Listek.
57
tak na veliku čast poštenja izvisil i t. d. i. t d. — izvisati iter. ad. izvisiti: Habd. ad. 343 vsaki kteri samoga sebe izvlsa hoče ponižen biti. — izvi-šavati iter. ad. izvisiti: Kovačič Kemp. 203 ova milošča . . . človeka od ze-melskeh na ljubiti nebeška izvisdva. — izvlseri kot adj. erhaben: tCovačič Kemp. 206 toliko je izvlsenja ova milošča da . ." . i. t. d. — izvlšenost die Erhabenheit: Mat. 2,19 vu takve izvisenosll i oblasti nas ne gledf z okom srditem, i. t. d. — izvoljinje: Zagr. 1.254 drugo znamenje izvoljenja za diku nebesku je ovo: ... — izzidati erbauen : Habd. mar 455 lepu cirkvu izsida. 408 na onom mestu cirkvu izzldzu (,izzigyu'). — izgdnjka f. das Rathsel Gašp. 4.724 pravo ne zeznate doklam mi ne izgonite onu staru izganjku negda od prejakoga Samsona gostom svojem postavljena. — ydbolka f. zavoj pri presnem vretenu. — jatmenica in ječmenica neko debelo sladko jabolko. — jadovlten = jadovit Zagr. 1.630. —¦ jddrka f. =: jedro: Vranic rob. 1.84 kad bi (Robinzon) ovu lupinu odprl bil, došel je do jedne jako sočne jddrke. — jdgodek m. im<§ prascu. — jahač pravijo petelinu. — jdhlica f. die Hechel, glej ahla Vranic rob. 1.145 najzadnič jahljaju ga (Ion) čez jahlice doklam čisto predivo ostane. — jahljati hecheln, glej: jahlica. —jdker jakra m. luknja na hlevu skozi katero se seno meče, staj. — ad janar: kadar težaki kopljejo, tisti, ki ukazuje kako široko imajo kopati, zove se jandr, a pravec, v katerem kopajo, zove se jtln, a jdniti je kopati po janu. Varaždin. — jandracona f. Andreaspfel, neko sladko jabolko. —¦ jdrika = jarica (kokoš). — jdrmen m. pulicarica dvsenterica. — jašprišt m. Erzpriester. —
(Dalje prihodnjič.)
M.    Valjavec.
LISTEK.
Gluhonemi. Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevanja. Spisal Anton Riulez, učitelj v goriški gluhonemnici. 25 slik. V Gorici 1894. Tiskala in z. »Goriška tiskarna* A. Gabršček.  341   str.  — Več o  tej znameniti knjigi prihodnjič.
Slovanska knjižnica. V 29. snopiči čitamo zopet nekaj ndrodnih pripovedek iz Soških planin, katere je zbral in napisal A, G. Motivi teh pripovedek so sicer do malega znani, vender je zanimljivo videti, kako jih preprosti narod uporablja in veže v nove pripovedke. V obče je zbirka lepa, sosebno »Štrijon« nam je jako prijal, želeti pa bi bilo, da bi bil g. pisatelj iz estetiških ozirov ali popolnoma izpustil dno pripovedko o Mevščtu, (str. 38,) ali pa jo vsaj primerno ublažil. Marsikaj je v nji tak6 robatega, da ni ravno v prilog lepemu štivu. Tudi drugje bi bilo ^emtertja dobro zameniti nekatere malo lepe izraze, najsi žive v narodni govorici: »vlačugarsko motovilo«, »krevsalo krevsasto« str. 7., »mrha mrhasta« str. 47., »mlinarjev trebuh je crknil« str. 56. — V jezikovnem pogledu bi omenjali,  da je pač bolje  reči namesto   »ona nima  časa*   (str.  9.)
s«
Listek.
— »ona ne utegne«; deklica tudi ne leta po gradu (str. il) nego bega ali kakorkoli; ¦»proč teči« (str. II.). Zakaj »zlodi* (str. 15.) in ne *zlodejH Zakaj »oribati« (str. 16.) in ne »odrgniti, otreti?« — »Kralji in cesarji ... so res že velike ^Sivine'« (str. 27.). Kupec je postal bled (str. 34.), prav; prebledel. »Ven teči« (str. 35.), »vraUca« (str. 35.) »vratom« (str. 53.\ — Nasprotno pa so nam jako po volji besede kakor »rodno (suho zlat(5«,   »zgroziti se na tla« = zgruditi se od strahu,  in še nekaj  drugih.
