanju povabila še Mešani pevski zbor Sonce, katerega zborovodkinja je profesorica Andreja Ocvirk. Izbrali so afriško mašo ameriškega skladatelja Normana Luboffa. Ta je znan predvsem kot pisec ameriških filmskih klasik. Je pa nekaj svojega življenja preživel med afriškimi domorodci in bil tako prevzet nad njihovim življenjem, delom, verovanjem in osmišljanjem bivanja, da je napisal latinsko mašo, prežeto z afriškimi harmonijami in ritmi. Glas dopolnili klavir in tolkala Luboffova afriška maša je zgrajena podobno kot maše v našem verskem obredju. Sestavlja jo pet spevov - Kyrie, Gloria, Credo, Sanc-tus benedictus in Agnus dei. Prepevanje so minulo soboto spremljala tolkala, in sicer bongosi, džembe in marimba. Kot je povedala Pečarjeva, tako ritmična kot melodična tolkala nasploh izvirajo iz afriške kulture, saj so jih prva uporabljala prav tamkajšnja plemena. »Bobni, kot so bongosi in džembe, že po videzu spominjajo na tradicionalna afriška glasbila, marimba pa je pravzaprav naslednica oziroma sestra afriškega balafona. Gre za glasbilo, ki ga sestavljajo lesene palice različnih dolžin, z udarjanjem nanje pa nastane zvok.« Do polnejšega zvoka je pomagala tudi spremljava klavirja. O povezanosti med ljudmi Približno 40 pevcev združenih zborov je maši dodalo še tradicionalne zulujske pesmi, povezane z verova- njem in obredji življenjskih preizkušenj, kot so poroka in rojstvo. Vključili so še skladbe, v katerih se odražajo vera, ljubezen in smisel življenja človeka zahodnega sveta. Kot solisti so nastopili Eva Rožanc, Marko Golež, Jernej Krizman in Urška Pevec. Namen koncerta je bil med drugim predstaviti delček afriške kulture in zbuditi zavedanje o pomenu povezanosti afriških plemen. Medtem ko smo Evropejci kot svoje vrednote sprejeli osebne dosežke in individualnost, je tam po besedah Pečarjeve človeška skupnost poglavitni smoter posameznika. TINA VENGUST Foto: VID AUŽNER Iz sveta pod vodo SLOVENSKE KONJICE - V mestu so pripravili tridnevni festival podvodnega filma in fotografije, z naslovom Sprehodi pod morjem. Festival je bil že šesto leto. Najprej so predvajali filme za učence in dijake, za tem so odprli razstavo podvodnih fotografov iz Italije, ZDA, Rusije in Slovenije ter še razstavo otroških likovnih del. Na mednarodni natečaj je prispelo okoli tisoč otroških del, najboljša so predstavili širši javnosti. Festival so v soboto zaključili s predvajanjem podvodnih filmov, ki so jih posneli avtorji iz Italije, Belgije, Tajske, Srbije in Indonezije. Med festivalom so še opozorili na stoto obletnico potopitve ter 40-letnico dviga italijanske podmornice Nereida, ki je bila potopljena pri Palagruži. Festival je organiziral Plavalni klub Slovenske Konjice v sodelovanju z mestom. BJ Prva letošnja premiera RADEČE - Najmlajša skupina gledališkega društva je v petek, 31. januarja, v Domu kulture Radeče premierno prikazala predstavo Lepotica in zver. Mladi igralci so pripravili razgibano in barvito predstavo z obilo glasbenih vložkov in petja. Nastopili so v novih kostumih, podobnim tistim iz znane risanke Walta Disneyja. Posebno pozornost je režiserka Lucija Sirk namenila še zvočnim in svetlobnim učinkom. Cici skupino Gledališkega društva Radeče sestavlja 14 otrok, starih med 8 in 11 let. Skupina je bila ustanovljena pred tremi leti, prvič so mladi igralci na oder stopili lani, ko so odigrali predstavo Moj prijatelj dinozaver. TV NA KRATKO Upihnili peto svečko ŠENTJUR - Mladinski center letos obeležuje pet let delovanja. V tem času je med mladimi predvsem širil spoznanje o aktivnostih, ki jih ponuja zanje. Večje praznovanje se obeta poleti, so pa v mladinskem centru v teh dneh predstavili prvo iz serije tematskih člankov »Zgodbe«, s katero opozarjajo na obletnico. Zgodbe so povezane z različnimi obletnicami v Sloveniji in svetu. Prva se nanaša na 100 let od prvega filmskega nastopa Charlija Chaplina. Po besedah vodje Mladinskega centra Šentjur Lare Žmaher so zaposleni v zadnjih petih letih delovanja največ pozornosti posvetili umeščanju njihovega dela v zavest mladih. Kar nekaj izmed njih že uporablja storitve mladinskega centra. Veliko dela sodelavce v prihodnje čaka pri doseganju večje prepoznavnosti med uporabniki ter pri prepoznavanju njihovih potreb. Čeprav v centru poudarjajo, da prostor ni tisti, ki najbolj vpliva na njihovo delo, si za svoje delo želijo prostorov, ki bi bili nasploh na voljo za zbiranje mladih. Tako bi po besedah Žmaherjeve pripomogli k večji vključenosti ciljne skupine, za katero delujejo. Sedaj pa jo morajo na vse aktivnosti pozivati s pomočjo klicev, spleta in drugih načinov obveščanja. TV Podpora različnim programom ROGATEC - Občina je objavila javne razpise za sofinanciranje programov s področij kulture, turizma, športa in socialnih ter humanitarnih dejavnosti. V okviru vseh razpisov je skupaj rezervirala dobrih 77 tisoč evrov. Največ denarja, skoraj 45 tisoč evrov, bo občina razdelila na razpisu za sofinanciranje izvajanja športnih programov. Pomagala bo pri izvedbi športnih vsebin za otroke, mladino in študente, pri športni rekreaciji za občane in športu invalidov, prav tako bo sofinancirala vsebine kakovostnega in vrhunskega športa. Za kulturne programe in projekte s področja ljubiteljske kulturne dejavnosti občina letos namenja dobrih 16 tisoč evrov, zanje lahko kandidirajo izvajalci programov, ki opravljajo nepridobitno dejavnost in imajo tudi zagotovljene pogoje za njeno izvedbo. Podobni so pogoji za prijavo na razpis za področje turizma in ostalih dejavnosti promoviranja občine, za kar je namenjenih približno 10.500 evrov. Na razpisu za sofinanciranje izvajanja programov socialnih in humanitarnih dejavnosti - na voljo je malo manj kot 5.500 evrov - se lahko za denarno pomoč potegujejo nevladne, neprofitne organizacije in združenja ter zasebniki iz občine Rogatec, ki opravljajo to vrsto dejavnosti. Na vse štiri razpise se je treba prijaviti najkasneje do 3. marca. AD PIHALNI ORKESTER i Na pomoč tudi vojska Najprej ureditev razmer, nato ocenjevanje škode Poleg premierke Alenke Bratušek, ministra za obrambo Romana Jakiča in predstavnikov civilne zaščite je v sredo Zgornjo Savinjsko dolino »odkrila« tudi Slovenska vojska oziroma 72. brigada z 220 vojaki. Kar nekaj pripomb smo namreč slišali, da se je v Sloveniji premalo vedelo, s kako nemogočimi razmerami se ubadajo tudi v sedmih zgornjesavinjskih občinah, ki so v večjem delu šele v torek popoldne dobile prvi električni in komunikacijski stik s svetom. Premierka Bratuškova, ki je poleg Ljubnega obiskala Luče, Solčavo in Bele Vode nad Šoštanjem, je poudarila, da se je v Sloveniji znova izkazala velika solidarnost in da je najpomembneje, da se stanja normalizira, šele potem pa bodo ocenjevali škodo. Premierka je pozvala lokalne skupnosti, naj sodelujejo s civilno zaščito, saj bodo tako najlažje prišli do pomoči, tudi do pomoči Slovenske vojske. Ta sicer res nima, kot je poudaril minister Roman Jakič, motornih žag, pa tudi za delo v gozdovih ni usposobljena, vseeno pa bo pomagala po svojih močeh. URŠKA SELIŠNIK, foto: US V občini Ljubno bo pomagalo 30 vojakov, ki so včeraj zjutraj pred šolo čakali na nadaljnja navodila. V Spodnje Savinjski tarča hriboviti predeli Najhuje je bilo v Ložni-škem gričevju, severnih obronkih Posavskega hribovja in na Dobrovljah. V občini Žalec je najhuje v višje ležečih krajih, kot so Ponikva, Galicija, Zavrh in na drugi strani še Zabukovica ter Liboje. Na srečo izredno hudih nesreč ni bilo, je pa bilo veliko število občanov dlje časa brez elektrike. Vremenske razmere niso prizanesle niti naseljem v gričevnatem delu občine Polzela. Prebivalci Andraža, Založ, Do-briča in Podvina so bili brez elektrike več dni. Posledice vremenskih nevšečnosti občutijo tudi prebivalci občine Vransko. Najhuje je bilo v Zahomcah, Zajasovniku, Je-ronimu, Stopniku, Selu in na Tešovi. Podobno je bilo tudi v sosednji občini Tabor, kjer je bilo najhuje na hribovitem območju Lok in Miklavža. V občini Braslovče so se z največ problemi soočali na Dobrovljah, v občini Prebold pa na območju Marije Reke in Matk. Tudi na Konjiškem težav ne manjka Tudi tam so podrta številna drevesa, več cest je neprevoznih in nekateri občani so popolnoma odrezani od sveta. Največ težav tudi tam povzroča pomanjkanje električne energije, ki jo na tem območju zagotavlja Elektro Mari- bor. Najhuje je na območju Vitanja, kjer so številni brez elektrike že več dni. Elektrike še vedno nima več kot 700 odjemalcev, v temi so tudi v delu Zreč, kjer je brez elektrike okoli 470 odjemalcev. Delavci Elektra Maribor so vseskozi na terenu in napake odpravljajo, a pojavljajo se vedno nove, saj se drevje še vedno podira na električne kable, pod težo snega in ledu padajo tudi električni drogovi. V Šentjurju boj z neprevoznimi cestami Največ nevšečnosti so v Šentjurju povzročala podrta drevesa, ki so ovirala promet in zapirala ceste. Konec tedna je bilo po besedah poveljnikov šentjurske gasilske zveze in civilne zaščite Martina Cmoka in Igorja Gorjupa na terenu osem gasilskih društev, ki so sodelovala tudi s pripadniki štaba civilne zaščite. Več kot sto gasilcev je razre-zalo in odstranilo okoli 250 dreves. Drevesa, ovita v led, so se nevarno nagibala nad dvema hišama v Šentjurju, ogroženi sta bili tudi hiši na Ponikvi in v Dramljah. Največ težav na cestah sta led in žled povzročala v južnem delu občine. Gasilci so v noči z nedelje na ponedeljek zaradi povečane nevarnosti padanja dreves intervencijo prekinili. Pet gasilskih društev je drevesa na več cestnih odsekih znova začelo odstranjevati v ponedeljek zjutraj. Poveljnik civilne zaščite Igor Gorjup je povedal, da sta bila najdlje neprevozna odseka Šen-tjur-Loka in Loka-Hrastje. Največ težav z izpadom električne energije in posledično tudi vode je bilo prav tako v južnem delu občine, in sicer deloma v Gorici pri Slivnici, na Kalobju in v nekaterih višje ležečih vaseh. Nič kritičnega v Radečah Občani so minuli konec tedna večinoma mirno spali, saj so jim vremenske razmere prizanesle. Električni mrk so nekaj časa čutili le na Svibnem. Županja Rafaela Pintarič je dejala, da v Radečah na srečo niso čutili izrednih vremenskih razmer. Nekoliko več dela kot ponavadi so imeli zaposleni tamkajšnje komunale, ki so skrbeli za prevoznost cest. Uspešno so jih očistili, večje poledice zato ni bilo. Drevesa so pod težo ledu klonila večinoma v višje ležečih krajih. V Laškem so jo dobro odnesli V večjem delu občine ves konec tedna niso zabeležili večjih nevšečnosti, so pa bili dlje brez elektrike prebivalci Jurkloštra, Šentruperta in Grahovš. Po besedah poveljnika Civilne Zaščite Laško Jožeta Senice so zaposleni Elektra Celje večini občanov do nedelje zvečer zagotovili nemo- teno napajanje z električno energijo. Manjše težave, ki so se pojavljale čez dan, so sproti odpravljali. V noči na ponedeljek so brez elektrike ostali prebivalci Jurklošta, Šentruperta in Grahovš. Težave so vse od jutra odpravljali gasilci in elektro služba. Tudi ceste so bile po zaslugi ekip gasilcev in civilne zaščite normalno prevozne kljub ledu in žledu. So pa v želji, da bi zagotovile varnost otrok, v ponedeljek šole v občini zaprle svoja vrata. V Dobju strah zaradi strmih cest Minuli ponedeljek je bila polovica občine brez elektrike, druge težave, povezane z vremenom, pa so uspešno reševali sproti, tudi s pomočjo prostovoljnih gasilcev in pogodbenih vzdrževalcev cest. Župan občine Franc Le-skovšek je povedal, da so polomljeno drevje s cest odstranili, ceste pa posuli, kar je bilo zaradi njihove strmine ponekod zelo nevarno opravilo. V šoli in vrtcu sta se pouk in varstvo začela uro kasneje, tudi šolski prevozi so imeli enourni zamik. Ker so bile brez elektrike bazne postaje, so občani občutili kar nekaj prekinitev interneta in mobilnega omrežja. Po besedah Leskovška so lokalne ceste in javne poti normalno prevozne, težave so v začetku tedna imeli le še na nekaterih manjših stranskih odsekih. TV, AD, ŠO NA KRATKO Trasa za daljnovod ŠMARTNO OB PAKI - V kulturnem domu so pred dnevi predstavili osnutek državnega prostorskega načrta za daljnovod 2 x 400 kV Šoštanj-Podlog. Predstavniki ministrstva, Elesa in projektanti so maloštevilnemu občinstvu predstavili traso daljnovoda, ki ga postavljajo za potrebe bloka 6 v Termoelektrarni Šotšanj, in vpliv na okolje po njegovi rekonstrukciji. Ker bo prostorski načrt sprejet v enofaznem postopku, so možne pripombe le še do nedelje. Predvsem prebivalce Velikega Vrha, ki stanujejo v neposredni bližini trase daljnovoda, pozivajo, naj pregledajo državni prostorski načrt, ki je razgrnjen v prostorih občine. US Pomoč občanom REČICA OB SAVINJI - Podobno kot drugod bodo tudi v tej občini lastniki nepremičnin prejeli informativno obvestilo Gursa o podatkih za svoje nepremičnine. Tudi zato so na spletnih straneh občine objavili seznam zadev, v zvezi s katerimi se lastniki obrnejo neposredno na občino oziroma na upravno enoto in druge organe in ne na Gurs, če se s prevzetimi podatki ne bodo strinjali. Gre za podatke o osebni služnosti, javnem dobrem, dejanski rabi zemljišč in številnih drugih vprašanjih, ki bodo v prihodnje zanimala posamezne občane. US Zmaga zelene bratovščine MOZIRJE - Eden bolj zanimivih obračunov, ki ga pripravljajo že nekaj let, je tekmovanje med domačimi ribiči in lovci v igranju šnopsa. V vsaki ekipi je bilo po osem zagrizenih kvartopircev, vsaj pa je odigral po štiri partije. Seveda na turnirju ni manjkalo smeha in natančnega spremljanja hudičevih podobic, znova pa so na veliko razočaranje članov Ribiške družine Mozirje slavili člani Lovske družine Mozirje. Ne vemo pa čisto natančno, kdo se je tolažil s tistim rekom, da kdor nima sreče v ljubezni, jo ima pa v kartah. US Referendum bo LUČE - Svetniki so v četrtek po dolgotrajni razpravi odločili, da bodo za gradnjo obvoznice in s tem izvedbo pro-tipoplavnih ukrepov razpisali posvetovalni referendum, ki bo sredi aprila. Na seji je bilo od 11 prisotnih 9 svetnikov, proti odločitvi o izvedbi referenduma pa je glasoval samo eden. Sklepov vnaprej niso pripravili, gradivu sta priložena zapisnik zadnje delavnice v Ljubljani in pojasnilo župana Cirila Rosca, zakaj se delavnice ne bo udeležil. Župan Rosc je bil prepričan, da je bilo v Ljubljano povabljenih premalo zagovornikov obvoznice. Sicer za predvideno obvoznico v letošnjem državnem proračunu ni predvidnega denarja, v direkciji za ceste pa so tudi sklenili, da ne bodo nadaljevali aktivnosti, dokler se stališča domačinov ne poenotijo. US Nadarjeni učenci na delavnicah LJUBNO - V osnovni šoli so gostili nadarjene učence vseh zgornjesavinjskih šol, ki so dodatna znanja pridobivali na različnih delavnicah. Tako so mladim predstavili japonščino in Japonsko, v drugi delavnici so mladi pripravljali modno revijo s spremno besedo v angleščini. Učiteljica Zvonka Kladnik je učencem spregovorila o naravi sporov in načinih reševanja konfliktnih položajev. Posebej so govorili o filozofiji kot vedi. Udeleženci zadnje delavnice so obiskali podjetje KLS Ljubno, kjer so se preizkusili v laserskih meritvah in programiranju robotov. Delavnice za nadarjene pripravljajo na pobudo svetovalnih delavk, vsako srečanje pa gosti druga šola. US Čebelarji v ospredju GORNJI GRAD - Dolgoletnega predsednika čebelarske družine Franca Bezovška, ki je svojo funkcijo opravljal kar tri mandate, je po volilnem občnem zboru zamenjal Janez Fale. Kot je Bezovšek izpostavil v poročilu o delu, so gornje-grajski čebelarji dobro in veliko delali, ob čemer so se predvsem lani soočali tudi s slabo medeno letino. V ospredje so postavili vprašanje, kako popestriti letošnje dogajanje na tradicionalnem Čebelarskem prazniku. Nekdanji predsednik Bezovšek sicer ostaja podpredsednik, vendar bo veliko pozornosti namenil dokončanju knjige, v kateri ne bo manjkalo izkušenj, ki jih je pridobil v dolgih letih čebelarskega dela. US Comur Izobraževanje Koga? OGLASNA PRILOGA MARKETINGA NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE Razmislek za prihodnost Pred mladimi odločitev o tem, kaj bodo delali v življenju Z lanskih informativnih dnevov na Ekonomski šoli Celje Na šolskem ministrstvu so januarja objavili razpisa za vpis bodočih srednješolcev in študentov visokih šol in fakultet, v naslednjih dneh bo sledila še objava razpisa za študij v višješolskih izobraževalnih programih. Mladi imajo tako v naslednjih tednih čas, da razmislijo in se odločijo, kako bodo nadaljevali svoje šolanje, prvi pa odločitev sprejemajo bodoči študenti, saj je prvi prijavni rok vpisa v 1. letnike študijskih programov visokih šol in fakultet odprt že od 5. februarja. Oba razpisa - tako za vpis v srednješolske izobraževalne programe in dijaške domove za šolsko leto kot tudi za vpis v visokošolske strokovne in univerzitetne študijske programe - za šolsko in študijsko leto 2014/15 sta objavljena na spletni strani šolskega ministrstva. Podrobneje so mlade že ali pa še bodo v teh dneh z možnostmi nadaljevanja šolanja seznanili v osnovnih in srednjih šolah, ki jih zdaj obiskujejo, v pomoč pri odločanju pa bodo tudi informativni dnevi, ki jih bodo vse srednje, višje in visoke šole ter fakultete pripravile v petek, 14. februarja, dopoldne in popoldne ter v soboto, 15. februarja, dopoldne. Posamezne šole bodo pripravile še dodatne predstavitve, zato se je o teh in o natančnih urah najbolj pametno pozanimati kar na spletni strani šole, ki bodočega dijaka ali študenta najbolj zanima. IS Foto: arhiv NT (SHERPA) Novost na področju višješolskega izobraževanja v Celju V študijskem letu 2014/2015 bomo na Šoli za horti-kulturo in vizualne um etnosti Celje pričeli izvajati nov višješolski strokovni program, ki je hkrati tudi edini v Sloveniji za redne študente, in sicer snovanje vizualnih komunikacij in trženja. Študijski program je zasnovan interdisciplinarno, predvsem pa so v programu združene vsebine vizualnih umetnosti in tržnega komuniciranja. Program zagotavlja veliko projektnega dela in praktičnega izobraževanja. Program spodbuja kreativno razmišljanje in je primeren za vse tiste, ki iščejo izzive in razvijanje talentov s področja oblikovanja, vizualnih komunikacij in trženja. Študijski program traja 2 leti za redni in 2 leti in pol za izredni študij. V program se lahko vpišejo vsi, ki so uspešno zaključili srednješolsko izobraževanje. Informativni dan o študiju bo v petek, 14. februarja, ob 11. in 15. uri in v soboto, 15. februarja, ob 9. uri na naši šoli. Posebnost višješolskega programa je praktično izobraževanje, ki ga študenti opravljajo v tujini ali doma v različnih podjetjih, ki se ukvarjajo z grafičnim oblikovanjem, trženjem, pospeševanjem prodaje in vizualno komunikacijo ter različnimi načini oglaševanja. Možnosti zaposlitve: v podjetjih (tudi lastnih) kjer strokovni timi sodelujejo pri načrtovanju, oblikovanju, predstavitvi in trženju novih storitev, proizvodov, programov in izdelkov. V letošnjem študijskem letu bomo vpisali 35 rednih in 30 izrednih študentov. Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti - Višja strokovna šola Ljubljanska cesta 97 3000 Celje www.hvu.si referat@hvu.si tel. 03 428 59 08 03 428 59 10 t3 o M 0 01 kC^^i HORTIKULTUF m^r^M vizualne umi Celje mts> VABILO NA INFORMATIVNI DAN • Cvetličar 1 Petek, 14. februar. • Vrtnar 1 ob 9.00 in 15.00 • Hortikulturni tehnik I Sobota, 15. februar, • Aranžerski tehnik 1 ob 9.00 VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ' Hortikultura ■ Snovanje vizualnih komunikacij in trženja - novo Petek, 14. februar, ob 11.00 in 15.00 Sobota, 15. februar, ob 10.00 TRADICIJA JE NA NAŠI STRANI. ZNANJE TUDI. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA. Ljubljanska cesta 97, 3000 Celje, Tel: (03) 428 59 00 - tajništvo Obiščite našo spletno stran 14 IZOBRAŽEVANJE Aktivno preživljanje prostega časa mladih in starejših je namen Regijskega centra medgeneracijskega druženja. Regijski center medgeneracijskega druženja Javni zavod Socio Kocenova ulica 8 3000 Celje tel: 03 4924042 e-mail: socio@siol.net Regijski center medgeneracijskega druženja je začel delovati junija 2012. S svojo široko paleto aktivnosti želi zadovoljiti potrebe starejših ljudi v tesni povezavi z mlajšimi generacijami. Naš namen je, da ljudem ponudimo medgeneracijsko druženje, aktivno preživljanje prostega časa in širitev socialne mreže. S tem pripomo-remo h kakovostnejšemu obdobju staranja. Regijski center medgeneracijskega druženja starejšim uporabnikom ponuja pomoč pri preživljanju prostega časa z različnimi oblikami športnih aktivnosti, z ustvarjalnimi delavnicami, MEDIJSKI POKROVITELJ: NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE računalniškimi tečaji, vajami za urjenje spomina, plesi, pohodi, literarnimi krožki, ogledi filmov ipd.). Mlajši pa se družijo s starejšimi ob primernih dejavnostih: medgeneracij-ske družabne igre, inštruira-nje. Srednji generaciji je na razpolago pomoč družini pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja, mlajši in brezposelni pa se vse pogosteje vključujejo v tovrstne dejavnosti z namenom, da niso izključeni iz okolja. Občane in občanke informiramo o ponudbi storitev regijskega centra in novostih, ki so zanimive za posamezne generacije. Prav tako jih osveščamo o aktualnih temah, kot je na primer ničelna toleranca do nasilja, posameznikom svetujemo o ponudbi storitev v lokalni skupnosti, pomagamo pri reševanju težav s pomočjo strokovnjakov prostovoljcev in brezplačnega telefonskega svetovanja. Nudimo izobraževanja o obvladovanju padcev, kako se aktivno starati, ohranjati zdravje, kako olajšati delo pri oskrbi starejšega družinskega člana ipd. V okviru Regijskega centra za medgeneracijsko druženje delujejo tri skupine za pomoč, in sicer: za pomoč starejšim, samopomoč svojcem obolelih za demenco in skupina za laktacijo in dojenje. Promocijsko besedilo Prvi v Sloveniji smo pričeli tudi izvajati program za finančno opismenjevanje starejših ljudi, saj so pogosto žrtve različnih finančnih prevar. V srednjo šolo V Sloveniji v letošnjem šolskem letu zaključuje osnovno šolo 17.280 učencev in učenk, kar je 360 manj kot lani. Savinjska regija ob Posavski in No-tranjsko-kraški sodi med tiste tri regije, ki imajo pozitivne kazalnike števila bodočih dijakov. Osnovno šolo namreč na Celjskem zaključuje 7 učencev več kot lani. V Sloveniji je za bodoče srednješolce razpisanih 23.160 vpisnih mest na srednjih šolah, v Savinjski regiji bo 2.418 devetošolcev lahko izbiralo med 3.252 razpisanimi mesti. V srednjih šolah na Celjskem sta mladim na voljo tudi dva »nova« izobraževalna programa - in sicer tehnik varovanja v Ekonomski šoli Celje (doslej so se za ta poklic mladi lahko šolali le v Ljubljani in Mariboru) ter ga-stronomsko-turistični tehnik v Srednji poklicni in strokovni šoli Zreče Šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče. V Sloveniji je več kot lani razpisanih mest v programih nižjega poklicnega izobraževanja (640), v programih srednjega strokovnega oziroma tehniškega izobraževanja (9.052), v programih splošnih gimnazij, torej gimnazija, klasična gimnazija in gimnazija s športnim oddelkom (5.826) ter v programih strokovnih gimnazij, kamor sodijo tehniška, umetniška in ekonomska gimnazija (1.474), 26 mest manj kot lani pa je razpisanih v programih srednjega poklicnega izobraževanja (6.168). Predpisan vpisni postopek Za bodoče dijake je tudi letos predpisan poseben vpisni postopek, v njem pa so določeni tudi najpomembnejši datumi. Tako se morajo deve-tošolci, ki se želijo vpisati v v program, za katerega je treba izpolnjevati posebne vpisne pogoje oziroma je treba za sprejem opraviti preizkus nadarjenosti ali spretnosti, za ta preizkus prijaviti do 5. marca, preizkuse pa bodo v srednjih šolah izvedli med 18. in 22. marcem. Prijave za vpis bodo v srednjih šolah sprejemali do 4. aprila, najkasneje do 10. aprila pa bodo v šolskem ministrstvu na svoji spletni strani objavili podatke, koliko je prijav za vpis po posameznih programih oziroma šolah. Tudi letos bodo bodoči dijaki imeli do 25. aprila čas za prenos prijav v druge srednje šole, zatem pa bo znano, v katerih srednjih šolah bo omejitev vpisa, katere bodo dobile morebitne dodatne oddelke, prav tako pa tudi, v katerih zaradi premalo prijavljenih kandidatov posameznega programa ne bodo izvedli. V katerih šolah bo vpis omejen, bodo devetošol-ci izvedeli najpozneje do 3. junija. Druga polovica junija bo v srednjih šolah v znamenju vpisovanja novincev, saj morajo ti izbrani šoli do 19. junija posredovati dokazila, da izpolnjujejo vpisne pogoje. Tisti, ki bodo izpolnjevali vse vpisne pogoje in bodo izbrani v prvem krogu izbirnega postopka, bodo tudi vpisani, v šolah z omejitvijo vpisa v posamezne programe pa bo sledil izbirni postopek in nato vpis; pri čemer bodo spodnje meje prvega kroga izbirnega postopka znane 20. junija, drugega kroga pa 27. junija. Učenci, ki tudi v drugem krogu ne bodo izbrani in tisti, ki se bodo za nadaljevanje šolanja odločili šele kasneje, se bodo najkasneje do 29. avgusta še lahko vpisali v tiste srednje šole, kjer bodo še imeli prosta mesta. IS Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru vabi k vpisu vštudijska programa I. stopnje: Visokošolski strokovni študijski program Energetika (I. bolonjska stopnja) Univerzitetni študijski program Energetika (I. bolonjska stopnja) Informativna dneva: v petek, 14. februarja, ob 10.00 in 15.00 ter v soboto, 15. februarja, ob 10.00, v prostorih fakultete v Krškem in Velenju. Priključi se tudi ti! www.re.um.si FÄKUUE1ÄZA BSRGEIKD krško - velenje IZOBRAŽEVANJE 15 Za varnost in turizem V Celju in Zrečah nova srednješolska izobraževalna programa Devetošolci, ki se v teh dneh odločajo o tem, kaj bi radi delali v življenju, imajo na Celjskem na voljo dva nova srednješolska izobraževalna programa. Novost je program tehnik varovanja, ki ga je razpisala Ekonomska šola Celje. Doslej so se tehniki varovanja lahko šolali le v Ljubljani in Mariboru. Ne sicer novost, saj ga mladim ponujajo že v Celju in Velenju, pa je program gastro-nomsko-turistični tehnik, ki ga je šolsko ministrstvo razpisalo v Srednji poklicni in strokovni šoli Zreče Šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče. Po združitvi nekdanje srednje ekonomske in poslov-no-komercialne šole so se v enotni Ekonomski šoli Celje novega programa razveselili zato, ker pričakujejo povečan vpis novincev. Kot je znano, že kar nekaj zadnjih let med mladimi upada zanimanje za poklice s področja ekonomije in trgovine, za katere izobražujejo v tej šoli. Program tehnik varovanja je zato priložnost, da v šolo pritegnejo tudi mlade, ki jih zanima drugo poklicno področje. Glede na to, da se bo v Celju že jeseni začela šolati prva generacija inženirjev varovanja v Višji strokovni šoli Ekonomske šole Celje, je program zanimiv tudi za tiste, ki že ob koncu osnovne šole vedo, da bodo šolanje nadaljevali tudi na višji stopnji. Pravšnji za turistično okolje V novem šolskem letu bodo v Srednji poklicni in strokov- ni šoli Zreče ob strojnih tehnikih, inštalaterjih strojnih inštalacij in oblikovalcih kovin - orodjarjih izobraževali tudi gastronomsko-turistične tehnike. Kot pojasnjuje vršilka dolžnosti ravnateljice šole Jasmina Mihelak Zupančič, so novega programa zelo veseli. »Živimo v kraju, kjer je močno zasidrana industrija, zlasti kovinskopredelovalna. Močno gospodarstvo dopolnjuje turistično zelo razvito okolje, kjer bo po končanem šolanju dovolj dela za naše gastronom-sko-turistične tehnike,« pravi in dodaja, da ne gre zgolj za znane zreške terme in smučišče ter rekreacijski center na Rogli, temveč je v okolici tudi veliko zasebnih gostinsko-tu-rističnih zmogljivosti, zlasti turističnih kmetij. Vrnitev gostinstva Čeprav z novim šolskim letom v Zrečah program gastronomsko-turističnega tehnika uvajajo na novo, za šolo vendarle ni povsem nov. Že pred leti so namreč vpisovali dijake tudi v gostinske poklice, ves čas pa so ti ostali v ponudbi programov za izobraževanje odraslih. V šoli imajo zato vse materialne pogoje za izvedbo tako teoretičnega kot tudi praktičnega pouka. Kot še pravi Jasmina Mihelak Zupančič, učitelji stika z gostinskim področjem niso ohranjali zgolj s poučevanjem odraslih, temveč so tkali tudi različne mednarodne povezave in sodelovali v različnih projektih, tako da bi ohranjali prepoznavnost šole tudi na področju gostinstva in turizma in ne le strojništva. IS, foto: arhiv NT (TimE) I LJUDSKA eanlMlBniMcalJDtDMle. Sttnwt TeSelonKOai 428-67-50 Telela«: [031428-6J-58 CEUE VABIMO K VPISU • osnovna šola za odrasle • predšolska vzgoja - PT in SSI • logistični tehnik - PTI • maturitetni tečaj • trgovec, računalnikar TEČAJI IN DELAVNICE • tečaji tujih jezikov in priprava na mednarodne certifikate • računovodstvo, računalništvo, desetprstno slepo tipkanje • težka gradbena mehanizacija • slovenščina za tujce - priprava za izpit • upravljavci centralnih naprav • delavnice za osebno rast • retorika NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE • računovodja; knjigovodja; posrednik za nepremičnine • hišnik; polagalec talnih oblog; socialni oskrbovalec na domu • cestni preglednik, vzdrževalec cest • preglednik manj zahtevnih električnih inštalacij BREZPLAČNO OBIŠČITE TUDI • CIPS - Center za informiranje in poklicno svetovanje • SSU - Središče za samostojno učenje • Borzo znanja - izmenjava znanj, spretnosti, izkušenj • Center medgeneracijskega učenja ODDAJAMO UČILNICE IN POSLOVNE PROSTORE INFO: inf0@lu-celje.si; 03 428 67 50; 064 125 137 V Zrečah na novo uvajajo program gastronomsko-turističnega tehnika. »Veseli smo močne podpore celotnega turističnega gospodarstva v okolju. Ta se ne kaže zgolj v tem, da je zagotovljenih dovolj mest za izvajanje praktičnega usposabljanja pri delodajalcih, temveč tudi v podpori pri nakupu strokovne literature in delovnih oblačil za naše bodoče dijake,« pravi Jasmina Mihelak Zupančič. V Centru medgeneracijskega učenja so lani ribali zelje. (Foto: GrupA) Vseživljenjsko učenje www.lu-celje.si Ljudska univerza Celje je mednarodna ustanova, ki omogoča kvalitetno in prijazno izobraževanje, usposabljanje in osebnostno rast v skladu z načeli VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA. Obiskovalcem vseh starostnih skupin sta na voljo Središče za samostojno učenje, Borza znanja in Center medgeneracijskega učenja. Mlajši lahko obiščejo CIPS - Center za informiranje in poklicno svetovanje. Ljudska univerza Celje sodeluje pri številnih domačih in mednarodnih projektih. Poleg formalnih oblik izobraževanja nudi tudi neformalne oblike izobraževanja in pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije. Velik poudarek dajejo v Ljudski univerzi Celje področju osebne in poslovne odličnosti, zato boste pri njih našli tudi bogato ponudbo različnih tečajev in delavnic. Promocijsko besedilo Vabimo k vpisu v programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 2014/2015: • zdravstvena nega (SSI, štiriletni program] • zdravstvena nega (PTI, 3+2) • bolničar/negovalec [SPI, triletni program) • kozmetični tehnik (SSI, štiriletni program) Izvajamo tečaje: • zdravstveni reševalec/zdravstvena reševalka - • maser/maserka • Pediker/pedikerka • vizažist/vizažistka • maniker/manikerka NOVO Izvajamo tudi postopke za preverjanje in potijevanje Nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Pristopite k preverjanju in potijevanju NPK in si pridobite poklic: • zobozdravstveni asistent/zobozdravstvena asistentka - NOVO • zdravstveni reševalec/zdravstvena reševalka - NOVO • maser/maserka • pediker/pedikerka • vizažist/vizažistka • maniker/manikerka Pridružite se nam na enodnevnih delavnicah s področja nege, dietne prehrane in kozmetike: • pomoč pri premeščanju delno pomičnih in nepomičnih oseb • nega bolnika na domu • dietna kuhinja: Prehrana sladkornega bolnika • dietna kuhinja: Brezglutenska dieta • Učenje za vsak dan • nega rok in nohtov Informativni dan za mladino in odrasle bo v petek, 14. februarja 2014, ob 9. in 15. uri ter v soboto, 15. februarja 2014, ob 9. uri. 16 IZOBRAŽEVANJE Varovanje in umetnost Edina nova višješolska programa v Celju Šolski minister Jernej Pikalo je konec januarja podal soglasje k vpisu rednih in izrednih študentov