PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 15 (8417) TRST, četrtek, 18. januarja 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Po razbitju pogajanj za obnovitev delovne pogodbe kovinarjev Minister Coppo sklenil posredovati v sporu med delavci in delodajalci Predstavniki enotne federacije kovinarjev obsodili ravnanje zveze kovinarske industrije - Poravnan spor v vodstvu CISL RIM, 17. — Razbitje pogajanj za obnovitev delovne pogodbe kovinarskih delavcev, ki so jo povzročili delodajalci zasebnih podjetij, je imelo globok odmev v vseh sindikalnih in političnih krogih. Minister za delo Coppo je danes sporočil, da je zaradi razbitja pogajanj med kovinarskimi sindikati in delodajalci povabil za jutri na ločena sestanka predstavnike zasebne kovinarske industrije in enotne federacije CGIL, CISL in UIL. Na srečanjih, ki bosta ob 16. oziroma ob 19. uri, bo minister skušal posredovati za obnovitev pogajanj, da se prepreči zaostritev spopada med to najbolj bojevito sindikalno organizacijo in najbolj trmastimi delodajalci.__________ Kot smo že včeraj sporočili so sindikati v odgovor na razbitje pogajanj odgovorili z zaostritvijo stavk v prihodnjih dneh. Danes dopoldne pa so imeli tajniki treh kovinarskih sindikatov Trentin (CG IL), Carnitti (CISL) in Benvenuto (UIL) tiskovno konferenco, na kateri so časnikarjem obrazložili stališče federacije v zvezi z razbitjem Pogajanj in pobude, ki jih name-rava federacija sprejeti za dosego nove delovne pogodbe. V imenu federacije je imel poročilo Benvenuto, ki je poudaril odgovornost delodajalcev za razbitje pogajanj, zavrnil trditve nasprotne stranke o nevzdržnih izdatkih, ki bi jih imela podjetja, če bi sprejela delavske predloge in poudaril, da predvideva nova delovna pogodba, kakršno so sestavili sindikati, toliko stroškov več, kot jih je predvidevala delovna pogodba leta 1969. Benvenuto je opozoril delodajalce, da se varajo če mislijo, da se posamezne sindikalne organizacije kovinarjev ne strinjajo z enotno zahtevo. Kovinarski delavci, je poudaril, popol- POLEMIKA 0 SPREMEMBAH V VODSTVU RAI-TV Struja RD «Forze Nuove» obsoja Andreottijevo vlado namernega spopada s PSI Minister Natali zagovarja parazitsko kmetijsko rento RIM. 17. — V zvezi z včerajšnjo sejo parlamentarne komisije o nadzorstvu nad radiotelevizijo, na kateri so vladne stranke in misovci ob odsotnosti komunistov in socialistov ter ob neudeležbi pri glasovanju demokristjana Donat Cattina Potrdili sklepe skupščine delničarjev RAI o imenovanju novega u-pravnega sveta, ki je toliko polemike vzbudilo v italijanskih političnih krogih, je leva struja KD «Forze nuove* objavila danes posebno sporočilo. V njem pravi med drugim, da je «vlada tudi včeraj izkoristila vprašanje RAI-TV za spopad s socialisti*. Potem ko poudarja, da na seji vladni predstavniki niso hoteli mnogo govoriti o odločitvi skupščine delničarjev, na kateri so popolnoma spremenili sestavo izvršnega odbora RAI in da je prišlo do spopada le o formalnem vprašanju, sporočilo dodaja: «Zahteva po odložitvi seje, ki je bila običajno v komisiji vedno sprejeta, je bila včeraj zavrnjena, kar je povzročilo obžalovanja vreden položaj, da je ooozicija zapustila dvorano. V tem položaju se je izoblikovalo tudi protestno sta lišče Donat Cattina, ki je že izra- ije nasprotovanje do spre statuta RAI, ki jih ni bilo zvesti, če je hotela biti Vlasta svoji obveznosti, da se obstoječe stanje.