V 30. snopiči so natisnjeni trije izvirni spisi gospe- Pavline Pajkove : »Najdenec«, »Dneva ne pove nobena pratka« in »Nekoliko besedic o ženskem vprašanji«. Zadnja dva sta znana že od drugje; »Najdenec«, preprosta, vender pa zanimljiva povest, še ni bil nikjer natisnjen. Zdi se nam, da govori kmetsko dekle na strani 15. vendele nekoliko premodro. — V 31. snopiči se pričenjajo E. Herolda »Slike iz Prage«, o katerih izpregovorimo kaj več, kadar bodo zvršene, 32. snopič pa obseza dve povesti: »Ne bodimo lipov les«, spisal Fr. Pravda (Vojteh Hlinka), poslovenil Simon Pomolov, in nove-leto »Blazni goslar«, češki spisal Josip Kajetan Ti/l, poslovenil A. Petric. Prvi obraz opisuje, kako se je v vasi Popačini na prigovarjanje Žida Cunjarja ustanovila nemška šola in kako se je naposled zopet odpravila, noveleta »Blazni goslar« pa je po svoji dispoziciji takd zmedena,  da ne veš prav ničesar,  ako jo prečitaš samo jedenkrat.
Popotnikov koledar za slovenske učitelje. Sestavil in založil Mihael J. JVerat, uadučitelj in uiednik Popotnikov v Mariboru. — To je že osmi letnik tega koledarja, ki obseza poleg koledarskih stvarij popoln imenik šolskih oblastev, učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osebja po Južnem Štajerskem, Kranjskem, in slovenskem delu Koroškega po stanji začetkom šolskega leta 1894./95. Lani je koledar izostal iz raznih vzrokov; kolikor pa vemo, pogrešali so ga močno učiteljski krogi, zato smo uverjeni, da dobi letošnji koledar tem več odjemnikov med učiteljstvom, pa tudi med drugim občinstvom, ki se zanimlje za šolske stvari. Koledar prinaša na prvi strani lepo izvedeno sliko g. ravnatelja H. Schreinerja, častnega člana »Zaveze slovenskih učiteljskih društev«. Cena vezanemu izvodu 1 gld. 30 kr., po pošti 5 kr. več. Naročnina se pošiljaj uprav-ništvu   »Popotnika«   v  Mariboru.
Triindvajset cerkvenih napevov za moški zbor. Zložli Ign, Hladnik, Op. 21. Natisnil in založil R. Milic. — Ako bi hoteli označiti to delo tako rekoč po impresijo-nistiškem načinu moderne francoske kritike, tedaj bi bili prvi vtiski: osladnost, brez-miselnost, praznota. Pri nas pa je, hvala Bogu, korenita nemška ,,šolmašterska" kritika za sedaj še tako čislana, da moramo zvezek venderle opisati nekoliko podrobneje, ali vsaj rečene prve vtiske opravičiti potem dedakciji, lepo kategoriziranih z I., I., a i. t. d. ; sosebuo tudi nečemo, da bi nas kritika naših kritik nekoliko polasala, kakor se je že zgodilo. Torej I. Prikladna cerkvena pesem bodi pač, ako je namenjena jako dobrim kristjanom, zlogovita, strogo cerkvena, liturgiška, za druge ljudi pa bodi vsaj religijozna, pobožna (nam bi bilo že zadnje svojstvo oovolj). Po dobri polovici gorenjih pesmij bi se dalo, ako se pojo nekoliko živahneje, kaj uspešno — marširati. Občinstvo samo pa naj razsodi, ali se morda spominja kje gregorijanskega ali drugačnega korala a la marcia ; nam vsaj ni bilo nikoli, poslušajočim Radeckega koračnico, pobožno pri srci. — II. Vsaka skladba bodi pač v čisto glasbenem oziru nekoliko bogata, kar se dostaje melodiških, ritmiških in harmoniških odnošajev. Glede melodije ne zahtevamo od cerkvene pesmi nič bujnosti — melodija tudi ni baš slaba stran Hladnikovih napevov, samo da zaman iščeš v njih cerkvene melodije, le poredkoma pa iztakneš kaj plemenitih. —- Ritmika: Številke 1., 3., 4., 5., 6., 10., 11., 13., 14., 15, 16., 17., 19.. 20. pričenjajo vse z istim ritmiškim motivom, s punktirano četrtinko, varijirano z nastopom ali brez njega\ tedaj kakor nalašč za korakanje! — Ocenjevalec pred menoj je v nekovem poročilu z Janovim