v 28 višjih strokovnih šol po Sloveniji. Med obstoječimi študijskimi programi sta le dve višji strokovni šoli dobili nova študijska programa, in to obe v Celju. Tako bodo v Višji strokovni šoli Ekonomske šole Celje oktobra lahko začeli študirati bodoči inženirji varovanja, v Višji strokovni šoli Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje pa se bodo kot edini v Sloveniji lahko vpisali redni študenti v program snovanje vizualnih komunikacij in trženja. »V teh časih ni bilo enostavno v Celje pripeljati nov višješolski program,« pravi ravnatelj Višje strokovne šole Ekonomske šole Celje Bojan Sešel, ki je prepričan, da jim je v šoli uspelo zaradi kakovosti višješolskega izobraževanja, ki ga v drugih študijskih programih izvajajo že od oktobra 2000. V študijskem letu 2014/15 bodo v študijski program varovanje vpisovali le izredne študente, in sicer so dobili v Celju soglasje ministrstva za 50 vpisnih mest, v Rogaški Slatini in v Mozirju pa za po 20 vpisnih mest. Zunanji strokovnjaki za strokovne predmete Za splošne predmete novega študijskega programa imajo v »Naši diplomanti se bodo lahko zaposlili na različnih delovnih mestih. Tako bodo lahko varnostniki oziroma telesni stražarji, skrbeli za varovanje ljudi in premoženja, prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk, javnih zbiranj, upravljanje z varnostno nadzornim centrom, načrtovanje varnostnih sistemov in izvajanje sistemov tehničnega varovanja,« našteva zaposlitvene možnosti inženirjev varovanja ravnatelj Bojan Sešel. šoli dovolj lastnih predavateljev, za strokovne predmete pa so poiskali strokovnjake iz Celja in širše regije. Zlasti so jim pri tem pomagali v različnih podjetjih in inštitucijah s področja varnosti. Diplomanti, ki bodo uspešno zaključili izobraževanje v novem programu, bodo pridobili naziv inženir varovanja, usposobljeni pa bodo za načrtovanje in organiziranje zasebnega varovanja in različnih dogodkov ter prireditev, za katere so predpisani posebni ukrepi varovanja. Prav tako tudi za nadzor in varno izvajanje zasebnega varovanja, naročanje in uporabo projektne in tehnične dokumentacije, za sodelovanje pri izdelavi posameznih načrtov varovanj, seznanjeni pa bodo tudi s taktiko varovanja z orožjem in taktiko varovanja z vozili ter tehničnimi sredstvi za varovanje oseb in premoženja. Zaposlitev bodo tako lahko našli v različnih službah varovanja ali družbah za varnostne sisteme, detektivskih agencijah ali večjih gospodarskih družbah, ki potrebujejo strokovnjake s področja varovanja. Na Celjskem po podatkih Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja delujejo štiri večje družbe za varovanje, V Celju sta to Prosignal in Sintal Celje, v Velenju pa Gorenje Varovanje in HTZ Velenje. Tudi za redne študente Novost na področju višješolskega izobraževanja v Celju je tudi program snovanje vizualnih ko- »Delo bodo naši diplomanti našli v podjetjih, kjer oglašujejo in promovi-rajo izdelke in se ukvarjajo z vizualno komunikacijo. Prepričana sem, da bo marsikdo med njimi postal tudi samostojen snovalec dekoracij interierja in eksterierja,« pravi ravnateljica Nada Reberšek Natek in dodaja, da ima šola za izvajanje praktičnega izobraževanja sklenjene dogovore s podjetji iz vse Slovenije. munikacij in trženja, ki ga bodo v študijskem letu 2014/15 kot edini v Sloveniji izvajali za redne študente v Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Z ministrstva so dobili soglasje za 65 vpisnih mest, od tega 35 mest za redne in 30 mest za izredne študente. Kot pravi ravnateljica Višje strokovne šole Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Nada Reberšek Natek, bo v novem programu poudarek na znanjih s področja pospeševanja prodaje in komercialnega poslovanja, ob tem pa seveda tudi snovanja dekoracij notranjih in zunanjih prostorov, risanja in slikanja. Študenti se bodo naučili kreativnega mišljenja v trženju, razvijali bodo sposobnosti za komercialno fotografijo, spoznavali tehnike in materiale in se seznanili z recikliranjem v oblikovanju. Kot še dodaja, študijski program spodbuja kreativno razmišljanje in je primeren za vse tiste, ki iščejo izzive in razvijanje talentov s področja oblikovanja, vizualnih komunikacij in trženja. Posebnost tega programa je tudi praktično izobraževanje, ki ga bodo študenti opravljali v različnih delovnih sredinah, ki se ukvarjajo z grafičnim oblikovanjem, trženjem, pospeševanjem prodaje in vizualno komunikacijo ter različnimi načini oglaševanja širom po Sloveniji, lahko pa tudi v tujini. IS, foto: arhiv NT _Q O Zeleni znak kakovosti za Ljudsko univerzo Šentjur Ljudska univerza Šentjur je ena redkih izobraževalnih ustanov za odrasle, ki ne ponuja srednješolskih in visokošolskih programov, ampak večje število brezplačnih neformalnih izobraževanj za odrasle in uspešno sodeluje na razpisih evropskih socialnih sredstev. O poslanstvu zavoda je spregovorila Jelka Godec, direktorica Ljudske univerze Šentjur. Kakovost je pri vas na prvem mestu ... Ljudska univerza Šentjur je januarja znova prejela potrdilo Andragoškega centra Slovenije o podeljeni pravici do uporabe zelenega znaka kakovosti. Zeleni znak kakovosti ni le nagrada za delo, temveč motivacija za nadaljnji razvoj ter sistematično in stalno skrb za kakovost. Pravico do njegove uporabe ima le 39 izobraževalnih organizacij v Sloveniji. Ste organizacija za izobraževanje odraslih, pa vendar se pri vas srečujejo vse generacije. Ob večjem številu brezplačnih splošnih neformalnih izobraževanj za odrasle ves čas izvajamo programe nacionalnih poklicnih kvalifikacij, programe za iskalce zaposlitve in številne druge. Poseben utrip nam daje univerza za tretje življenjsko obdobje. V času počitnic pa je živahno na brezplačnih otro- Jelka Godec: »Zeleni znak kakovosti ima le 39 izobraževalnih organizacij v Sloveniji.« ških ustvarjalnih delavnicah, otroci so k nam vabljeni tudi ta konec meseca. Javnost vas pozna predvsem po uspešno zaključenih projektih. Katere so vaše trenutne aktivnosti? Smo vodilni partner v projektu Glazier - future challenges (Steklarstvo - izzivi prihodnosti) v okviru programa Vse-življenjsko učenje, sektorski program Leonardo da Vinci, akcija Prenos inovacij. V projektu sodelujejo partnerji iz Slovenije (Steklarna Rogaška, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje), Italije, Nemčije in Češke. Projekt prenavlja poklicne standarde za steklopihalca in steklobru-silca, dolgoročno želi zagotoviti, da bo steklarstvo v Slovenji ohranilo svojo konkurenčnost in zaposlenost delavcev. Tudi sicer stremimo k projektom, ki nudijo večjo fleksibilnost in mobilnost na trgu dela ter razvoj poklicne in osebne kariere in hkrati k tistim, ki skozi vse-življenjsko učenje zagotavljajo osebni razvoj. LJUDSKA UNIVERZA ŠENTJUR Mestni trg 5, Šentjur 03 747 16 70, 031 718 261 info@lusentjur.si IZOBRAŽEVANJE 17 Spet več družboslovcev V šolskem ministrstvu so objavili tudi razpis za vpis v visoke strokovne šole in fakultete. Za bodoče študente so v prihodnjem študijskem letu na voljo vpisna mesta za 281 študijskih programov v javnih visokošolskih zavodih, ob tem pa še 20 konce-sioniranih študijskih programov, za katere študentom ni treba plačevati šolnine. Za vpis v 1. letnik je za domače bruce in tiste iz držav Evropske unije razpisanih 19.121 vpisnih mest, in sicer 15.657 mest za redni študij in 3.464 mest za izredni študij, za preostale bodoče študente pa še 1.750 vpisnih mest. V letošnjem razpisu za vpis po merilih za prehode v višje letnike ni predvidenih dodatnih vpisnih mest, prav tako teh ni tudi za vzporedni vpis in vpis na mesta za diplomante za redni študij. S tem so v ministrstvu sledili resoluciji o nacionalnem programu visokega šolstva do leta 2020, ki določa, da je posameznik upravičen do brezplačnega študija na prvi stopnji zgolj v enem študijskem programu. V primerjavi z lanskim razpisom visokošolski za- vodi razpisujejo 695 vpisnih mest manj, od tega skoraj 600 mest manj za izredni študij. Podobno kot že lani je tudi tokrat razpisanih manj mest v visokošolskih strokovnih študijskih programih in nekaj več za univerzitetni študij. Za razliko od lani, ko je bilo močno povečano število vpisnih mest za tehniške in naravoslovne študijske programe, je letos na predlog posameznih visokošolskih zavodov spet več vpisnih mest za družboslovje in humanistiko. Novost: eVŠ Kandidati za vpis na dodi-plomski in enoviti magistrski študij v Sloveniji se lahko letos prvič prijavljajo preko enega mesta na javne in zasebne visokošolske zavode. Prijavni roki se bodo v eVŠ odpirali, kot bo to predvideno z razpisi za vpis v posamezne visokošolske zavode, prvi so odprti že od 5. februarja. Za delovanje eVŠ skrbijo v ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, z enotno prijavo za vpis pa bodo imeli kandidati eno informacijsko točko o ponudbi javno veljavnih visokošolskih študijskih programov v Sloveniji. eVŠ-prijava je tesno povezana z eVŠ-evidencami visokošolskih zavodov in študijskih programov, kar predstavlja tudi velik korak v boju proti fiktivnim vpisom. Na spletnem portalu eVŠ se bodo bodoči študenti lahko prijavili na dva načina; s kvalificiranim digitalnim potrdilom ali z uporabniškim imenom in geslom, ki ga bo posameznik dobil na tem spletnem portalu ob vstopu v prijavo. Trije prijavni roki Tako kot za bodoče dijake bodo tudi za bodoče študente informativni dnevi 14. in 15. februarja, prvi prijavni rok, ki se je začel 5. februarja, pa se bo zaključil 5. marca. Konec aprila bodo obveščeni o tem, koliko je prijav v posamezne visokošolske oziroma univerzitetne programe, potem pa bo treba čakati na rezultate mature. To bo še posebej negotovo za tiste, ki bodo izbrali programe, za katere bo zanimanje večje od števila razpisanih mest. Negotovosti pa bo konec 25. julija, ko bodo znani rezultatih prvega roka izbirnega postopka. Drugi prijavni rok bo trajal od 22. do 29. avgusta, nato pa bo povsem na začetku študijskega leta sledil še tretji rok neposredno v visokih šolah in fakultetah. IS Od kmetijskega izobraževanja do izobraževanja na področju prehranske verige Šolski center Šentjur je šola z več kot stoletno tradicijo. Pouk se je na takratni kmetijski šoli začel 3. januarja 1910. Prizadevanja za ustanovitev tovrstne šole na Štajerskem so se začela že leta 1903. 27. marca 1907 je Deželni zbor naložil nalogo lokalnim oblastem, da najdejo lokacijo za šolo in potrebna zemljišča. Ko so postavili nova poslopja po vzoru zgradb kmetijske šole Grottenhof, pridobili zemljišča in imenovali tudi prvega ravnatelja Ivana Belleta, je bila leta 1909 ustanovljena kmetijska šola, v začetku leta 1910 pa se je začel tudi pouk. Šola je sprejela 26 dijakov. Za ustanovitev je bil zaslužen tudi takratni župan trga Šentjur dr. Avgust Ipavec. Vzponi in padci Kot vsaka šola je tudi ta doživela vzpone in padce. Tako so leta 1931 kmetijski šoli dogradili gospodinjsko šolo in čez leto dni začeli tudi z izobraževanjem gospodinj. Razen izobraževanja kmečkih fantov in deklet je bila naloga šole tudi izvajanje različnih tečajev. Med 1. svetovno vojno v šoli ni bilo pouka, le-ta se je ponovno začel 1918. Med 2. svetovno vojno so imeli enoletno kmetijsko in gospodinjsko šolo v nemškem jeziku. Ob koncu vojne se je v šolo vselila nemška bolnišnica, po koncu vojne pa se je šola preimenovala v deželno živinorejsko šolo. Šola je doživljala združevanja in razdruževanja in zelo različna poimenovanja (Kmetijska šola Št. Jurij ob južni železnici, Splošna kmetijska šola in Kmetijsko gospodinjska šola, Kmetijska šola Šentjur pri Celju, Kmetijski izobraževalni center Celje, Srednja kmetijsko živilska šola Celje ...). Na svojo samostojno pot se je ponovno podala leta 1997, ko je prišlo do razdružitve Srednje vrtnarske, kmetijske in gospodinjske šole. Uradni naziv šentjurske šole je bil Kmetijska in gospodinjska šola Šentjur. Leta 2002 je Kmetijska in gospodinjska šola Šentjur postala zavod z dvema organizacijskima enotama, Srednjo poklicno in strokovno šolo ter Višjo strokovno šolo. Leta 2004 se je šola preimenovala v Šolski center Šentjur. Srednješolski in višješolski programi Danes se dijaki in študenti v Šolskem centru Šentjur izobražujejo na področju prehranske verige. V tem šolskem letu se izobražuje 723 dijakov in študentov. Javni zavod je sestavljen iz dveh organizacijskih enot: Sre- dnje poklicne in strokovne šole in Višje strokovne šole. Srednješolski programi so: naravovarstveni tehnik, kmetijsko podjetniški tehnik, živilsko prehranski tehnik, mehanik kmetijskih in delovnih strojev, slaščičar, pek in pomočnik v bi-otehniki in oskrbi. Na Višji strokovni šoli izvajajo naslednje izobraževalne programe: upravljanje podeželja in krajine, ži-vilstvo in prehrana, gostinstvo in turizem ter naravovarstvo. Druge dejavnosti Poleg rednih in izrednih izobraževalnih programov pa Šolski center Šentjur ponuja tudi vrsto storitev in dejavnosti. Že vrsto let v zavodu deluje šola vožnje. Sprva je bilo mogo- Šola v zadnjem času z vračanjem zemljišč vzpostavlja tudi samooskrbo s pridelavo in predelavo pridelkov in izdelkov, ki se porabijo v šolski kuhinji. če pridobiti le F-kategorijo, od leta 2008 pa tudi B-kategorijo. Svojim dijakom nudijo posebne popuste, cena ure vožnje pa je tudi za druge zelo ugodna. Tistim, ki že imajo opravljen izpit za B-kategorijo, nudijo opravljanje tečaja varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki in kandidati si na ta način pridobijo izpit za traktor. Direktive iz varstva rastlin so v Sloveniji zelo stroge. Vsi kmetovalci vrtičkarji, ki želijo kupiti škropiva ali katerakoli fitofarmacevtska sredstva ter z njimi rokovati, morajo imeti opravljen osnovni ali nadaljevalni tečaj iz varstva rastlin za izvajalce ukrepov, s poudarkom na varni uporabi škropiv. Tudi ta tečaj lahko opravijo v Šolskem centru Šentjur. Promocijsko besedilo Nudijo tudi testiranje škropilnic, setev travinj, tečaj za nosilce turističnih dejavnosti, pridobitev kmetijskih znanj, peko peciva po naročilu, na vrtnariji vam nudijo tudi pestro izbiro balkonskega cvetja, raznih aranžmajev in po želji tudi zasaditev. Informacije: www.se- SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA Šolski center Šentjur, Srednja poklicna in strokovna šola v šolskem letu 2014/2015 razpisuje naslednje izobraževalne programe: 1. ŠTIRILETNI PROGRAMI - Živilsko prehranski tehnik - Kmetijsko podjetniški tehnik - Naravovarstveni tehnik 2. TRILETNI PROGRAMI - Mehanik kmetijskih in delovnih strojev - Slaščičar -Pek - Pomočnik v biotehniki in oskrbi 4. PROGRAM 3+2 - Živilsko prehranski tehnik (3+2) - Kmetijsko podjetniški tehnik (3+2). Vabljeni na informativna dneva: v petek, 14. februarja, ob 9.00 in 15.00 in soboto, 15. februaija, ob 9.00 VIŠJA STROKOVNA ŠOLA v študijskem letu 2014/2015 razpisuje naslednje višješolske programe: - UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE - inženir kmetijstva in krajine - ŽIVILSTVO IN PREHRANA - inženir živilstva in prehrane - GOSTINSTVO IN TURIZEM - organizator poslovanja v gostinstvu in turizmu - NARAVOVARSTVO - inženir naravovarstva. Šolski center Šentjur, Cesta na kmetijsko šolo 9, 3230 Šentjur Vabljeni na informativne dneve: v petek, 14. februarja, ob 11.00 in 16.30 in soboto, 15. februarja, ob 10.30 sobota, 1. marec ob 10.00 18 IZOBRAŽEVANJE Kakovostna fakulteta s konkurenčno šolnino Fakulteta za komercialne in poslovne vede (FKPV) Izjemna dodana vrednost študija na Fakulteti za komercialne in poslovne vede je, da študentom na poti k novemu znanju in aktualnim kompe-tencam pomagajo številni vrhunski strokovnjaki, ki se dnevno srečujejo z različnimi situacijami v poslovnem okolju. Tako študentje teoretične modele in pristope lažje povežejo z realnim okoljem. Fakulteta za komercialne in poslovne vede (FKPV) je fakulteta s sodobno vizijo, z izjemnimi, v prakso usmerjenimi programi in fleksibilnim študijskim sistemom. Velik poudarek daje sodelovanju z družbeno-gospodarskim okoljem, ki se kaže v obliki okroglih miz z aktualnimi tematikami, raziskovalnih projektov, vključevanja strokovnjakov iz prakse v izobraževalni proces fakultete in na druge načine. Trije praktično naravnani študijski programi Sicer pa je FKPV v slovenskem merilu po številu štu- dentov ena večjih visokošolskih ustanov v zasebni lasti. Svoje programe izvaja tako v matični enoti v Celju (kjer izvaja tudi redni študij) kot tudi v dislociranih enotah po vsej Sloveniji (Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Murska Sobota, Kranj in Slovenj Gradec). Študentje se lahko odločajo med tremi aktualnimi in praktično naravnanimi študijskimi programi: komerciala, turizem in poslovna informatika. Na vseh treh je študij na dodiplomski, magistrski in doktorski ravni. Trenutno na FKPV študira približno 2.000 študentov, vsega skupaj pa se je do sedaj za njihove študijske programe odločilo že 2.500 bodočih diplomiranih ekonomistov, poslovnih informatikov, organizatorjev turizma, magistrov poslovnih ved, informatike, turizma ter doktorjev znanosti. Študij prilagojen tudi izrednim študentom Organizacija študija je prilagojena tudi izrednim študentom, saj so predavanja v popoldanskem času in ob koncih tedna. Fakulteta je zelo aktivna pri omogočanju mednarodne dimenzije študija, kar je za današnje čase velika dodana vrednost. Pogosto v procesu sodelujejo gostujoči predavatelji iz tujine, v svoji sredi pa boste srečali tudi študente, ki so pri nas na polletni mednarodni študijski izmenjavi. Posebnost v študijskem letu 2014/2015 Fakulteta bo 15 dijakom, ki se bodo vpisali v 1. letnik rednega študija študijskega programa komerciala 1, turizem 1 in poslovna informatika 1, omogočila brezplačen študij 1. letnika v primeru, da so v srednji šoli v 4. letniku ali na splošni maturi ozi- roma poklicni maturi v šolskem letu 2013/14 dosegli odličen ali prav dober učni uspeh. Prednosti študija na FKPV - akreditirani, javno veljavni in aktualni študijski programi, možnost študija na I., II. in III. bolonjski stopnji, - privlačen, praktično usmerjen študij, - konkurenčna šolnina, možnost plačila šolnine na 10 oziroma 11 obrokov, - šest enot po Sloveniji, - vrhunski slovenski in tuji strokovnjaki iz prakse, - lastna založba in knjižnica, e-gradiva, - vključevanje študentov v znanstvenoraziskovalno delo, možnost študija ali opravljanja prakse oziroma določenih študijskih obveznosti v tujini -FKPV ima podpisane pogodbe z visokošolskimi zavodi v Grčiji, Belgiji, Španiji, Turčiji, na Portugalskem, Poljskem, Slovaškem, Hrvaškem in v Latviji. Nasvet bralcem: za nadaljevanje študija ni nikoli prepozno To še posebej velja v današnjih časih, ko se bo počasi večina aktivnega prebivalstva sprijaznila z dejstvom, da je nujno vseži-vljenjsko učenje. O tem, kdaj je pravi čas za nadaljevanje študija, ni nobenega dvoma - danes je dan, ko se je treba odločiti, če le imate pogoje za vpis, možnost, priložnost, čas in seveda vaše trenutne življenjske okoliščine ne govorijo proti temu, da boste lahko zadevo izpeljali. Več informacij o FKPV lahko dobite na spletni strani www.fkpv.si ali na brezplačni telefonski številki 080 20 26. Vljudno vabljeni na informativna dneva 14. in 15. februarja 2014 na vseh enotah FKPV po Sloveniji. fakulteta za komercialne in poslovne vede INFORMATIVNI DNEVI 2014/2015 Podelitev diplomskih listin V četrtek, 30. januarja, je bila v Narodnem domu v Celju 20. podelitev diplomskih listin diplomantom Fakultete za komercialne in poslovne vede. Diplomske listine je 167 diplomantom dodiplomskih študijskih programov komerciala, turizem in poslovna informatika podelila dekanja izr. prof. dr. Marjana Merkač Skok. Do danes je na FKPV svoj študij zaključilo 2.800 dodiplomskih študentov ter 320 študentov podiplomskega (bolonjske-ga magistrskega) študija. Med diplomanti sta priznanji za najboljši študijski uspeh prejeli diplomantki Tea Turk (program turizem) ter Tjaša Trinker (program komerciala). Študentkama še enkrat iskreno čestitamo. Prireditev so popestrili nastopajoči iz Glasbene šole Celje ter plesalci Plesnega vala. Promocijsko besedilo www.fkpv.si i moiJEa števtlka 7«.fl0 20 26) 14. in 15. februar Visokošolski študijski programi prva stopnja: Komerciala Poslovna informatika Turizem Magistrski študijski programi druga stopnja: Komerciala Poslovna informatika Turizem Doktorski študijski program tretja stopnja: Poslovne vede Operacijo razvoja novih študijskih programov Pošto™ informatika inTurizem delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okvirv Operativnega programa razvoja človeških virov 2007-2013, razvojno prioritete 3:»Razvoj človeških virov in vseživijenjskega učenja«; prednostne usmeritve 3.3 »Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva«. Dekanja Marjana Merkač Skok Celje • Ljubljana • Maribor • Nova Gorica • Murska Sobota • Kranj • Slovenj Gradec Kako do postelje? Bodoči dijaki, ki se bodo odločili za šolanje v kraju, ki je precej oddaljen od njihovega doma, bodo lahko tudi v prihodnjem šolskem letu med tednom bivali v dijaških domovih. V letošnjem razpisu za vpis v dijaške domove po Sloveniji sta za novince predvideni skupaj 2.502 mesti. To je sicer 74 mest manj kot jih je bilo razpisanih lani, a glede na to, letos v dijaških domovih biva 1.510 novincev, je prostih postelj oziroma sob na voljo dovolj. Tudi prijavnice za vpis v dijaški dom morajo novinci v izbrani dom poslati do 4. aprila, do 10. aprila pa jih bodo iz dijaškega doma, v katerega se bodo vpisali, obvestili o možnosti bivanja in nadaljnjem postopku vpisa, sicer pa bo vpis trajal do 27. junija, v jesenskem roku pa do 30. septembra. Na Celjskem imajo dijaki možnost bivanja v dijaških domovih v Šentjurju (za novince je razpisanih 21 prostih mest), Rogaški Slatini (46 mest), Velenju (26) in Celju (100). V Velenju in Celju, kjer bo dijaški dom prihodnje šolsko leto deloval pod okriljem Srednje šole za gostinstvo in turizem, imajo proste sobe tudi za študente. IS, foto: arhiv NT (GrupA) V celjskem dijaškem domu imajo proste sobe tudi za študente. V petek je v Celju padel Splavarski most, a nova Splavarska brv bo končana predvidoma do konca marca. Splavarski most je padel V petek porušili Splavarski most, Partizanska cesta v Celju bo za promet spet zaprta v marcu CELJE - Potem ko so sredi decembra za promet znova sprostili Partizansko cesto ob desnem bregu Savinje, cesta poteka skozi mestni park in je bila neprevozna vse od začetka lanskega poletja, so v petek porušili še konstrukcijo starega Spla-varskega mostu. Kot je bilo načrtovano že ob začetku postavljanja nove Splavarske brvi, ki jo v Celju gradijo v okviru ukrepov za zagotavljanje večje poplavne varnosti na porečju Savinje, so staro konstrukcijo mostu porušili, šele ko je bila v celoti končana spojitev nove konstrukcije brvi, ki je sestavljena iz posameznih 16-metrskih sklopov. A del na tem območju tudi po podiranju starega Splavar- skega mostu in odstranitvi betonskih temeljev in nosilcev, ki so zasidrani v strugo Savinje, na tem območju še ne bo konec. Nova Splavar-ska brv naj bi bila v celoti končana do konca marca. V tem mesecu bo v sklopu dokončanja vseh del predvidena še ena krajša popolna zapora prometa na Partizanski cesti. Kot pojasnjuje Mi- ran Gaberšek z občinskega oddelka za okolje in prostor ter komunalo, bo ta potrebna zaradi končnega asfaltiranja ceste in izvedbe talnih obe-ležb. Zapora bo predvidoma trajala en teden, gradbinci pa jo bodo pravočasno najavili, prav tako bodo ustrezno označili tudi obvoze. IS Foto: SHERPA Za zamudo krivijo tudi državo CELJE - Ni samo občina kriva, da se sanacija kupov nevarne zemljine na območju Stare cinkarne tako dolgo vleče. Pri tem nosi del odgovornosti tudi država, kjer občina v minulih letih ni imela pravega sogovornika niti finančne pomoči za reševanje problema. Tako je teden dni po tistem, ko je Evropska komisija sporočila, da bo vložila tožbo zoper Slovenijo, ker ni spoštovala rokov za ureditev dveh nelegalnih odlagališč z nevarnimi odpadki v Celju, novinarjem pojasnil celjski župan Bojan Šrot. Zavrnil je očitke, da občina v teh letih ni nič naredila za sanacijo območja Stare cinkarne, in to podkrepil z obsežnim kronološkim pregledom aktivnosti od leta 2004. Problem bi bil lahko po njegovem rešen že leta 2010, če bi vlada takrat razglasila območje za degradirano in bi zemljine, ki jo je CMC izkopal pri komunalnem urejanju, ne bilo treba reševati kot nevaren odpadek, to je z odvozom v tujino ali ustrezno predelavo. Dejstvo namreč je, da tudi po sanaciji izkopane zemljine območje ne bo nič manj onesnaženo s težkimi kovinami, kot je bilo doslej in da problem zahteva celovit pristop. Tako pa naj bi do jeseni podjetje Stonex, ki so ga izbrali na razpisu, po pridobitvi potrebnih dovoljenj in soglasij predelalo odpadni material. To bo občino stalo 1,1 milijona evrov. Župan je ob tem poudaril, da občina pričakuje enake kriterije pri obravnavi obeh deponij, tako tiste v Buko-vžlaku, ki je v pristojnosti države, kot tiste, ki jo morajo urediti sami. Inšpekcija je namreč le njim pred kratkim naložila 10 tisoč evrov kazni za zamudo pri sanaciji. TC V vseh minulih letih naj bi v urejanje prostorske dokumentacije, raziskave ter študije za sanacijo Stare cinkarne občina vložila že okrog 800 tisoč evrov. Delavci že na terenu ROGAŠKA SLATINA - Čeprav je Direkcija RS za ceste ob decembrskem podpisu pogodbe napovedala, da bo začela kolesarsko stezo med Rogaško Slatino in Podčetrtkom graditi šele spomladi, je za dela izkoristila že suh in topel začetek januarja. Stroji trenutno zaradi snega mirujejo, a nekaj dela je že opravljenega. Na območju slatinske občine so začeli delati na odseku, dolgem dober kilometer. Poleg zakoličenja kolesarske steze so določena dela opravili tudi na cestišču, ki je na posameznih odsekih že brez asfalta, zato je potrebna posebna previdnost. V občini upajo, da bo vsaj del steze od Rogaške do odcepa proti Vonarju pri mejnem prehodu Rajnkovec končan do julija. Kolesarska steza, ki je del daljinske kolesarske povezave med Mariborom in Čatežem, bo na območju občin Rogaška Slatina in Podčetrtek dolga dobrih 12 kilometrov, projekt pa je ocenjen na 6,3 milijona evrov. 85 odstotkov denarja bo prispevala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. AD Rekorden proračun ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina je dobila proračun za letošnje leto. Občinski svet ga je soglasno podprl, v občinski upravi pa ob tem poudarjajo, da je rekorden. Proračun je težak skoraj 17 milijonov evrov, medtem ko je lanska realizacija znašala manj kot 12 milijonov evrov. Naložbam občina letos namenja dobrih sedem milijonov evrov. Po besedah župana Jožeta Čakša mora občina plačati še lanske velike naložbe, in sicer obnovo kulturnega doma, ceste Šent-vid-Spodnja Ponkvica in poslovilne vežice na Sladki Gori. Med letošnjimi največjimi naložbami našteva projekt oskrbe s pitno vodo v porečju Sotle, gradnjo pločnika na Belem in energetsko obnovo knjižnice in centralnega vrtca v Šmarju pri Jelšah ter šole na Sladki Gori. Občina je v proračun uvrstila tudi gradnjo čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja v Mestinju, za kar bo poskušala pridobiti evropsko pomoč. Načrtuje še prodajo zemljišč v okolici dvorca Jelšingrad, ki bi lahko prinesla okoli tri milijone evrov. Ta denar bo razporedila šele, ko oziroma če bo prodajo res izvedla. AD NA KRATKIO Iz hleva tržnica BISTRICA OB SOTLI - V središču kraja nameravajo letos obnavljati nekdanji Čepinov hlev, kjer želijo urediti tržnico. Občini je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo projekt odobrilo, vendar čakajo še na podpis pogodbe o financiranju. Nekdanja Čepinova »štala« je dolgo služila kot hlev in ključavničarska delavnica, nato jo je občina odkupila. Tam namreč želijo urediti tržnico za prodajo domačih kmetijskih pridelkov. Stavbo so počistili, poskrbeli za različno dokumentacijo ter se prijavili na razpis za Razvoj regij. V nekdanjem hlevu nameravajo obnoviti streho, zamenjati stavbno pohištvo ter urediti notranje prostore. Gre za projekt posavskih občin z naslovom Posavska špajza, po katerem je predvidena ureditev tržnic v šestih občinah, kjer želijo vzpostaviti lokalno trajnostno oskrbo s hrano. Bistriški občini je odobrenih 80 tisoč evrov, občina mora plačati le davek na dodano vrednost. BJ Obmejna lega se splača KOZJE - V občini bodo letos uporabili evropski denar za razvoj območij ob meji s Hrvaško za tri različne projekte. Razpis za izvajalca so že objavili. Občina Kozje s Hrvaško ne meji neposredno, vendar je v desetkilometrskem obmejnem pasu. Zato ima pravico kandidirati za obmejni denar. Letos bo tako prejela za razvoj obmejnega območja več kot dva milijona evrov. Med tremi projekti, ki jih bo občina izvajala letos, je tudi rekonstrukcija ceste skozi Lesično proti Zagorju, kjer so prvo fazo del opravili lani. Za to cesto so izvajalca izbrali že lani. Poleg tega bodo letos opravili rekonstrukcijo ceste iz Buč proti Bučki Gorci do Verač, za kar trenutno iščejo izvajalca. Med tremi letošnjimi projekti je prav tako posodobitev ceste od gradu Podsreda do Osredka ter naprej do meje z občino Brežice. BJ Na Lipi kanalizacija ŠTORE - V občini potekajo priprave na gradnjo kanalizacije za blokovsko naselje Lipa. Občina je v preteklih dneh že objavila javni razpis za izvajalca. Če ne bo zapletov, bi začeli delati konec marca. Na Lipi bodo tako zgradili del nove kanalizacije, razbremenilni objekt in povezavo z rajonskim zbiralnikom. Občini je uspelo pridobiti na razpisu za Razvoj regij približno pol milijona evrov evropskih sredstev, vrednost celotne naložbe znaša sedemsto tisoč evrov. Z novo kanalizacijo bo naselje Lipa priključeno na celjsko čistilno napravo. BJ Strelišče končno občinsko SLOVENSKE KONJICE - Zemljišča v Konjiški vasi, ki so na območju zapuščenega strelišča, so postala občinska last. Država se je lastništvu odpovedala. Pogodbo med občino in obrambnim ministrstvom sta podpisala obrambni minister Roman Jakič in župan Miran Gorinšek. Danes zapuščeno strelišče je namreč zgradila in uporabljala nekdanja občinska teritorialna obramba, pozneje je prešlo v last države. Z njim je upravljalo ministrstvo za obrambo, ki ga je občina k prenosu lastništva pozvala že leta 2003. Na zemljiščih strelišča je namreč vodni vir za okoli štiristo občanov, ki ga je občina dolžna zaščititi. Ocenjena vrednost zemljišč, ki jih je ministrstvo za obrambo brezplačno preneslo na občino Slovenske Konjice, znaša 92 tisoč evrov. BJ Možnost bi radi izkoristili DOBRNA - Za predvideno nadaljevanje gradnje kanalizacije po občini se je na javni razpis za izvajalca javilo sedem ponudnikov. Rok se je iztekel konec januarja. V dobrnski občini imajo nekaj kanalizacije že zgrajene, nekaj jo je v gradnji in mora biti končana julija, poleg tega pa želi občina izkoristiti še eno možnost. Za nadaljevanje gradnje kanalizacije se namreč želi občina prijaviti na državni razpis za neporabljena evropska sredstva, ki je bil objavljen decembra. Na razpis se bo mogoče prijaviti marca, vendar mora občina imeti izbranega izvajalca. Za nadaljnjo kanalizacijo ima pravnomočno gradbeno dovoljenje že pridobljeno, za 1,4 milijona evrov vreden projekt pa je mogoče pridobiti 85 odstotkov evropskih nepovratnih sredstev. Na razpisu bodo upoštevali vrstni red oddaje vlog. Če bo občini uspelo, bo gradila dodatno kanalizacijo za Klanc, za preostanek občinskega središča ter za območji Vrbe in Vinske Gorice. BJ 20 KRONIKA Na 112 tudi do dva tisoč klicev Tudi medsosedska pomoč z agregati V Regijskem centru za obveščanje Celje so prvi dan, ko sta sneg in žled začela povzročati prve težave, sprejeli več kot dva tisoč klicev občanov za pomoč. Včeraj in v ponedeljek pa povprečno tisoč. Ljudje javljajo, kje vse podrta drevesa povzročajo neprevoznost cest ali ogrožajo stanovanjske objekte. Največ klicev je zaradi izpada elektrike, občani in krajani namreč sprašujejo za agregate, da bi si zagotovili elektriko vsaj za osnovne potrebe. Vendar zaloga agregatov ni tolikšna, da bi zadostila vsem potrebam. Kot pravi vodja celjske regijske izpostave uprave za zaščito in reševanje Silvester Šrimpf, so nekaj agregatov, ki so namenjeni večji