* _V poslanski zbornici se je nadaljevala razprava o zakonskem o-snutku o kmetijskih najemninah, — ga je predložila vlada in s katerim hočejo spremeniti osnovne Postavke že sprejetega zakona leta 1971. Danes je stališče vlade zagovarjal minister za kmetijstvo Natali, ki se je tudi odločno zavzel Za koristi zemljiških lastnikov ter Poudaril, da je zakon iz leta 1971 ^pretirano zmanjšal kmetijsko rento z nizko najemnino*, kar naj {it- po njegovem mnenju, povzročilo precejšnjo zmedo in manjšo po hudbo obdelovalne zemlje. Minister je poudaril, da če se priznava pralca do lastnine «ni mogoče torej govoriti o parazitski kmetijski renti*. Zagovarjal je novi zakonski osnutek, ki predvideva znatno po-yišanje naiemnin v korist zemljiških lastnikov, češ da lastniki da Pes na dajo na razpolago samo Zemljo, temveč vlagajo tudi denar Za razne naprave in sodobno orodje- Minister je menil, da bodo z hovim zakonom «vzpostavili na ktoetih pravico, gotovost in odkrite odnose*. V razpravi, ki se bo nadaljevala Prihodnji teden, je govoril tudi ko Pmnist Giannini, ki je obširno po Vzel že znana stališča ne samo ko Piunistov temveč tudi ostale levi-Ce o pretirani kmetijski renti in Poudaril, da ima novi zakonski o-snutek izrazito politični in ne teh Pični značai, ter da hočejo z njim odpraviti vse ugodnosti zakona iz leta 1971 in pridobitve italijanskih kmetijskih najemnikov zemlje. V senatu pa se je nadaljevala razprava o zakonu, ki podaljšuje znižanje davka na proizvodnjo za nekatere petrolejske derivate. Razprava se bo nadaljevala prihodnji torek. Do zanimivega glasovanja je pri- šlo danes tudi v komisiji za ustavne zadeve poslanske zbornice, ki je razpravljala o vladnem odloku o poVišanju plač visokim državnim funkcionarjem.' Komisija je s 25 glasovi proti 16 zavrnila komunistično resolucijo, s katero se obsoja vladno delovanje v zvezi s tem zakonskim odlokom. Za komunistično resolucijo so glasovali tudi socialistični poslanci. Vsi ostali so bili proti, razen republikancev, ki se niso udeležili glasovanja. Toda štirje poslanci demokristjanske levice Cossiga, Galloni, Fontana in Bressani so izjavili, da so glasovali proti komunistični resoluciji «samo iz strankarske discioline*. Pozneje je Cossiga dodal, da njihovo glasovanje ne pomeni podpore vladi glede tega vprašanja. V soboto seja vlade RIM. 17. — Zvedelo se je, da se bo vlada sestala v soboto. Na dnevnem redu imajo med drugim razpravo o ukrepih za prizadete kraje v Calabrii in na Siciliji po nedavnem neurju. noma podpirajo stališče, ki ga je zavzela sindikalna federacija. Poleg tega je sporočil, da bo 19. t. m. srečanje med osrednjimi tajništvi CGIL, CISL in UIL in vodstvom enotne federacije kovinarskih delavcev, na katerem bodo preučili nastali položaj po prekinitvi pogajanj. Zatem je Benvenuto ugodno ocenil odločitev Intersinda, da nadaljuje s pogajanji brez pridržkov. Čeprav so stališča med sindikati in Intersinder še precej oddaljena, je dejal Benvenuto, obstajajo vendar precejšnje možnosti, da se za mizo pogajanj le najde ustrezna rešitev. Glede morebitnega posredovanja ministra za delo v sporu z delodajalci pa je izjavil, da enotna federacija kovinarjev nima nič proti temu. Ob zaključku je naštel že določene sindikalne akcije in dodal, da bodo sindikati nadaljevali z napovedanimi pobudami ter preučili skupno s tremi konfederacijami, kakšne ukrepe bo treba sprejeti, če bodo delodajalci trmasto vztrajali na svojih odklonilnih stališčih. Tajnika Carniti in Trentin