Dopisi. Iz Maribora. (Dr. Duhač — Seidl- baron Goedel.) Kar je znani Seidl za kmete, to je dr. Duhač za mestjane. Obadva bila sta v državnem zboru in obadva hoceta zopet voljena biti. Vendar sedaj njuno delovanje ne ugaja premnogim volilcem. Zoper dr. Duhača ntegne se več kandidatov oglasiti n. pr. gospod Marko, baron Raat, Kada v Ormožu. Slovenci bodemo ravnali, kakor bo najboljše kazalo. — V soboto 31. maja imeli so nemškutarji zbor v Mariboru. Bili so nenavadno iznemirjeni, ko ao izvedeli, da smo Sloveuci postavili g. barona Goedela za kandidata. Prej so mislili, da postavimo enega izmed gospodov: dr. Radaj, dr. Dominkuš, dr. Srnec, ter so začeli agitirati zoper ,,dobtarje". No tukaj smo jih speljali na led! Na to so postavili svojega kandidata namreč: ,,znauega Seidla". To smo vsi pri6akovali. Dobomo torej zopet boj ,,zoper Seidla". Da bo zmaga naša, a ne Seidlova, to ae tudi temu uže močno dozdeva. Eajti zbranim je potein, ko ao ga za kandidata proglasili, djal: ,,zmagali tokrat bržčas ne bodemo, verjetno je, da propademo, kakor lani. Vendar udati se nečemo in jaz bodem našo zastavo visoko držal in nosil nnnsere Fabue hocb balten und tragen". Naj jo uosi, mi pa bodemo skrbeli, da nje ne prinese v dižavni zbor, ter izvolili alovenskega kandidata g. barona H. Ladislava Goedcl-Lannoy-ja. Ta gospod je naš rojak, celej domovini na veliko čaat, kar svedočijo sledeče črtice. Slavni inož se ni rodil kot baron, ampak si je ta častui naslov z velikim trudom zaslužil tako, kakor njegov brat, Šmarijski grajačak baron Rudolf Goedel. Študiral je gimnazijo v Mariboru, filozofijo v Gradcu, pravo na Dunaju in Padovi, kder je postal doktor prava. Prvo službo cesarsko je dobil pri sodniji v Trstu, potem je bil okrajni sodnik v Eopru na Primorskem in je ondi zacel prvi uradovati — slovenski. Poznej je priael kot tajnik višje soduije na Dunaj, kot tiaancni svetovalec v Trst, Pešt, Požun in Benetke. L. 1866 si ga je uadvojvoda Albreht, slavni zmago^alec pii Castozzi, izvolil za glavnega civilnega komisarja. Eot tak je bil pri bitki na^zoč, je izvrBtno skrbel za vojake, ranjenece, cesarske kase reail pred sovražnikom in tako veliko milijonov srebra državi obranil, da smo imeli potem 8 6im izplačati Prajzom 30 milijonov tolarjev. Za te zaslnge je dobil križec reda 87. Leopolda, naslov dvornega avetovalca in službo finančnega prokuratorja na Dunaju. Emalu potem je ceaarju v privatnej pravdi obranil veliko grajščino in za to so mu podelili naslov barona! L. 1873 amo ga botli postaviti za kandidata namesto g. Pajka. Ali kandidature ni spiejel reko6: nškoda za vsakega moža, ki se sedaj ukvarja s tem sistemom; ta se mora zdelati sam". Zdelal se jc in aedaj je g. baron nam sam voljo izrekel, da rad kandidira pri nas. Slovenci emo ga dne 29. maja z živio-klici proglasili za svojega kandidata in upamo tudi ž njim sijajno zmagati. Prihodnjič razložimo se, kako se je g. baron za nas Slovence, posebno za kmete na Štajerskem, uže večkrat uspešno potegnil. Iz Celja. (Grozno zločiustvo) je prialo 25. maja na dan. Nadzornik mestnega gozda na Pečevniku gre mimo nekega drevesa blizu Svetine, že v Teharski občini, ter se na-nj nasloni, toda aicer mocno drevo zaziblje in prevrne. To se možu zdi čudno, gleda okrog drevesa in glej: iz zemlje moli človeška noga. Začne razkapati in zadene ob 61oveško tiuplo. Tu je ležal 8 popolnoma razbito glavo 52 let stari Jurij Rataj po domače Jelen, posestnik na Pečevniku, ki se je k hiši pred nekterimi leti priženil, kar je pa njegovega pasterka 33 let starega Jakoba budo jezilo. Z ženo se je ranjki Jurij tudi vedno prepiral, iu tako je leta svojega sina Jakoba auntala, jiaj očma v atran spravi. To se je tudi zgodilo. Že lanjeko jesen je atarega Jurija zmanjkalo. Zena jedjala: uajbrž je ael v Boano. Zdaj je vae razkrito: paaterk kakor tudi žena ranjkega sta obstala svojo hudobijo. S kijem je nočloveški Jakob svojemu očmu glavo in prai popolnoma stolkel in zdrobil, potem ga v zemljo zakopal ter na grob 3 drevesa vsadil. — Obadva: pasterk in žcna ranjkega Jurija ata v zaporu ter pričakujeta zaslužene kazni. Iz Radgonske okolice. (Utopljenec — zvij a 6.) Nekateri učenci so 19. maja po šoli ali mimo 3 metre globoke mlake, ko jim misel v glavo šine v njej skopati se. Med njimi bil je tudi 121etni Franc Eindel, vini6arski sin iz Zbigovec. V mlaki je plaval štor in fantič stopi nanj, stor se prevrže, otrok padne v vodo in premine v njej. Še enkrat pomoli glavo in roko iz vode pa nibce ni mogel poruagati, ker so tovarai plahi zbežali in nikogar ne na ponioč pozvali! Bodi ta žalostni prigodek vaem v avarilo! — Imamo takaj čudnega strica, ki je nekej žeui 60 fl. iz brauilnice vzdignil. Ženo je bil uajprej poprosil, naj mu posodi 30 fl. Ona gre v branilnico in mu jih izroci. V kratkili dnevib potem prinese mož denarje nazaj, kakor je bil obljubil. Re8e njej: tu sem 7am prinesel denarje pa 8e nje boSete zopet 7 hranilnico položiti, 7am jaz lehko to stoiim, ker sem ra^no na poti 7 mesto. Žena nie budega ne misli in privuli. On vzame buk^ice, gre 7 branilnico in 7zdigne še ostalih 30 fl. Žena pa bo težko kedaj svoj denar zopet dobila, ker ima _iož uže zastavljeno 7se, kar se ra^no kože ne drži!