dobavi električnega toka, zagotovili v občini Šoštanj in Vitanje, kjer so jih najbolj potrebovali. Gre za agregate, ki so jih dobili na podlagi mednarodne pomoči. So pa ves čas v stiku z vodstvi ostalih občin, kjer si z agregati sosedje tudi medsebojno pomagajo, da prebrodijo krizne trenutke. Največ težav še vedno pesti predvsem prebivalce višje ležečih naselij, kjer so še vedno brez elektrike. »Na terenu je še vedno več sto enot gasilcev, vojakov, delavcev zimske službe in elektro služb. Slednji postopoma vključujejo gospodinjstva spet v sistem dobave električne energije,« razlaga Šrimpf. Včeraj so gasilci z vojsko, delavci cestnih podjetj in gozdarji odstranjevali zaradi žleda uničena drevesa v občinah Nazarje, Ljubno in Gornji Grad ter na cestnih povezavah v smeri Črnivca in Radmirja. Na voljo tudi 113 Uprava RS za zaščito in reševanje te dni še vedno zbira podatke iz občin o številu poškodovanih objektov, avtomobilov in ostali škodi, ki sta jo povzročila sneg in žled. Številka regijskega centra za obveščanje, od koder preveže-jo klice ali obvestijo ustrezne službe v primeru prošnje za pomoč, je 112. V teh dneh se je povečalo tudi število klicev v Operativno komunikacijski center Celje na številko 113. Na policiji domnevajo, da bo več klicev tudi v prihodnjih dneh, zato občanom sporočajo, da jih lahko tudi na to številko - ki je sicer namenjena nujnim primerom - obvestijo, kje je morda še treba odpraviti posledice povzročene škode zaradi snega ali ledu. Vse enote, od policije, reševalcev, gasilcev in zimskih služb, so namreč v takšnih primerih komunikacijsko povezane. SIMONA ŠOLINIČ Agregati in sol so šli za med Če doma še premoremo kakšno svečo in baterijsko svetilko, so celjski trgovci povečano zanimanje opazili predvsem za agregate in sol za posipanje. Vodja trgovine Inpos Bogdan Tržan je povedal, da so ljudje minuli ponedeljek množično povpraševali po agregatih. Toliko, kot so jih imeli na zalogi, so jih takoj tudi prodali, novo pošiljko pa so dobili dva dni kasneje. Ves konec tedna so občutili izredno zanimanje za nakup soli za posipanje tal. V soboto in nedeljo so prodali vso zalogo, skupaj kar 15 ton. Posebnega povpraševanja po svetilkah, baterijah in pečeh na trdo gorivo ni bilo. Pri naročanju agregatov so imeli v mislih, da jih ne potrebujejo profesionalci, ampak individualni potrošniki, prevelikih količin pa kljub trenutnemu povpraševanju niso upali naročiti na zalogo. »Povpraševanje po agregatih je bilo sploh v nedeljo nenormalno. Prodali smo vse, kar smo imeli na policah in v skladišču, naredili smo tudi prenos iz trgovin na Hrvaškem, preostanek smo prodali še v ponedeljek dopoldne,« je povedala namestnica vodje trgovine Baumax Mateja Oset. Največ zanimanja za sol za posipanje je bilo v nedeljo, ko je tega izdelka tudi zmanjkalo, novo pošiljko so prejeli v torek. Kupci so spraševali tudi po pečeh na drva in pečeh, ki jih je možno priklopiti na plinsko jeklenko, vendar peči Baumax ne prodaja. Nekaj več je bilo v nakupovalnih košaricah baterijskih svetilk in sveč. TV Gromozanska škoda v gozdovih Zagotovo bodo posledice najdlje čutili lastniki gozdov, saj je tudi ogromno drevja na Celjskem še vedno ukleščenega v led. Kot ocenjujejo v nazarski enoti zavoda za gozdove, je poškodovanega drevja v zgornjem delu doline nekoliko manj, od Ljubnega navzdol pa po hitrih ocenah navajajo, da je poškodovanih 70 tisoč kubičnih metrov lesa, od tega večina, kar 60 tisoč kubikov listavcev. Žledolom se je pojavil v 15 tisoč hektarjih gozdov, večina pod 1.100 metri nadmorske višine. Vodja nazarske enote Toni Breznik poudarja, da so to prve grobe ocene. Stanje bo jasno čez nekaj dni, saj so določeni predeli nedostopni. Še vedno je namreč več kot 350 kilometrov gozdnih cest. Kot ocenjuje v. d. vodje celjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Aleksander Ratajc, je na območju krajevnih enot v Rogaški Slatini, Laškem, Slovenskih Konjicah, Celju in Žalcu poškodovanih okrog 25 tisoč hektarjev oziroma približno tretjina gozdov. Če v gozdovih južnega in osrednjega dela območja gozdarji opažajo zlasti razpršeno poškodovanost drevja, so drevesni sestavi bolj zgoščeno polomljeni in podrti na območju Savinjske doline, najbolj pa so prizadeta mlada drevesa. Kolikšna bo škoda, je v veliki meri odvisno od vremenskih razmer v teh dneh. Ker je v gozdovih na Celjskem zadnja leta vse več lubadarjev, bi morala biti podrta in poškodovana drevesa iglavcev odstranjena najkasneje do konca aprila, sicer se bo ta škodljivec še bolj razmnožil. Še vedno pa velja, naj lastniki in tudi drugi ljudje ne hodijo v gozdove, saj se drevesa še vedno podirajo. Paziti je treba nase in na življenja, sanacija pa se bo začela, potem ko bodo razmere bolj ugodne za delo. US, IS Tale voznik bi zagotovo plačal kazen, če bi ga namesto našega fotografa ujeli policisti. Led poškodoval sopotnico Posipavali »drsalnice« Ob izjemnih zimskih razmerah so bili v preteklem tednu na terenu tudi vsi delavci zimske dežurne službe podjetja VOC. Samo v ponedeljek so za posipavanje cest na Celjskem porabili 400 ton soli in 350 m3 drobljenca. Med 170 delavci so strojniki, pregledniki in cestarji ter zaposleni v delavnici za odpravo okvar vozil in koordinatorji del na cestno-vzdrževalnih enotah. Na terenu so ves čas bili s 75 tovornimi vozili, ki so opremljeni s snežnimi plugi ter avtomatskimi in vlečnimi posipalci, 5 specialnimi vozili s plugi in posipalci in 37 traktorji. Zaradi zelo slabih razmer so se na teren odpravili tudi s 15 poltovornimi vozili, ki jih uporabljajo za pregled cestnih povezav in za takojšnji posip na lokacijah, kjer je v tistem trenutku najbolj nujno. Zimska dežurna služba ima še na voljo več kot 9 tisoč ton posipne soli in še dovolj drobljenca za posip ceste. Zima ustavila vlomilce? Sneg in led na Celjskem sta resda povzročila ogromno škode, na drugi strani pa zelo zmanjšala število vlomov v teh mrzlih dneh. Celjska policija je namreč zabeležila izrazit padec tatvin in vlomov v dneh od sobote do danes. Nekaj primerkov pa je vendarle bilo. V Šoštanju je v noči na soboto neznanec vlomil v slaščičarno, toda odnesel ni ničesar. V Grčarjevi ulici v Celju pa je v nedeljo nekdo prišel v stanovanjsko hišo, ki je trenutno nenaseljena. Storilec je v hišo vlomil skozi vhodna vrata in preiskal prostore. Po prvih podatkih ni ničesar odnesel. Prav tako nič ni odnesel niti vlomilec v avtomobil znamke WV Golf, v katerega je vlomil v Velenju. Poškodoval pa je ključavnico na voznikovih vratih. SŠol Celjski policisti zbirajo podatke o dveh tovornih vozil, ki sta v ponedeljek povzročila dve nesreči. Če ju izsledijo, ju čaka kazen, saj s svojih vozil nista očistila snega oziroma led in s tem ogrožala več vozil na cesti. Prva nesreča se je zgodila okoli poldneva izven Lem-berga. Vozniku tovornega vozila je med vožnjo iz smeri Dobrne proti Vojniku na drugo tovorno vozilo padel kos ledu in ga poškodoval. Gre za tovorno vozilo - hladilnik, bele barve z modro kabino neznanih registrskih številk. Hujša nesreča pa se je zgodila nato ob 13. uri in 20 minut na avtocesti izven Šempetra. Prav tako z nezna- nega tovornega vozila, ki je vozilo proti Arji vasi, je iz ponjave na avtomobil na nasprotnem smernem vozišču, padel del leda. Led je prebil vetrobransko steklo avtomobila in poškodoval sopotnico v njem. 200 evrov Kazen za takšne malomarne voznike predpisuje Zakon RS o pravilih cestnega prometa. Na vseh motornih in priklopnih vozilih namreč med vožnjo ne sme biti snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi »lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega«. Tudi stekla vozila in vzvratna ogledala morajo biti čista, da je vozniku omogočena normalna vidljivost. Če voznik tega ne upošteva, ga čaka kazen 200 evrov. V kolikor bodo dva ponedeljkova voznika izsledili, pa se zna zgoditi, da bosta kaznovana še kako drugače, saj nista ustavila, čeprav sta povzročila nesrečo drugih udeležencev v prometu. Foto: GrupA Morebitne očividce nesreč policija poziva, naj na 113 sporočijo podatke, ki bi lahko pomagali pri hitrejši izsleditvi voznikov, ki vozil nista očistila in s tem povzročila škodo drugim. Previdno. Nevarnosti še ni konec Glede na vremensko napoved naj bi padavine še dodatno obremenile že požledenela drevesa in konstrukcije, veter pa lahko povzroča še dodatna lomljenja dreves. Upoštevajte tudi navodila gozdarjev in sami nikar ne odstranjujte poškodovanih dreves v gozdovih. Ker je na strehah objektov veliko snega in ledu ne bo odveč opozorilo občanom na ogroženih območjih, da so pri gibanju pazljivi in se izogibajo hoji neposredno pod strehami. NE PREZRITE Stečajna upraviteljica CM Celje Milena Sisinger je v intervjuju za Novi tednik odgovorila tudi na naslednje vprašanje novinarke Janje Intihar: Ste vložili že veliko odškodninskih tožb? Znano je, da je upravam in članom uprav škodo težko dokazati. »Res je, škodo je težko dokazati, vendar odškodninske tožbe kljub temu vlagam. Problem je v tem, da tudi če tožbo dobiš, nimaš kje vzeti denarja. Tisti, ki jih tožiš, slutijo, kaj jih čaka, in svoje premoženje še pred pravnomočnostjo sodbe prenesejo na druge ali celo v tujino. In potem se delajo, da so reveži, da nimajo nič. Res jim nimaš kaj vzeti, »posrane gate« mogoče. Zato bolj kot na odškodninske tožbe stavim na kazenski pregon. Vodilni iz propadlih podjetij namreč ne gredo med navadne delavce, ampak poskušajo biti vodilni v kakšnem drugem podjetju. S kazenskimi ovadbami jim lahko zapreš kar nekaj vrat.« strani 44-45 ŠPORT 21 Na fotografiji je večina članov Judo kluba Zdežele Sankaku, enega izmed najuspešnejših slovenskih športnih kolektivov. Fabjan zadovoljen s pomlajeno vrsto Celjski judoisti razpeti med Sofijo, Parizom, Rimom ... »S kombijem? Vse s kombijem. Le v Brazilijo bomo poleteli, in sicer sredi marca na zaključne priprave pred evropskim prvenstvom.« V Ljubljani so prejšnji teden podelili najvišja državna priznanja za šport, Bloudkove nagrade za leto 2013. Prejela sta jih tudi laški vrhunski deskar Rok Marguč in Srečko Remih za življenjsko delo v športu (pogovor z njim objavljamo v drugem snopiču). Celjski judo trener Marjan Fabjan - Bloudkovo nagrado je prejel lani - je tedaj pripravljal svoje varovance, kovčke in tudi klubski kombi za dolgo vožnjo na prvo letošnjo tekmo svetovnega pokala v Sofiji. Danes bo znova v kombiju, judoiste in judoist-ke svojega kluba Zdežele Sankakuja bo peljal v Pariz. In med njimi sta Bloudkovi nagrajenki Urška Žolnir in Lucija Polavder, pa še katera bodoča dobitnica najvišjega športnega priznanja pri nas. V bolgarski prestolnici se je borilo devet članov celjskega kluba. Najbolj se je izkazala Tina Trstenjak, ki je zmagala v kategoriji do 63 kilogramov. Z iponi je predčasno premagala Nizozemko Wichers, Belorusi-njo Kazanoi in v polfinalu klubsko kolegico Nino Mi-loševic. V finalu je Tina po treh minutah in pol ugnala še Italijanko Edwige Gwend. Miloševičeva je osvojila tretje mesto. Mihael Žgank (do 90) je bil peti, Klara Apotekar (do 78), Anka Pogačnik (do ip HERKUL FITNES - FITNES -SKUPINSKA VADBA - SAVNA - MASAŽA Liptovska ul. 27a, Slovenske Konjice 040 55 99 13 fitnes-herkul@siol.net www.fitnes-herkul.si 70) in Gašper Jerman (do 81) so bili sedmi, Urška Gračner, Matjaž Trbovc in Adrian Gomboc pa so ostali brez uvrstitve. Marjan Fabjan o utrujenosti enostavno nima časa razmišljati. Za njim so izjemni podvigi, pred njim pa kopica obveznosti. Je bilo kaj težav na potovanju? Presenetljivo malo. Pričakovali smo kaj hujšega. Ko sem govoril z znancem, mi je namreč dejal, da naj kar ostanemo v Sofiji. No, v Sloveniji smo se morali izogniti nekaj drevesom, ki so padla na del cestišča. Pred odhodom ste poudarili, da s seboj ne peljete »prve postave«. Kako ste zadovoljni z »drugo«? Polavder jeva, Velenško-va in Drakšič bi zagotovo naskakovali najvišja mesta. S pomlajeno vrsto sem zadovoljen. Že uvrstitve med sedem najboljših so dober znak. Žal mi je za Žganka, ker ni osvojil medalje. Že nekajkrat se je povzpel tik pod vrh. Upam, da si bo kmalu priboril stopničke. Vrhunskost pa je potrdila Tina Trstenjak! Zdaj je že izkušena, napak skorajda ne počne več. Načrtovali smo naskok na prvo mesto. Dobro je trenirala. V finalu je bil boj s staro znanko Gwendovo nekaj časa izenačen, ko pa se je borba prevešala v drugo polovico, je na plan prišla Tinina odlična fizična pripravljenost. Čestitke za naslove pri izboru najboljših športnikov Celja, oba v posamični konkurenci in med moštvi. Imate tudi najboljšo žensko ekipo, kar pa ni bilo potrjeno z zmago, kajti v ekipni konkurenci vaša dekleta pač ne nastopajo. Državnega prvenstva namreč ni. Evropske prvakinje so vaše tekmovalke že bile. Še načrtujete v prihodnosti nastop v evropski klubski konkurenci? Odkrito povedano, nikoli več. Kolikor veselja nam je prineslo zmagoslavje, toliko je bilo tudi razočaranja po vrnitvi domov. Sami smo krili stroške potovanja in bivanja v tujini, plačali smo kotizacije, s seboj smo morali imeti sodnika, nihče pa nam tega niti delno ni povrnil. Še pri točkovanju za najboljše slovenske klube nam je osrednja zveza za evropski naslov odmerila drobtinice. Bodo pač naši tekmovalci nastopali kot posojeni za tuje klube. Letos ste bili že na pripravah v Strasswalchnu, Li-gnanu in Mittersillu, nastopili ste v Slovenski Bistrici na turnirju Pohorski bataljon, Lucija Polavder je v Tjumnu ugnala Korejko in pripomogla k zmagi Evrope nad Azijo, na posamičnem DP ste pobrali osem zlatih medalj. Točkovanje za olimpijske igre se bo začelo po evropskem prvenstvu, ki bo konec aprila v Montpellier- ju. Do tedaj imate zagotovo vse skrbno načrtovano? Drži, drugače ne gre. Konec tedna bo v Parizu na Grand Slamu postava Na-reks, Trstenjak, Pogačnik, Velenšek, Polavder, Drakšič. Teden dni kasneje bosta v Rimu in Oberwartu kombinirani sestavi, med 21. in 23. februarjem na Grand Prixu v Düsseldorfu pa bomo znova napadli z vsemi močmi. V začetku marca bomo morda odpotovali še v Varšavo, sredi marca v Brazilijo. Ni zanemarljivo, kako se boste uvrščali, čeprav točk za Rio de Janeiro še ne bo na voljo ... Kjerkoli bomo, se bomo borili na vso moč. To ne govorim kar tako. Z vsako zmago se tekmovalec dviguje na svetovni lestvici in na naslednji tekmi lahko pričakuje ugodnejši žreb. Res je, vse šteje. Ob koncu zastavljam že običajno vprašanje. Še vedno brez Urške Žolnir? Še ... Zaenkrat ima ogromno dela kot trenerka. DEAN ŠUSTER Foto: TimE GrupA 22 ŠPORT »Sposobne smo za vrh Jadranske lige« Pogovor z Marico Gajic pred nocojšnjim obračunom v polni Morači Košarkarice celjskega Athletea so po pravi sr-hljivki v predzadnjem, 9. krogu rednega dela Jadranske lige s 77:75 premagale Crveno zvezdo. Posledično so že krog pred koncem osvojile prvo mesto v skupini B. Tavelyn Britany James je vpisala 24 točk. Že prihodnji teden jih čaka prva tekma četrtfina-la Jadranske lige, v katerem bo nasprotnica četrtouvr-ščena ekipa iz skupine A. Znana bo nocoj, ko bo na sporedu zadnji krog. Ce-ljanke gostujejo v Podgo-rici. Črnogorska televizija bo tekmo prenašala in nocojšnji obračun bo mogoče spremljati tudi v Sloveniji. Marica Gajic je bila druga strelka Athletea proti Cr-veni zvezdi, zaradi odlične realizacije metov, devetih skokov in štirih asistenc pa je bila najboljša glede skupnega učinka. Proti Crveni zvezdi smo spremljali izjemno tekmo. Kako bi jo orisali? Ja, res je bila tekma izredna, zagotovo še kako zanimiva za gledalce, ki jih je bilo spet precej. Bila je pomembna, saj nam je ponujala dokončno prvo mesto v predtekmovalni skupini. Na koncu smo ga tudi osvojile. Zelo smo bile vesele zmage, ki nam veliko pomeni. Predvsem pod obročema je bilo ves čas dramatično, mar ne? Vsi, ki so bili na tekmi, so lahko videli, kakšna bojevitost je bila prisotna, kajti ves čas smo se dobesedno pretepale. Vsa čast srbski reprezentantki Ivanki Matic, ki je za svoja leta fan- tastična. V prvem polčasu ji nismo uspele slediti, v drugem pa smo bile bolj agresivne, močneje smo se postavljale in posledično je prišel tudi ugodnejši rezultat. Vam ta zmaga daje dodaten zalet, saj je Crvena zvezda glavni favorit za osvojitev naslova? Ja, beograjska ekipa je izjemna in zagotovo lahko gre do konca. Me moramo iz tekme v tekmo dvigovati formo. Marec in april bosta zahtevna in takrat moramo biti prave. Nezadržno se približuje tudi že četrtfina-le Jadranske lige in komaj ga čakamo. V Podgorici naj bi bilo vzdušje peklensko. Kako se zoperstaviti Buducno-sti? Ne glede na večtisočgla-vo množico, ki naj bi bila v dvorani Morača, bomo poizkusile odigrati sproščeno. Četudi smo že prve v skupini, moramo narediti vse, da zmagamo tudi na današnji tekmi. Ne moremo nič več izgubiti, se bomo pa borile od prve do zadnje sekunde. Se tudi vam zdi, da je letošnja Jadranska liga izjemno izenačena? Celotna liga je bolj izenačena v primerjavi s prejšnjo sezono. Obe skupini sta močni, predvsem pa naša, v kateri lahko vsak premaga vsakogar. Po devetih krogih smo prve, ko smo nekatere tekme dobile tudi za točko ali dve. To dokazuje, da imamo pravi značaj, močno srce. V končnici nam vedno uspe zlomiti nasprotnice. Kaj vam je dejal trener Damir Grgič po izvrstni zmagi nad Beograjčankami? Marica Gajic »Resnično imamo srečo, da imamo takšnega trenerja. Je zelo pameten. Pravi mojster je v svojem poklicu. V vsakem trenutku ve, katero potezo mora povleči.« Nič ... (smeh). Seveda je bil tudi on zelo vesel. Videlo se mu je na obrazu. Razumljivo, da je bil presrečen, saj smo premagale odlično sestavljeno ekipo, ob tem pa osvojile še prvo mesto. Morda zdaj od vas, izjemno mladih košarkaric, po zelo dobrih predstavah preveč pričakujemo. A vendar, lahko greste do konca? Seveda lahko. To je zdaj naša želja, čeprav z rezultatom nikakor nismo obremenjene. Prvi cilj je individualni napredek, a zdaj ko smo prišle tako daleč, moramo narediti še korak naprej. Vsako priložnost bomo zgrabile z obema rokama. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Druga zmaga, štiri pogodbe Najboljši na Polzeli Nogometaši Celja so odigrali četrto prijateljsko tekmo v pripravljalnem obdobju. V Kranju so na umetni travi premagali Triglav z 2:1. V 13. minuti je po udarcu z glavo zadel Ivan Jovanovic, v finišu tekme je, prav tako z glavo, za zmago poskrbel Amir Bilali. Pred potjo na Gorenjsko pa je športni direktor Ambrož Krajnc (skoraj v celoti) zaokrožil igralski mozaik za spomladanski del 1. SNL. Ob koncu januarskega prestopnega roka so se klubu pridružili štirje nogometaši; podpisali so dolgoročne pogodbe. 20-letni Nicolas Antoine Rajsel, ki se najbolje znajde med zvezno in napadalno vrsto, je nogometno pot začel v mladinski akademiji Paris Saint-Germaina, pri katerem je nazadnje igral za mlado moštvo. Ima slovensko in francosko državljanstvo. Hrvaški vezist Danijel Miškic je kariero začel v zagrebškem Dinamu. Leta 2011 je prestopil k hrvaškemu dru-goligašu NK Sesvete. Jeseni je 20-letni Miškic igral za zagrebško Lokomotivo v 1. HNL. S hrvaško reprezentanco U-19 se je udeležil evropskega prvenstva. 19-letni Amir Bilali je centralni branilec, ki ima albansko in makedonsko državljanstvo. Doslej je igral le za italijanskega tretjeligaša Cremoneseja. Bil je tudi član albanskih selekcij do 17. in 19. leta. Srbski centralni branilec Boban Vasov je prejšnji mesec dopolnil 28 let. Nogometno pot je začel v mladinski akademiji 26-kratnega bolgarskega prvaka Levskega iz Sofije. Nazadnje je igral za bahrajnski East Riff. 21-letni napadalec Alen Ploj bo v rumeno-modrem dresu nastopal kot posojen igralec (NK Maribor). Znan je dokončni seznam prijateljskih tekem pred nadaljevanjem 1. SNL. Na vseh bodo Celjani gostovali: 8. februar Aluminij, 13. 2. Gorica, 15. 2. Ankaran, 21. 2. Hartberg, 1. marec Radomlje. DEAN ŠUSTER Foto: DAMIR MRKONJIČ Alen Ploj Danijel Miškic Polzelska zveza športnih društev in zavod za kulturo, turizem in šport sta v petek v dvorani kulturnega doma podelila plakete najboljšim športnikom v lanskem letu. Marina Tomič je zlato plaketo prejela za več izjemnih dosežkov na svetovnih, evropskih in državnih atletskih tekmovanjih, Max Kralj Kos za dosežke na evropskem tekmovanju v deskanju na snegu v prostem slogu in Marko Božiček za dosežke na svetovnem, evropskem in balkanskem atletskem prvenstvu za veterane nad 50 let. Srebrni plaketi sta prejeli družina Sadnik za prvo mesto na državnem prvenstvu v planinski orientaciji in atletinja Ina Rojnik za dosežke na državnih in evropskih tekmovanjih v kategoriji mlajših mladink. Podelili so prav tako bronaste in dve posebni plaketi. Ti sta si zaslužila Matej Jelen in Mirko Je-grišnik. Jelen jo je prejel za predanost polzelski košarki, kateri se posveča že vse od leta 1978, od leta 2006 kot direktor domačega košarkarskega kluba. Jegrišnik aktivno sodeluje pri orientaciji in tekmuje v kategoriji starejši člani nad 40 let. Že štirikrat je bil državni prvak, sodeluje pa tudi pri organizaciji in izvedbi orientacijskih tekem, ki jih organizira Planinsko društvo Polzela. ŠO Foto: TT Plakete so podelili osrednji gost prireditve, predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik, predsednik polzelske športne zveze Simon Ograjenšek, direktorica zavoda Klavdija Tomažič in župan Jože Kužnik. Janežič in Zupanc rekordno Nicolas Rajsel Amir Bilali Boban Vasov Prejšnji teden je bilo na Dunaju slovensko dvoransko prvenstvo v krožnih tekih v članski in mladinski konkurenci. Atleti celjskega Kladivarja so osvojili šest in predstavniki velenjskega kluba sedem medalj. Znova je zablestel mladi Celjan Anej Zupanc, ki je prepričljivo osvojil prvo mesto med mladinci v teku na 400 metrov. Dva kroga je pretekel v času 49,19 sekunde, kar je nov državni rekord za mlajše mladince. Prejšnji najboljši rezultat je izboljšal kar za sekundo in 24 stotink! Med člani bi Zupanc osvojil tretje mesto. V tej starostni kategoriji pa je slavil Zupančev klubski sotekmovalec Luka Janežič. Za progo je potreboval 47,95 sekunde, kar je nov slovenski rekord za starejše mladince. Prvo mesto je v teku na 800 m med mladinci osvojil še Lucijan Zalokar. Drugi sta bili Ina Rojnik (400 m) in Zala Ahtik (800 m), med članicami na 3.000 m pa je bila Mateja Adrovič tretja. Med Velenjčani je bilo med sedmimi dobitniki odličij šest varovancev trenerja Toma Po-petruja. Med člani sta drugi mesti osvojila Mark Ilič (800) in Jan Breznik (3.000), tretje pa Jan Kramer (1.500). V mladinski konkurenci je na tri kilometre zmagal Kevin Dolar, drugi sta bili Barbara Kladnik (1.500) in Katja Vrdjuka na tri kilometre pred Vesno Kašnik. V soboto, 15. februarja, bo v Celju državno člansko dvoransko prvenstvo z disciplinami 60 m, 60 m ovire, daljina, tro-skok, višina in palica, teden kasneje pa se bodo v celjski dvorani pomerili še najboljši slovenski veterani. DEAN ŠUSTER ŠPORT 23 MMojevič pred zadnjo sekundo, Mitrovič po njej Drevi v pokalu Rogaška proti Krki, Hopsi proti Grosupljem Kar štiri ekipe s Celjskega so bile uspešne v 14. krogu državnega prvenstva za košarkarje. Edini med petimi klubi, ki je klonil, je bil šentjurski Tajfun. Zmage so se veselili v taborih Zla-toroga, Rogaške, Elektre in Hopsov. Zlatorog je s 77:74 pred domačimi gledalci premagal Maribor, prav tako je v svoji dvorani Rogaška s 66:64 ugnala Grosuplje. Hopsi so doma s 83:72 odpravili Slovan, Elektra pa je prijetno presenetila na Obali. Portorož je premagala z 79:77. Odločitev po tekmi Laški košarkarji so tekmo zelo dobro začeli in povedli za 15 točk, ob polčasu pa vodili z 41:30. V nadaljevanju je bila povsem druga zgodba, saj so gostom dopustili, da so iz minute v minuto zaostanek zmanjševali. Tik pred koncem so s košem Primoža Broliha izenačili na 74:74, nakar je Zlatorog napad za zmago zaključeval šele v zadnji sekundi, ko je Aleksandra Mitrovica pri metu za tri točke s prekrškom zaustavil Tadej Ferme, pred dobrima dvema tednoma še nosilec laškega dresa. Mitrovič je po izteku 40 minut zadel vse tri proste mete in Zlato-rogu zagotovil šesto letošnjo zmago. »Saj veste, kako gre tista pesem. Zmaga je doma ostala ... Tako je bilo tokrat pri nas in ne bomo ji gledali v zobe. Prvih petnajst minut smo igrali zelo dobro, potem pa nerazumljivo popustili. Imamo le enega organizatorja igre. Zelo sem zadovoljen z igro Žige Dimca. Zmaga ni- kakor ni srečna, saj je osebna napaka nad Aleksandrom Mitrovičem vsekakor bila, tekma pa se igra do zadnje sekunde,« je dejal domači trener Predrag Milovic. Kuzma ni mogel verjeti Trener Maribora Igor Kuzma je nejevoljno komentiral zadnji dogodek na tekmi: »Žal borbenost, srčnost in želja po zmagi niso bile dovolj, da bi v tem srečanju premagali tudi sodnike, ki so nam jo v letošnji sezoni že nekajkrat zagodli, in to prav v odločilnih trenutkih. Tokrat je ob izteku srečanja, ko je že vse kazalo, da se bo v Treh lilijah igral podaljšek, na sceno stopil sodnik. Nekaj sekund pred koncem je dosodil osebno napako našemu igralcu. Ura je tekla, oglasila se je sirena in domači košarkarji so bili nagrajeni s tremi prostimi meti. Resnično ne moremo verjeti, kaj se je zgodilo.« Sodniki Mario Majkič, Damjan Gajšek in Matic Benko so bili med tekmo praktično neopazni. V dresu Zlatoroga je Miha Lapornik vpisal 24 točk. Na drugi strani je bil zelo razigran Ramo Rizvic (31). Laščani zdaj še bližje Laški košarkarji za četrtim mestom, ki še pelje v ligo za prvaka, zaostajajo za zmago. Pred sabo imajo prost konec tedna, saj ne bodo nastopili na zaključnem turnirju pokalnega tekmovanja. »V vsakem intervjuju zatrdim, da bomo hrabro igrali vse do konca. Borili se bomo po svojih najboljših močeh. Zdaj zaostajamo le še za zmago, čeprav je pred nami zahteven Miha Lapornik je bil najboljši strelec Zlatoroga proti Mariboru. razpored. Ne bomo se predali,« je zaključil laški kapetan Goran Jurak. Čez devet dni bodo košarkarji Zlatoroga v 15. krogu prve lige gostovali v Ljubljani pri Slovanu. Rogaška ostaja hit Slatinčani še vedno pripravljajo dobre predstave. Panorama KOŠARKA 1. SL, 14. krog: Hopsi - Slovan 83:72; Jagodnik 21, Robertson 20, Wangmene 16, Vujasinovič 13, Gabriel 6, Vašl 3, Kočevar, Govc 2; Mo-drič, J. Močnik 10, Zlatorog - Maribor 77:74; Lapornik 24, Dimec 15, Jurak 13, Miloše-vič 6, Marasovič, Abramovič 4, Mitrovič 3, Jovanovič 2; R. Rizvič 31, Jereb 11, Helios - Tajfun 86:67; Vončina 24, Majstorovič 20; Primorac 16, Pelc 12, Veličkovič, Zadnik, Zimič 8, Tomaševič, Držič 6, M. Sebič 3, Rogaška - Grosuplje 66:64; Pelko 14, Koštomaj 13, Čebular 11, Mijovič 10, Nikolič 7, Miljkovič 5, Smaj-lovič 4, Brkič 2; Williams 14, Krušič 13, Portorož - Elektra 77:79; Buda 16, Čigoja 14; Podvršnik 15, Lelič 13, Priest, Zagorc 12, Atanackovič 11, Bajramlič 10, Dimec 4, Brčina 2. Vrstni red: Helios 26, Rogaška, Hopsi 25, Portorož, Grosuplje 21, Zlatorog 20, Slovan 19, Maribor, Elektra 18, Tajfun 17. 2. SL, 15. krog: Terme Olimia - Radenska Creativ 95:53. Vrstni red: Škofja Loka, Šenčur 28, Plama Pur 27, Lastovka 24, Litija, Terme Olimia 23, Črnomelj, Krka B, Parklji 22, Elektro Gorenjska prodaja, Hrastnik, Koper 19, Radenska Creativ, Postojna 18. 1. SL (ž), drugi del, 2. krog: Athlete Celje - Domžale 85:44; Gajič 26, Oster-man 13, Hamrouni, Abra-movič 11, Boada 10, Ocvirk 6, Murn, Belak 4; Špacapan 9, Vukovič 8, Konjice - Grosuplje 34:71; Šrot 8, Hatun-šek 7, Einfalt 5, Zdovc 3, Br-dnik, N. Klančnik, Pokorn, Dimec, Gošnjak 2, K. Klanč-nik 1; Škof 16, Lešek 11. Vrstni red: Athlete, Triglav 23, Grosuplje 20, Domžale 16, Konjice, Odeja 13. Jadranska liga (ž), 9. krog: Athlete Celje - Crvena zvezda 77:75; James 24, Gajič 16, Boada 14, Lisec 10, Ha-mrouni 5, Thomas 4, Oster-man, Abramovič 2; Matič 21, Jovanovič 18. Vrstni red: Athlete 16, Budučnost, Radivoj Korač 14, Crvena zvezda 13, Čelik, Play Off 12. ROKOMET 1. SL (ž), 16. krog: Ajdovščina - Zelene doline Žalec 25:29 (14:16). Vrstni red: Zagorje 30, Celje, Krka 23, Velenje 21, Piran, Žalec 17, Ajdovščina 13, Koper 6, Ptuj 2, Naklo Tržič 0. ODBOJKA 1. DL, zelena skupina, 2. krog: Triglav - Šoštanj Topol-šica 3:1. Vrstni red: Fužinar 20, Krka 19, Šoštanj Topolši-ca 18, Triglav 16. 1. DL (ž), modra skupina, 2. krog: Braslovče - Formis 3:0. Vrstni red: Calcit 15, Branik 14, Braslovče 8, Formis 7, Puconci 4, GO Volley 0, zelena skupina: Aliansa Šempeter - Vital 3:0. Vrstni red: Koper 24, Aliansa 17, Vital 15, Zgornja Gorenjska 14. (MiK) Športni koledar Sobota, 8. 2. Četrtek, 6. 2. je nato Grosuplje s kombinirano obrambo povzročilo nemalo težav. O zmagovalcu je odločal zadnji napad, na srečo pa nam je uspelo priti do zaslužene zmage,« je dejal trener Rogaške Damjan Novakovič in nadaljeval: »Prvi del se je za nas nekako že zaključil in rezultatskega pritiska ne bo več. Zdaj se bomo morali pripravljati na 19. marec, ko se bo začela liga za prvaka. Moramo delati na tem, da bomo še boljši.« Kdo v polfinale? Slatinčani so nato misli usmerili v pokalno tekmovanje, ki je v teh dneh v mariborski dvorani Tabor. Danes se bodo v četrtfinalu pomerili s favorizirano Krko iz Novega mesta. »To je naš prvi vrhunec v sezoni. Strokovni štab se je na Krko pripravljal že kar nekaj časa in o njej vemo prav vse. Igra v rangu višje, a zagotovo ima tudi svoje pomanjkljivosti. Videli bomo, če jih lahko izkoristimo. Če bomo izenačeni pred zadnjo četrtino, potem imamo možnosti za presenečenje,« Novakovič meni pred obračunom, ki se bo začel ob 17.30, sledil pa bo dvoboj Hopsi - Grosuplje. Zmagovalca se bosta v polfinalu pomerila jutri (20.30). MITJA KNEZ Foto: SHERPA Po zmagi nad Grosupljem - sekundo ali dve pred iztekom časa je zadel Milivoje Milojevič - so se pred zadnjimi štirimi krogi praktično že uvrstili v ligo za prvaka. »Tekma je bila po pričakovanjih težka in izenačena. Uspelo nam je uiti že na 10 točk razlike, a nam NA KRATKO »Mali nogomet« navdušil Antwerpen: Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu je na evropskem prvenstvu v Belgiji v četrtfinalu izgubila s Španijo s 4:0, obenem pa je z uvrstitvijo med najboljšo osmerico dosegla največji uspeh doslej. Vsekakor bo še nekaj časa obžalovala tesen in nesrečen poraz z Azerbajdžanom (v predtekmovalni skupini je senzacionalno ugnala Italijo), zaradi katerega je naletela na najbrž najmočnejšo tekmico. Naša izbrana vrsta, ki jo vodi Celjan Andrej Dobovičnik, njeni člani pa so tudi Uroš Kroflič iz Vinske Gore ter brata Rok in Alen Mordej iz Rogatca, je zapustila dober vtis in se je z EP vrnila z dvignjenimi glavami. V nedeljo prve točke? Celje: V mednarodni hokejski ligi INL so Celjani v gosteh odigrali tekmi 3. in 4. kroga drugega dela. S Feldkirchom so izgubili s 14:1, z Meranom pa z 8:1. Gola sta dala Nejc Ka-stelic in Tim Ograjenšek. V skupini A so med petimi ekipami zadnji, edini brez točke. V naslednjem krogu bodo celjski navijači bržkone prišli na svoj račun, v nedeljo ob 18. uri bo v Celju gostoval kranjski Triglav. (DŠ) si - Grosuplje (20). Jadranska liga (ž), 10. krog, Podgorica: Budučnost - Athlete Celje (19). KOŠARKA 1. SL (ž), drugi del, 3. krog, Celje: Athlete - Grosuplje (17.00). ROKOMET Liga prvakov, skupina A, 8. krog: St. Petersburg - Celje Pivovarna Laško (16). 1. SL (ž), 17. krog: Zelene doline Žalec - Naklo Tržič (18), Velenje - Piran (19). ODBOJKA 1. DL , zelena skupina, 3. krog: Šoštanj Topolšica - Fu-žinar (19). 1. DL (ž), modra skupina, 4. krog: Kema Puconci - Bra-slovče (19), zelena skupina: Luka Koper - Aliansa Šempeter (18). KOŠARKA Pokal KZS, zaključni turnir, četrtfinale, Maribor: Krka - Rogaška (17.30), Hop- Nedelja, 9. 