pa sta odgovarjala na številna vprašanja, ki so jima postavili časnikarji. Glede vprašanja globalnih stroškov, ki naj bi jih imeli delodajalci, če bi sprejeli novo delovno pogodbo, so sindikati odgovorili, da bodo izdatki staljeni v mejah, da ne bodo presegli izdatkov iz leta 1969. Popoldne pa so imeli tiskovno konferenco tudi predstavniki zveze kovinarske industrije, da bi opravičili svoje včerajšnje ravnanje, ki je povzročilo razbitje pogajanj s sindikati. Ponovno so potrdili, da so sindikalne zahteve, takšne kakršne so jim bile predočene na včerajšnji seji, «nevzdržne» in da so sklep o prekinitvi pogajanj predstavniki delegacije industrijcev soglasno sprejeli. Poudarili so tudi,. da delodajalci želijo novo delovno pogodbo, «toda ne takšne, kakršno predlagajo sindikati*. Obširno so govorili o stroških, ki bi jih imeli, če bi sprejeli sindikalne predloge ter izjavili, da so se stroški od obnovitve delovne pogodbe od leta 1969 do konca 1972 povišali od začetnih 22 odstotkov na 50 odstotkov. Po ocenah zveze kovinarske industrije, pa bi nova delovna pogodba poprečno povišala izdatke za delavce v posameznih podjetjih od 35 do 40 odstotkov. Na zasedanju glavnega sveta CI SL so končno poravnali spor, ki je nastal pred nekaj meseci, in ki je povzročil razbitje v vodstvu te sindikalne organizacije, kar je negativno vplivalo tudi na proces sindikalne združitve. Med predstavniki večine in manjšine so se na zasedanju dogovorili, da premostijo krizo, ki se je pričela preteklega oktobra in dosegli sporazum, ki poudarja predvsem, da mora biti osnovna politika CISL prizadevanje za gospodarski razvoj, socialne in za sindikalno enotnost. Celotna sindikalna organizacija, je rečeno, v sporazumu, si mora prizadevati, da se čimbolj utrdijo osnovne strukture sindikalne združitve. Zato bodo priredili med delavci razpravo o vseh teh vprašanjih, da dosežejo enotnost v nadaljnjem delu sindikalne politike. Dogovorili so se tudi glede bodočega kongresa, ki naj bi bil najkasneje do 15. julija letos. Poleg tega sporazum določa ponovno Vključitev v osrednje tajništvo treh konfederalnih tajnikov Scalie, Fanto-nija in Tacconija, ki so svoj čas odstopili. Glavni svet CISL je odobril tudi štiri resolucije, ki se neposredno sklicujejo na sindikalne boje posameznih delavskih kategorij. Glede razbitja pogajanj za delovno pogodbo kovinarjev obsojajo stališče delodajalcev, ki so povzročili novo napetost v sedanjem težkem socialnem položaju. Podaljšan sporazum o obmejnem blagovnem prometu z Jugoslavijo Klili Scvemovietnamska protiletalska raketna baza v bližini Hanoia. Kljub prekinitvi ameriškega bombardiranja se-vemovietnamskega ozemlja je protiletalsko topništvo še vedno v stanju pripravljenosti : izkušnje iz preteklosti namreč učijo, da je obnovitev ameriških letalskih napadov možna tudi takrat, ko je ves svet prepričan, da je mir pred vrati aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiifiiHiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin ČEDALJE MANJ OPTIMISTIČNIH PREDVIDEVANJ O VIETNAMU Kljub napredkom na mirovnih pogajanjih je še daleč do sporazuma o koncu vojne Saigonski diktator Thieu nadaljnje z zavlačevalnimi manevri ob tihi podpori Američanov - Radio Hanoi poziva prebivalstvo k budnosti PARIZ, 17. — Optimizem se je , nik general Haig pogovarja s tam- močno polegel med političnimi opa- i kajšnjim diktatorjem Thieujem. Če- I/! rlckr?! m rv\. ntmim r.urt .1. vmarr tdrto ltPh/Iri: Izrntfi ni cn i zovalci. ki sledijo mhovnim pogajanjem za Vietnam. Uradni glasniki so imeli v zadnjih dneh polne roke dela, da so demantirali vse govorice, ki so se pojavile o skorajšnjem koncu vojne. Predvsem pa je Bela hiša dala vedeti, da še ne bo miru do 20. januarja, ko bo Nixon ponovno ustoličen, saj je predsednikov glasnik Z.egler povedal, d'a se bo Nixon v govoru ob ustoličenju verjetno dotaknil tudi vprašanja Vietnama, nikakor pa ne bo sporočil da je bil mir že dosežen. Največje optimiste je presenetilo tudi dejstvo, da se Kissinger ne bo vrnil takoj v Pariz, pač pa se bo zadržal v ZDA vsaj do začetka prihodnjega tedna. To dejstvo pa je menda presenetilo tudi samega severnovietnamskega «su-perpogajalca* Le Duc Thoja ki je ostal v Parizu, kjer čaka na ameriškega sogovornika. Ali gre tu zares za spremembo programa, ki naj bi kazal na nekakšne nove težave pri dosegi sporazuma? Odgovor na to vprašanje tiči verjetno v Sai- reforme, boj za delovne pogodbe gonu, kjer se Kissingerjev pomoč- ....................................................................■■umni.......iiimmiiii....■■•>■■•..................................................................iiiiluu prav tega uradni krogi niso hoteli izrecno potrditi, je Haig prav gotovo prinesel Thieuju osnutek sporazuma, ki sta ga priprav.la Kis singer in Tho. Kot pravijo v običaj nih «obveščenih krogih* v južno-vietnamskem glavnem mestu, je Thieu sprožil vrsto ugovorov, na kar pa mu je Haig dal vsa potrebna pojasnila. Eden teh ugovorov koristili prekinitev letalskih napadov na Sever za okrepitev bombardiranja področij Kambodže -in Laosa, ki so pod nadzorstvom osvobodilnih sil- Prav danes poročajo o silovitih letalskih napadih proti severnim predelom Laosa, kjer se zbirajo partizanske čete Patet laa. Iz Južnega Vietnama pa poročajo o novem partizanskem napadu na letalsko bazo v Danangu, kjer so z granatami porušili šest poslopij naj bi zadeval prisotnost severno- ter poškodovali neko ameriško le- vietnamskih čet na Jugu po prekinitvi ognja. Sporazum Kissinger - Tho naj bi namreč predvideval, da bi oborožene sile obstale na svojih položajih ob prekinitvi ognja, Thieu pa bi jih hotel koncentrirati v vnaprej določena področja pod mednarodnim nadzorstvom. Vsekakor pa je jasno, da Van Thieu nasprotuje številnim točkam sporazuma ter da ne bo klonil, dokler bodo Američani ravnali z njim z rokavicami, namesto da bi mu odločno zagrozili s prekinitvijo vojaške pomoči. Brez takega nastopa Saigon ne bo spremenil svojega nepopustljivega stališča, kot dokazujejo tudi današnje izjave južnovietnamskega zunanjega ministra Lama neki francoski radijski postaji. Lam je sicer izrazil prepričanje, da bodo v Vietnamu kmalu talo. PRIPRAVE IA EVROPSKO KONFERENCO O VARNOSTI V HELSINKIH Pričakovanje na odgovor Sovjetske zveze na predloge Italije, Belgije in Danske Zunanji ministri vzhodnoevropskih držav pripravili nove predloge glede pogajanj o zmanjšanju oboroženih sil v Evropi HELSINKI, 17. — Vprašanja Bliž-1 njega vzhoda je prišlo danes prvič 1 v ospredje pripravljalnega zasedanja evropske konference v Helsinkih. Avstrijski delegat Lieder-mann je predlagal, naj bi bližnje-vzhodno krizo vkiiučili med pro bleme na dnevnem redu bodoče vseevropske konference. Poudaril je. da je treba pri prispevanju k razširitvi procesa oomirjevanja upoštevati tudi sosede evropskih držav, in v prvi vrsti države Bližnjega vzhoda. V tej zvezi je avstrijski predstavnik