2. ROKOMET 1. SL (ž), 17. krog: Koper -Celje Celjske mesnine (19). Kros za rekreativce (ob 15. uri) Zdravo mesto s stojnicami Najboljši atleti kmalu v Šentjurju! Atletski klub Šentjur, ki letos praznuje 20. obletnico svojega delovanja, bo 15. marca 2014 gostil prvenstvo Slovenije v krosu. Dogodek v Šentjur ne bo pripeljal le najboljših tekačev in tekačic, temveč tudi ljubitelje rekreativnega športa in zdravega načina življenja. Pester spremljevalni program bo ponudil pravo športno zdravo mesto s številnimi stojnicami, kjer bodo od 10. ure dalje ponudniki športa in zdravega življenja predstavili različne izdelke ter storitve, rekreativni ljubitelji teka pa se bodo lahko na tekmovalni stezi državnega prvenstva pomerili v rekreativnem krosu (ob 15. uri). Atletski klub Šentjur bo na prireditvi gostil tudi častnega predsednika prireditve, župana mag. Marka Diacija. Vabljeni! Dodatne informacije najdete na: _g www.aksentjur.si ^^ e-naslov: info@aksentjur.si §ü= tel.: (0)31-633-912 Medijski pokrovitelj: Novi tednik in Radio Celje 24 RADIO, KI GA BEREMO 190.6 95.1 95.9 100.3 Enostavno: Špela! Multipraktik multipraktika Špela, vse dobro na drugem delovnem mestu! Po slovensko s Katrco PREDLOGI 1. AZALEA: Daj, daj 2. VIŽA: Ko bila si tu ob meni 3. ŽVIŽG: Skrivnostni nasmeh 4. AKORDI: Najina zgodba 5. ATOMIK HARMONIK: Natoči ga, kelnarca Pretekli petek se je od našega uredništva poslovila novinarka Špela Kuralt. Novinarka, ki je bila v družbi bralcev Novega tednika in poslušalcev Radia Celje dobrih enajst let, se seli za delovno mizo celjskega dopisništva časopisa Delo. Čeprav to od naše medijske hiše ni zelo oddaljeno in se bomo še vedno dobivali na skupnih kavicah, bomo Špelo v novinarskem krogu pogrešali, saj ima neprecenljive izkušnje in znanje. Špela je med novinarskimi kolegi znana predvsem po tem, da se uradnikom ni dala odgnati kar tako, ko je iskala podatke, informacije in odgovore na vprašanja. Ko smo na ušesa vlekli njene pogovore, ko je imela na drugi strani sogovornike, smo se lahko od nje marsikaj naučili. Vztrajnost in raziskovalnost vedno pripeljeta do celovite- ga članka in možnosti napak pri njej ni. Če se je kdo njenim novinarskim vprašanjem izogibal, tega ni počel dolgo. Toliko časa je »vrtala«, da je prišla do odgovorov in članek je »stal«, kot bi se izrazili naši uredniki. Na katero področje dela bo Špela zdaj zajadrala, bomo še videli. Za Novi tednik in Radio Celje je v preteklih letih obdelala že skoraj vse občine na Celjskem, a tudi o kulturi je pisala, pred leti pa poročala še s sodišč. Najbolj nam je ostala v spominu njena izjava, da sta jo »enkrat na braslovškem klancu dva porivala«. Naši zabodeni pogledi so se spremenili v smeh, ko je dodala, da je pač obtičala v snegu. Ta novinarka je res multipraktik, tako v službi, kjer je preždela skoraj cele dneve, in doma, kjer ima tri otroke in moža. Zato smo se v uredništvu odločili, da ji ob odhodu podarimo ravno multipraktik. Novinarsko delo namreč ni lahko, vzame veliko časa, multipraktik pa ji bo doma skrajšal čas v kuhinji. Se je pa Špela tudi ob zadnjem delovnem dnevu pri nas izkazala in na mizo naložila kar nekaj dobrot, da smo se tudi mi malo »namastili«. Predvsem pa nam je s pijačo in z jedačo tokrat zaprla usta, da je ne bi še za kaj »nahecali«, preden gre. Čeprav Špela dobro razume humor in se tudi ni nikoli jezila, če smo ji kdaj kaj ušpičili. Smo se pa interno dogovorili, da ji - če se čez čas vrne k nam - gostijo povrnemo. Kljub smehu in samim dobrim željam ob njenem novem zagonu kariere na drugem delovnem mestu pa je marsikomu pritekla tudi solza. Saj veste, če se na nekoga tako navadiš, da ga imaš že rad, ga težko spustiš. Špela, srečno! SŠol, foto: SHERPA Njene pesmi so zgodbe Lucijo Stupica iz Šmarja pri Jelšah, dobitnico več pesniških nagrad, je ljubezen pred nekaj leti odpeljala na Švedsko. Živi daleč od hrupa prometnih cest, hitrega življenjskega ritma in radovednih pogledov, saj sta z možem za domovanje izbrala majhen otok. Tako majhen, da ga zlahka prehodiš. Luciji so tudi sicer otoki blizu, ni naključje, da ena od njenih pesniških zbirk nosi naslov Otok, mesto in drugi. V nedeljo po deseti uri boste v pogovoru na Radiu Celje slišali, kako nastajajo pesmi izpod peresa Šmarčanke, za katero je značilen izjemno pripovedni stil. Njene pesmi se berejo kot zgodbe. Povprašali jo bomo tudi, kako na ustvarjalnost vplivajo izkušnje, ki jih nabira v tujini. AD 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA I. TEAM - LORDE (4) 2. CAN'T REMEMBER TO FORGET YOU - SHAKIRA FEAT. RIHANNA (2) 3. HAPPY - PHARRELL WILLIAMS (3) 4. GHOST TOWN - JAKE OWEN (3) 5. I WANT IT ALL - KARMIN (2) 6. INCREDIBLE - CELINE DION FEAT NE-YO (5) 7. INSTANT CRUSH - DAFT PUNK FT. JULIAN CASABLANCAS (4) 8. RUDE - MAGIC! (1) 9. SELFIES - NINA NESBITT (1) 10. UNCONDITIONALLY - KATY PERRY (6) DOMAČA LESTVICA HČI VAŠKEGA UČITELJA - MI2 (5) (1) 2. VZEM' SI ČAS - ANU 3. KAVA Z MLEKOM (HEJ HEJ) - SWEET PEAK FEAT. KATARINA MALA (5) 4. ZGODBA ZASE - IN & OUT (4) 5. POT V NEZNANO -MAGRATEJA (3) 6. NJENA POT - LAVENDER (1) 7. POHITIVA - PHONOMONICS (4) 8. SAM - LOMBARDO (6) 9. NOVI SVET - SOULGREG ARTIST (2) 10. PIR - SELL OUT (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: QUEENIE EYE - PAUL McCARTNEY MILLIONAIRE - SCOUTING FOR GIRLS PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: POZITIVNE MISLI - DAN D NE MOREM - SONS Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 6. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PETEK, 7. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SOBOTA, 8. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Univox) NEDELJA, 9. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Lucija Stupica, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Univox) PONEDELJEK, 10. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Lucija Stupica, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Univox) TOREK, 11. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Celje) SREDA, 12. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) MALI OGLASI / INFORMACIJE 25 VALENTINDVD Z ALMD IN NJENIMI MOŠKIMI »Vse svoje življenje sem imela zelo dobre moške prijatelje in, žal. zelo redko ljubimce...« PREDAVA: BARBARA TRNQVEC. KULTURNA ANTROPOLOGINJA IN EMM GIN JA MOTORNA VOZILA KUPIM PRODAM zvečer. KUPIM ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje Dostava jeklenk na dom 080 1228 ISTRABENZ PLINI OPREMLJENO garsonjero, vseljivo takoj, ugodno oddam v najem. Telefon 05! 813-731. 347 ENOSOBNO stanovanje, delno opremljeno, oddam v najem ženskam. Telefon 070 219-863. 379 OSEBNO vozilo, od letnika 2000, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 04! 708-497. 93 AVTO, lahko je poškodovan ali v okvari, od letnika 1998 naprej, kupim. Telefon 041 654-667. 289 STROJI PRODAM www.istraberzpliii.si POSEST PRODAM ENOINPOLSOBNO stanovanje, 52 m2, 2. nadstropje, Nova vas, obnovljeno, prodam. Telefon 070 753-772. 365 ROTACIJSKO kosilnico 165 Sip Šempeter in dvobrazdni plug Vogelnot prodam. Telefon (03) 5471-832, 041 628-766, BIVALNI vikend v okolici Planine pri Sevnici prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 771-466. KUPIM m 280 SNEŽNO desko, 2 * 0,5 m, vrtljivo, prodamo. Telefon 031 278-786. 364 V CELJU kupim stanovanje do 55 m2, lahko je tudi v slabšem stanju. Telefon 041 966-822. 369 TRAKTOR, do 90 KM, lahko poškodovan ali v okvari in ostalo kmetijsko mehanizacijo, kupim. Telefon 040 507-060. 289 TRAKTOR, prikolico, kosilnico, motokul-tivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 425-703. 354 DEUTZ, Zetor, Imt, Ursus, Univerzal ali podobno kupim. Telefon 051 639-777.p IZPLAČILO TAKOJ! 03/490 0336 Znider's Celje, Gosposka ul. 7 Žnidafc d.o.o.. Ul. Vita Kraigheija 5. Maribor HIŠO v Šmarju pri Jelšah prodam. Telefon 051 384-839, Štefan. 349 ODDAM KUPIM V CELJU kupim hišo, lahko je tudi v slabšem stanju. Telefon 041 866-822. 369 Mediafin pro d.0.0. Dunajska 21, Ljubljana stanovanje! Celle: 031508 326 PRODAM ŠTORE, Lipa. Opremljeno, vseljivo trisobno stanovanje z garažo, nizek blok, prodam za 78.000 EUR. Telefon 041 847-093 . 320 delovni čas: vsak dan non-stop NOVOl UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obroka - možnost odloga odplačevanja KUHINJO Marles, 2,10 * 2,60 m, z aparati in okroglo raztegljivo mizo s stoli, ugodno prodam. Telefon 051 257-130. 371 PRODAM STANOVANJE v Celju, na Lavi, Pucova ulica, 33 m2, novo opremljeno, oddam. Telefon 051 351 676. p NA Lavi oddam v najem garsonjero, velikost 31 m2, opremljeno in takoj vseljivo. Telefon 031 655-181. 10 PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača hrana, možna rezervacija kolin in dostava, prodamo. Telefon 031 311-476. p KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke in bele lahke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270-43 8, (03 ) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p KOKOŠI nesnice, jarkice (rjave in bele), tik pred nesnostjo, stare 19 tednov, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 041 710-113. p TRI bike, od 130 do 170 kg in telico, 200 kg, prodam. Telefon 041 547-769. Š TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodamo. Telefon 041 552-143. 286 PRAŠIČA, krmljenega z domačo, delno kuhano hrano, težkega približno 160 do 170 kg ali polovico, prodam. Kupim mlado, zdravo, brejo kravo simentalko. Telefon 041 529-287. 328 BIKCA simentalca, težkega 140 kg, prodam za 550 EUR. Informacije: Ivan Zagrušovcem, Zavrh nad Dobrno 36, Dobrna. 362 BIKCA limuzin, težkega približno 140 kg in kravo simentalko, težko 650 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 799-476, (03) 5871-556, Ivan. 362 TELIČKO, staro tri tedne in bikca, starega 14 dni, simentalca, prodam. Telefon 031 840-282. 308 BIKCE simentalce, od 260 do 310 kg, pašne, eko reja, možen prevoz, prodam. Telefon 070 866-657. 342 TELIČKO simentalko, težko 220 kg, prodam. Telefon 041 759-681. 360 H'mili'lMJIIH." živite ceneje! Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih ccem/i in oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti POPUSTI IZ POSEBNIH tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. FARAON S POPUSTOM NA KARTICI pizz&ua/ Petana/ SKINAUT I SMUČARSKA SOLA [ CELJSKA kOČ-f> informacije 441616 464 flROIf 5iT TMM EflTJ U R o.k.» DMA IT d ° ° UMRJE Mf«A»«— fMLjflc! SER.VK FLIICCA OLNl S^VKTMUNIH IN WBVIH OBLAČIL ftm. - pet: cA dxrV-.ur&^oA^f. K urt; soir: oii F. dr 19. urt d o m o f i n a I GSM: 041 756 668 -tesarstvo - krovstvo - stavbno kleparstvo - montažo Velux oken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK 2m strešnih cevi MM PODARIMO pri zamenjavi stresne kritine. VSE NA ENEM MESTU HOLBl A^OPBALN!« HITRI SERVIS OPTIKA 3D DIAGNOSTIKA SPLOŠNI SERVIS VOZIL 03/749 1710 MULE J DEJAN s.p. 01. Točke Čečeve 17, 3230 ŠENTJUR INSTALACIJE VERHOVSEK Z vami že 20 LET. IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC DtSTIUUaiE VSBHOriEK d.«.ft. PiDŽinska vas 34/d, Štore, gsm: 041 SB Z 907 irnn Kupon za 25 EI/ROI/ Pri naročilu storitev nad 500 emu OGRAJE Kočevar www, ograje.com OGRAJE KOČEVAR 0 0 0 lovarriMWw 11 c. 3312 P>«taW Til 03 am 12 21, Gim 051 624 207 •nfD-cH)ra|c com PE Mjfitw». imSrantibt — (rS— INFO-KREDIT d.o.o., /MS Mariborska cesta 86, 3000 Celje, ' I X Tel: 059/22-66-00, 051/88-6600 Gotovinska posojila za zaposlene in upokojence! Nakazilo takoj, brez stroškov odobritve. 20,00 evrov popusta ob najemu posojila AVT0MEHANIKA - PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLED ■SERVIS VOZIL - POPRAVILO IN ZAMENJAVA IZPUŠNIH SISTEMOV VULKANIZACIjA Bojan Kovač, s,p. Cesta v Debra 1 327Q Laško 040 22 30 95, 03/ 734 26 61 i - flip. 20 % popust na SERVIS VOZILA Gregorčičeva 2, Celje Gsm: 051 655 677 Tet in fax: 05? 044 406 E-mail: info@merela.$i www.merela.sl Pogodbeni dobavitelj, iriediclnsko-tehničnlh pripomočkov , - ortopedski pripomočki - invalidski vozički, skuteiji -pripomočki za vsak dan ■ inkontinenčni program i Popust -5% ; za vsak nakup 32 ZANIMIVOSTI Barbarin kovanec Ob 600-letnici kronanja Barbare Celjske za vladarico Svetega rimskega cesarstva bo Banka Slovenije izdala priložnostni kovanec. Spominski kovanec z nominalno vrednostjo 2 evra, ki ga je zasnoval Studiobotas, bo na prodaj oktobra. Avtorji so zapisali, da zasnova podobe združuje več elementov: predstavitev dogodka, kraljice kot osebe in njene rodbine Celjskih grofov. Tako lahko na kovancu ob besedilu vidimo stiliziran portret Barbare Celjske s krono na glavi in tri razpoznavne zvezde Celjskih grofov. S posebnim kovancem z nominalno vrednostjo 3 evre in s posebnim zlatnikom in srebrnikom pa bo Banka Slovenije letos obeležila tudi 200-letnico rojstva fotografa Janeza Puharja. TC OB NAKUPU STANOVANJA V NIZKOENERGETSKI SOSESKI GRATIS OPEL CORSA!!! V Šempetru, le 10 minut iz Celja. Le še nekaj stanovanj! Slikaje simbolična. V času trajanja akcije kupec ob nakupu stanovanja po ceni 1.300 EUR/m2 z dvema parkirnima mestoma v garažni hiši po ceni 6.500 EUR/parkirno mesto, prejme avtomobil Opel Corsa Selection 3V, 1.0. Akcija traja do 16.2.2014. Posrednik pri prodaji stanovanj je Center nepremičnin Geoprojekt d.o.o., Slandrov trg 11, 3310 Žalec, telefon: 080 39 35 www.vilabloki.si znižajte strošek bivanja Postanite del največje družine na Celjskem! To so bralci Novega tednika, mladi in Ker nam porodnišnica podatkov o nam vse to pošljite na naš elektron- starejši, ki so nam zvesti že dolga leta. V novorojenčkih ne pošilja več, nam jih ski naslov tednik@nt-rc. Naj bo tudi časopisu pa je prostor tudi za komaj ro- lahko vi sami. Dodajte še fotografijo vaš malček del največje družine na jene, ki bodo morda nekoč naši bralci. vašega novega družinskega člana in Celjskem! Tam, kjer se narava ne igra z ledom, temveč s soljo. Foto: GrupA NOVI TEDNIK piše pesmi Zgodbe s Celjskega stran 41 Št. 6 of 6. 2. 2014 Bloudkov nagrajenec je oral ledino stran 36 PORTRET Etno ji je pisan na kožo ... takta se ne ustraši, a pevskega sola raje ne bi Za Bogomilo Košec Kaj-tna iz Laškega je dan skoraj prekratek. Poleg službe in skrbi za dva majhna otroka je nepogrešljiva članica Etno odbora Jureta Krašovca Mo-žnar in Kulturnega društva Antona Tanca Marija Gradec, ki jo je letos uspešno predlagalo za Aškerčevo priznanje. V njeni domeni so pisanje scenarijev za nastope, skrb za garderobo, poglabljanje v pristnost prikazov, a tudi kakšne organizacijske naloge ji kolegi z veseljem prepustijo. Te je do nedavnega opravljala tudi za dobrodelno društvo in tako skrbela za sladke nasmehe otrok. Plesala je že v otroški folklorni skupini, med srednjo šolo je plesne čevlje za nekaj časa odložila na stran, med študijem pa jo je veselje znova prevzelo in pridružila se je Kulturnemu društvu Antona Tanca. Jeseni je minilo 20 let njenega dela v tej folklorni skupini, 13. leto sodeluje tudi v Etno odboru Jureta Krašovca Možnar. Obe društvi strneta vrste, ko je v Laškem v sklopu festivala Pivo in cvetje Ohcet po stari šegi, a tudi pri Martinovem, ki ima v mestu ob Savinji že dolgo tradicijo. Nekaj let je etno odbor tudi vodila, a se je takrat ob dveh majhnih otrocih nagrmadilo toliko obveznosti, kot bi zraven imela še eno službo, zato je organizacijske vajeti znova prepustila drugim. Na ples brez posluha Njen stari oče Matija Deželak je bil znan ljudski pevec in tudi pri Koščevih doma se je veliko pelo. Ko so domači sedli za mizo in začeli ubirati pesmi, so se otroci največkrat spogledali in po nekaj minutah pobegnili ven k igri. A tudi sicer Bogomili melodičen posluh ni bil dan v zibelko. Je pa to prav nič ne ovira pri plesu, saj ji takta ne manjka. Za kakšen pevski solo se ne bi javila, pravi. Odnos do kulturne dediščine je bolj kot pod domačim krovom negovala pod mentorstvom Irene Mulej. Ta je mlado dekle navdušila za nošo, rekvizite in garderoberstvo nasploh ter ga uvedla še v druge zakonitosti folklore. Nič čudnega torej, da so etno običaji in priprava scenarijev za prireditve in koncerte »tancev« kasneje prešli pod Bogomilino vodstvo. Takole je vince točila na Martinovem v Laškem. Omenimo še, da je tudi sama leta 2005 v zakonski jarem stopila s poroko na star način, kar je bila predvsem želja moža Bojana. »To je bilo nekaj posebnega, še posebej zato, ker s tem živijo najini starši in tudi člani društva, ki so takrat imeli največjo tremo, kar pomnim. Dokler je vse igrano, je eno, ko gre zares, je to nekaj drugega,« pravi. Se pa s tem ni odpovedala tudi sanjam o cerkveni poroki, le da je ta na vrsto prišla teden kasneje. »Kulturna dediščina je vrednota, ki so nam jo zapustili predniki. Če je ne bomo ohranjali, se bo izgubila, zato nosimo društva veliko odgovornost,« je prepričana Laščanka Bogomila Košec Kajtna. Bogomila je svojega moža spoznala pri folklori. Kriva je Bojanova stara mama, ki vnuku ni pustila drugam, folklorniki pa so se ji zdeli primerna družba zanj. Na tej fotografiji sta oblečena v kozjanske kostume, narejene po fotografijah iz leta 1900 do 1914. Pred objektiv sta stopila tudi njuna hči Alja in sin Jan. »Prikazi kulturne dediščine morajo biti predvsem avtentični. Generacija, ki ima zdaj 60 ali 70 let, je nekatera stara opravila še poznala in sodelovala pri njih. Mlajši ne znajo več plesti, treti lanu, >kožuhati<. Folklorniki že zdaj običaje poustvarjamo, se jih naučimo in smo na nek način kot gledališče. Kako bodo segli v zavest mladim, pa ne vem.« Ko spregovorijo šege ... Navade, ki jih obujajo fol-kloristi in etnološka društva, so polne simbolike. Zdi se, da vsako dejanje ali gesta prinašata svojo zgodbo. O življenju prednikov mnogo pove tudi »ohcet« po starem, ki jo bodo letos izvedli na že 50. Pivu in cvetju zapovrstjo. Bogomila potek pozna do potankosti, po njenih besedah to praznovanje ob poroki odstira močno povezanost ljudi s cerkvijo in z bogom. Nevestina starša svoji hčeri in njenemu izvoljencu podelita blagoslov, kar ponekod ostaja tudi del sodobnih porok. Seveda neveste domači ne spustijo kar takoj skozi vrata, obvezni so šranganje in razne preizkušnje za ženina ... Ko se dekle omoži, ven-ček na glavi zamenja z ruto, ki so jo poročene ali starejše ženske nekoč nosile ne glede na to, če so bile v njej videti privlačne ali ne. Tako je pač narekoval družbeni red. Taščine »zagonetke« Do prvega valčka sta ženin in nevesta na poroki čakala do polnoči, medtem ko so mladi pari danes bolj neučakani. Zgovorni so tudi običaji, ki govorijo o odnosu med »ta mlado« in taščo. Slednja ji odreže kos kruha, za katerega mora sinova izbranka plačati. Vedno pa ne gre vse tako gladko. »Običaj plačilo veleva, saj nevesta ni bila gostja pri hiši, da bi ji kruh tašča ponudila, prav tako tisti hip še ni bila domača, da bi si ga prislužila s svojim delom. Enkrat pa ženinova mama niti pod razno ni hotela vzeti nevestinega denarja. Komaj sem ji dopovedala in jo na >ohceti< nisem spustila izpred oči, da je ja upoštevala navodila,« v smehu pojasni Bogomila. Pravnica ali garderoberka Po poklicu je pravnica in v svoji službi zelo uživa. Kulturi se torej izdatneje posveča v prostem času. Se posebej natančna je, ko govorimo o kostumih. Folklorna društva so jih pred desetletji dala izdelati za vse enako, odmik so si privoščila le pri velikosti ali barvi. To ne pomeni, da je bila v preteklosti cela vas oblečena enotno, nas poduči sogovornica. Če ne drugega je bila kakšna deklica bolj spretna in si je naredila okras po svoje. Prav tej raznolikosti folklorna društva zdaj posvečajo več pozornosti. Bogomila, ki se je je zaradi izostrenega očesa prijelo ime »ta huda«, pred nastopom brez kompromisov preverja tudi, da kakšna plesalka ne nosi drugega nakita kot poročni prstan in da nima nalakira-nih nohtov. Med »tortopekaricami« Pred leti je s tremi prijateljicami ustanovila dobrodelno društvo Sladki nasmehi, v katerem je pomagala do lanskega leta. Otrokom namreč smo ustanovile, ko sem bila v porodniški, zdaj sem malo manj aktivna, a so zato bolj pridne druge članice. Po vsej Sloveniji jih je približno 50 in samo lani so spekle okoli 300 tortic,« ponosno pove Bogomila. Družina potuje Zadnja leta z možem skrbita za to, da družina vandra po Evropi. Začeli so v Nemčiji in s Švici, letos pa bodo prečesali del Francije. Tudi majhna otroka zakoncev Košec Kajtna ne ustavita. Izbirata nekoliko bližje de- »Nažalost ima dan samo 24 ur,« pravi polno zasedena Bogomila. Delu za društva se posveti, ko gresta otroka spat. Med vsemi obveznostmi je zadnja leta morala narediti izbor. V organizacijskem odboru Sladkih nasmehov ne sodeluje več, vas bo pa ob obisku zagotovo pričakalo kaj sladkega. Našo ekipo je razvajala s slastnimi kolački. ogromno pomeni tortica ob praznovanju rojstnega dne. In čeprav ne gre za astronomski strošek, je mnogi od dopolnjenem letu življenja niso deležni. Mlade mamice so začutile, da lahko s slaščico, okrašeno po slavljenčevih željah, polepšajo dan bolnim otrokom, otrokom iz socialno ogroženih družin in mladim s posebnimi potrebami. »Tako za trenutek odčaramo bolečino ali stisko. Društvo stinacije, sicer pa se držita pravila, da ne komplicirata po nepotrebnem. »Če vprašate hčerko, pravi, da je najbolje, ko iščemo sobe in vsak dan spimo drugje. Komaj pa čakam, da bomo namesto prevoza z avtom izbrali letalo,« pravi Bogomila. Skupna popotovanja se ji zdijo lepa popotnica za oba otroka, saj se jima starša med potovanji lahko popolnoma posvetita. TINA VENGUST Foto: SHERPA 34 REPORTAŽA Umetnost siva cona sodobne družbe Umetniki na dnu ekonomske lestvice - Žepnine zgolj socialni korektiv Pred nami je 8. februar, slovenski kulturni praznik, s katerim počastimo največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna in obenem izpostavimo vlogo ter pomen kulture v sodobni družbi. Po celotni državi se v ta namen zvrstijo številne kulturne prireditve, ministrstvo za kulturo pa podeli Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada, najvišja slovenska priznanja za dosežke na področju umetnosti. V Sloveniji poznamo dve vrsti kulturnikov, tiste, ki so samozaposleni, in tiste, ki so zaposleni v državnih ustanovah. Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo in nov nacionalni program za kulturo predvidevata, da naj bi se položaj samozaposlenih v kulturi izenačil s kulturniki, zaposlenimi v javnem sektorju. A po besedah kulturnikov še zdaleč ni tako. Veliko neodvisnih kulturnih organizacij, ki sicer dobro delajo, je po novem že izpadlo iz financiranja. Če se na eni strani v državnih kulturnih ustanovah vrstijo najrazličnejša prestižna obeleževanja pomena kulture, na drugi strani številni akademsko izobraženi kulturniki, ki so v najboljšem primeru sa-mozaposleni v kulturi ali tudi brez kakršnegakoli statusa, nimajo razloga za praznovanje. Gospodarska kriza jih je namreč povsem potisnila ob tla, država pa jih je s svojo nespodbudno politiko, kot pravijo, še dodatno obremenila in postavila na rob preživetja. Povsem upravičeno se sprašujemo, kaj bo s slovensko kulturo, če so umetniki ena tistih socialnih kategorij, ki se vse težje prebija iz meseca v mesec. Proračunska sredstva, namenjena za kulturo, se z vsakim letom zmanjšujejo, od tega jih večino (kar 78 odstotkov) prejmejo javni zavodi in dobro desetino nepridobitne nevladne organizacije. Samo-zaposlenim v kulturi so namenjeni le 4 odstotki denarja. Reference ključ do plačanih prispevkov Na ministrstvu za kulturo je v razvid samozaposlenih v kulturi vpisanih približno 2.300 umetnikov, od tega približno polovici ministrstvo plačuje prispevke za socialno varnost, ki mesečno znašajo približno 350 evrov. Ustvarjalci, med katerimi so različni profili, od arhitektov, glasbenikov, gledališčnikov do vizualnih umetnikov, pravico do plačila prispevkov pridobijo z referencami, s katerimi vsaka tri leta dokazujejo svojo »uspešnost«. Nemalokrat se tako zgodi, da se morajo kulturniki, če želijo ohraniti ta »privilegirani« status, osredotočati zgolj na lov za referencami in ne toliko na dejansko ustvarjalno energijo. Paziti morajo, da so ves čas na preži za referenčnimi projekti, ker si lahko le tako sploh zagotovijo zakonito opravljanje svoje dejavnosti, saj plačevanja prispevkov sami ne bi zmogli. Najtežje vizualnim umetnikom Od vseh ustvarjalnih področij je še posebej podhranjena vizualna umetnost, v kateri je s primarno dejavnostjo najtežje preživeti. Likovniki namreč v primerjavi z drugimi umetniki redkeje prejmejo plačilo, kljub temu, da morajo tako kot vsi drugi tudi oni preživeti. Problem je, ker v Sloveniji vse preveč ljudi gleda na kulturo kot javno dobro in ne kot tržno vrednost. Likovniki večkrat potarnajo, da so v Sloveniji le redke galerije, ki se ukvarjajo s trženjem umetnosti. Stroka namreč »komercialno« umetnost obravnava kot tretjerazredno, ki ne sodi v državne ustanove. Žalostno je, da se morajo dandanes mnogi talentirani mladi umetniki ravno zaradi ekonomskega položaja odpovedati osnovni dejavnosti. V privilegiranem položaju so tisti, ki imajo bogate starše, ki jih podpirajo pri njihovem delu, a to še ne pomeni, da so njihova dela tudi kakovostna. Na ta način se raven umetnosti vedno bolj znižuje. Žepnina kot žalitev Ministrstvo za kulturo je z letošnjim letom uvedlo žepnine za umetnike. Samozaposle-ni v kulturi izpostavljajo, da gre le za krpanje napak, ki so jih storili odgovorni. Žepnine bodo namreč zadostovale le za 66 umetnikov, kar je le delček vseh tistih, ki so samozaposle-ni. Umetniki so prepričani, da jih ideja o žepninah sili v podrejen položaj in da se politika do njih obnaša pokroviteljsko. »Žepnino dobijo zgolj majhni otroci, če so pridni. V družbi veljajo umetniki za nujno zlo oziroma parazite in prav z žepninami, ki so nekakšen socialni korektiv, država to še bolj izpostavlja. Gre za majhen znesek, 1.500 evrov na tri leta, kar pomeni 500 evrov na leto,« nezadovoljstvo nad lepotnim ukrepom države izpostavlja znana celjska umetnica in borka za pravice umetnikov Andreja Džakušič. Pred kulturnim praznikom smo tako preverili, kako umetnikom s Celjskega uspe krmariti med vsemi birokratskimi ovirami, ekonomskim preživetjem in njihovo ustvarjalnostjo. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Vizualna umetnica Andreja Džakušič: »Nismo bohemi, ki bi lahko preživeli zgolj od ljubezni.« Vizualna umetnica Andreja Džakušič kot samozaposlena v kulturi vztraja že vse od leta 2000. Na lovu za referencami Celjanka Andreja Džakušič je samozaposlena v kulturni že od leta 2000, ko je končala magisterij na ljubljanski akademiji za likovno umetnost. Je ena tistih, ki ji država plačuje prispevke, za kar mora garati in loviti referenčne projekte vse leto. Džakušičeva je prepričana, da dandanes umetnik ne more preživeti zgolj s primarno dejavnostjo. Finančna sredstva mora pridobiti še s kakšnim drugim delom. Tako si Celjanka nekaj dodatnega denarja služi s poučevanjem. To ji namreč omogoča, da si lahko sploh financira umetniške projekte. Vizualni umetniki imajo namreč vedno manj priložnosti za razstavljanje. Sredstva za kulturo se krčijo, galerije pa imajo posledično vedno manj denarja za različne programe. »Samozaposleni v kulturi smo ves čas v podrejenem položaju. Galerije so tiste, ki izbirajo, kdo bo razstavljal, in postavljajo pogoje. Ti nas pogosto silijo, da delamo zastonj, da pridobimo reference, ki jih nujno potrebujemo, da ohranjamo status samostojnih kulturnikov. Umetniki smo na nek način siva cona družbe,« je jasna Džakušičeva. Galerije se prijavljajo na razpise, na podlagi katerih prejemajo finančna sredstva, med drugim tudi za izplačilo avtorskih honorarjev. Ni pa nujno, da se tega pravila galerije tudi držijo. »Celjske izplačujejo minimalne honorarje, a to še zdaleč ni dovolj za pokritje vseh stroškov,« dodaja. Ne preostane ji drugega, kot da je ves čas na preži za različnimi projekti, pri katerih ji urejanje birokracije, kot je pisanje vlog za razpise in zaključnih poročil, vzame več kot 50 odstotkov vsega časa. Džakušičeva ima srečo, da jo podpira družina. »Ni mi treba plačevati najemnine, partner pa velikokrat pokriva stroške družine,« pojasni in doda, da bodo potrebne korenite spremembe, saj bodo v nasprotnem primeru kulturniki preprosto izumrli. »Gre za neko romantično podobo, da je umetnik bohem, ki lahko preživi od ljubezni in simbolnih vrednosti, ki jih prinaša ustvarjanje, vendar ni tako. Tudi mi moramo plačevati položnice.« Velenjska slikarka in pedagoginja Nataša Tajnik: »Na svet in življenje gledam pozitivno.« Nataša Tajnik je za polovični delovni čas zaposlena v šolstvu in za polovičnega samozaposlena v kulturi.(Foto: osebni arhiv) Tržna logika ni zaželena Nataša Tajnik je po poklicu akademska slikarka, magistrica umetnosti. Njen status samozaposlene v kulturi je polovičen, polovično pa je zaposlena v šolstvu. Ker spada med polovično samozaposlene v kulturi, so njeni prihodki obdavčeni enako kot prihodki samostojnih podjetnikov. Njen moto oziroma glavna strategija preživetja je, da na svet in življenje gleda pozitivno. Že od študentskih let je navajena poprijeti za vsako delo, trudi pa se, da so dela, s katerimi se preživlja, povezana z njenim poklicem slikarke. Polovična zaposlitev je delo učiteljice risanja in slikanja, za denar tudi piše, oblikuje, pripravlja razne tematske delavnice, tečaje in predavanja, plete oblačila, pripravlja razstave in vsake toliko časa proda tudi kakšno umetniško delo - sliko. »Čeprav poznam le del likovne umetniške scene, bi lahko rekla, da je vizualna oziroma likovna kultura izgubila svojo tržno vrednost. Umetnik je v podrejenem položaju v primerjavi z javnimi kulturnimi zavodi. S počasnim večdesetletnim pretvarjanjem umetnosti in kulture v »le« javno dobro se je postopoma v Sloveniji razbil tudi umetnostni trg. Na prste ene roke lahko naštejemo galerije, ki se ukvarjajo s trženjem umetnosti. Te stroka obravnava tretjerazredno, saj se po njenem mnenju ukvarjajo s »komercialo« in ne s pravo, »visoko« umetnostjo, ki sodi po mnenju nekaterih le v državne ustanove,« je prepričana Nataša Tajnik, ki je naletela tudi na primer, ko v državni galeriji ni bilo zaželeno, da bi poleg svojih slik postavila cenik. Ena od kustosinj jo je celo grobo in za javnega uslužbenca neprimerno zavrnila, ko je Tajnikova za delo v državni galeriji predlagala primerno plačilo. »Mogoče je slutiti rahle spremembe v trenutnem stanju na področju kulture, vendar mislim, da je pot za pridobitev enakopravnih pravic samozaposlenih v kulturi z ostalimi zaposlenimi še dolga. Dokler bo profesionalna umetnost in kultura »le« javno dobro brez tržne vrednosti in prostora na trgu, se stanje po mojem mnenju ne bo dosti spremenilo.« REPORTAŽA 35 Zavod vsaj nekoliko prijaznejši Pisateljica in ilustratorka Lila Prap: »Imajo nas za zajedavce!« Lila Prap je bila dvajset let samozaposlena v kulturi. Pred petimi leti se je odločila za ustanovitev zavoda. (Foto: arhiv NT, TimE) Lila Prap je ena tistih slovenskih umetnikov, ki se ji je uspelo uveljaviti v tujini. Prav tako je ena tistih, ki je pred leti redno službo zamenjala za status svobodnega kulturnika. Kot pravi, jo je zgolj utesnjevala in zavirala njeno ustvarjalnost. Lila Prap je bila dvajset let samozaposlena v kulturni, pred petimi leti pa se je odločila ustanoviti zavod. »Za samozapo-slene v kulturi velja pravilo, da finančna sredstva prejmejo po končanem projekta, ki lahko traja tudi več let. Umetnik nima vsak mesec enakih dohodkov, ampak jih dobi naenkrat za daljše obdobje. Davčni urad tega ne upošteva. S tem se zviša tudi plačevanje prispevkov, ne glede na to, ali ima umetnik v nadaljevanju prihodke ali ne,« pravi Lila Prap, ki se je prav zaradi tega pred leti odločila za ustanovitev »Živimo v negativni klimi. Večkrat preberem, da smo umetniki zajedavci. Rešitev bi bila sprememba miselnosti ljudi.« zavoda, v okviru katerega si lahko sama določa višino plače in enakomerno visoke prispevke. Prednost zavoda je po njenih besedah nesporno tudi to, da se ministrstvu ni treba neprestano dokazovati. Na drugi strani zavod prinaša precej veliko in zahtevno vodenje dokumentacije. Znano Celjanko moti tudi to, da ministrstvo statuse neprestano spreminja. Še pred časom so zavodi spadali v kategorijo d. o. o., zdaj so jih prekategorizirali v s. p. »Ne poznam umetnika, ki bi dobro živel, razen če ni nek težek »blefer«. Sama za preživetje ogromno garam. Na mesec sem delala tudi za tri do štiri revije, za časopise, knjige. Obenem sem nastopala po šolah,« pravi Lila Prap in dodaja, da ima otroški pisatelj in ilustrator v primerjavi z drugimi vizualnimi umetniki še vedno nekoliko več priložnosti za delo. Ostal brez plačila prispevkov Klarinetist in skladatelj Goran Bojčevski nad odločitvijo ministrstva presenečen. Goranu Bojčevskemu je ministrstvo letos odvzelo plačilo socialnih prispevkov. Na odločitev se je pritožil. Odgovor ministrstva še čaka. Celjan z makedonskimi koreninami je samozaposlen v kulturi. Še lani je spadal v skupino kulturnikov, ki jim je država zaradi zadostnega števila referenc plačevala prispevke za socialno varnost. Letos ga je doletel hladen tuš, ko je ugotovil, da do njih zaradi prenizkega števila zbranih toč ni več upravičen. Ker je prepričan, da je bil v zadnjih treh letih še posebej aktiven, je na ministrstvo podal pritožbo. Leta 2011 je namreč pripravil uspešen glasbeni projekt »Ne smemo zavirati ustvarjalnih ljudi. Umetnike, ki so delu predani z dušo in s telesom, je treba podpirati. Ne pa, da jim zaradi čudne birokracije zapiramo vrata in jih prikrajšamo za marsikatero ustvarjalno priložnost.