predlagal ustanovitev posebnega odbora ali komisije, ki naj bi navezala stike z zaintere siranimi državami. Avstrijski zastopnik je v sva jem posegu podprl zadnje predloge Belgije, Italije in Danske o dnevnem redu konference in o oristoi-nosti komisij. Isto so na današnjem zasedanju storili tudi predstavniki Švice. Švsciske in Turčije, medtem ko se o predlogih niso še izjasnili predstavniki vzhodnih držav Na današnjem zasedanju to med drugimi govoril tudi romunski predstavnik Lipatti ki pa sploh ni omenil zadnjih zahodnih predlogov, pač pa se je le zavzel za čimprejšnjo proučitev problemov, ki zadevajo dnevni red bodoče konference Za jutri.je napovedan obseg jugoslovanskega delegata za 1 katerega vlada precejšnje zanima- nje predvsem v zvezi s stališčem, ki ga bo zavzel do omenjenih predlogov. Dokončno odgovor vzhodnega bloka o predlogih Belgije, Italije in Danske pričakujejo za prihodnje dni. O teh predlogih so menda razpravljali zunanji ministri sedmih držav članic varšavskega pakta. Id so se v preteklih dneh sestali v Moskvi. Po vesteh iz moskovskih obveščenih krogov pa naj bi ministri razpravljali predvsem o pogajanjih za uravnovešeno in recipročno skrčenje oboroženih sil v Evropi ki se bodo začela 31. januarja v Ženevi. Po teh vesten naj bi se ministri dogovorili o pro-tipredlogu, ki naj bi ga varšavski pakt dal na predlog NATO. Vzhod ne države naj bi v bistvu predlagale, naj bi bila pogajanja odprta vsem evropskim državam, ki bi se jih želele udeležiti, naj bi vsaka država sodelovala avtonomno, ne pa kot članica nekega vojaškega pakta, in končno naj bi zasedanje ne bilo v Ženevi, kot predlaga NATO. pač Da na Dunaju. Po mnenju zahodnih opazovalcev naj bi pri izdelovanju teh. protipredlogov prevladala teza Romunije ki je močno zainteresirana v pogajanja za zmanjšanje oboroženih sil, vendar bi se tih ne želela udeležiti kot članica 'vzhodnega zavezništva, kar bi omejilo njeno avtonomijo. Po drugi strani pa je tak predlog sprejemljiv tudi za Sovjetsko zvezo: če bi namreč prišlo do «od-prte» konference z udeležbo vseh evropskih držav, namesto pogajanj med blokoma, bi bili na ta način črtani iz dnevnega reda konference o evropski varnosti vsi vojaški problemi, za kar se ie Moskva venomer zavzemala. Pa tudi izbira Dunaja za sedež pogajanj o oboroženih silah naj bi imela po mnenju zahodnih opazovalcev instrumentalni značaj. Na ta način bi namreč avstrijsko glavno mesto ne moglo biti tudi sedež evropske konference, kar bi bilo v skladu s sovjetskimi željami. uvedli premirje, dodal pa je, da njegov režim ne bo nikoli privolil v sporazum, ki bi izrecno omenjal začasno revolucionarno vlado. Po besedah Lama naj bi bil sedanji osnutek sporazuma med Kissingerjem in Thojem bistveno različen od oktobrskega dogovora. Vojaška vprašanja naj bi bila skoraj v celoti rešena, medtem ko pa so še odprta številna politična vprašanja. Saigonski zunanji minister tudi strogo ločil vojne ujetnike političnih jetnikov ter dejal, da vprašanja glede izmenjave prvih dejansko že rešena, vprašanje političnih zapornikov pa naj bi po njegovem mnenju reševali na pogajanjih med saigonskim režimom in FNO. Vsekakor pa je avstrijski zunanji minister Kirchschlager, ki se mudi na uradnem obisku v Helsinkih, izjavil, da njegova vlada še ni prejela uradne prošnje, da bi bil Dunaj sedež pogajanj za omejevanje oboroženih sil. Na vsak način pa bi Avstrija rade voije ustregla tej zahtevi, je dodal Kirch schlager. PEKING. 17. — V Peking je danes dospela japonska delegacija, ki jo vodi minister za tujo trgovino Nakasone. To je prvi obisk nekega člana japonske vlade na Kitajsko po normalizaciji odnosov med obema državama. Nič čudnega torej, spričo takih nepopustljivih stališč, če je radio Hanoi tudi danes, že drugi dan zaporedoma, pozval severnovietnam-sko prebivalstvo k največji budnosti tudi po prekinitvi bombardiranja Severnega Vietnama. Radio je opozoril, da so Američani v preteklosti že večkrat prekinili letalske napade, da pa so jih še vedno obnovili s še večjo močjo. Prav zaradi tega — je zaključil radio Hanoi — mora prebivalstvo ostati budno in pripravljeno na odgovor. Seveda pa omiljenje optimističnih pričakovanj še ne pomeni, da so bila pogajanja neuspešna: švedski premier Palme, ki se je danes sestal z načelnikom severnoviet-namske delegacije na pariških pogajanjih Xuan Thuyjem, je izjavil, da je potrebna izredna previdnost glede perspektiv skorajšnjega sporazuma, da pa so bili vsekakor doseženi konkretni napredki. Palme, ki se je danes vrnil v Stockholm iz Pariza kjer se je udeležil socialistične internacionale, ie tudi ugotovil, da je bilo bombardiranje Severnega Vietnama prekinjeno, kar že samo po sebi pomeni važen u-speh pogajanj. Pač pa se nadaljuje bombardiranje Južnega Vietnama in drugih držav Indokine. Američani so iz V ZDA napovedujejo množične demonstracije proti vietnamski vojni WASHINGTON, 17. - V Washing-tonu in v številnih drugih ameriških mestih pripravljajo množične demonstracije proti vojni v Vietnamu. Demonstracije bodo v soboto, istočasno s svečanostjo ponovnega ustoličenja Richarda Nixona bodo nadaljevali z demonstracijami, dokler ne bo Nixon prekinil bombnih napadov v vsej Indokini in dokler ne bo umaknil vseh čet. Zagotovili so tudi, da se ne bodo dali več preslepiti od lažnih izjav vladnih predstavnikov ter da ne bodo verjeli, da je bil mirovni sporazum dosežen, dokler ga Nixon ne bo podpisal. Vrnitev italijanskih parlamentarcev iz Egipta RIM, 17. — Ministrstvo za zunanjo trgovino je sporočilo, da je bil podaljšan sporazum med Italijo in Jugoslavijo, ki se tiče obmejnega blagovnega prometa med Trstom in jugoslovanskim obmejnim področjem Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice. V palači Chigi je bil danes sestanek ministrov za uskladitev mednarodnega delovanja gospodarske politike. Sestanku, katerega so se udeležili ministri Malarodi, Fer«a-ri. Aggradi, Taviani, Medici, Fer-ri, Matteotti, Coppo in guverner narodne banke Carli je predsedoval predsednik vlade Andreotti. Po sestanku je Ferrari Aggradi izjavil, da so začrtali osnovne programske točke politike kreditov za izvoz, italijansko politiko pomoči deželam v razvoju ter proučili sedanji razvoj evropskega gospodarskega združevanja. Minister za zunanjo trgovino Matteotti pa je izjavil, da bodo nakazali 700 milijard lir za kredite za izvoz, kot to sicer določa že letošnji državni proračun. Glede te postavke pa je zakladni minister Ma-lagodi pojasnil, da vlada, z določitvijo teh 700 milijard, samo nadaljuje po poti, ki je bila načela leta 1972, da se omogoči italijanski izvoz zlasti strojev in industrijskih naprav predvsem v države v razvoju, upoštevajoč tudi možnosti sovjetskega tržišča in ostalih tržišč vzhodne Evrope. Po njegovem mnenju so ti krediti sicer koristni, saj spodbujajo notranjo proizvodnjo, izvoz in tehnologijo, hkrati pa predstavljajo izselitev velikih ka-pitalov, ki bodo