« Balkanski portreti. Lani je napisal glasbo za balet He, he helium, ki gostuje po vseh največjih svetovnih plesnih odrih. Vmes je Celjan končal še magisterij v Salzburgu, kjer je nastopal v orkestru, in imel več kot 150 koncertov. Prav zaradi tega ga je odločitev ministrstva zelo presenetila. »Zdi se mi skrajno neprimerno, da ljudem, ki se trudimo in želimo narediti nekaj novega, ukinejo plačevanje prispevkov,« pravi Goran Bojčevki, ki se sicer v prvi vrsti preživlja s pisanjem glasbe za filme in druge projekte ter koncertiranjem. Simon Macuh kot enega največjih problemov samozaposlenih v kulturi izpostavlja nizka in neredna plačila.(Foto: arhiv NT, GrupA) Vizualni umetnik Simon Macuh kljub krizi vztraja pri svojem poslanstvu Socialna pomoč višja kot zaslužek Celjski umetnik Simon Macuh se ukvarja s performan-som, z animacijo, zvokom, videom in s kiparstvom. Končal je študij filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in nato diplomiral še iz kiparstva na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Danes ima status zaposlenega v kulturi, država pa mu plačuje socialne prispevke. Po njegovih besedah je med umetniki vzdušje trenutno precej klavrno, saj neprestano delajo, iščejo razpise in se nanje prijavljajo: »Ves čas delamo, nekajkrat na leto, ko končamo katerega od projektov, pa prejmemo zgolj nekaj sto evrov, kar je za preživetje občutno premalo.« Macuh ima to srečo, da mu finančno pomaga partnerka, saj bi se, kot pravi, z zaslužkom, ki je nižji kot socialna pomoč, težko preživel sam. Problem izplačil honorarjev je namreč tudi, da so precej neredna. Celjan tako ne verjame, da se lahko kateri od umetnikov preživi sam. Po njegovem mnenju mora imeti vsaj nekaj opore v okolju, v katerem živi. »Država mi plačuje najnižje socialne prispevke, in sicer približno 300 evrov mesečno, kar pomeni na stopnji plače čistilke.« Slikar Jure Cvitan: »Prepuščam se improvizaciji!« Rešuje ga tudi delo v skladišču Mlad celjski slikar Jure Cvitan, diplomant Visoke šole za slikanje in risanje v Ljubljani, je eden od umetnikov brez kakršnega koli statusa, saj ni ne zaposlen niti sa-mozaposlen, prijavljen pa je na zavodu za zaposlovanje. Jure Cvitan pravi, da se je za takšen status odločil, saj mu prinaša največ koristi, njegovo ekonomsko preživetje pa je trenutno čista improvizacija. »Še pred časom nisem bil Mlademu Celjanu Juretu Cvitanu pomagajo starši in prijatelji, občasno pa poprime tudi za priložnostna dela. prijavljen na zavodu, kar pomeni, da nisem bil zabeležen v nobeni evidenci. Preprosto sem izvajal projekte na podlagi avtorskih pogodb,« pravi. Srečo ima, da ga pri delu podpirajo straši in prijatelji. Da si zasluži nekaj za preživetje, se občasno loti različnih del, tudi neustvarjalnih. Poprijel je že za delo v skladišču, sodeloval pri obnovah in drugih podobnih delih. Kljub temu, da je vizualna umetnost trenutno v krču, bo v njej vztrajal naprej in iskal morebitne alternative, saj je likovna umetnost, kot pravi, nenazadnje njegov osnovni poklic. Tomaž Milač se preživlja z delom preko avtorskih pogodb V tujini več priložnosti Celjan Tomaž Milač, član celjske umetniške četrti, kjer ima tudi svoj atelje, se s slikarstvom ukvarja že vse od konca šolanja na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. Ker se, kot pravi, samo od slikanja ne da preživeti, se je v preteklih letih preživljal tudi z delom preko javnih del. Statusa zaposlenega v kulturni nima urejenega, prav tako trenutno ni nikjer zaposlen oziroma ni prijavljen na zavodu za zaposlovanje, saj po njegovih besedah od njega nima prav nobenih koristi. Preživlja se s poučevanjem risanja, plačilo pa prejema preko avtorske pogodbe. V prvi vrsti gre za poučevanje risanja. Da bi si uredil status zaposlenega v kulturi razmišlja že dlje, vendar se zaveda, da tudi tej skupini umetnikov ni postlano z rožicami. Prav tako omenjenega statusa ni zelo preprosto pridobiti, saj mora umetnik zanj pridobiti določeno število razstav in referenc, s čimer je povezana gora birokracije in garanja. Milač se na razpise ne prijavlja pogosto, saj umetniku ne prinašajo velikih prednosti. Bolj kot na razpisih išče priložnosti v tujini, kjer lahko sliko proda za primerno ceno, kar je v Sloveniji praktično nemogoče. Eden zadnjih večjih Milačevih projektov je slika Pink flamingo, ki jo je v času poletnih olimpijskih iger razstavljal v Londonu. (Foto: arhiv NT, GrupA) 36 PORTRET »Moram povedati, da sem zelo rad hodil v službo, da sem rad opravljal delo športnega pedagoga. V tem poklicu sem deloval z ljubeznijo in če bi bil še enkrat mlad, bi se odločil za isto delo,« razmišlja letošnji Bloudkov nagrajenec. Srečko Remih si je v več kot 45-letnem delovanju prizadeval za razvoj športa v Podčetrtku, na območju nekdanje skupne občine Šmarje pri Jelšah in v Sloveniji sploh. Sodeloval je pri nastajanju različnih športnih organizacij, njihovem delovanju in medsebojnem povezovanju. Izjemen je njegov prispevek pri gradnje športne infrastrukture in na področju šolske športne vzgoje. Je tudi velik pobudnik plavalnega in smučarskega izobraževanja. Neutruden in vztrajen je bil pri organizaciji številnih športnih prireditev in tekmovanj, pomemben pa je tudi njegov prispevek pri izobraževanju bodočih športnih pedagogov, trenerjev in drugih posameznikov, ki so še danes povezani s športom (iz obrazložitve Bloudkove nagrade za Srečka Remiha iz Imenega). Srečko in Fanika Remih po televiziji z navdušenjem spremljata različno športno dogajanje. V njegovi omari različnih priznanj ne manjka. Oral je ledino Bloudkov nagrajenec Srečko Remih je začel delovati v hudih razmerah - Oče za nogometaše Maribora, sin za Olimpijo Leta 1969 se je mlad učitelj Srečko Remih iz središča Maribora priselil v Podčetrtek. Na takrat še revno Kozjansko ga je pripeljala ljubezen, vendar tam presenečenj ni manjkalo. V šoli je bilo stranišče še na »štrbunk«, prav tako v njegovem stanovanju, kjer ni bilo niti vodovoda. Vodo je moral prinašati iz vodnjaka. V takšnih pogojih se je začelo njegovo pionirsko delo na področju športne vzgoje, za katerega je pred nekaj dnevi prejel Bloudkovo nagrado za življenjsko delo. »Razlika je bila neverjetna. Ko so me obiskali kolegi športni pedagogi iz Maribora in Celja, so se čudili, kaj tukaj počnem, če sem ob takšnih Srečka Remiha iz Imenega so za Bloudkovo nagrado predlagali Boris Zrinski, Medobčinska športna zveza Šmarje pri Jelšah, Občina Podčetrtek, Športno društvo OŠ Podčetrtek in Terme Olimia, Že leta 1981 je prejel Bloudkovo plaketo za mentorstvo in uspehe šolskega športnega društva v Podčetrtku. Za dolgoletno delo na športnem področju je prejel leta 1997 plaketo Občine Podčetrtek. pogojih pri zdravi pameti,« se spominja začetka na Kozjanskem. Po prihodu v Podčetrtek ga je nekaj vendar le navduševalo. Takrat je bil ravnatelj šole znani Jože Brilej, ki je v Podčetrtku vzpostavljal šolo, ki so jo dajali za zgled vsej Jugoslaviji. V šoli so bile med drugim šolska radijska postaja, različne otroške prodajalne in celo prva šolska hranilnica med Triglavom in Gevgelijo. »Dogajanje v šoli me je pritegnilo, da sem ostal in začel orati ledino na področju športne vzgoje,« pravi letošnji Bloudkov nagrajenec iz Imenega pri Podčetrtku. V štajerski metropoli Pa se vrnimo še dlje nazaj, v Maribor leta 1941, ko se je začela vojna. Srečko Remih se je tam rodil tik pred njenim začetkom. Kot dojenček je bil izseljen v Srbijo in nato v Nemčijo, leta 1945 mu je umrla mama. Odraščal je pri starih starših in se kot otrok in mladenič ukvarjal z nogometom v Nogometnem klubu Branik, posvečal se je tudi strelstvu in namiznemu tenisu. Najprej se je izučil za ključavničarja in se zaposlil. Med ključavničarskim obdobjem je bil poslan v mladinsko delovno brigado v Srbijo, kjer so gradili cesto. Tam so opazili njegovo predanost športu, zato je postal športni referent vseh sedmih delovnih brigad. Življenje Srečka Remiha se je povsem spremenilo, ko so v Mariboru ustanovili srednjo šolo za telesno vzgojo, kjer se je izobrazil za učitelja. Najprej je nekaj časa delal v mariborski osnovni šoli in dveh tamkajšnjih srednjih šolah ter eno leto na Koroškem. Pozneje je opravil še višješolski in visokošolski študij ter postal profesor športne vzgoje. Telovadnica v naravi Ljubezen ga je nato pripeljala v Podčetrtek. V šoli v takratnem Podčetrtku so bili pogoji za pouk športne vzgoje porazni. »Ko sem prišel v šolo, ni bilo ničesar, kjer bi lahko tekali ali skakali. Ni bilo igrišča, ni bilo telovadnice, samo narava je bila,« se spominja začetka. Njegovi učenci so se veliko seznanjali z osnovnimi prvinami atletike, igrali so tudi namizni tenis. Mizar, ki je živel v soseščini, je prispeval panelno ploščo in šola je dobila mizo za namizni tenis. Ko je bilo slabo vreme, so telovadili v učilnicah. »Nabavili smo dve usnjeni bla- zini, ki so ju učenci prenašali iz učilnice v učilnico, ter začeli talno telovadbo,« obuja spomine. Ustanovil je daleč naokoli prepoznavno šolsko športno društvo, kjer je bilo na začetku največ namiznega tenisa. Nato je bilo ustanovljeno še krajevno telovadno društvo Partizan, kjer je bil Remih soustanovitelj in prvi predsednik. Rad je poprijel za delo V šoli so nasploh napredovali. Ko je jugoslovanska vojska gradila glavno obsoteljsko cesto, sta Remih in ravnatelj Brilej prosila vojaške funkcionarje, da bi vojaki zgradili še športno igrišče. To se je tudi zgodilo, šola je pridobila asfaltirano rokometno in košarkarsko igrišče. Država je kmalu zgradila še novo zgradbo osnovne šole, vendar brez telovadnice, kar v sedemdesetih letih ni bila nobena posebnost. Po štirih letih so telovadnico le dobili, večjo kot je bilo za takšne kraje običajno. Pozneje so pri šoli začeli graditi še atletski štadion, vendar je dokončanje preprečila zadnja vojna. »Kot učitelj športne vzgoje sem rad poprijel za delo in mi ni bilo težko sodelovati pri zu-najšolskih dejavnostih, kot so letna in zimska šola v naravi ter različna tekmovanja. To sem delal z velikim veseljem,« pravi Srečko Remih. Z ravnateljem Brilejem sta že leta 1971 organizirala prvo zimsko šolo v naravi v okolici Podčetrtka. Isto leto je bila organizirana tudi prava poletna šola v naravi, kjer so se ob morju začeli učiti plavanja. In še in še bi lahko naštevali. V pričakovanju Sočija Srečko Remih je bil redno zaposlen do leta 1997, nato so ga v šoli zaprosili, da je delo opravljal pogodbeno. V zadnji zimski šoli v naravi je deloval še pred tremi leti. »Zdaj ko sem v pokoju, sem samo še navijač Košarkarskega kluba Terme Olimia, nogometnih navdušencev Športnega društva Imeno ter velik navijač Nogometnega kluba Maribor,« ne pozabi poudariti. Navijač Maribora je kljub temu, da je bil njegov sin, ki je sekre- tar športne zveze v Ljubljani, eden od pobudnikov nove Olimpije in direktor kluba. Tudi za zdrav duh v zdravem telesu je veliko skrbel. Včasih je rad tekel, igral tenis in nogomet, nato košarko za veterane. Občasno še igra namizni tenis, kot vnet ribič se prav tako udeležuje ribiških tekmovanj, ki so blizu in daleč. S soprogo Faniko, dolgoletno učiteljico biologije in kemije v šoli v Podčetrtku, odideta vsako jutro na sprehod z psičkom, nato se odpelje v trg, kjer kupi športni dnevnik in ga prelista v gostinskem lokalu ob srebanju kave. Doma v Imenem po televiziji redno spremlja košarkarske in nogometne tekme. »Najbolj me pritegnejo nogometne tekme, saj sem vnet navijač Barcelone,« pravi. V živo ga pritegnejo tekme članov in mlajših selekcij Košarkarskega kluba Terme Olimia. V teh dneh težko pričakuje olimpijske igre v Sočiju: »Komaj čakam, da se začnejo. Takrat bo doma marsikaj odpadlo.« BRANE JERANKO Foto: BJ Popravek V Novem tedniku št. 5 smo v fotoreportaži na strani 36 pod naslovom 101 oDraz maturantskega plesa pomotoma zapisali, da je za postrežbo na maturantskem plesu skrbelo podjetje Gostinstvo Celje. Pravi podpis k sliki se glasi: Nepogrešljiv del maturantskih plesov so gostinske ekipe. Na petkovem je za postrežbo hrane in pijače skrbelo podjetje Gorenje Gostinstvo, ki skrbi za gostinski servis na maturantskih plesih v Celju že 12 let. V kuhinji se je tokrat vrtelo 33 delavcev, zgolj 40 ljudi pa je hrano v pičlih 40 minutah postreglo več kot 1.500 ljudem. Velenjskemu podjetju Gorenje Gostinstvo in bralcem se za napako iskreno opravičujemo. UREDNIŠTVO AKCIJA 37 Jem sezona ■■AKCIJE! Glasujte za svojega kandidata! V akciji Naj maturantka in naj maturant boste bralci letos že tretjič izbirali dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Kar tri mesec bo trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale. Januarja smo maturantske razrede povabili, naj izberejo svoja predstavnika, ki jih bosta zastopala v tekmovanju. Ponekod so poslali v boj le enega kandidata. Vsi pa bodo imeli enake izhodiščne možnosti. To pomeni, da bodo objavljene njihove portretne fotografije v vsaki številki časopisa v tistem mesecu, ko se bo predstavila njihova šola. Postopoma bomo ob tem objavljali tudi njihove večje fotografije v maturantski opravi. Bralci bodo imeli možnost, da glasujejo za »svojega« kandidata. Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja. Februarja bomo torej objavljali prvi krog kandidatov, marca in aprila še naslednja dva. Vsak mesec bosta znana dva finalista. Vseh šest se bo v končnem obračunu pomerilo maja. Učitelji lahko pomagajo Že lani smo uvedli dodatno točkovanje razrednika ali učiteljskega zbora. Ta lahko namreč izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodeli dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri kandidata ne upoštevajo predvsem in zgolj učnega uspeha. Prav zato dajemo dodatno možnost, da se pri glasovanju upošteva tudi ta razsežnost izbranega kandidata. Seveda nam morajo razredniki to sporočiti, in sicer na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Spremljajte Novi tednik. Sproti vam bomo razkrivali tudi vabljive nagrade in druge spodbude, ki jih načrtujemo v akciji. Za zdaj vam lahko namignemo, da sta lanska zmagovalca Lidija Lubej in Anže Brezovšek za nagrado odpotovala v Pariz. Nagradili pa smo tudi njuna razreda! Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. »čgros mn Glasujem ZA naj maturantko /naj maturanta pod zaporedno številko: ime in priimek: Podatki o osebi, ki je glasovala: ime in priimek ............. naslov ..................................... kontaktni telefon/e-pošta --K-Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 300 Celje. V akciji Naj maturantka, naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol: ŠOLSKI CENTER CELJE: Gimnazija Lava (GL), Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja (SŠGVO), Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo (SŠKER) in Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko (SŠSDL). ŠOLSKI CENTER ŠENTJUR (ŠCŠ) ■ i wm 1 "" I - - Robert Božnik 2. B4, SŠSDL Tamara Pungartnik 3. C1, SŠSDL Kaja Krašovec 4. P1, SŠSDL Gregor Krajnc 4. P1, SŠSDL Rene Hriberšek 3. C1, SŠSDL Zmagovalca februarskega kroga glasovanja bomo objavili 6. marca. Tjaša Jazbec 3. C2, SŠSDL Alma Bilajac K-4. A, SŠKER 2^ ikk 2 j Simon Turnšek E-4. A, SŠKER Dušan Kondič R-4. A, SŠKER Maja Jošic R-4. B, SŠKER ftftcC M > j Blaž Klepej R-4. B, SŠKER Jan Narat 4. T, ŠCŠ Anže Terčak 3. M, ŠCŠ Diana Domitrovič 3. SM, ŠCŠ Žana Kompolšek 2. PTI, ŠCŠ Urh Jurjec G-4. A, SŠGVO Saša Osek G-4. B, SŠGVO Tilen Pungaršek G-4. B, SŠGVO Nives Čakš G-4. C, SŠGVO Adrijana Lilek 4. A1, SŠSDL Tadej Štefančič K-4. A, SŠKER Sabina Mansutti 4. T, ŠCŠ Matija Lesjak 2. PTI, ŠCŠ Luka Stante G-4. C, SŠGVO 38 NAJMflniRANTKAINNAJMffniRANT 6. Žiga Kotnik Klovar NAlMumiRANTKA IN NAJ HMfflURANT 39 2e a *—i o ^ d K a Cd iS s 0 s a a a 1 § d N CJD 40 PORTRET Različni obrazi kulture Predstavljamo Kulturno-umetniško društvo Utrip z Rečice ob Savinji Kulturno-umetniško društvo Utrip je eno mlajših kulturnih društev, pred dobrimi desetimi leti pa ga je ustanovila skupina zanesenjakov na Rečici ob Savinji, kjer so želeli prikazati različne obraze kulture. Po eni strani je Rečica ob Savinji od nekdaj slovela kot kraj, kjer je bila v preteklosti zelo razvejana ljubiteljska kultura. Med drugim so jo negovali v eni najstarejših zasedb godbenikov, Suški godbi, znani so bili čitalniški večeri z ljubitelji lepe slovenske besede, kasneje pa so se mladi družili ob nenehnih uprizoritvah različnih iger, ki so popestrile življenje v kraju. Svojo vlogo je opravljalo tudi kulturno društvo, kjer so zdaj prevzeli vajeti v svoje roke predvsem mlajši člani in posledično prinašajo v kraj sodobnejše zvrsti, od stand up komikov in gledaliških premier do koncerta na prostem. Iskanje novih vsebin »Nekako se v teh zvrsteh kulture nismo našli, zato je nastal Kud Utrip,« pravi predsednik društva Jože Skončnik. »V bistvu smo želeli v kraj in občino pripeljati neke drugačne vsebine oziroma, kot smo poimenovali, nove obraze kulture, ki mogoče prej v naših koncih niso bili tako prisotni oziroma smo vsaj med delom občinstva čutili, da jim manjkajo določena kulturna gibanja.« Tako se v organizaciji Kud Utrip vrstijo razstave, koncerti klasične in zborovske glasbe, pogovori s kulturniki, okrogle mize na temo kulturnih dilem, predavanja o jezikoslovnih posebnostih ... Gre za sklop prireditev, ki nekdaj na Rečici pač niso bile najbolj »domače«. Vsem dogodkom sta skupna vrhunska kakovost in dokaj dobra obiskanost, vsaj v primerjavi z mnogimi drugimi tovrstnimi dogodki. Ko so v društvu zastavili svoje delo, je bil eden glavnih poudarkov namenjen stroki. Tudi zato so oblikovali strokovni svet, v katerega so pritegnili strokovnjake z različnih področij kulturnega udej-stvovanja. Poenostavljeno lahko rečemo, da je likovna dejavnost skrb domačina dr. Jožefa Muhoviča, jezikoslovje je v domeni jezikoslovca dr. Petra Weissa, za glasbo je zadolžena Tadeja Cigale, z nasveti na gledališkem po- Na praznovanju 10. obletnice društva Jože Skončnik dročju je aktiven Bert Savo-dnik, Miha Dešman pa kulturo povezuje z arhitekturo in s prostorom. Tri učiteljice in pet otrok Rečico so v minulih letih v organizaciji Kud Utrip obiskali Tone Pavček, Drago Jančar, Ivan Minatti, Emerik Bernard ... Glede na to, da so lani poleg različnih izobraževalnih ekskurzij za svoje člane organizirali skoraj 20 dogodkov, je jasno, da je v društvu mogoče najti veliko volje do dela in tudi ljubezni do kulturnega udejstvo-vanja. »Tudi s sodelujočimi oziroma z vabljenimi gosti nimamo težav. Po eni strani se je že razširil glas o našem delu, po drugi strani pa kar nekaj dogodkov temelji na osebnem poznanstvu naših članov s slovenskimi likovniki, glasbeniki, profesorji ...« je omenil Skončnik in se spomnil na pogovor z Ivanom Minattijem. Znan slovenski pesnik je, v svojem stilu, seveda, omenil, da mu za samopro-mocijo pač ni treba prihajati na Rečico. Kasneje je bil nad dogajanjem in številom obiskovalcev preprosto navdušen. Prepričan je bil namreč, da ga bodo na Rečici pričakale tri učiteljice s petimi otroki. Seveda ga je nabito polna šolska avla prijetno presenetila in tako je občasno prihajal na predstavitve in pogovore z drugimi kulturniki, katerih seznam je zelo dolg. Tudi zato so v društvu prepričani, da so neke vrste vez med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ter da tako z amaterskimi kot poklicnimi kulturniki nimajo slabih izkušenj. Glede odnosa ljudi do kulturne ponudbe oziroma kulture nasploh Skončnik pravi, da doživljajo zelo različne odzive. »Poleg tistih, ki se z veseljem odzivajo na naša vabila in omenjajo, kako dobrodošlo je preživeti večer v prijetnem vzdušju, se seveda najdejo tudi takšni, ki jim kultura ni tako blizu. Vendar je tudi to področje na srečo prepuščeno izbiri posameznika. Velikokrat doživimo, da posameznike ne samo z Rečice, temveč iz cele Zgornje Savinjske doline in širše, pritegne ime kulturnega ustvarjalca, ki ga predstavljamo, nekatere pa zanima tema. Tako na splošno ocenjujem, da se krog obiskovalcev počasi, a zanesljivo širi. No, treba pa je le priznati, da glavnino obiskovalcev na naših prireditvah prestavljajo stalni gostje.« Še brezplačno Poleg organizacije prireditev v društvu negujejo tudi spomin na prezgodaj umrlega pisca in publicista Edija Mavriča Savinjčana. V ta namen so ustavili poseben odbor, ki vsako leto na podlagi razpisa izbere nekaj najboljših literarnih in pesniških del ter jih objavi v posebni publikaciji. Ta dejavnost je sicer tudi finančno ločena od delovanja društva, ki se v največji meri financira iz občinskega proračuna, obča- V Zgornji Savinjski dolini se v februarju, mesecu kulture, s svojimi prireditvami predstavijo vsa kulturna društva. Osrednjo slovesnost mozirska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti pripravlja jutri, v petek ob 19. uri na Rečici ob Savinji. Na slavnostni akademiji bodo najbolj prizadevnim posameznikom na področju ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja podelili nagrade. V programu, ki ga pripravlja Kud Utrip, bodo v osrednjem delu, ki so ga poimenovali Sprehod po Rečici, med drugim predstavili nekaj hudomušnih pripovedi o življenju v kraju. sno pa za prispevke zaprosi donatorje oziroma sponzorje. Glede na to, da večina opravljenega dela članov temelji na prostovoljstvu, pa tudi gostje se v največji meri vabilu društva odzovejo brezplačno, posebnih finančnih težav v Kud Utrip ne zaznavajo. Tudi na pobudo posameznih obiskovalcev v društvu opažajo, da v celotni dolini manjkajo vrhunske glasbene prireditve. Vendar na Rečici preveliko oviro predstavlja prostor. Večino prireditev namreč pripravijo v avli OŠ Rečica ob Savinji, ki lahko sprejeme do 150 obiskovalcev. Dvorana kulturnega doma za vrhunske koncerte ni najbolj primerna. Tudi zato, ker bodo očitno v kraju še nekaj časa brez zvenečih glasbenih imen s področja klasične glasbe, bo vstopnina za prireditve v organizaciji Kud Utrip še naprej brezplačna. Glede na današnje čase si na kakšno drugačno različico ne upajo pomisliti. URŠKA SELIŠNIK h ■ v ■ ■ v ■ ■ Taksno in drugačno cenjenje Eden od zvestih sodelavcev Kud Utrip je tudi prof. dr. Jože Muhovič, slovenski slikar, grafik, likovni teoretik in publicist, sicer domačin z Rečice ob Savinji. Dr. Muhovič je bil slavnostni govornik ob 10-letnici društva. V svojem nagovoru je med drugim izpsotavil: »Cilj življenja je cenjenje, je nekoč zapisal angleški pisatelj in filozof Gilbert Keith Chesterton. Prav nič ni smiselno ne ceniti stvari in enako nesmiselno jih je imeti več, če jih ceniš manj. Podobno bi lahko rekli tudi za t. i. kulturne dogodke: nesmiselno jih je prirejati veliko, če se jim zaradi množine potem ne utegnemo posvetiti, in če jih že prirejamo, potem zahtevajo čas in napor srca ter duha, da jih lahko ustrezno doživimo in cenimo. Da bi bil svet drugačen in bi se (post)moderni človek nehal dolgočasiti, se mora, pravi Chesterton na drugem mestu, spremeniti gledalec, njegov pogled, ne pa to, kar gleda. Da bi sonce videli kot čudež, ni potrebno novo sonce, temveč nova pozornost. S pomočjo te lahko drugače vidimo, drugače pričakujemo, drugače želimo in v drugačni luči prepoznavamo senzacionalnost čisto običajnih stvari in običajnih življenjskih situacij. Koliko ljudi je zanimivosti svojega domačega kraja prvič opazilo, čeprav hodijo mimo njih vsak dan, šele na vedutah, ki so jih naslikali slikarji; koliko ljudi je prepoznalo globoko lepoto ljudske pesmi, ko so jim jo izven narodne zabavnosti predstavili skladatelji in zaigrali profesionalni glasbeniki; koliko ljudi je spoznalo, da gledališka predstava ni intelektualistična nočna mora ali gun-canje afen, ker se tako zelo konkretno tiče njihovih, se pravi naših življenj?« PORTRET 41 Živeti? Se bojujem, NEOSVOBOJEN, se strinjam, NEOSVOBOJEN, spreminjam, NEOSVOBOJEN, pa ti črkuj mi G-O-L-O-B, O-L-J-Č-N-A V-E-J-A, je rešitev iz te pravice? Je potreben, TEVS EBORAN, Dati nazaj v HOČEM ŽIVETI! Mi hoče, mogoče, peščica to vzeti, moje vajeti, bi se dal ali ne? bi se strinjal? ali KAJ ŠE? je potreben jaz, dati v mi, mi kot vsi, vsi kot oni, oni, tisti, vi, jaz, LJUDJE! dati nazaj v hočem ŽIVETI! Pesniška duša v nogometnem dresu Nogometaš, ki piše pesmi Prvi literarni večer Amadeja Kraljeviča, nogometaša Nogometnega kluba Celje - Za pisanje pesmi ga navdihujejo predvsem socialne krivice »Po mojem mnenju je v naši družbi premalo demokratičnosti in aktivnega državljanstva. Ljudje se zavedajo, kaj se dogaja, vendar so premalo aktivno udeleženi,« ugotavlja mladi Amadej Kraljevič iz Slovenskih Konjic, ki piše pesmi. V njih opozarja predvsem na socialne razlike in krivice. V širši javnosti je najbolj znan kot nogometaš Nogometnega kluba Celje. »V politiki se dogaja, kar se dogaja, mi to samo opazujemo,« ugotavlja dijak četrtega letnika srednje zdravstvene šole v Celju. O slovenski politiki nima ravno najboljšega mnenja, tudi zanj je premalo transparentnosti in preveč dolgov, ki še naraščajo. Opaža, da bo v prihodnosti zaradi avtomatizacije še več brezposelnih. »Na nove težave nismo pripravljeni,« meni. Navdiha ne manjka »Moji vrstniki se o vsej tej problematiki radi pogovarjajo in vsaj ti, ki jih poznam, niso preveč zadovoljni. Včasih jim grem tudi na živce, saj se v vse to še bolj poglabljam,« dodaja. Ljudje smo pač različni. »Nihče ni len. Takšen posameznik pač ni motiviran, saj ne živi v okolju, v katerem bi se lahko razvijal.« Amadej Kraljevič stopa korak dlje od svojih prav tako zaskrbljenih vrstnikov, saj mu vse to daje navdih za pisanje pesmi. »Rad se pogovarjam z ljudmi, ki so v družbi manj uspešni,« še pravi o navdihu za svoje pesmi. Zelo ga zanimajo družboslovne knjige in dokumentarni filmi, na spletu bere žalostne zgodbe, ki jih opisujejo brezposelni občani. Navdušujeta ga knjigi Eduarda Galeana Šola narobe sveta in Naomi Klein Doktrina šoka o tem, kako zares deluje svet, v katerem živimo. O razmahu uničevalnega kapitalizma. »Iz različnih zgodb ljudi, ki imajo v življenju manj sreče, nekaj izluščim, dodam svoje misli »V politiki se dogaja, kar se dogaja, mi to samo opazujemo,« ugotavlja dijak četrtega letnika srednje zdravstvene šole v Celju. in to spravim na papir,« pravi o nastajanju svojih pesmi. Med Kraljevičevimi pesmimi se najde kakšna ljubezenska pesem, zanje mu daje navdih njegovo dekle. »Prvič sva se videla na nekem koncertu, odšla sva vsak zase in se nato iskala tudi preko Facebooka. Našla sva se, že dve leti sva skupaj in ona je moj navdih za ljubezenske pesmi,« je pojasnil. Iskanje poti Amadej Kraljevič veliko razmišlja. Njegova prva pesem Vsak ve je nastala, potem ko je prebral izpovedno knjigo o nekem potovanju po svetu. Njen avtor je veliko razmišljal o svetu, v katerem živimo, Kraljevič je ugotovil, da ni pomemben cilj, ampak pot. »Moja prva pesem zato govori o tem, da mora vsak spoznati sebe in iskati svojo pot,« je povzel. To je bila prva pesem, vsaki je sledila nova. Njegovi prvi pesmi so objavili v glasilu zreške tovarne, kjer dela njegova mama. V Zrečah so opazili, da je tematika njegovih pesmi posebna in aktualna, zato je prišlo konec januarja do literarnega večera v Skomarski hiši pod Roglo, kjer dajejo priložnost tudi manj uveljavljenim pesnikom. Literarni večer na Skomarju v nizu z naslovom Taz mam en stari znucan koš je bil že 124. po vrsti. Naslov Kraljevičevega večera, Poezija narobe sveta, je seveda zgovoren. Za žogo To je bil prvi pesniški javni nastop Amadeja Kraljeviča, ki je bil vajen le nastopanja na nogometnem igrišču. Za nogomet ga je navdušil oče, ki je sodnik malega nogometa v Slovenskih Konjicah. Amadej je začel igrati pri petih letih, ko je družina živela še v Zrečah in ga je oče pripeljal v tamkajšnji nogometni klub. Otroci so se tudi sami organizirali, si postavili gole in določili pravila. »Že od otroštva so mi zelo všeč strategija in kombinatorika igre ter moštveni duh. To mi veliko pomeni,« pravi o nogometu. Prvi resni začetek igranja je bil v Nogometnem klubu Dravinja, kjer so bili večkrat prvaki. Pred tremi leti se je vključil v Nogometni klub Celje, kjer je v mladinski selekciji zadnji branilec. Pred nekaj meseci so se pojavile težave s koleni, veliko je manjkal, zdaj se mu forma počasi vrača. Treningi so skoraj vsak dan. Na nogometno pot ima še en slab spomin, saj si je na tekmi proti ekipi Krškega zlomil obe roki. In povezava med občutljivo pesniško dušo in nogome- tom? Amadej Kneževič pravi, da se sprosti v vsakem od obeh področij njegov lastni jaz. V nogometu s pomočjo telesa, v pesmih s pomočjo duše. V nogometu z nogo, v pesmih z roko. Pred maturo Nogomet mu seveda vzame več časa, ki ga v četrtem letniku srednje šole primanjkuje. Vsako jutro potuje z avtobusom iz Slovenskih Konjic v Celje, ob ponedeljkih že ob petih zjutraj, včasih je pouk popoldne. Prihodnji mesec bo imel maturantski ples in obleka je že kupljena. In kako gleda na visoke stroške za maturantske obveznosti? Pravi, da se je odločil za obleko po najnižji ceni in da s povabljenimi gosti na maturantski ples ni pretiraval, saj je povabil le najbližje. Razmišlja seveda tudi o prihodnosti, kaj storiti po končani srednji zdravstveni šoli. Zanjo se je odločil, ker mu gimnazija ni bila preveč všeč, v zdravstveni mu je najbolj všeč praktični del, delo z ljudmi. Kljub temu se za delo v zdravstvu ni odločil in namerava po poklicni maturi opraviti še splošno maturo, kar mu bo vzelo eno leto. Najbolj si želi študija analitske sociologije, da bi postal sociolog. BRANE JERANKO, foto: BJ Za knjigo Skupaj s Klubom modrosti Podarite knjigo .. . in z malo sreče boste šli na izlet! Če boste februarja, v mesecu kulture, podarili knjigo za našo akcijo Bukvarne, boste za nagrado morda lahko šli na izlet! To možnost ponuja Klub modrosti iz Celja, s katerim smo se lani konec leta odločili za akcijo zbiranja knjig za njegove knjižnice v Celju, Banji Vrucici in na Dugem otoku. Med vsemi bralci, ki bodo februarja podarili novejšo knjigo, ki ni izšla pred letom 2012, bomo izžrebali tistega, ki bo lahko od 21. do 24. marca s člani kluba brezplačno odpotoval v Banjo Vrucico. Nekaj dni bo lahko užival v tem zdraviliškem kraju in si ogledal, kako nastaja tamkajšnja knjižnica, za katero med drugim zbiramo knjige. NE PREZRITE Februar v znamenju kulture Vsako leto vsaj za dan ali dva veliko govorimo o kulturi. In smo se v Novem tedniku odločili, da razmislek o kulturi razširimo kar na ves februar. K sodelovanju bomo povabili različne kulturnike, ki imajo tako ali drugače opravka s knjigo. Gostujoči pisci, ki bodo razmišljali o dražeh in pasteh življenja (životarjenja) s slovensko knjigo ali preživetja z njo, nas bodo prav zagotovo tudi navdihnili, da bomo prepoznali še kakšen izziv, da odpremo oči tistim, ki imajo v rokah škarje in platno. Torej, režiserji kulturne politike na Slovenskem, zgolj slavnostni govori enkrat na leto za »obstoj inu razvoj« kulture našega naroda ne bo dovoli. stran 47 42 AKCIJA »Moja pričakovanja so izpolnjena bolj, kot sem si lahko sploh predstavljala. Obleka je enaka kot tista na fotografiji,« je povedala Katja, ko smo jo končno prepričali, naj sleče obleko, da bo lahko šivilja poskrbela še za piko na i. Barbara je obleko skrajšala kar med tem, ko jo je Katja imela oblečeno. Povedala je, da se zaradi njene lahkotnosti v njej počuti prijetno in svobodno. Material iz trgovine Gloripops je bil po besedah Barbare Repinšek hvaležen za oblikovanje. Po njegovi zaslugi ima krilo lep padec. Čipka životca je že sama po sebi dovolj razkošna, tako da Katja ne bo potrebovala preveliko modnih dodatkov. Najverjetneje bo k obleki skrbno izbrala uhane. Romantične zamisli dobivajo obliko Mala bela obleka pripravljena za Gaudeamus igitur »Vau, natančno takšna je, kot sem si jo predstavljala,« je Katja dejala tisti hip, ko je stopila skozi vrata Modnega šiviljstva Barbara in svojo maturantsko obleko zagledala na obešalniku. Čisto pravo zadovoljstvo pa se je po njenem obrazu razlezlo, ko je obleko pomerila, saj ji je pristajala kot ulita. Enako kot izbiro blaga v trgovini Gloripops smo tudi misijo »proba« opravili ekspresno. Če bi sklepali po Katji, lahko priprave na maturantski ples res gredo kot po maslu. S šiviljo Barbaro Repinšek sta se konec decembra z lahkoto sporazumeli o tem, kako naj bi slednja ukrojila obleko. A morda smo prav zaradi tega, ker sta si vse povedali le v nekaj minutah, še toliko bolj nestrpno pričakovali trenutek resni- ce in si za našo maturantko želeli izpolnitev pričakovanj. Da je Barbara Repinšek zadela v polno, sta dokazali dve stvari. Obleka bo potrebovala le minimalne popravke. Životec bo krajši za dober centimeter in bo nekoliko stisnjen pod prsmi. Za nekaj centimetrov bo krajše tudi krilo. Nesporna potrditev pa je bilo tudi Katjino navdušeno poplesavanje pred ogledalom. Ker se je v obleki počutila tako dobro, jo kar ni in ni želela sleči. Umetnost oblačenja »Postopek izdelave je bil enostaven, saj je >moja stranka< zelo nazorno povedala, kakšno obleko bi rada nosila na plesu. Jaz pa sem očitno uspela prepoznati njene želje. Na sploh je lažje takrat, kadar imajo ljudje izdelano predstavo, kot takrat, ko že od začetka ne vedo, kaj bi, in kadar ne zaleže niti moje svetovanje,« je med pikanjem bucik v tkanino povedala šivilja. Ponovno se je potrdilo to, čemur mojstrica škarij in šivan-ke pravi umetnost oblačenja - oblačilo je treba prilagoditi postavi in starosti naročnika. Zdaj bo blago le še zarobila, da bodo še bolj opazne plasti krila in maturantska obleka bo končana. Poleg nje bo pripravila še bel robček, ki bo izvrstno pristajal črno-sivi kombinaciji, v katero bo 15. marca oblečen Katjin plesalec. Mini dodatki, maksi učinek Katja ne bo pretiravala z li-čenjem, ne z modnimi dodatki in ne z vpadljivo pričesko. Njena obleka, katere poseb- Barbara Repinšek nam je ob preteklih srečanjih zaupala, da plesalke za maturantski ples vse bolj izbirajo krajše obleke, nekatere srednješolke pa si tega pomembnega večera še vedno ne predstavljajo brez dolge toalete. Ne glede na dolžino obleke se morajo tiste, ki jo bodo nosile, zavedati, da bodo v njej tudi plesale. Dekolteji in izrezi so lahko med gibanjem hitro pregloboki. Če se maturantke počutijo neprijetno, se kmalu preoblečejo in le redke v maturantski obleki dočakajo jutro. Ker gre pri izbiri za kup energije in denarja, se Repinškovi zdi škoda, da bi po uradnem delu takoj zamenjale oblačila. Nekaj zadrege lahko čutijo tudi zato, ker maturantski ples za mnoge pomeni prvo srečanje z večerno obleko. nost je bela in nekoliko prosojna čipka, posejana s srebrnimi bleščicami, bo tako še bolj prišla do izraza. Do popolne maturantske oprave naši ma- turantki manjkajo le še čevlji. V lovu na pravi par je opravila že skoraj majhno turnejo po trgovinah. A iskanje idealnih balerink še ni končano. Njen plesalec bo moral poskrbeti še za skladen maturantski šopek, nato se bo lahko ples začel. TINA VENGUST Foto: GrupA Pokrovitelji: dP k avalir DELAVNICA MODE Več o pogojih in pokroviteljih akcije na spletni strani www.radiocelje.com in na Facebooku Novi tednik in Radio Celje. Nekaj dni pred »probo« obleke je Katja obiskala Hair center Darja, kjer so ji lase nekoliko nakodrali in jih povezali z drobno kito. Vendar naša maturantka glede pričeske še ni rekla zadnje besede. Morda bo speta pričeska naposled prevladala nad spuščenimi lasmi. V vsakem primeru pa bodo ti urejeni bolj minimalistično in romantično kot vpadljivo. Katja je pred dnevi opravila generalko. Kot gostja je namreč obiskala enega prvih maturantskih plesov v letošnjem letu in si seveda tudi z zanimanjem ogledala obleke, čevlje in pričeske dijakov. Preverila je tudi, da med plesalkami nobena ni imela podobne kreacije, kot je njena. kupon na strani PODLISTKA 43 »S tistim čolnom si nam deske kradel« (18) Pripravila: mag. METKA BUKOŠEK C Zgodovinski arhiv Celje www.zac.si Tabor Ivan je proti koncu zime leta 1939 delal v Bošta-nju splave. Bil je odgovoren za les in vsako izgubo je moral poravnati iz svojega žepa. V letu 1939 mu je kar dvakrat zmanjkala večja količina lesa. Popoldne 2. maja 1939 je vozil z drugoobtoženim J. S. od Sevnice proti Krškem prvega izmed treh splavov po Savi. V Spodnjem Brezovem je ob levem bregu plul navzgor Avgust Marn, ki je želel s čolnom prepeljati na drugi breg Save Ivana Mirta. Ko sta Tabor in J. S. zagledala Marna, mu je eden izmed njiju zaklical ter ga vprašal, čigav je čoln. Na odgovor Marna, da je čoln njegov, sta mu obdolženca očitala, da je on tisti, ki je kradel deske ter da je imel pri tem poslu pajdaše. Obdolženca sta zanikala vsako krivdo, da bi ga obdolžila kraje, ampak sta samo predpostavljala, da so verjetno v tem čolnu prevažali ukradene deske. Na prvostopenjskem sodišču sta bila spoznana za kriva in obsojena vsak na 300 din kazni. Na pritožbo sta se pritožila na Okrožno sodišče v Celju, ki je prvostopenjsko sodbo razveljavilo. SI_ZAC/0618, Okrajno sodišče v Sevnici, AŠ 120, Kps 101/39 frizim s* uijoJJ, prfoatopna 33dbi razveljavi ter izreče: ubJolž. TI.., i, fauxiKl eins Jnrez xa Žiti*. ro^r, o. . v Jnarč ni» aoyiriEi Äjjt-irtj, tja priatsjen, riehst, sa-aBki »apiarar v n «I m, brez pre fflž8«ja,im o t»srtdfov aLnavne alef fojals« eiuiii, iireilKtztiDvan in abd. 1 J» ■, ■ Bln ^ije, roji . rojtn ^.U. v :~*r8ni obe. KUnnj, ri i.fcnt., aženjen, pseeeiniK v ■ ; in» b raar. aunovne šoie, va-jste elužil, Se trtktenöTna oe pa s äüs kp o p r 3 a t i t a 0 u t a., oe prea'bpKa p0 » Sob l kz, attt^enttfi tu^ dn sta a.d.isföy. Sodba Okrožnega kot prizivnega sodišča v Celju, s katero sta bila I. T. in J. S. oproščena krivde krive obdolžitve Avgusta Marna Fotografija kraja, kjer naj bi priča Frančiška Marn slišala inkriminirane besede. Skica kraja, kjer naj bi splavarji neupravičeno obtožili Avgusta Marna kraje lesa. ZGODBE IZ KAMRE AUkamra www.kamra.si Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Uporabljeni viri: 130 let cinkarne, 2003; 140 let cinkarne, 2013 140 korakov po zgodovini Cinkarne Celje (1) Gospodarski, deloma pa tudi politični razlogi so pripeljali do združitve cinkarne in Tovarne za proizvodnjo kemičnih izdelkov, naslednice predvojne Metalne, a. d. 1997: Cinkarna Celje, d. d. Spremeni se pravno organizacijska oblika: iz Cinkarna Celje, p. o., v Cinkarna Celje, d. d. SREČKO MAČEK Z zgodbo vas želimo popeljati po sledeh zgodovine enega najpomembnejših podjetij v Celju, ki je lani praznovalo častitljivih 140 let neprekinjenega delovanja. Podjetje je bilo ustanovljeno daljnega leta 1873 na obrobju Celja, v Gaberju. Mesto se je z leti širilo in cinkarna je postala del njega, s čimer je postala močno vpeta v njegov utrip. Prvotno je obsegala samo topilnico in keramični oddelek, z leti pa je rasla in se spreminjala. Pretežno metalurško podjetje je leta 1973 postavilo enega večjih mejnikov v svoji zgodovini s postavitvijo obrata pigmenta titanovega dioksida in tako prešlo v prevladujočo kemijsko predelovalno dejavnost. Ključne prelomnice pri poimenovanju podjetja 1873: Avstrijska država odobri prošnjo celjskega mestnega sveta za postavitev topilnice surovega cinka v Gaberju pri Celju. 1875: K. K. Hüttenverwaltung Cilli. Topilnica surovega cinka začne obratovati. 1914: Berg- und Hüttenverwaltung Cilli. Podjetje odkupi premogovnika v Za-bukovici in Velenju. 1918: Plavžarsko oskrbni-štvo SHS v Celju, nato Državna Cinkarna Celje. Ob zlomu Avstro-Ogrske monarhije preide tovarna v last Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Od tovarne se ločita rudnika v Zabukovici in Velenju. 1922: Cinkarna, d. d. Državna uprava da tovarno v zakup. Podpisana je zakupna pogodba med Slovensko banko, d. d., v Zagrebu, ministrstvom za gozdove in rude v Beogradu in Srbsko trgovačko banko Beograd. 1941: Cinkarna in metalna, d. d. Nemški okupator Cinkarno, d. d., in Metalno, a. d., zaseže in združi v eno podjetje ter ga vključi v koncern vseh topilnic cinka in svinca v nemškem rajhu. 1946: Cinkarna, d. d. Ministrstvo za industrijo in rudarstvo Ljudske republike Slovenije ponovno vzpostavi predvojno stanje. Cinkarna, d. d., s sedežem v Celju in Metalna, a. d., s sedežem v Beogradu ponovno delujeta kot ločeni podjetji. Topilnica in valjarna cinka (Cinkarna) Celje. Tako podjetje poime- podjetje nastane Tovarna za nuje vlada FLRJ na osnovi Splošnega zakona o državnih gospodarskih podjetjih. Kot naslednica predvojne Metalne, a. d., in kot samostojno proizvodnjo kemičnih izdelkov Celje. 1953: Cinkarna - metalurško kemična industrija, Celje ali krajše Cinkarna Celje. Do 13. februarja vas vabimo v II. nadstropje celjske knjižnice, kjer si lahko ogledate razstavo o zgodovini Cinkarne Celje, ki so jo pripravili zaposleni v podjetju. Prvi metalurški obrati Cinkarne Celje v Gaberju pri Celju okrog leta 1880 Prihodnjič: Začetki Cinkarne Celje daljnega leta 1873 in Alfred Nobel OVI TEDNIK IN RADIO CELJE novi tednik Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2014 - štiri male oglase v Novem tedniku, dolžine do deset besed, in dve čestitki na Radiu Celje - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške ugodnosti lahko koristijo samo naročniki Novega tednika (in njihovi ožji družinski člani, ki imajo isti naslov), ker niso prenosljive. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Na oglasnem oddelku Novega tednika lahko poravnate nastale obveznosti brez provizije. Uredništvo NT&RC Časopis je lepo darilo, ki traja vse leto mmM Izkoristite ugodnosti letnega naročila, svojim najbližjim podarite naročnino za Novi tednik in izberite darilo tudi zase. Ob plačilu letne naročnine na časopis Novi tednik boste prejeli: i i 2 ekskluzivna izdelka podjetja Oriflame kozmetika, d. o. o. (dokler traja zaloga) skodelico za čaj knjigo Kuharske bukve Radia Celje 2 brezplačni čestitki na Radiu Celje in 4 brezplačne male oglase v Novem tedniku Cena mesečne naročnine (4-5 številk časopisa) za fizične osebe je 9,5 EUR, za podjetja (pravne osebe) pa 9,95 EUR. Za predplačilo letne naročnine velja 7% popust. Vam ali vašemu obdarjencu bomo poslali darilni bon z obvestilom, da ste ga obdarili z letno naročnino na Novi tednik. Časopis bo začel prejemati s prvo naslednjo številko od prejema naročila. Naročilo darilnega bona Ime in priimek plačnika: Ulica in kraj: Ime in priimek obdarovanca (naročnika): Ulica in kraj: Datum rojstva: Naročam darilni bon za letno naročnino časopisa Novi tednik. Na kateri naslov želite, da pošljemo darilni bon? na naslov plačnika na naslov obdarovanca ^ Izpolnjeni kupon pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Za vse dodatne informacije glede naročila in načinov plačila pokličite na številko 031 604 504 ali pišite na lucija.gornjak@nt-rc.si. 44 INTERVJU Z velikimi stečaji je vrag Pogovarjali smo se s stečajno upraviteljico CM Celja Mileno Sisinger Milena Sisinger je tista stečajna upra-viteljica, ki stvari rada pove naravnost, brez olepševanja. Njeni opisi in primerjave so včasih tako sočni, da jih časopisni papir ne bi prenesel. Do predlanskega avgusta so v Celju zanjo v glavnem vedeli le njeni cehovski kolegi, odkar je prevzela vodenje stečaja CM Celje, jo pozna skoraj tristo odpuščenih delavcev, tisoč upnikov in tudi vsi tisti, ki jih zanima, kaj bo potop nekoč največjega gradbinca na Celjskem naplavil. Stečaj CM Celja ni prvi, ki ga vodi na Celjskem, a je vsekakor njen največji, najbolj zahteven in tudi najbolj zapleten. »Nedavno sem rekla, da če dobim še en takšen stečaj, takoj neham delati,« pravi Sisingerjeva. »A ne zato, ker ne bi imela izkušenj. Znam se lotiti zadev, tudi me-nedžerskih izkušenj imam veliko. Vendar sem v CM Celje naletela na takšne stvari, na kakršne v življenju niti slučajno ne bi pomislila. Na posle, ki so bili speljani tako, da se samo čudiš in se sprašuješ, kako jim je kaj takšnega lahko padlo na pamet, čudiš se tudi, na kakšen način so izginjale stvari in kako je denar odtekal iz podjetja.« Ste lahko bolj konkretni? Tipičen primer je njegova družba v Bosni in Hercegovini. Iz CM Celje je šlo v Modrico 3,8 milijona evrov, tam pa ni ničesar. In to še ni vse, čez noč je izginilo tudi deset novih tovornjakov. Po ovinkih smo našli neke nakladalne listine iz italijanske luke Bari, vendar ne vem, kaj so tam nakladali, od kod se je to vzelo in čigavo je sploh bilo. Skratka, v Bosni za CM Celjem ni ostalo ničesar, likvidacijska vrednost podjetja je nič. Podobna zgodba se ponavlja v Srbiji v Šabcu, kjer je izginil milijon evrov. Začenjam raziskovati tudi hčerinsko podjetje na Kosovu, ki je v primerjavi z Bosno in s Srbijo prava divja liga. Zato ne vem, kako bom dobila podatke o tem, ali CM Celje v tej državi sploh še kaj ima. Čakata me še premoženje v Makedoniji in podjetje v Albaniji, potem bom počasi vse te zunanje naložbe počistila. Skratka, stečaj matičnega podjetja je doma in v tujini za sabo povlekel tudi vse njegove hčerinske »Imam dobro službo, popoldne bi lahko bila doma in brala knjige. Vendar se s stečaji zelo rada ukvarjam, delam jih z dušo. In konec koncev, nekdo mora preganjati te barabe in jim dihati za ovratnik.« Milena Sisinger je djplomirana ekonomistka doma iz Zgornje Kungote. Ima 30 let delovne dobe, večinoma na vodilnih mestih. Že 17 let je direktorica mariborskega podjetja Bodočnost za rehabilitacijo in zaposlitev invalidov. Njena licenca za stečajnega upravitelja nosi letnico 2000 in številko 2, kar pomeni, da je bila v Sloveniji druga, ki je pridobila licenco. Vendar se s stečaji zaradi bolezni ni ukvarjala do leta 2008. Eden od razlogov, da je takrat vstopila v »igro«, je bila tudi spremenjena zakonodaja, ki z računalniško izbiro, kot pravi sama, preprečuje pajdašenje med sodniki in upravitelji. Zlasti v zadnjem letu stečajni upravitelji v propadlih podjetjih naletimo na takšne stvari, da bi ob stečaju poleg nas v podjetje morali priti tudi kriminalisti. »Ko prideš ob stečaju v neko podjetje, po premikih premoženja točno vidiš, kje so poskušali še kaj rešiti, kje pa so delali vse, da bi tik pred zdajci čim več pokradli.« družbe. Vendar je večinoma šlo za prazna podjetja, za tako imenovane »by passe«, preko katerih se je izvajalo izčrpavanje matičnega podjetja. Ste vložili že veliko odškodninskih tožb? Znano je, da je upravam in članom uprav škodo težko dokazati. Res je, škodo je težko dokazati, vendar odškodninske tožbe kljub temu vlagam. Problem je v tem, da tudi če tožbo dobiš, nimaš kje vzeti denarja. Tisti, ki jih tožiš, slutijo, kaj jih čaka, in svoje premoženje še pred pravnomočnostjo sodbe prenesejo na druge ali celo v tujino. In potem se delajo, da so reveži, da nimajo nič. Res jim nimaš česa za vzeti, »posrane gate« mogoče. Zato bolj kot na odškodninske tožbe stavim na kazenski pregon. Vodilni iz propadlih podjetij namreč ne gredo med navadne delavce, ampak poskušajo biti vodilni v kakšnem drugem podjetju. S kazenskimi ovadbami jim lahko zapreš kar nekaj vrat. Koliko kazenskih ovadb ste že vložili v primeru CM Celje? Kar nekaj sem jih že vložila. Proti celi nekdanji upravi. Kazenskim ovadbam bodo sledile tudi odškodninske tožbe. Samo počakati še moram, da bo v celoti razkrito poslovanje CM Celja v tujini. Edino hčerinsko podjetje CM Celja, ki ima, vsaj za zdaj, srečno nadaljevanje, je Voc, vendar je bilo tudi zaradi te družbe zelo napeto. Z Romanom Moškotevcem, ki je danes lastnik Voca, sta izmenjala kar nekaj strupenih puščic, padale so tudi grožnje z ovadbami. Tako meni kot Moškotevcu je takratni direktor Voca marsikaj zamolčal in ko sem nekega dne v spremstvu policije tja prišla zaseč premoženje CM Celja, so se stvari razjasnile. Zato pustimo, kar je bilo. Z »Do leta 2008 je bilo denarja kot smeti. Če si prišel v banko po 100 tisoč evrov, so še sto tisočakov vrgli za tabo.« INTERVJU 45 Moškotevcem imava zdaj zdrave odnose. Poleg Voca je kupil kar nekaj osnovnih sredstev in upam, da nakupov še ni končal. Kar se dogovoriva, drži, redno poravnava vse obveznosti do CM Celja. Skratka, dober poslovni partner. Nenazadnje sploh ni pomembno, kdo je lastnik, če so njegovi nameni pošteni. In Moškotevc je v Celju ohranil kar nekaj delovnih mest. Pred dnevi ste opozorili na težave, ki jih imate pri prodaji kamnoloma v Veliki Pirešici. Že dvakrat ste ga dali na dražbo in bili obakrat neuspešni. Zadeva je res zelo kritična in bo zelo vplivala na vodenje postopka. Kamnolom namreč predstavlja kar 30 odstotkov vrednosti vseh nepremičnin v stečajni masi, poleg tega zagotavlja z najemnino tudi redne prihodke. Problem je v tem, da po zakonu o rudarjenju koncesija za izvajanje rudarskih del v kamnolomu po enem letu od začetka stečajnega postopka preneha veljati. In res smo vsi, ki imamo v stečajnih masah kamnolome, že dobili odločbe inšpektorja. V Ljubljani se sploh ne zavedajo, koliko problemov to potegne za sabo in kakšno škodo povzročajo. Ne le upnikom, tudi državi, ki ostane brez koncesnin, DDV, prispevkov in davkov zaposlenih, ki delajo v kamnolomih ... Poleg tega bo država morala zagotoviti še nadomestila za vse tiste, ki bodo zaradi zaprtja kamnolomov pristali na zavodu za zaposlovanje. Da ne govorim o stroških varovanja. Veliko Pireši-co je nemogoče zavarovati brez ogromnih stroškov, saj samo ograja ne bo dovolj, zaposliti bo treba tudi varnostnike. Ne upam pomisliti, kaj bo, ko bo kamnolom prazen. Saj bodo kljub varovanju vse pokradli, odnesli bodo vse, kar ni pritrjeno ali spravljeno za zidovi, pa še tja bodo vlomili! In vse to bodo plačali upniki. Kamnolom je nekaj vreden le, ko deluje. Ko ga bomo razbili na 140 parcelnih številk, ki imajo vse po vrsti status kmetijskega zemljišča, in jih bomo cenili po metodologiji kmetijskih zemljišč, bomo vrednost izničili. Sploh obstaja kakšna rešitev? Ne vem. Edina je sprememba zakonodaje ali drugačno tolmačenje zakonodaje. Vendar glede na to, kako počasi meljejo državni aparati, prej kot v letu ne bo sprememb. Torej najmanj eno leto kamnoloma ne bom mogla prodati. Morda pa za temi zgodbami s kamnolomi stojijo kakšni drugi interesi. Morda želi kdo kamnolome namerno spremeniti v kmetijska zemljišča, jih potem vse poceni pokupiti in na novo pridobiti koncesije. Pri neumnih odločitvah, kot je ta s kamnolomi v stečaju, se pač človeku postavijo vse sorte vprašanja. Najbrž pri svojem delu srečujete še veliko drugih neumnosti v zakonih. Vso kritiko, ker pač delate po črki zakona, potem požrete stečajni upravitelji. Kmalu bom stara 54 let in še nihče v življenju mi ni rekel, da sem baraba, da kradem ali kaj podrobnega. Zadnje čase pa si ne upam povedati, da sem stečajna upraviteljica. Takoj dobim nalepko. Vem, da nikoli ne bom mogla za vse delati dobro. Tisti, ki morajo v stečajnem postopku kaj vrniti, me zmerjajo s prasico in mi gro- zijo, drugi, ki upajo, da bodo na podlagi tega, kar počnem, le dobili vrnjenega kaj denarja, me hvalijo in kujejo v zvezde. Dejstvo pa je, da delam po zakonu in če komu kaj ne »paše«, naj se obrne na zakonodajalca. Je cM Celje res moral v stečaj, je bila to res edina pot tega celjskega gradbinca? Ko sem v začetku avgusta 2012 prišla v podjetje, najprej kot prisilna upraviteljica, in prosila za prve podatke, sem takoj rekla, da nimajo nobenih »šans« za preživetje. Delalo se je po domače, sklepali so se čudni posli, marsikaj se je odnašalo iz podjetja, tudi obnašanje vodilnih je bilo nemogoče. Če bi bila jaz direktorica, temu podjetju ne bi bilo treba iti v stečaj. A ne, da se poveličujem, vendar bi z normalnim gospodarjenjem podjetje lahko preživelo. Le apetiti vodilnih bi morali biti manjši. Kdaj bo stečaj končan? V najboljšem primeru čez pet let. Računam sicer, da bom večino premičnega premoženja in nepremičnine prodala do sredine prihodnjega leta, vendar bo ostalo kar nekaj premoženja, ki se ga bom težko odkrižala. Gre za parkirišča, zelenice in celo pločnike. Stečaj bodo podaljšali tudi sodni spori, čeprav zadeve na sodišču na moje veliko presenečenje potekajo dokaj hitro. Poskušam se čim manj tožariti in čim več poravnavati. Izpodbojne tožbe sem vložila proti skoraj vsem bankam, s katerimi je podjetje CM Celje sodelovalo. Banke so namreč leto pred stečajem dobro vedele, kam pes taco moli, in so se usedle na vse premoženje podjetja. Nekaj bank je že ugotovilo, da bi spor izgubile, in so predlagale poravnavo. Na ostale še čakam. Pri vodenju stečaja ste ujeti v zakone. Je kljub temu kaj, kar je odvisno od vas, kjer lahko vplivate na postopek? Mogoče lahko vplivam na hitrost, vendar to velja le za tista procesna dejanja, ki so odvisna od mene. Zakon na primer nikjer ne določa, v kakšnem roku moram začeti prvo prodajo. Pri tem se držim stališča, da premično in nepremično premoženje začnem prodajati šele takrat, ko je opravljen preizkus terjatev. Šele takrat se namreč ve, čigavo je kaj. V mojih stečajih poskušam vse te aktivnosti peljati hitro, saj se zavedam, da sto tisoč evrov danes pomeni veliko več kot čez nekaj let. Pri stečaju CM Celja žal zadeve tečejo nekoliko počasneje, saj v podjetju ni premoženja, ki ne bi bilo predmet posebne stečajne mase. To pomeni, da v podjetju ni predmeta, ki ne bi bila zarubljena. Žal pogosto postopke podaljšujejo tudi tako banalne stvari kot je dvigovanje pošte. Večkrat mine kar cel mesec, preden kakšen upnik dvigne pismo, poslano s sodišča, in se nanj odzove, nato je treba čakati na pravnomočnost, sodišča pa primera CM Celje tudi ne primejo v roke vsak dan. Saj ne rečem, da so počasni, celjsko in tudi druga sodišča so glede na množico stečajev zelo dobri. Vendar čas neusmiljeno teče. Stečaj CM Celje vam očitno jemlje kar veliko časa in tudi energije. Vas je strah, da bi vam kje spodrsnilo? Vrag je s temi velikimi stečaji. Hočeš dobro delati, vendar lahko hitro tudi kaj spregledaš. Čeprav zakon dovoljuje, da nepremičnino, katere vrednost ne presega 15 tisoč evrov, lahko ocenim sama, tega ne počnem. Nobene nepremičnine nočem prodati brez uradne cenitve, četudi gre za čisto navaden vrt. Raje plačam iz lastnega žepa, da mi ne bi kdo očital, da sem kaj prodala pod roko ali bila s kom dogovorjena. Naj zakon piše, kar hoče, jaz mirno spim. Svojo odgovornost imam zavarovano za 500 tisoč evrov, pri stečaju CM Celje pa gre za premoženje, vredno 30 milijonov evrov. Včasih so stečajne upravitelje izbirali sodniki, zdaj jih že nekaj let izbira računalnik. Se vam zdi, da je prav tako, da upravitelji pridejo v okolje, ki ni njihovo domače in med ljudi, ki jih ne poznajo dobro? Vi, na primer, ste z mariborskega konca, vodite pa stečaj nekoč pomembnega celjskega podjetja. Odvisno, s katere strani gledate. Stečajni upravitelj mora biti profesionalec, postopek mora voditi strokovno, po zakonu, ne glede na to, kjer ga vodi. Potovanja po Sloveniji res nekoliko zvišajo stroške stečajnega postopka, vendar po drugi strani služijo Petrol in garažne hiše. Po moje je bolje, da delaš nekje, kjer nisi domač. Veliko starih podjetij je zelo vpetih v lokalno okolje, vsi se poznajo. In prav za CM Celje so mnogi upali, da bo vodenje stečaja prevzel nekdo, ki ni iz Celja. Res sem v Celje prišla popolnoma neobremenjena, nikogar v podjetju nisem poznala. Zadeve sem se lotila zelo strokovno, nobene zgodbe me niso zanimale, nobene čveke, kdo je s kom spal. Ko namreč v nekem podjetju začutijo, da se bliža njihov konec, začno udrihati drug po drugem. Mene takšne zgodbe sploh ne zanimajo. Zbornica upraviteljev se je v zadnjem času lotila čiščenja svojih vrst in nekaj stečajnih upraviteljev je že ostalo brez licence. Prepozno? Zbornica bi se res morala že prej lotiti čiščenja. Vendar je cel kup drugih ustanov, ki bi prav tako morale opozoriti na nepravilnosti in ukrepati. Tudi sodniki, ki so videli, da nekdo nekaj delala narobe, bi morali ukrepati in upniki .V vseh poklicih, od zdravnikov do odvetnikov, se najde ena ali več črnih ovc, ki potem vržejo slabo luč na celotni ceh. Je pa res, da cehi ščitijo svoje vrste in naš ni nobena izjema. Jaz sem tiho, s temi zadevami se ne obremenjujem. Tisti, ki me poznajo, vedo, kakšna sem, ostalim pa z dejanji dokazujem, da nisem lopov. V Sloveniji je kar nekaj primerov, ko stečaje vodijo ljudje, ki so v kazenskem postopku. Se vam zdi to prav? Primerov ne poznam dobro, vendar velja, da je vsak, dokler ni pravnomočno obsojen, nedolžen. Sicer pa sem tudi jaz v kazenskem postopku. Ovadbo proti meni je vložil eden od upnikov CM Celja, ki je stalna stranka na vseh dražbah. Ker po eni od dražb, kjer je nekaj kupil, ni hotel plačati kupnine, sem zadržala varščino. Pa se je nekega dne pri meni doma pojavila policija in zdaj, kot da nimam drugega dela, »Navadni upniki CM Celja, med katerimi so tudi delavci, ne bodo dobili nič. Morda je za delavce vendarle nekaj upanja, ki pa je odvisno od uspešnosti odškodninskih tožb in prodaje stanovanj na Hrvaškem.« »V CM Celje so podjetja v tujini ustanavljali bolj za lastne mučke, da bi z njimi delali kaj resnega, je bilo v drugem planu.« »V Sloveniji se je v zadnjem času sesulo preveč stvari, podjetja padajo kot domine. Mnoge obrtnike, ki so do CM Celje prijavili svoje terjatve, zdaj vidim v stečaju. Saj niso mogli preživeti, ko pa jim je CM Celje ostal dolžan celo njihovo letno realizacijo.« moram hoditi še na zaslišanja. Koliko stečajev vodite trenutno? Mislim, da jih imam 48, vendar gre večinoma za osebne stečaje. Prave, večje stečaje imam samo tri. Se s stečaji dobro služi? V javnosti je zasidrano prepričanje, da stečajni upravitelji niste reveži. (smeh) Če kdo stoka, da je revež, to ni res. Strašno bogat pa mogoče lahko postaneš, če imaš srečo in dobivaš samo velike stečaje. Vendar je zadnje čase večina stečajev praznih, kjer ni nič premoženja in zato tudi stečajne mase ni. Za stečaj kot je CM Celje znaša po zakonu nagrada upravitelju 80.000 evrov. Ampak bruto, od tega je treba odšteti 41 odstotkov davka. Dvajset tisoč sem dobila, ko sem pripravila otvoritveno poročilo, deset, ko sem naredila preizkus terjatev, petdeset tisoč evrov pa dobivam po delih, ob vsaki delitvi stečajne mase. Če bi mi uspelo prodati kamnolom, bi si kar vzela teh petdeset tisočakov, potem pa bi do konca stečaja delala zastonj. Ne rečem, da se s stečaji ne da dobro živeti, vendar se večina stečajnih upraviteljev ukvarja tudi z drugimi posli. Živeti samo od stečajev bi bilo preveč tvegano, saj nikoli ne veš, kakšen stečaj boš dobil. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA 46 BUKVARNA Ko se avtor v romanu ubije Eden najbolj kontroverznih sodobnih francoskih pisateljev Michel Houellebecq (1956) je leta 2010 objavil roman Zemljevid in ozemlje in z njim - kot vselej v svojih delih - dregnil v srčiko današnjih dni in današnjega človeka. V ospredje je tokrat postavil umetnika Jeda Martina, sina uglednega arhitekta, ki se išče v likovni umetnosti. Več kot nacionalno slavo doseže s serijo umetniško obdelanih fotografij slovitih Michelinovih zemljevidov, ki nasledi njegovo prvo serijo hladnih fotografij industrijskih izdelkov. Roman se osredotoča na umetnika in njegovo dojemanje sveta, umetnosti. A brez strahu - v njem ni prostora za kakšno globoko filozofiranje. Bolj se zdi, gre za vprašanje sreče/nesreče umetnika, ki izpolni eno svojih »poslanstev« in ostane - nesrečen. Kljub slavi in kljub tržnemu uspehu. Umetnik mora biti zbegan in nesrečen, to je misel, ki prežema ta roman - uspehu, slavi in denarju, ki ga ne bo mogoče porabiti do konca življenja navkljub. In Jed Martin je prav takšne vrste umetnik. Nov izziv najde v portretnih upodobitvah slav- Michel Houellebecq: Zemljevid in ozemlje nih in bogatih ljudi, a njegovi portreti niso klasični - z njimi in skozi njih izpove zgodbe o ljudeh, kot (najbolj izrazito) v portretu sestanka računalniških gurujev Jobsa in Gatesa. V pripravah na razstavo se zgodi prelom, ki ni zgolj prelom v romanu, ampak predvsem v romano-pisju nasploh. Houellebecq namreč v zgodbo vplete sebe kot odljudnega, naveličanega in pogosto zapitega pisatelja, ki ga Martin zaprosi, da bi napisal spremno besedo h katalogu razstavljenih del. Med (svetu in ljudem) odtujenima umetnikoma se splete skrivna vez in pisatelj nalogo sprejme. Razstava je svetovni uspeh, Martin pa spet tam, kjer je že tolikokrat bil - izpraznjen, nezadovoljen, vsega naveličan, a finančno preskrbljen še za naslednja tri življenja. Nov šokanten prelom v romanu je pisateljev umor, ki knjigo zapelje v nekakšen nenavaden triler, saj njegove ostanke najdejo kot nekakšno umetniško inštalacijo, z deli telesa in organi razpostavljenimi po vsem domovanju ... Šokantno je pravzaprav dvoje. Da pisatelj sebe in svojo zgodbo vpelje v roman (v tretji osebi) in da se da tudi umoriti. Tretji in morda najpomembnejši del romana je občuten, prefinjen in pretanjen opis odnosa Jeda Martina s svojim očetom - ostarelim in vsega naveličanim gospodom, s katerim se umetnik redno srečuje ob božičnih večerjah. Vsekakor branje, ki ne dovoljuje bližnjic, ampak terja odnos in razmislek, naravnost »butne« te, a ne pustite se zapeljati . Ne berite tega romana na dušek. Vzemite si čas, vrnite se kdaj kakšno poglavje nazaj in ga preberite znova. Izjemno tekoča pripoved, napetost in suspenz so odlike romana, ki vas ne bo izpustil iz svojih krempljev. Zdi se, da je Houellebecq napisal roman o sebi. BRST O avtorju: Michel Houellebecq (1956), sicer diplomirani agronom, je svoj prvi roman Razširitev področja boja izdal leta 1994, sledili so Osnovni delci (1998) - delo, ki je dvignilo precej prahu zaradi domnevnega antiislamizma - in prav tako kontroverzna Platforma (2001). V slovenskem prevodu imamo vsa njegova dela. Za roman Zemljevid in ozemlje (izšel 2010, v slovenskem prevodu 2013) je prejel najpre-stižnejšo francosko Goncourjevo literarno nagrado. Februar v znamenju ljubezni in kulture Spomin na prvo, prvega in ljubezen do knjige Leto je naokoli in lani nas je v akciji Prvo, prvega ne pozabiš nikoli za valentinovo prepričala Šentjurčanka Tina Vengust. Poslala nam je skrbno ohranjeni vozovnici za vlak, ki ju je z dragim popeljal na eno prvih, usodnih popotovanj. Tina je po spletu okoliščin zdaj že več mesecev nepogrešljiva novinarka naše medijske hiše. Kdo bo naša Tina letos? Nas boste uspeli prepričati z ohranjenim spominkom, ki vas spominja na vašega prvega fanta, vaše prvo dekle? Vsako leto tudi za dan ali dva veliko govorimo o kulturi. In smo se v Novem tedniku odločili, da razmislek o kulturi razširimo kar na ves februar. K sodelovanju bomo povabili različne kulturnike, ki imajo tako ali drugače opravka s knjigo. Tej želimo na svojevrsten način pomagati tudi z akcijo Za knjigo, ki jo želimo pripeljati do uspešnega konca v sodelovanju s Klubom modrosti ter z vami, našimi bralci. In kot lahko preberete v spodnjem pojasnilu, vsaj enemu se bo podarjena knjiga v naš knjižni sklad zelo izplačala. Obeta se mu namreč morski oddih. Gostujoči pisci, ki bodo razmišljali o dražeh in pasteh življenja (životarjenja) s slovensko knjigo ali preživetja z njo, nas bodo prav zagotovo tudi navdihnili, da bomo prepoznali še kakšen izziv, da odpremo oči tistim, ki imajo v rokah škarje in platno. Torej, režiserji kulturne politike na Slovenskem, zgolj slavnostni govori enkrat na leto za »obstoj inu razvoj« kulture našega naroda ne bo dovolj. UREDNIŠTVO Za knjigo Skupaj s Klubom modrosti V uredništvu Novega tednika, spodbujeni z branjem knjig za rubriko Bukvarna, želimo za knjigo storiti še več. Predvsem želimo naše bralce spodbuditi k nakupu knjig in jih povabiti, da že kupljeno in prebrano knjigo podarijo. BUKVARNA Podarite knjigo ... ... in z malo sreče boste šli na izlet! Če boste februarja, v mesecu kulture, podarili knjigo za našo akcijo Bukvarne, boste za nagrado morda lahko šli na izlet! To možnost ponuja Klub modrosti iz Celja, s katerim smo se lani konec leta odločili za akcijo zbiranja knjig za njegove knjižnice v Celju, Banji Vručici in na Dugem otoku. Med vsemi bralci, ki bodo februarja podarili novejšo knjigo, ki ni izšla pred letom 2012, bomo izžrebali tistega, ki bo lahko od 21. do 24. marca s člani kluba brezplačno odpotoval v Banjo Vručico. Nekaj dni bo lahko užival v tem zdraviliškem kraju in si ogledal, kako nastaja tamkajšnja knjižnica, za katero med drugim zbiramo knjige. Komu? Za to smo poskrbeli skupaj s celjskim Klubom modrosti, ki spodbuja druženje ob knjigi. Poleg knjižnice v prostorih društva na Hudinji v Celju je postavil še slovenski knjižnici v hotelih v Banji Vručici v Bosni in Hercegovini ter na Dugem otoku na Hrvaškem, kamor hodijo na oddih tudi člani kluba. V uredništvu Novega tednika smo pripravili posebno polico za knjige, ki nam jih boste podarili za vse tri omenjene knjižnice Kluba modrosti. Knjigo nam lahko prinesete vsak delovni dan. In zakaj bi to storili? Prinesite nam jih osebno Knjig nam ne pošiljajte po pošti. Prinesite nam jih osebno v uredništvo Novega tednika, v Prešernovo ulico 19 v Celje. Z veseljem bomo ob podarjeni knjigi, ki mora biti izdana v letih 2012 ali 2013, zapisali tudi vaš razmislek o tem, zakaj berete in s kakšnim namenom knjigo podarjate. O poteku akcije vas bomo sproti obveščali. Pošljite nam ... vaš ljubezenski spominek na prvo ljubezen! Zanima nas vaš skrbno shranjen poru-menel list prve pesmice, pismo, ki vam je pospešilo ritem srca, škatlica s spominkom nanj, nanjo. Original zadržite, pošljite fotografijo spominka in kratek opis prvega srečanja. Obudite spomin, ko vas je zaščegetalo samo ob misli nanj, nanjo. In po kopici selitev, novih ljubezni ste prav ta spominek vselej skrbno hranili tam nekje na dnu predala, v posebni mapici, stran od nepoklicanih oči. Prvo, prvega torej ne pozabiš nikoli! Original ali kopijo spominka nam pošljite v februarju letos. Upoštevali bomo vse, kar bo prispelo do vključno 28. februarja 2014. V uredništvu Novega tednika bomo izbrali tistega ali tisto, ki nas bo najbolj navdušil/a. Obdarili vas bomo z nagrado za razvajanje v dvoje. Rezultati bodo objavljeni v Novem tedniku 6. marca. , Valentinovo V NOVEM TEDNIKU Prvo, prvega ne pozabiš nikoli «t GOSTUJOČE MNENJE / PISMA BRALCEV 47 Balada o giljotini Matej Krajnc je univerzitetni literarni komparativist, član društev slovenskih pisateljev in književnih prevajalcev. Piše poezijo in prozo ter prevaja opuse pesnikov glasbenikov in starejše tekste epskega značaja iz angleščine in francoščine. V gostujočem mnenju razmišlja o položaju založniške dejavnosti in z njo povezane usode knjige. In sicer v svojem značilnem slogu. Razmišljanja so lahko takšna ali drugačna, dolga ali kratka, hvaležna ali nehvaležna, sploh o stvareh, o katerih je že tako ali tako precej nehvaležno pisati. Bil sem prijazno povabljen in kot je rekel cesar, moral bi anti vedeti, kako se takšnim rečem streže. Vsaj približno. Ker je velikih in dolgih besed že premnogo, se da hudiča tudi kako drugače ob tram privezati. Mu dati polič vina, sir ... Poklicati mlatiče ... Vsak je svoje nesreče kovač in tako naj bi veljalo tudi za roke ali rokovnjače, ki tiščijo pero v črnilo. Vzemimo enega. Poimenuj mo ga Grafem. Srednji vek tako ni za priimke . Grafem niti požmrknil ni z očesom, ko ga je cenjeni Jožef Rabelj V. peljal na giljotino. Tudi opazke tistih, ki so stali ob grajski potki, ga niso motile. Z očmi je še enkrat oplazil Friderikov stolp, potem pa je mislil zgolj še na roman, ki ga bo posthumno napisal o svojih krvnikih. Prvič se mu ne bo treba sa-mocenzurirati ... »Fuj, šribar!