vrnjeni šele v daljšem času. Blagovna izmenjava med Italijo in Bolgarijo RIM, 17. — Delegacija italijanske sekcije medparlamentarne zveze, ki jo je vodil senator Vedovato, se je danes vrnila s petdnevnega obiska v Egiptu. Italijanski parlamentarci so imeli v Kairu pogovore z vidnimi predstavniki egiptovske ljudske skupščine in daljši pogovor s podpredsednikom republike Fauzi-jem. RIM, 17. —' Tajništvo enotne federacije delavcev kemijske industrije je potrdilo, da bo 19. t. m. vsedržavna v Belo hišo. Predstavniki pacifi-1 splošna stavka 15 tisoč delavcev ke-stičnih organizacij, ki so dale po- mijske javne industrije za obnovitev budo za proteste, so izjavili, da 1 delovne pogodbe. ■iiiliKiiiiiniiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiimiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiifiiiiiiMiiiiiiitiiillll Množični odstopi iz komisije o mafiji Predstavniki KPI, PSI, PRI in KD zapustili komisijo, katere delo je bilo že več časa paralizirano - «Zadeva Matta» jabolko spora RIM, 17. — Predstavniki KPI, PSI, PRI in KD so danes odstopili iz parlamentarne preiskovalne komisije o mafiji na Siciliji v znamenje protesta proti nedelovanju te komisije. Parlament naj bi v kratkem razpravljal o tem vprašanju ter imenoval novo komisijo. Kot je znano, je delo komisije zašlo v krizo takoj po zadnjih političnih volitvah, ko je KD vsilila kot člana komisije bivšega odbornika Palerma Matta. Ker pa komisija preiskuje med drugim tudi delovanje palermske občine v času, ko je bil Matta odbornik, so mnogi upravičeno ugotavljali, da bi demokrščanski predstavnik ne mogel biti istočasno preiskovalec in predmet preiskave. Matta, ki očitno uživa močno podporo v demo-krščanskih vrstah, ni hotel odstopiti, kar pa je povzročilo dejansko paralizo dela komisije. Podpredsednik komisije, komunistični senator Chiaromonte, se je danes sestal s predsednikom komisije Carrom ter mu sporočil odstop vseh komunističnih članov komisije, ki so poleg Chiaromonteja še Malagugini, Flamigni in La Tor-re. Chiaromonte je izjavil, da so se komunisti odločili za pobudo, ki naj privede do razpusta obstoječe komisije ter do imenovanja nove, ki bi bila drugače sestavljena. Chiaromonte je tudi opozoril na težko odgovornost KD, ki skuša preprečiti komisiji o mafiji, da bi uspešno nadaljevala in zaključila svoje delo. Tudi socialistični člani komisije Gatto, Zuccala in Della Briotta v utemeljitvi odstopa ugotavljajo, da «zadeva Matta* ni bila rešena ter da za to nosi odgovornost KD, ki skuša paralizirati delo komisije. Republikanski predstavnik senator Pinto pa je protestiral zaradi imo-bilizma komisije ter se zavzel za čimprejšnjo parlamentarno pobudo, ki naj omogoči, da bi komisija izvrševala naloge, ki jih določa zakon. Komisija o mafiji se je sestala danes zvečer, med samo sejo pa so sporočili svoj odstop tudi predstavniki KD. Ob koncu seje je tudi predsednik komisije Carraro vrnil mandat predsednikoma obeh zbornic, da bi lahko pri imenovanju nove komisije zamenjala tudi predsednika. Vsekakor pa so tako predstavniki KPI kot PSI v izjavah o odstopu poudarili, da gojijo največje zaupanje v sedanjega predsednika, ki si je veliko prizadeval, da bi našel izhod iz sedanjega položaja. Naj še omenimo, da so predstavniki MSI v komisiji sporočili, da ne bodo odstopili, socialdomekrat-ski predstavnik pa se nikakor ni izrekel, vsekakor pa doslej ni smatral za potrebno, da bi odstopil. PARIZ, 17. — V Parizu so se na