« »Boš ti mojn otrokn penzi-jo odjedo!« »Svetbožkriž!« Sonce je bilo previsoko, da bi si lahko nemoteno ogledalo vso reč. Bil je čas za čik, nebesna telesa imajo vse to natančno odmerjeno. Na toliko in toliko več tisoč metrih tobak ni samoumevna dobrina. »K vragu še giljotine!« Jožefu Rablju V. ni bilo jasno, čemu se sonce kar naenkrat skrije, potem spet posveti, pa spet skrije ... Saj je vendar poletje! In ekseku-cijo je odredil sam cesar, po zakonu seveda. Vse to je po zakonu. Red mora biti, ampak kam dajo vse te glave?! Alfonz Endekasilabo je bil obešen. Okej, njegovo truplo so vrgli v Savinjo. A zadnji trije ... Zadnje tri so vse dali na giljotino . Svojčas je bila giljotina zgolj razstavni eksponat. Turisti so radi dajali glavo na tnalo, se fotografirali, režali. Drug drugega so sramotili in to dajali na družabna omrežja. Vse to je Jožef Rabelj V. razumel. Tudi sam je imel rad spominke. A obe ženi so mu ustrelili ob mestnem zidu, ker sta bili kiparki. Samemu bogu sta kradli čas in denar. Doprsni kipi! Pa niti na razpise se nista prijavljali; lahko bi ustvarjali razpise, da bi jih razpostavili po me- stu ... Ne, kje pa! Pod častjo jima je bilo. Sploh mu nista poprej povedali, kaj počneta! V enem letu je izgubil obe. To ga je zagrenilo. Dodatno še bolj, ker po izkušnji s prvo druge spet ni nič izprašal, naivnež. Samo všeč mu je bilo, kako je . khm . o, pregrešne misli! Ni bil slab človek. A red je red. Zakone moramo spoštovati, drugače svet razpade na dvoje, poberejo ga, a ga ne poljubijo, temveč iz njega naredijo umetniško delo, ki jim ga ni nihče naročil in ne plačal! Tale tule pa ... Osebno nima nič proti njemu. A nikoli ni dobil državne podpore, kaj neki je pisaril?! Pravijo, da niti na obisk v vladno palačo ni hotel iti. Da je vabilo strgal na koščke in vrgel v smeti. Da je zavrnil lep honorar za pisanje knjige o še lepši deželi. Le kje se ga glava drži! No, ja, zdaj vemo ... glava se bo odcepila in šla na svoje. Najbolje bo tako! Glave tudi ni nihče nič vprašal. Ni delila povsem istega mnenja. Ko je Grafem zrl v oči Jožefu Rablju V., je v mislih že pisal prvo poglavje. Ko se je rezilo nastavilo na običajno mero, je imel napisane že četrt knjige. Uha, gre hitro, ko se takole pripravljaš na potovanje v omniprezenco! Pravijo, da je kri ošpricala grajske zidove, o tem so se še dolgo skladale štance, ki so jih prepevali na ustreznih veselicah. Glavo so prestregli in jo povprašali, kaj si misli o vsej zadevi. Odmrmrala je nekaj o vitalnih funkcijah, to je bilo vse. Potem je z zidu skočila na prvi vlak v prestolnico. Pravijo. Trda tema je že bila, ko se je še zadnje zijalo pobralo z gradu. Grafemovo truplo je negibno ležalo ob zidu, pokopa si ni prislužilo, saj ni premoglo neiztrohnjenega srca. Bilo mu je namenjeno, da zjutraj konča v kakšni štacuni z oblačili. Čemu bi kupovali drage izložbene lutke, če pa mesto tako prijazno poskrbi za poceni inventar! »So že vsi šli?« »Mislim, da; ključar se je prejle še vrtel okrog stolpa!« »Pusti njega, on ima ponoči še predstavo!« Truplo je vstalo in si otreslo postgiljotinski prah s telesa. »Si se bal, da sem res šla, kaj?« »No, ja .« Grafemova glava se je namuznila. Tovorne vlake je imela naštudirane, od njih se odbije ravno prav, da konča ob vznožju razvalin. Nihče ni ničesar opazil. »Greva v tiskarno? Si vse napisal?« »V glavnem, ja!« »Koliko jih umre?« »Sedemindvajset!« »Koliko jih hodi v službo?« »Dva!« »Dovolj bo!« »Koliko pol?« »Petnajst!« »Naklada?« »Ha ha ha!« Stari ljudje vedo povedati, da je še dolgo donel smeh na gradu. Nato je petelin trikrat zapel in trideset srebrnikov je zamenjalo lastnika. In platnice. Tako nekako, v tem vrstnem redu. Zjutraj so zaman iskali truplo. Pojedla ga je kavka, so zaključili in zaklenili grajska vrata. Njihov ad-lib pa, da so se vsi podelali od strahu in jo ucvrli z gradu. Zagrobni glas Pride noč in pride čas, ko ustavi te zagrobni glas. Zagrobni glas te ne sprašuje, zagrobni glas zgolj ukazuje. Če imaš v rokah jabolko, zagrobni glas ti vzel ga bo. Če reven si, če si bogat, zagrobni glas ne da ti spat. In ni kesanj, molitev ni, zagrobni glas ti pride v kri. Iz moke petja ne bo nič kruha, zagrobni glas nima posluha. In ni kesanj, molitev ni, zagrobni glas ti pride v kri. »Pa je bila spet dobra kupčija!« se je razveselil Cesar. Nato je bila tiskovna konferenca. MATEJ KRAJNC O AVTORJU Avtorska biografija Mateja Krajnca obsega več kot 50 knjižnih naslovov poezije in proze, prevajalska pa več kot 30 samostojnih prevajalskih in soprevajalskih knjižnih naslovov. Svoje pesmi že dve desetletji tudi uglasbuje v kantavtorski oziroma šansonski maniri in redno izdaja nosilce zvoka. Ukvarja se tudi s publicistiko in strokovno esejistiko s področij glasbene zgodovine, prevajanja in verzologije. Živi in ustvarja med Ljubljano in Celjem. Od pomladi 2011 se s soprogo Lenko v okviru KUD Lema ukvarja s področji umetniškega ustvarjanja, ki načeloma ne sodijo v množično in komercialno kulturo, osrednja pa je založniška dejavnost. Odmev Kako spraviti strupe iz telesa V Novem tedniku (30. 1. 2014) je v rubriki Za zdravje novinarka Anja Deučman objavila zanimiv prispevek z naslovom Kako spraviti strupe iz telesa. Odzivi na članek so dobri, kar me tudi ne čudi, saj je v Sloveniji prebivalstvo že dokaj seznanjeno z naravnimi načini za krepitev zdravja. Velika zahvala za to gre medijem in novinarjem, ki predstavljajo javnosti številne dobre in učinkovite prakse, tudi tiste, ki so bile potisnjene v »ilegalo«. Želim pa se odzvati na navedbe zdravnice Barbare Sodin, češ da uradna medicina posta ne priporoča bolnim ljudem. Post spremlja človeka skozi vso njegovo zgodovino. Na začetku je bil bolj sredstvo za poglabljanje duhovnosti, saj so takrat ljudje večinoma bili zdravi. Pozneje so zdravniki spoznali njegovo veliko terapevtsko sposobnost pri bol- nih ljudeh. Virov za sledlji-vost teh trditev je nešteto. V teh kratkih utrinkih na omenjeni članek bi želel pojasniti, da je post medicinsko in znanstveno utemeljen. Primarno kot način za krepitev zdravja in tudi kot učinkovito terapevtsko sredstvo. Široki javnosti ni znano, poznavalci te problematike pa vemo, da je terapevtsko postenje del napredne medicine. Osebno sem spoznal številne postne klinike, ki jih upravljajo zdravniki in ki imajo čudovite uspehe pri obravnavi številnih bolezni. Najstarejša medicinsko vodena klinika za postenje že od leta 1920 deluje v Nemčiji, v Bad Pyrmontu pri Hanovru. Ustanovil jo je dr. Otto Buchinger I., ki si je s postom ozdravil težko bolezen - revmatoidni artritis. Klinika deluje še danes po triindevetdesetih letih in je uspešno oskrbela sto tisoče bolnikov. Post je zelo priporočljiv pri številnih boleznih, potrjuje dr. Andreas Buchinger, ki je predaval tudi v Slovenji. Na osnovi skoraj stoletnih raziskovanj in izkušenj so ugotovili, da je postenje zaželeno - ali bolje - obvezno pri naslednjih diagnozah, na primer pri motnjah v metabolizmu (debelost, revmatizem, išias, sladkorna bolezen 2 - v začetni fazi), pri boleznih srca in ožilja (angina pektoris, visok in nizek krvni tlak, gangrena na prstih, koronarna tromboza), pri kožnih boleznih (luskavica, izpuščaji .), pri boleznih dihal (bronhialna astma, prehladi), pri alergijah (seneni nahod) in tako naprej. Več o indikacijah posta na http://www.buchin-ger.de/lang-en/clinic-dr-otto-buchinger/indications. Ameriški zdravnik dr. Joel Fuhrman v praksi in v svojih številnih knjigah opisuje uspešne ozdravitve s postom pri diabetesu 2, avtoimunih boleznih, pri različnih kroničnih stanjih . Preverite: http://www.drfuhrman. com/disease/default.aspx. V Rusiji obstoja veliko medicinskih postnih klinik. Rezultati so lahko preverljivi. Tudi v slovenščino so prevedene številne knjige zdravnikov, ki »zdravijo« s postom in prehrano: dr. Reudiger Dahlke, dr. Helmut Lutzner ... Potrebovali bi polovico tega časopisa, če bi hoteli predstaviti le del obstoječih referenc. Nenazadnje je post tudi v slovenski medicini. Izvajajo in priporočajo ga številni zdravniki, zanimiv postni program pa izvajajo tudi v Zdravilišču Šmarješke Toplice. Post je bil, je še vedno in bo tudi v bodoče del uradne medicine. Upajmo samo, da v čedalje večjem obsegu - v veliko korist bolnikov. Kot smo gledali v francoski oddaji o postu na naši televiziji, v tujini v nekaterih bolnišnicah že odpirajo oddelke za postenje. Post je izredno učinkovit, ker odstranjuje vzroke bolezni. V to so se že prepričali številni državljani Slovenije. Bralcem in zainteresiranim priporočam, da preberejo kakšno knjigo, pogledajo na internetu kaj se dogaja v svetu na tem področju, o vsem razmislijo in v skladu s svojimi spoznanji krepijo svoje zdravje. MARJAN VIDENŠEK, Vojnik Zaklenjeni zasilni izhodi zaradi varnosti Izjava, ki jo je dala gospa Maja Voglar v članku Novega tednika št. 5, na strani 33, je milo rečeno smešna in skregana z vsemi standardi varnosti in požarne varnosti na masovnih prireditvah, med katere sodi tudi maturantski ples. Nočem se izpostavljati, toda pišem iz 15-letnih izkušenj, saj sem bil od leta 1976 do 1991 odgovorna oseba za varnost in požarno varnost ter tehnično pripravo prireditev. Sodeloval sem pri pripravi vseh pravilnikov o varstvu pri delu in požarni varnosti z zunanjimi izvajalci. Z vodjo prireditev Ernestom Margučem sva z ramo ob rami delala za varnost obiskovalcev. Poskusno smo tudi izvedli praznjenje polne dvorane v sodelovanju z eno od šol, pa je praznjenje trajalo pri vseh že odprtih zasilnih izhodih dlje) kot navaja Ferdo Krošl. Takrat je bil tudi en velik zasilni izhod več na severu dvora- ne, ki ga zdaj ni več zaradi tehničnega posega, ki je spremenil prvotni projekt dvorane v diskoteko pri nekoč glavnem vhodu v dvorano. Če bi v dvorani nastala panika, bi prišlo do splošnega kaosa, preden bi se do izhodov skozi množico prerinil varnostnik s ključi, ki ga ves večer ni bilo pri zaklenjenih zasilnih izhodih. Pravilno bi bilo, da bi bil varnostnik neprekinjeno pri odklenjenih zasilnih izhodih, vsaj tako je bilo včasih. Izjava odgovornih, da se v dvorani v vseh letih ni zgodila nobena resna nesreča, je zelo neresna. Tudi v diskoteki Lipa se ni prej nič zgodilo, potem pa so tri dekleta plačala s svojim mladim življenjem, ker ni bilo poskrbljeno za varnost in so bili zasilni izhodi zaklenjeni. Za varnost mora poskrbeti lastnik dvorane, ne pa prelagati odgovornosti na vsakokratnega najemnika ob mastnem plačilu za najem dvorane. JOŽE JURC, Slovenske Konjice 48 BRALCI POROČEVALCI Predstavili so se odlični kitaristi Sreda, 22. januarja, je bila v znamenju brenkal, pravzaprav kitar. V glasbeni šoli je svoj drugi koncert pripravil Kitarski orkester Glasbene šole Celje pod vodstvom Suzane Hebar. Na začetku odličnega kon- pripravljata na 17. regijsko certa sta kot duo zaigrala mlada kitarista Nika Pušnik in Nal Volf, ki se pod vodstvom Matjaža Brežnika tekmovanje mladih glasbenikov. Z izjemno čutnim igranjem, močnim fraziranjem in povezanostjo sta prikazala odličen nastop, ki so ga poslušalci nagradili s primernim aplavzom. Sledil je duet dveh srednješolcev, Nataše Zavšek in Jana Brodnjaka, ki se pod mentorstvom Suzane Hebar pripravljata na državno tekmovanje. V izbranem progra- mu sta se odlično dopolnjevala, poslušalcem predstavila skladbi, ki nista bili zaigrani le od note do note, temveč dinamično in srčno predani od začetka do konca. Na oder je nato prišel kitarski orkester, kjer je dirigentka preseneti- la s tem, da se je pridružila članom orkestra in z njimi zaigrala. To se je izkazalo za odlično idejo, saj je orkester za komaj drugo leto delovanja prikazal odlične dinamične in artikulacijske sposobnosti, uravnoteženost in napredek. Pri eni skladbi se mu je pridružila solistka Lana Maksi-ma Rumbak na klavirju in poskrbela za dodano vrednost. V orkestru igrajo tako učenci kot dijaki, vendar sta njihova želja po kakovostni glasbi in volja do trdega dela prav zato vidni pri odličnem nastopu. Ponovno smo bili priča čudovitemu koncertu mladih glasbenikov, ki je skoraj polni koncertni dvorani Glasbene šole Celje ostal v čudovitem spominu. ŠPELA FLORJANIČ Savinjski Štorah Zadnjo soboto v januarju so v Domu Lipa nastopili člani ansambla Savinjski kvintet. Savinjski kvintet je mlad narodnozabavni ansambel z kvintet v domu v veliko energije in dobre volje. Člani imajo radi vse, kar je povezano z glasbo. Z igranjem ohranjajo slovensko glasbo in hkrati puščajo sled v moderni kvintetovski glasbi. Sedež imajo v osrčju Spodnje Savinjske doline - v Žalcu. Člani ansambla so harmonikar Tilen Selič, kitarist Anže Ribič, basist David Breznik, klarinetist Jure Lešnik, trobentač Tadej Postružnik in pevca Matija del Negro ter Ajda Hribar. Z nastopom Savinjskega kvinteta v domu bo stanovalcem ostal januar v lepem spominu. AT Mednarodno leto voda in dan človekovih pravic BRALCI FOTOGRAFIRAJO Naš dolgoletni sodelavec in bralec Tone Tavčar s Polzele je poslikal v led ujet cvetni popek. Lepa fotografija žalostnih razmer v naravi ... Generalna skupščina Združenih narodov je leto 2013 razglasila za mednarodno leto sodelovanja na področju voda. Glavni cilj je bil spodbuditi ozaveščenost ljudi o tem, kako dragocena je čista in sveža voda za življenje. To so spoznali tudi učenci OŠ Frana Kranjca, še več, pomembnost vode so povezali tudi s pravico do vode. Tako so na dan človekovih pravic 10. decembra iz papirja izdelali kapljice, na kate- re so napisali in narisali osnovne človekove pravice, med katere sodi tudi pravica do čiste in pitne vode. Te kapljice so obesili v avlo šole, kjer simbolizirajo človekove pravice, ki padajo z neba kot dežne kaplje. S tem so želeli poudariti, da imamo ljudje veliko pravic, ki pa žal niso dosegljive vsem. Tako pitna voda ni zagotovljena tam, kjer človek onesnažuje vodne vire in na območjih z manjšo količino padavin. SABINA HRIBERŠEK BRALCI POROČEVALCI 49 Uspešni debaterji Dijaki debatnega kluba Gimnazije Celje - Center tudi v tem šolskem letu navdušujejo z odličnimi rezultati in se aktivno vključujejo v družbeno dogajanje v Celju in Sloveniji. Na zadnjem turnirju na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani v soboto, 25. januarja, so tako osvojili ekipno tretje in peto mesto, Jure Macuh pa je bil razglašen za najboljšega govorca v angle- škem delu turnirja. Decembra so na turnirju v Lendavi ekipno osvojili drugo mesto, Klementina Krulec pa je bila druga najboljša govorka v slovenskem delu turnirja. Hana Brčkalič je oktobra 2013 v Ukrajini z dijaki Gimnazije Litija zmagala na mednarodnem turnirju, ekipa debaterjev z GCC, ki deluje pod mentorskim vodstvom profesorjev Miha Gartnerja in Sergeja Vu-čerja, pa se lahko pohvali tudi z ekipnim drugim mestom na turnirju, ki je bil oktobra na Gimnaziji Ledina. To šolsko leto je intenzivno tudi na mednarodnem področju, saj so se predstavniki kluba pred kratkim vrnili z ekskurzije v Strasbourg, kjer so sodelovali v programu Evro-šole, dobro pa jim kaže tudi na debatnem tekmovanju v oddaji Gymnasium na Radiu Slovenija, kjer se potegujejo za uvrstitev v polfinale. V decembru so v šoli gostili predstavnika veleposlaništva ZDA, doslej pa so izvedli tudi tri delavnice za osnovnošolce S preprosto prenovo do udobja Kakovost bivanja je odvisna predvsem od okolja, kjer živimo, delamo ali počitnikujemo. Ljudje črpamo energijo iz okolja, zato je izjemno pomembno ustvarjanje primernega okolja za kar najbolj kakovostno bivanje in motivacijo. Za člane Univerze za tretje življenjsko obdobje Ljudske univerze Šentjur je o tej temi spregovorila Darja Hughes. Darja Hughes je oblikovanje študirala v Torontu v Kanadi. Kot uspešna notranja oblikovalka ter specialistka za logistiko Otroci iz Doboja na Celjski v ■ otroci iz pobratenega mesta Doboj so bili v zimski šoli v naravi na Celjski koči. V ponedeljek, 26. januarja, je tja za pet dni prispelo 20 otrok s spremljevalci iz pobratenega mesta Doboj v Republiki Srbski. Mesti Celje in Doboj sta se pobratili leta 1965. Po letu 2012, ko sta podpisali sporazum o obnovitvi pobratenja, se stiki med njima ponovno krepijo. Med aktivnosti, ki povezujejo TEDENSKA ASTROLOSKA NAPOVED iz regije. Nekaj dijakov deba-tnega kluba sodeluje tudi pri nastajanju dokumentarnega filma, ki ga v okviru Zavoda Celeia pripravlja Maja Hodo-šček. V prihodnjih mesecih bodo debaterji sodelovali na mednarodnem debatnem turnirju na Gimnaziji Ljutomer, kjer bodo med drugim tekmovali z najboljšimi ekipami iz ZDA in z Japonske, v marcu pa bodo na Gimnaziji Celje - Center gostili tudi letošnje državno srednješolsko debatno prvenstvo v slovenskem jeziku. MG prostora, barve, svetlobo in okolje, z veseljem posreduje uporabna orodja in znanja drugim. Slušatelji so imeli možnost prisluhniti o osnovah in zlatih pravilih opremljanja vsakega doma, pravilni izbiri materialov, barvnih kombinacij in uspešni uporabi svetil za udoben, funkcionalen in estetsko dovršen dom. Za prenovo ni vedno potreben velik finančni vložek, marsikaj se da storiti z majhnimi spremembami. AP Četrtek, 6. februar: Luna, ki biva v znamenju bika, bo v lepih aspektih z Jupitrom, s Plutonom in z Venero, kar predstavlja idealne okoliščine za urejevanje nasprotij, za ureditev sporov in izražanje čustev in potreb, ki so bile že dlje potisnjene na stranski tir. V večernih urah velja opozorilo: Sonce in Luna bosta v napetem kvadratu. Nikakor ne smete riniti v težave, umiriti bo treba telo in duha in delovati v skladu z danimi možnostmi. Merkur bo ob 23.44 prestopil v retrogradno gibanje, kar bo lahko povzročilo dodatne težave in zaplete. Petek, 7. februar: Luna bo v zgodnjih jutranjih urah v napetem odnosu s Saturnom, zato bo jutro nekoliko težav-nejše, skrbi bodo povečane, samozavest omajana. V dnevu se bo energija razkadila in ponovno se bosta vrnila optimizem in dobra volja, še posebej v večernih urah, ko bo Luna ob 21.45 vstopila v živahna dvojčka. Sobota, 8. februar: V nočnih in jutranjih urah bo Luna kar v dveh napetih aspektih, z Merkurjem in Neptunom. Razum in čustva bodo v nasprotju, zaradi retrogradnega Merkurja ne bo dobro sprejemati pomembnih odločitev. V popoldanskih urah bo aspekt med Luno in Uranom lahko prinesel kakšno večje presenečenje, zato bo dinamika dogodkov povečana. Nedelja, 9. februar: Pozitiven aspekt med Luno in Soncem bo dan obarval s prijetnimi vibracijami, zato bo dan lahko čudovit. Priporoča se odklop od vseh skrbi, le tako se bo energija lahko obnovila za prihodnje naporne dneve. Tudi večerne ure bodo dinamične, Luna bo v trigonu z Marsom prinašala akcijo in povečevala moč prodornih misli. Ponedeljek, 10. februar: Luna bo ob 8.34 vstopila v znamenje raka in močneje poudarila čustvena razmerja, povečala se bo potreba po zaščiti in varnosti. Preteklost bo igrala pomembnejšo vlogo, lahko se bodo pojavili strahovi pred prihodnostjo. Luna bo v lepem aspektu z Merkurjem in Neptunom, razum bo lahko v določenih zadevah nasprotoval čustvom, domišljija pa bo s povečano močjo ustvarjala nenavadne situacije. Torek, 11. februar: Luna in Uran bosta v napetem kvadratu v zgodnjih jutranjih urah, zato bo lahko spanje moteno, malce kasneje pa se bo Luna srečala z Jupitrom, kar bo odličen aspekt, ki bo prinašal srečo in dobre okoliščine. V dopoldanskem času bosta Luna in Pluton v opoziciji, paziti se bo treba težav v partnerstvu, izogibati ostrim razpravam in ne izzivati sreče, velja tudi opozorilo malo kasneje, saj bo Luna v opoziciji z Venero spodbujala dogodke, nekoliko močneje izražala napetosti, še posebej v ljubezenskih razmerjih. Previdnost velja tudi pri financah. Sreda, 12. februar: V jutranjih urah bo Luna v lepem aspektu s Saturnom, zato bosta natančnost in pridnost v porastu, v opoldanskem času pa bo zadeva nekoliko drugačna, zato bo treba delovati previdno, Luna bo v kvadratu z Marsom. Ob 21.16 bo Luna prestopila v znamenje ognjenega leva in prinašala moč prodornosti in strasti v delovanje. Astrologinji GORDANA in DOLORES Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost Astrologlnja Cordana je dosegljiva na 041 404-935 cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja in na facebooku Astrologlnja Cordana Astrologlnja Dolores je dosegljiva na 090 64-30 cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja in na www.dolores.sl Setveni koledar Čas za presajanje je od 9. februarja od 18. ure do 24. februarja do 1. ure. 6. ČE 7. PE plod od 8. ure korenina 8. So korenina 9. NE 10. po korenina cvet obe mesti, sodijo tudi zimske šole v naravi, ki jih otroci iz Doboja preživljajo na Celjski koči. V okviru programa so otroci spoznali Celje, si ogledali znamenitosti, se učili smučanja in se srečali s svojimi vrstniki iz OŠ Frana Kranjca. Na povabilo župana Mestne občine Celje bodo februarja in marca zimsko šolo v naravi na Celjski koči preživljali še otroci iz Baške in Slavonskega Broda s Hrvaške in iz Šabca iz Srbije. BB 11. To 12. SR cvet cvet do 15. ure, od 16. ure list Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. 50 MLADI ZA MLADE Pohod na Hom V soboto, 4. januarja, smo se s planinskim krožkom odpravili na Hom. Ob osmih smo se zbrali na avtobusni postaji pri Petrolu. Na pot nas je odšlo kar 33 učencev z učiteljicama Metko Irgolič in Matejo Štor. Spremljali so nas tudi hišnik Dani, trije starši in psička Julie. Hodili smo po Srčni poti pri parku in potem odšli k lovski koči. Tam smo pojedli malico in se odpravili na Hom. Ko smo prišli do cilja, smo si odpočili in nato nadaljevali pot proti hiši Zale Zupančič v Košnici pri Celju. Tam smo spili topel čaj in se sladkali s keksi in z medenjaki, ki jih je spekla Zalina mamica. Šli smo se igrat tudi na igrišče. Ko smo se nehali igrati, smo se odpravili domov. Utrujeni smo prispeli nazaj na avtobusno postajo. GREGA ŠTOR, 4. a OŠ Frana Kranjca Celje Športni dan v snegu V sredo, 29. januarja, smo imeli zimski športni dan. Učenci od 1. do 4. razreda POŠ Tabor smo odkorakali na Siršev grič v Taboru. Neža Zupančič, 4. b Najbolj mi je bilo všeč, ko: smo zvezali štiri sani in se spustili po zasneženi strmini. Gal Gosak, 2. c sva se z Evo skoraj zaleteli v drevo. Ana Zupančič, 2. c smo se z Evo, Ano in s Franjo vozile s sanmi, z bobom in s krožniki. Vanesa Stanko, 2. c sem se peljala na krožniku in me je zavrtelo ... ter ko sem se metala v novozapadli sneg. Lara Mausser, 2. c Uživam v snegu, ker se rada sankam, kepam, delam snežake, igluje in angelčke. Kadar je zraven še brat Denis, se najbolj zabavam. Megi Veber, 3. c Rada se zabavam na snegu, smučam, se kepam ... in bratca naribam! Anja Strožič, 3. c Sankanje je igra in šport. Sankam se po velikem hribu v Taboru in Ojstriški vasi. Peljem se zelo hitro in všeč mi je, ko včasih padem in mi sneg leti v obraz. Tajda Strožič, 3. c Športni dan mi je zelo všeč, ker odpade pouk. S svojimi sanmi sem bordal. Bilo je zabavno. Zelo mi je bilo všeč! Anže Smolnik, 4. b S Petro, z Vito in Nežo smo naredile progo za sankanje. Vse štiri smo se sankale hkrati. Bilo je super! Julija Weiss, 4. b S sošolcem sva naredila sankališče. Moje sani so drvele kot raketa! Preizkusil sem tudi ostale sani in bobe. Bil sem moker do kože! Patrick Košir, 4. b S svojimi čudo hitrimi sanmi sem se po Sirševem velikem hribu spustila kot raketa. Buljili so vame, saj sem bila neznansko hitra. Vsi so me prosili zanje. Počutila sem se kot kraljica. Malo heca mora biti! Iza Štih, 4. b Naredili smo svojo progo in po njej so se sankali tudi sošolci, mi pa smo bili varnostniki. Bilo je super. Zelo zelo hitro je minilo in upam, da se bomo šli letos sankat še enkrat! Filip Lukman, 4. b Dijaka Jakob Ocvirk in David Karlovšek, ki se izobražujeta v programu tesar, z izdelano hiško. Hiška za prostovoljne prispevke Društvo proti mučenju živali Celje je v Srednjo šolo za gradbeništvo in varovanje okolja poslalo prošnjo za izdelavo hiške za zbiranje hrane in prostovoljnih prispevkov za zapuščene živali. Na prošnjo so se v šoli takoj odzvali. Hiško so izdelali dijaki, ki se izobražujejo v programu tesar, in sicer v okviru praktičnega pouka pod vodstvom učitelja Janeza Kričeja. Dijaki, a tudi učitelji radi izdelujejo izdelke, ki niso samo del učnega procesa. Teh izdelkov ne zavržejo, ampak poskrbijo, da so tudi nekomu v korist. Najraje delajo za javne ustanove. Naredili so že več scen za predstave v šoli, za Hišo kulture Celje, obnovili hišo Alme Karlin, izdelali panoje in klopi za osnovno šolo . Hiška je postavljena v Mercatorjevem hipermarketu v Celju. Ob vseh današnjih stiskah tudi živali potrebujejo pomoč. JO, foto: TJAŠA ANTOLINC radi pišete in fotografirate. zabeležite dogodke med vrstniki Prispe v ke pričakujemo na elektronski naslov tednik^nt-rc.si ŽIVALSKI SVET 51 »Hišni ljubljenčki oziroma živali, ki z nami živijo v urbanem okolju, so nam podobni. Ljudje se pozimi primerno obujemo in zaščitimo pred mrazom, ob tem pa moramo poskrbeti tudi za zaščito živali pred neugodnimi vremenskimi razmerami,« pravi veterinar Edvard Kruder. DELOVNI ČAS tel. 03/7493210 ^te pon.- pet. 7. 19. ure gSm 041-618-772 \\Y sob. 7.-12. ure ▼ ned. 7. - 8. ure veterinarskabolnicašentjur dežurstvo 24 ur_www.vb-sentjur.si_ Izhode psov in mačk, ki so navajeni na udobje doma, omejite na čim krajši čas. Da bo zima za živali bolj prijazna Naši ljubljenčki niso neobčutljivi na nizke temperature - Še posebej je izpostavljena divjad Ko se narava znajde v ledenem oklepu, moramo pomisliti tudi na živali. Higieno, ki jo naši štirinožci najraje opravijo na prostem, je v hudem mrazu dobro opraviti v najkrajšem času. Medtem ko sami s skodelico čaja uživamo v toplem zavetju doma, ne pozabimo na pse, ki čuvajo naš dom, in mačke, ki živijo zunaj. Z nadzorom nad svojimi domačimi živalmi pa poskrbimo, da ne vznemirjamo divjadi, ki je v teh dneh še posebej ranljiva. Izleti oziroma izpusti malih živali iz stanovanj in hiš naj bodo ob hudem mrazu in poledici redkejši oz. le najnujnejši. Hoja po ledu in snegu je lahko prav tako neugodna za živali, kot je za ljudi. Zato je po besedah veterinarja Edvarda Kruderja, direktorja Veterinarskega centra Celje, sprehode dobro opraviti v čim krajšem času. Štirinožci, še posebej Psov samih ne spuščajte v naravo. Savinjsko kozjanska zveza lovskih družin Celje in združenji upravljavcev lovišč savinjsko kozjanskega in kamniško savinjskega območja lastnike psov opozarjajo, da lahko ti brez nadzora v gozdovih in v naravi z lahkoto ujamejo in pokončajo divjad, ki ji je zaradi ugre-zanja na ledeni površini med begom onemogočeno normalno gibanje. Če slučajno opazite poškodovano divjad, pokličite center za obveščanje na številko 112, kjer vas bodo usmerili na območnega upravljavca lovišča oz. lovsko družino, nikar pa ne poskušajte divjadi pomagati sami, saj vas lahko resno poškoduje, svetujejo na Lovski zvezi Slovenije. Takoj ko bodo razmere to dopuščale, se bodo lovski čuvaji odpravili na teren, da si ogledajo stanje v gozdovih in naravi, pomagajo ujetim ali poškodovanim prostoživečim živalim. to velja za pse, nam bodo hvaležni, če jim bomo pred izhodom na prosto v blazinice vtrli mazila, ki krepijo in zaščitijo kožo. Topla odevala Psi, ki imajo po naravi manj gosto dlako in tanjšo kožo, so še bolj izpostavljeni ekstremnim vremenskim razmeram. Zato je priporočljivo, da jih zaščitimo s plaščem ali s kakšnim drugim pasjim oblačilom. Mačke so sicer po besedah Kruderja na snegu bolj spretne kot psi. Jih pa takrat, ko zemljo prekrije led, lahko spravi iz tira, da po opravljeni potrebi svojega »stranišča« ne morejo pospraviti oz. zakopati iz- trebkov. Tistim mačkam, ki silijo ven, lahko pomagamo tako, da jim v okolico hiše nastavimo pesek, priporoča Kruder. Suho zavetje Društva za zaščito živali opozarjajo, da moramo ob mrazu še posebej poskrbeti za živali, ki bivajo zunaj. Psi čuvaji naj imajo suho zavetje - izolirano pasjo hišico, kamor se lahko zatečejo pred neposrednim vetrom, dežjem, snegom in mrazom. Hišica naj bo dvoprostorska in dvignjena od tal, da vlaga ne vdira vanjo. Neposreden vdor vetra v hiško lahko preprečimo s kakšno zaveso iz blaga, bivanje štirinožca pa bo v njej bolj prijetno, če v njegov dom namestimo toplo odejo ali jo napolnimo s slamo. Večje živali v hlev Kakor psi in mačke tudi konji, krave in ostale živali slabo prenašajo hud mraz, zato jih pozimi namestimo v topel, suh in čist hlev. Društva za zaščito živali opozarjajo, da moramo pozimi več pozornosti posvetiti tudi ustrezni prehrani. Zlasti živali, ki zimo preživljajo zu- naj, potrebujejo močnejše in bolj kalorične obroke. Pozimi jim moramo zagotoviti dva topla obroka dnevno ter svežo vodo. To čez dan večkrat zamenjamo, saj bo ob zelo nizkih temperaturah zmrznila. Ne vznemirjajmo divjadi Zaradi izrednih razmer v naravi, s sprehodi in s spuščanjem psov prosto v naravo ne smemo dodatno vznemirjati divjadi. Na Lovski zvezi Slovenije ocenjujejo, da so divjad in prosto-živeče živali sedaj močno prizadete, kar nekaj izmed njih jih je poškodovanih in si v naravi iščejo zatočišča. Če se ljudje že odpravijo v naravo ali gozd, kar jim sicer zaradi lastne varnosti odsvetujejo, naj ne hodijo izven glavnih uhojenih poti na manjše steze in poti, saj s tem živali dodatno vznemirjajo. Vse lastnike psov pa pozivajo, da naj imajo pse na povodcih. Njihovo prosto tekanje lahko divje živali dodatno oslabi, poškoduje ali jih pahne v smrtno nevarnost. TINA VENGUST Foto: GrupA O pravilnemu ravnanju z živalmi pozimi obvestite svoje sorodnike, sosede ter znance. Če opazite slabo ravnanje ali izpostavljenost živali mrazu, pa opozorite društva za zaščito živali. Lesene hišice za zavetišče Zonzani Pretekli teden so v Citycentru Celje lahko otroci ustvarjali iz lesa in raziskovali njegove značilnosti. Številni mali mojstri so preizkusili svoje ročne spretnosti pri ustvarjanju in igri z lesenimi izdelki. Prav tako so se povabilu na ustvarjalne delavnice odzvali celjske osnovne šole in vrtci. Najbolj spretni mali mojstri so z mentorji gradili hišice in postelje za kužke. Pretekli petek so na zaključni prireditvi, ko se jim je s privlačnim nastopom pridružila tudi Amadea Colja s psičko Boro, predali tri hišice, tri postelje in hrano za pse zavetišču za živali Zonzani iz Dramelj. Promocijsko besedilo i i Tudi živali so rade na toplem Zlasti pse, priklenjene na verige, ne smemo pustiti izpostavljene nizkim temperaturam brez zavetja, saj lahko to resno vpliva na njihovo zdravje. Omogočiti jim moramo tudi redno gibanje, dnevne aktivnosti. Mačkam, ki bivajo na prostem, v lope, ute ali drvarnice namestimo suhe izolirane zaboje, napolnjene s slamo, v katere se lahko zatečejo v najhujšem mrazu. Najbolje pa je, če jim dovolimo noč prespati v garaži ali kakšnem drugem prostoru. 52 INFORMACIJE U'l'MHj'li'IIIMi1 živite ceneje! Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti akcij at ne seštevajo POPUSTI IZ POSEBNIH tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. FARAON S POPUSTOM NA KARTICI /zizzeua/ ^V&uma/ SKINAUT SMUČARSKA SOLA CELJSKA I<®XJ> —rrpfr informacije 041 616464 ßßWCCiTi TMM GflTJUR O.Uoaa DstaotfiflM 17 mnRJG —— y THERM AN A d.d. HOTELI I MEDICINA | WELLNESS | KONGRESI lesnina i^xxta - Š\V\Ljm CERVK FUkPA ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL GORIŠKA BRIM. golte Slovenija avt (j)hiša škorjanec Rezervni deli in Servis Škorjanec ftmtliaVffi* skušnjava Slikoplcsk^rstvo Veter Ocvirk <15% - PIZZERIA VERONA, Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! - PROTECT TRADE, d.o.o. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - na storitve 10% dodatnega popusta - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis - VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O., Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80, 10 % popust na naše lastne proizvode. - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve - THERMANA. D. D.. Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice -CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23,3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@ celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe - GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko - SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje -10% popust -LESNINAD.D., Leveč 18-3%popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...) -MRAVLJICAART d.o.o., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust - HRUSTLJAVA SKUSNJAVA - prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha - Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž, 20% popust na vse. Tel: 051 611 078 - Optika TERŽAN, Marjan Ter-žan s.p.. Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00-12.00 5% popusta na storitve! - FLIKCA MAGDALENA ZUPAN s.p., - Zg. Rečica 7, 3270 Laško. Telefon 031 843-029. - 10% popusta na storitve. - Avtohiša ŠKORJANEC: Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84,031 609 416. Kartica velja za nakup blaga in storitev v vrednosti nad 100 EUR. Ne velja za blago v akciji. - 12% popust na njihove storitve in blago. ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL: Teharska cesta 35, Celje, pon.-pet. 9.00-16.00, sob. 10.00-16.00, ned. 10.00-14.00; dežurni telefon 070 771-262. NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta! - SLIKOPLESKARSTVO PETER OCVIRK s.p., Ar j a vas 56a, 3301 Petrovče, nudi 15% popust na vse storitve. Popusti se ne seštevajo. Tel.: 041 346 328 - CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK NATAŠA, NATAŠA HRIBERNIK, s.p., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur, podarja 10% popust na vse svoje storitve - AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041-698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve Časopisje lepo darilo, ki traja vse leto Izkoristite ugodnosti letnega naročila, svojim najbližjim podarite naročnino za Novi tednik in izberite darilo tudi zase. Ob plačilu letne naročnine na časopis Novi tednik boste prejeli: i 2 ekskluzivna izdelka podjetja Oriflame kozmetika, d. o. o. (dokler traja zaloga) skodelico za čaj I knjigo Kuharske bukve Radia Celje 2 brezplačni čestitki na Radiu Celje in 4 brezplačne male oglase v Novem tedniku Vam ali vašemu obdarjencu bomo poslali darilni bon z obvestilom, da ste^ ga obdarili z letno naročnino na Novi tednik. Časopis bo začel prejemati s prvo naslednjo številko od prejema naročila. Cena mesečne naročnine (4-5 številk časopisa) za fizične osebe je 9,5 EUR, za podjetja (pravne osebe) pa 9,95 EUR. Za predplačilo letne naročnine velja 7% popust. Zaupate nam že 69 let Naročilo darilnega bona Ime in priimek plačnika: Ulica in kraj: Ime in priimek obdarovanca (naročnika): Ulica in kraj: Datum rojstva: Naročam darilni bon za letno naročnino časopisa Novi tednik. Na kateri naslov želite, da pošljemo darilni bon? na naslov plačnika na naslov obdarovanca Izpolnjeni kupon pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Za vse dodatne informacije glede naročila in načinov plačila pokličite na številko 031 604 504 ali pišite na lucija.gornjak@nt-rc.si. NA KOLESIH 53 Inštruktorja varne vožnje Robi Belej in Teodor Božnik sta prikazala ustavljanje na zasneženi podlagi pri hitrosti 30 kilometrov na uro (desno vozilo) in 50 kilometrov na uro (levo vozilo). Oba sta začela istočasno zavirati na točki, kjer so v ozadju vidni rdeči stožci. Razlika v poti ustavljanja je očitna. Zamislite si situacijo v prometu, če bi voznik na delu, kjer je sicer dovoljena hitrost 50 km/h, zaradi snega na cesti vozil previdneje (30 km/h) in opazil pešca. Ravno zaradi razlike v poti ustavljanja, kot jo vidite na sliki, bi pešec ostal nepoškodovan, saj bi tak voznik pravočasno ustavil. Iz slike je razvidna še ena situacija v poti zaviranja pri enaki hitrosti kot pri prejšnji sliki v primeru, kadar avto nima ABS-sistema zaviranja. Pri tem sta inštruktorja varne vožnje tudi ponazorila, kaj se zgodi, če voznik ne obvlada svojega vozila, ko mora začeti nenadno zavirati. Inštruktor varne vožnje pri ZŠAM Centru varne vožnje na Ljubečni Teodor Božnik: »Vozniki se morajo zavedati predvsem pomena primerne varnostne razdalje.« Pri sneženju ali še neočiščenih cestah se pogosto zgodi, da niso vidne talne oznake. Voznik, ki se večkrat vozi po isti poti, že ve, kako in kam se razvrstiti na večpasovnici. Kaj pa, če mu nasproti ali Tipičen primer zdrsa s ceste na Celjskem, kadar sneži. Tole na sliki ni videti vzporedno pripelje voznik, ki se na tej cesti vozi prvič in ga to, da so talne oznake nevidne zaradi nevarno niti za voznika niti za avtomobil. V resničnih razmerah na cesti pa ute- snega, zmede in trči vanj? Zato je pomembno sprotno opazovanje tudi ostalih udeležencev v prometu gne voznik obtičati na nabrežini ali v jarku ali še huje - trči v drugo vozilo. in pravilno predvidevanje. Premajhna varnostna razdalja velik problem Še posebej v zimskih razmerah Pred tedni smo v Novem tedniku pisali o pripravi na vožnjo v snežnih razmerah. Takrat smo omenili, kaj vse mora voznik vedeti, še preden začne snežiti, da bo njegovo vozilo na sneg pripravljeno. Tokrat pa smo pasti vožnje po zasneženi podlagi z inštruktorjema varne vožnje ZŠAM Centra varne vožnje Ljubečna ponazorili v živo. Majhne napake, na katere morda niti ne pomislimo ali jih spregledamo, so lahko usodne. Če kdo misli, da pri hitrosti 25 kilometrov na uro ne more zdrsniti iz krožnega križišča, se zelo moti. V času sneženja in snega na cestiščih je bilo mogoče tudi v Celju opaziti sledi pnevmatik tistih voznikov, ki jih je v krožnih križiščih zanašalo. Nekatere je »odneslo« na pločnik, nekatere na »otok« sredi krožišča. Večni problem slovenskih voznikov v kroži-ščih je neprilagojena hitrost, čeprav vedo, da so na cesti poledica, vlaga ali sneg. Medtem ko povprečen voznik v krožišče lahko zapelje s hitrostjo med 25 in 30 kilometrov na uro na suhi cesti, se zadeve spremenijo, kadar sta na cesti sneg ali snežna brozga. Takrat je najbolj varno v krožišče zapeljati s hitrostjo 15 kilometrov na uro ali manj. Opazujte! Ob tem mora biti voznik pozoren še na ostale udeležence v prometu. Ali se v krožišče vključuje še kdo? Ali vozi dovolj daleč od voznika pred seboj? Ali je na pločniku morda pešec? Če bi voznika v krožišču zaneslo - ali bo v koga trčil in kaj bo naredil, da bodo posledice nesreče čim blažje, in kako se odzvati, da bi nesrečo preprečili. »Če začne vozilo zanašati, je treba zmanjšati hitrost, da avto dobi ustrezen oprijem na sprednja kolesa, voznik mora pritisniti na sklopko, da izniči sile, ki ga vlečejo iz krožišča. Ves čas mora imeti tudi dober prijem volana. Kadar se zgodi, da zadek avtomobila zanese v desno, mora tudi volan zaviti v desno, kadar pa zadnji del avta zanese levo, gre volan v levo,« svetuje inštruktor varne vožnje v centru varne vožnje ZŠAM na Ljubečni Teodor Božnik. In opozarja: »Problematična so predvsem tista krožna križišča, ki imajo poleg asfaltne podlage še tlakovano površino. Takrat se naredi rob med njima in zadnji pnevmatiki zdrsneta. V takšnih krožnih križiščih je še posebej pomembno, da voznik obvezno prilagodi vožnjo in zmanjša hitrost.« Lokalne ceste Ob sneženju so mediji in prometnoinfor-macijski portali polni novic o zdrsih vozil na lokalnih cestah. V preteklem tednu je bilo nesreč na večjih prometnicah manj, avtomobile pa je v jarke in na bankine odnašalo predvsem na lokalnih cestah, čeprav so bile večinoma že splužene. To, da marsikdo kljub zimi ne poskrbi za ustrezno zimsko opremo avtomobila, ostaja. Če ob tem tudi ne upošteva pravil varne vožnje, se nesreči skoraj ne more izogniti. S tem seveda ogroža tudi druge in jim povzroča nepotrebne stroške, če pride do trčenja. Ravno vožnja po lokalnih cestah je lahko ob sneženju zelo nevarna, saj se, če močno sneži ali če cesta še ni splužena, roba cestišča sploh ne vidi. Pri izogibanju nasproti vozečemu avtomobilu se na ožjih voziščih pripeti nesreča z izletom voznika na banki-no. »Takrat je težko zapeljati nazaj na cesto. S sprednjima pnevmatikama morda voznik še nekako zapelje nazaj na vozni pas, z zadnjima pa že težje, saj avto drsi. Napotki so podobni kot pri reševanju zdrsa v krožnem križišču. Zmanjšati je treba hitrost in volan zaviti v tisto smer, kamor zanaša pnevmatike. Če v desno, mora voznik zaviti volan prav tako v desno stran,« svetuje Božnik. Če do zdrsa na bankino pride zaradi prevelike hitrosti in voznik se voznik ne odzove pravilno, ga lahko z bankine zanese nazaj na vozišče, kjer trči v drugega voznika. To je pogosta slika celjskih cest. Avtocesta splužena, a nevarna V zadnjem času policisti in vsi, ki so vpeti v prometno preventivo, govorijo več o varnostni razdalji, saj je ravno premajhna varnostna razdalja velik problem slovenskih voznikov. Pri vzrokih za prometne nesreče gre vedno z roko v roki s preveliko hitrostjo. Če je na suhi podlagi pot ustavljanja vozila pri hitrosti 50 kilometrov na uro okoli 20 metrov, se v snežnih razmerah poveča tudi do desetkrat. Kaj to pomeni za pešca, v katerega v tem času in na tej razdalji voznik trči, sploh ni treba razlagati. Varnostna razdalja pa je pomembna v zimskih razmerah še posebej na avtocesti, omenja Božnik, ne glede na to, ali je avtocesta ob sneženju sproti očiščena in ali je sneg splu-žen. Nevarnost vedno obstaja. Na avtocesti je hitrost vožnje višja, kar pomeni, da je tudi pot ustavljanja krepko večja, če voznik naleti na oviro. Če poveča varnostno razdaljo, je možnost nesreče manjša ali je sploh ni. Poledeneli nadvozi »Problem premajhne varnostne razdalje se pokaže predvsem pri prehitevanju, ko prihaja do trčenja. Na avtocesti je tudi več tovornjakov, ki ob sneženju vedno ne očistijo snega iz svojih vozil. Ta sneg lahko ogroža ostale voznike. Prileti lahko na vetrobransko steklo in zmoti voznika, ki lahko posledično zapelje v odbojne ograje. Nevaren je tudi razvrščanje z enega na drug vozni pas. Kadar je vmes del snežne brozge, lahko avtomobil na tem delu zanese,« pojasnjuje Božnik. Še posebej previdni pa moramo biti na uvozih in izvozih z avtoceste, kjer lahko voznika ob neprilagojeni hitrosti lahko prav tako zanese z vozišča. V času zimskih razmer so nevarni tudi mostovi, nadvozi, viadukti, saj v primerjavi z ostalo vozno podlago hitreje zaledenijo. Tudi pri vožnji v predoru se je treba zavedati, da je to izjemno hiter prehod s snežne vozne podlage na mokro oziroma suho, zato je oprijem vozila popolnoma drugačen, enako velja za del vozišča pri izhodu iz predora, še svetuje Božnik. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA 54 RAZVEDRILO IZJAVA TEDNA Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. V puščavi? Sin Arabec: »Povej mi, očka, kaj je ta čudna kapa, ki jo nosimo?« Ata Arabec: »Sine, to je kefija, ki nas v puščavi ščiti pred soncem.« Sin: »Kaj pa ta obleka, ki jo nosimo?« Ata: »Džalabija je zelo zanesljivo oblačilo v vročem puščavskem soncu.« Sin: »Kaj pa ti grdi čevlji, ki jih nosimo?« Ata: »To so posebni sandali, ki preprečujejo opekline pred puščavskim soncem.« Sin: »Za kaj pa potem živimo v Velenju?« Pomoč Zapadel je prvi sneg. Tovornjak pri semaforju ... Blondinka vsa zadihana potrka na okno. Šofer odpre, ona reče: »Zdravo, sem Jana, tovor ti pada s kamiona, vse boš izgubil!« Šofer ne reagira, pelje naprej. Na naslednjem semaforju isto: »Zdravo, sem Jana, ves tovor boš izgubil!« Šofer nič, pelje. Spet semafor, spet blondinka, tokrat že zelo zadihana pravi: »Zdravo, jaz sem Jana, tovor izgubljaš!« Šofer naveličano: »Jaz sam Jože, sneži in posipavam sol!« Na kredit Suljo in Fata nista mogla imeti otrok. Šla sta na pregled in zdravnik jima je povedal, da bo zdravljenje stalo več kot deset tisoč evrov. Vzela sta kredit za pet let, šla na zdravljenje in nato je Fata rodila sina. Po štirih letih se je Suljo sprehajal z malim po parku in mimoidoči ga je ves navdušen vprašal: »Joj, kako lep otrok, čigav pa je?« Suljo: »Še eno leto, pa bo moj.« Šalo nam je poslal bralec Jože Jurc iz Slovenskih Konjic. Trdo kuhani Blondinka pride v gostilno in vpraša, kaj nudijo za malico. »Danes imamo kaviar,« reče natakar. »In kaj je to?« vpraša blondinka. Natakar: »To so ribja jajca.« »Potem mi pa prinesite dve trdo kuhani,« veselo reče gostja. Spraševali smo vas, katero akcijo je napovedovala dvostranska fotoreportaža v prejšnjem Novem tedniku. Pravilen odgovor se glasi: Naj maturantka, naj maturant. Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejela Karla Lapornik, Celjska c. 53, Laško. NAGRADNO VPRA7ANJE V tej številki predstavljamo tudi Srečka Remiha iz Imenega. Kakšno nagrado je dobil pred kratkim? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika »V treh letih mojega mandata se je zgodilo čisto vse. Imeli smo stoletne vode, poplave, zmrzali, veter, žled ... Ni, da ni. Upam, da s tem končujemo obdobje nevarnosti, ki prežijo na naše občanke in občane.« Velenjski župan Bojan Kontič je pozabil dodati, da so se nekatere naravne nesreče zgrnile nad Velenje brez tega, da bi na obisk v mestno občino prihajala vlada. Ob drugem županu, šoštanjskemu Darku Menihu, smo čakali, da bo pri zadnji naravni katastrofi in izpadu elektrike rekel blok 6. Ni, a je imel na koncu jezika. Odrezani od sveta Minuli konec tedna je bil za kolegici iz Zgornje Savinjske doline naporen, saj v njunih krajih ni bilo elektrike. Biser-ka Povše Tašic je svoje muke strnila v humoreski, Urška Selišnik pa je v ponedeljek, ko se je pripeljala v službo, na kratko povzela: »Ko sem prispela do bencinske črpalke v Nazarjah, je bilo kot v Las Vegasu. Vse razsvetljeno!« Uši mora dobiti Ivana Stamejčič: »Joj, še uši moram danes dobiti!« Njen klic navsezgodaj zjutraj ni bil mišljen dobesedno, pač pa je morala najti nekaj pojasnil v zvezi s to nadlogo in napisati prispevek. V Naši temi lahko naslednji teden preberete, ali je dobila uši ... Celjski župan Bojan Šrot je pred dnevi novinarjem razložil, da je pred kratkim prvič slišal za nelegalno deponijo izkopane zemljine v Bukovžlaku. Škoda, če bi bral Novi tednik, bi bil o tem seznanjen že pred leti. Občani so namreč leta 2006 to prijavili inšpekciji in tudi nas opozorili na kupe izkopane zemlje, ki so se čez noč pojavili v njihovi soseščini. O tem smo pisali ne le takrat, temveč tudi kasneje, da ne omenjamo opozoril civilnih iniciativ na to temo . Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 11. februarja, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. 9 6 7 2 9 5 3 2 4 9 3 8 7 4 4 7 9 5 2 4 3 8 6 5 1 7 8 3 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / So nam le prišli nazaj! Kdo za vraga? Po tokratnem 56-urnem mrku in še kakšni minuti čez, jo defi-nitivno onikam. Elektrika, gospa z veliko začetnico. Izgledalo je nedolžno. Manjkalo je le še nekaj minut sklepnih borilnih prijemov v eni in edini nanizanki, ki jo konec tedna spremlja ob zajtrku zbrana družina, kajti Bruce Lee je pač zakon. Očitno še od takrat, ko so v kinu ugasnili vse luči in sporočili, da je umrl naš voditelj Tito, mladince pa nas je zanimalo predvsem zadnje dejanje z nunčaki. Še danes ne vem, kako se je tisti film končal. Tokrat sama uvertura ni izgledala tako zlovešče, če izvzamem, da smo se še dan prej navduševali nad čudovitim in romantičnim pogledom na z žledom obdano pokrajino. Najprej se je zatresla slika na televiziji in mulo je pripomnil, da bi že res lahko nabavili kakšno bolj sodobno TV-čudo. Potem je čudno za-migljala svetilka nad mizo, naposled je »nedovrela« ostala voda za odrešilno sobotno kavo. Počasi je vse ugasnilo, le računalnik, zaradi baterije seveda, je še malce svetil osamljen v kotu, čakajoč, da kdo navali nanj takoj, ko se konča nepogrešljiva serija. A si dobrega razpoloženja nismo pustili ukrasti. Omizje sem najprej zabavala z anekdotami iz časov Milke Planinc, torej tistepre-mierke rajnke države, ki nas je pogosto obdarila z redukcijami električne energije, zato smo nadebudni šolarji naloge pisali ob svečah. Ja, sveče. Ker je bila debela ura mimo, sem le šla po zalogo. In navdušena ugotovila, da nam bo stanovanje čudovito dišalo. Še dobro, da smo malce pred tem lepo pospravili. Na zalogi sem imela samo opojno dišeče svečice, ki sicer bolj ubogo svetijo. Lotili smo se igranja kart, grizljanja poslednjih sladic, čakajoč na večerjo, ki se je vse bolj odmikala... Pa sem naposled le malce stegnila jezik in povprašala sosede, kako so obdarjeni z elektriko. Glej ga zlomka, me je skoraj fršlok. Zgoraj nad nami so bili brez, levo od nas REŠITEV SUDOKU 86 7 6 2 4 9 5 1 3 8 8 5 3 7 6 1 4 9 2 4 1 9 3 2 8 7 6 5 6 3 8 5 7 2 9 4 1 9 7 4 1 8 3 2 5 6 5 2 1 9 4 6 8 7 3 2 9 6 8 5 7 3 1 4 3 4 5 2 1 9 6 8 7 1 8 7 6 3 4 5 2 9 tudi, pod nami in desno pa so jo občasno imeli. Nakar me je potolažila še prijateljica iz sosednjega vhoda z vabilom na kavo. Kavo? Kaj ti imaš elektriko? Joj, počakaj malo . In sem najprej za vsak slučaj pogledala, če sem plačala račun za prejšnji mesec. Sem, ok. Ampak kako za vraga, eden ima razsvetljavo, drugi ne, kar se gretja tiče, pa smo brez črpalke za kurilno olje itak vsi ostali na hladnem. Kava je dobro dela, zaloga pogrete vode tudi, nakar je mrknilo tudi pri prijateljici. Sledil je lov na vse možne telefone. Razen prijave napak neuspešno. Izgubljeni v vse bolj hladnem stanovanju smo se ogrevali s pomočjo medsosed-skih govoric, kajti počasi so ugašali tudi mobilniki, napolnili smo kadi, ker naj bi po mrku vroče menda zmanjkalo tudi hladne vode. Da bo vsaj za splakovanje stranišč. In tako smo izvedeli, da naj bi menda imeli enofazni tok, zato pri nekomu občasno »malce gori«, pri nekaterih pa čisto nič. Drugi je dodal, da naj bi se porušil daljnovod in ker ga v mrazu ne morejo postaviti na noge, nam bodo pripeljali agregat. Poučeni so dodali, da smo nekateri čisto električno preč zato, ker je v posameznih vhodih »crknila« varovalka, dostop do elektro omarice pa ima le pooblaščen serviser... in tako v nedogled. Noč je bila vse bolj hladna, vse zapisano, da bomo naposled odrešeni, pa pobožne želje. Strašljivi poki lomljenja dreves v bližnjem gozdu, občutek nemoči ob spoznanju, da je šla gospa na malce daljši dopust, pa vse hujši. Naslednji dan je začela hrana iz hladilnika in zamrzovalne romati v koš, pekarna v kraju je bila tako rekoč izropana, bankomat ni delal, bencinska je bila zaprta ... In to na pragu mesta, kako je šele z reveži kje v hribih, bogu za hrbtom? Naenkrat se nam ameriške oddaje o preživetju ob koncu sveta ne zdijo več tako abotne, smešne. Peklenski načrt je narejen. Gospe One naslednjič pokažemo zobe: z rezervno pečko na olje, s plinskim kuhalnikom in svetilko na petrolej. Grožnjo s pripravami smo začeli uresničevati takoj, ko se je gospa vrnila, pospre-mljena s pravcatim sinovim slavospevom: »Mami... vrnila se je . elektrika je prišla...« Spoštljivo sporočam, da bomo naslednjič, ko bodo gospa Elektrika odnesli noge, pripravljeni. No, vsaj za odtenek bolje kot tokrat. MRKICA RAZVEDRILO 55 Nagradna križanka OPA-ZOVANEC GORAZD ŠEFRAN EISENHOWERJEV VZDEVEK AVTOMOBILSKA OZNAKAHRVAŠKE 7 DOLENJSKO VINO VOLNENA TKANINA KINEMATOGRAF ORGAN VIDA PRIZADEVANJE (PUBLIC.) AVT. OZN. ESTONIJE JAPONSKI REŽISER KUROSAWA NIKOLA TESLA 14 KAPLJA (NAR.) TROPSKI VETER GRADBENI ELEMENT JUŽNOAM. GRM INKOVSKI VLADAR POPOLN POSEK LETOVIŠČE NA KRIMU KRAJ PRI BLEDU ANG. IGRAL. HOLM ZADNJI DELLADJE LISA HARTMAN IRSKI IGRALEC NEESON ENAKOMERNO PRAVOKOTNO OKLESAN KAMEN PODOBA GOLEGA TELESA Nagradni razpis 1. nagrada: bon za striženje v frizerskem salonu Fantazija v Celju 2. nagrada: bon za butik Vlasta v Laškem 3. nagrada: bon za veliko pico v gostišču Hochkraut v Tremerju Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 11. februarja. Rešitev nagradne križanke iz št. 5 Vodoravno: ANGELIKA, BULGAKOV, ARA, ŠEST, DEDEK, TO, KAJ, ROBA, SONETI, ANG, POTPURI, ČVEKANJE, OSEMLETKA, TANTAL, TUR, OPORNIK, TURA, IM, OMAKA, NAPOJ, LUB, RTIČ, ENCIM, AJDOVKA, LUKS, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 IZA, TEOKRAT, KNAJP, SČ, ON, TRUGA, PALČEK, MISLI, ŠE, KANARKA, PINGPONG, TN, INARI, EBOLI, ZG, JARO, OČIM, KAŠMIR, ATA, UBITOST, ČILE, MINERAL, SLEDENJE, AKTUAR, TOTO, IAN. Geslo: Najkrajši mesec leta Izid žrebanja 1. nagrado, bon za striženje v frizerskem salonu Fantazija v Celju, prejme: Jožica Stropnik, Ljubija 58, Mozirje. 2. nagrado, bon za butik Vlasta v Laškem, prejme: Zarja Govedič, Krtine 20a, Podplat. 3. nagrado, bon za veliko pico v gostišču Hochkraut v Tremerju, prejme: Jelena Čolič, Heroja Staneta 2, Žalec. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. MS MEJMOSt. r HUMOR V KRIŽANKAH Ona: Jeza ne bo trajala prav dolgo, saj vas bo nasmeh prijatelja povsem razorožil in edino, kar boste imeli v mislih, bo, kako čim bolje preživeti konec tedna v družbi osebe, v katero bi se lahko tudi zaljubili. On: Čeprav skoraj nič ni tako, kakor ste si zamislili, ne smete obupati in misliti, da je vse, kar počnete, brez pomena. Še bolj se zagrizite v reševanje problema in videli boste, da bo rešitev prišla sama od sebe. Ona: Nekdo vam bo povedal svoje dobronamerno mnenje o vaših poslovnih potezah, kar vam bo v veliki meri koristilo pri pravilni oceni situacije. Pokažite hvaležnost in ne bo vam žal. On: Bolje bo, da si cilje zastavite nekoliko nižje, saj nima smisla zidati gradov v oblakih. In nikar ne čakajte na čudež, saj se ti dogajajo vse preredko, da bi bili ravno vi tisti srečnež, ki ga bo doživel. IJjlU.'IIJ.Wjual Ona: Ko govorite, ste vedno glasni in prepričljivi, ko pa bi morali preiti od besed k dejanjem, se vam zatika. Še dobro, da bo zdaj drugače, saj vas bo vesela družba hitro pripravila do povsem konkretnih opravil. On: Preveč boste popustljivi do srčne izvoljenke, kar vam bo prineslo tako prijetne kot tudi manj prijetne posledice. Včasih je treba vztrajati pri svojih prvotnih načrtih, četudi to ni ravno najlažja pot. Ona: Odkrili boste, da vam je nekdo v zadnjem času prirasel k srcu bolj, kot ste bili pripravljeni priznati. Prepustite se čustvom in videli boste, da se bodo tudi ostale stvari uredile na najboljši možen način. On: Čeprav ste se uspeli otresti predsodkov, vam ne gre in ne gre. Treba se bo precej potruditi, da si boste življenje uredili tako, kot ste si zamislili. Za srečo se je treba boriti, torej nikar ne odlašajte. DVOJČKA ft* I STRELEC # Ona: Ta teden vam bo šlo resnično vse kot po maslu. Uspehi bodo tako na poslovnem področju kot tudi v ljubezni. Izkoristite ugodno priložnost, saj boste lahko na ta račun dolgo uživali sadove svojega dela. On: To, kar se vam mogoče zdi trezno in pametno, se bo hitro izkazalo kot izredno nepremišljena poteza. Pazite se, kajti takrat bo prepozno. In nikar si ne delajte nepotrebnih skrbi, saj jih imate že tako ali tako dovolj. Ona: Odkrito se boste spoprijeli z novo nalogo v poslovnem življenju in s takšnim pristopom naredili izredno dober vtis na nadrejene. Nenazadnje je že čas, da tudi vi dosežete svoje cilje. On: Sprehod v naravo bi utegnil koristiti tako vašemu zdravju kot tudi nečemu drugemu. Srečali boste nekoga, ki vas bo precej vznemiril in vam enostavno ne bo šel iz glave. Ne bodite preveč togi, ampak ravnajte tako, kot želi srce. Ona: Vložiti boste morali kar precej truda, vendar bo naloga kar prava za vas, saj ste sposobni razrešiti še tako zapleteno situacijo in iz malega narediti veliko. In tudi sodelavci vam bodo tokrat stali ob strani. On: V objemu stare prijateljice boste našli tako tolažbo kot tudi začetek ljubezni, zato izkoristite priložnost, ki se zlepa ne bo ponovila. Tudi vam se obetajo boljši časi tako v ljubezni kot tudi pri poslovnih rečeh. KOZOROG Ona: Spoznali boste popolnoma drugačno plat prijateljstva z osebo, ki ste jo spoznali na nedavnem »žuru«. Ponujeno boste sicer sprejeli, vendar se boste poskušali kar najbolje zavarovati. Uspelo vam bo nekaj čudovitega. On: Prav presenečeni boste, ko boste ugotovili, koliko adu-tov držite v rokah, zato izrabite ugodno priložnost in iztržite nekaj tudi zase. In nikar se ne ozirajte na nevoščljivost, ki raste okoli vas. Ona: Na sprehodu boste srečali osebo, ki si jo že dlje želite spoznati. Morali boste narediti prvi korak, sicer bo priložnost splavala po vodi. In nikar si ne domišljajte, da je vse enostavno. On: Prizadevanja na ljubezenskem področju se vam bodo začela počasi obrestovati, zato vam bo ponovno zrasla samozavest. Vse se bo postavilo na svoje mesto, zato boste uživali kot že dolgo ne. DEVICA Ona: Prijetno se boste počutili, saj boste uspeli uresničiti načrt, ki vam bo prinesel obilo materialnih koristi in še partnerja boste osrečili. To je vaš srečen teden, izkoristite ga. On: Vse vam bo šlo več kot odlično od rok, zato boste zadovoljni kot že dolgo ne. Nenazadnje se vam bodo izpolnila celo tista skrita pričakovanja, za katera ste pomišljali, da se vam ne bodo nikdar uresničila. VODNAR Ona: Partner vam pripravlja prijetno presenečenje, kar vam bo ponovno dokazalo, kako močno vas ljubi. Pustite poslovne zadeve ob strani in se posvetite partnerju, ki si to več kot zasluži. On: Našli boste toliko časa, da boste priskočili na pomoč nekomu, ki vas bo potreboval. Toda poskusite se »pobrigati« tudi za svoje probleme, saj se vam na obzorju bližajo črni oblaki. Toda nikar se ne ustrašite. Ona: Znanec vas bo povabil na prijeten klepet, ki se bo končal na povsem nepričakovan način, kar vas sploh ne bo motilo. Pustite srcu, naj gre svojo pot, in preživeli boste čudovit teden in še lepši konec. On: Imeli boste toliko opravkov, da boste enostavno spregledali nekoga, ki si vas želi. Poglejte malo okoli sebe in videli boste, da ste veliko bolj zaželeni, kot mislite. Izkoristite priložnost, ki se vam ponuja. 2 16 5 6 8 56 RUMENA STRAN Zlobno bi lahko pod fotografijo napisali, da v Sloveniji še vedno velja kruha in iger, le da je vrstni red zamenjan. Igre sta se slaba dva tedna nazaj šla premierka Alenka Bratušek in župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik, ki sta skupaj spremljala ženske skakalke v Planici, kjer je tekmi za svetovni pokal priredil Smučarsko-skakalni klub Ljubno. Pa je minil slab teden in že se na Ljubnem borijo z nemogočimi vremenskimi razmerami, torej posledično tudi s pomanjkanjem kruha. Nekateri so bili Ljubencem tako nevoščljivi obiska Bratuškove, da smo slišali omalovažujoča mnenja, da premierka na Ljubnem brez motorne žage itak nima kaj početi ... Podobe brez žleda V minulih dneh smo se v krajih na Celjskem, kjer ni bilo elektrike, vode in telefonov, kljub skorajda grozljivim trenutkom predvsem zaradi dela reševalnih ekip vseeno srečevali z nekaj upanja, pa tudi z nekaj humorja, ki je kazal, da ljudje tudi v najtežjih trenutkih upajo na srečen razplet. US, foto: Občina Šoštanj, US Tajnica PGD Gaberke Tina Videm-šek je takole opisala delo gasilcev: »Prva intervencija je bila na našem območju že v petek popoldan, potem pa so se akcije samo stopnjevale. Gasilci niso vedeli, kaj je to spanec in kaj je toplo domače ognjišče, saj so bili vse dni od doma. Iskrena hvala lahko rečemo, da imamo take prostovoljce. V ponedeljek je bilo okoli 30 gasilcev na terenu in so več kot 20 ur pomagali odlični ekipi Elektra Celje. V Gaberkah je ob 23. uri zagorela luč. Vsi so si oddahnili, saj se je ves njihov trud in trdo delo poplačalo, ko so po vasi zagorele luči.« Kdaj so gasilke uspele izdelati plakat, v opisu ni navedeno. Župan Občine Šoštanj Darko Menih (desno) se je, še preden je bilo vsega konec, zahvaljeval vsem prostovoljnim gasilcem in tudi ostalim, ki v nemogočih razmerah pomagajo vsem, ki so pomoči potrebni. »Mnogi med njimi so tudi sami prizadeti, a skrb za druge postavijo pred lastne interese. To je neprecenljivo,« so ocenili v občini Šoštanj. Iz ostalih krajev pa se sliši začudenje, kako je lahko bila med najbolj prizadetimi območji šoštanjska občina. V zadnjem času namreč večkrat poslušamo, iz katerega slovenskega kraja prihaja največ elektrike. Na plesišču Še v marec bodo segali letošnji maturantski plesi, ko se vsak konec tedna v hali Golovec na plesišču vrti množica mladih. Minuli konec tedna smo spet zabeležili nekaj utrinkov. NC, foto: NATAŠA MÜLLER Dunja Čurkovic Peperko uči na I. gimnaziji v Celju zgodovino in geografijo in je letos razredničarka v razredu, ki ga obiskuje tudi Luka Marcen. Mladi zagnani kulturni ustvarjalec jo je takole pospremil na plesišče. Da je vajen biti v središču pozornosti, priča obsežen seznam njegovih nastopov. Vsi, ki se bodo nocoj udeležili celjske osrednje proslave ob kulturnem prazniku, ga bodo spoznali kot moderatorja in recitatorja. Ko je na plesu Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja vse teklo brezhibno, sta se lahko takole brezskrbno zavrtela tudi ravnateljica šole Irena Po-savec in Smiljan Čujež, učitelj matematike, sicer pa vsakoletni organizator plesa, ki ima največ zaslug za uspešno izpeljane prireditve. Maturante I. gimnazije v Celju že tradicionalno pripravlja na pomemben dogodek plesni mojster Alojz Fidej. Ker je bila dijakinja šole tudi Maja Šumej, znana napovedovalka in moderatorka, sta morda s Fidejem obudila kak spomin na tista leta, ko je sama plesala. Čedne in postavne laške mažoretke so prav tako stalnica na plesu I. gimnazije, saj pripeljejo na prizorišče povorko maturantov. Na srečo imajo uniforme in se jim ni treba vsako leto ukvarjati z novo toaleto.