sedežu zunanjega ministrstva začela danes pogajanja za navezavo diplomatskih odnosov med Francijo in Nemško demokratično republiko. RIM, 17. — V Rimu je na obisku bolgarska gospodarska delegacija. V tej zvezi so objavili podatke o trgovinski izmenjavi med obema državama, iz katerih je razvidno, da so se v zadnjih desetih letih sicer precej povečali, da pa še niso dosegli zadovoljive ravni. To so ugotovili tudi pristojni italijanski krogi. Zato so sprejeli nekaj ukrepov za povečanje blagovne izmenjave med obema državama. V tem okviru je bila danes umeščena v Rimu na sedežu zavoda za zunanjo trgovino operativna skupina, ki bo skrbela za povečanje blagovnega prometa z Bolgarijo. Podobna skupina bo ustanovljena tudi pri bolgarski trgovinski zbornici za blagovno izmenjavo z Italijo. Slovesnosti so se udeležili poleg številnih italijanskih funkcionarjev tudi namestnik bolgarskega ministra za zunanjo trgovino Lukanov. Minister za delo Coppo je sklenil posredovati v sporu med kovinarskim sindikatom in delodajalci, ki se je zaostril pa razbitju pogajanj za obnovitev delovne pogodbe. Minister Coppo je za danes sklical najprej sestanek s predstavniki zveze kovinarske industrije nato pa z voditelji federacije kovinarjev. Sindikati so imeli v Rimu tiskovno konferenco, na kateri so ostro obsodili delodajalce, ki so razbili pogajanja. Napovedali so, da so pripravljeni na odločen boj za pravično delovno pogodbo. Tudi delodajalci so priredili tiskovno konferenco, na kateri so dokazali, da bi jih nova delovna pogodba, kakršno predlagajo sindikati, «preveč drago stala». Napredek na pogajanjih med Kissingerjem in Le Duc Thojem še ne pomeni, da se bo vojna v Vietnamu končala v prihodnjih dneh. Saigonski diktator se še vedno upira, da bi privolil v sporazum, Američani pa ne kažejo kakega posebnega namena, da bi se posluževali bolj prepričevalnih metod, kot doslej. Zato je razumljivo, da radio Hanoi stalno poziva prebivalstvo k budnosti. Šele prihodnji teden, ko se bo Kissinger vrnil v Pariz, bo mogoče sklepati, ali je mir res pred vrati, ali pa bodo tudi tokrat razočarana pričakovanja vsega svetovnega javnega mnenja. Danes se bo v Atenah začel proces proti italijanski državljanki Lorni Briffi Caviglii, Stathisu Panagulisu in drugim 11 osebam, ki so obtožene protigrškega delovanja. Lorno so agenti politične policije aretirali pred petimi meseci v Atenah. Med drugim je obtožena, da je pripravljala načrt za beg iz zapora Aleksandra Pa-nagulisa. Iz obtožnice in »dokazov«, ki so jih zbrali preiskovalci očitno izhaja, da gre za poskus polkovnikov, da se »operejo« pred svetovnim javnim mnenjem in se prikažejo kot žrtve mednarodne konspiracije. Danes bo deželna stavka kovinarjev, ki se bodo zbrali v našem mestu, kjer bo dopoldne veliko zborovanje. Stavkajoči delavci bodo prišli v Trst iz vseh krajev dežele in predvidevajo, da se bo zborovanja in še prej protestnega sprevoda po mestnih ulicah, udeležilo približno 10.000 kovinarjev. TRŽAŠKI DNEVNIK ZA NOVO DELOVNO POGODBO, ZA SOCIALNE REFORME Delavski sprevodi po mestnih ulicah ob današnji deželni stavki kovinarjev Kolone bodo šle pred sedež deželne vlade ■ Zborovanje na Goldonijevem trgu, kjer bo govoril tajnik kovinarske federacije Bruno Fernex ■ Popoldne srečanje na univerzi med člani delavskega sveta «Zanussi» in študenti Danes stavkajo ves dan kovinarji v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Stavko so napovedali že pred tedni, toda jasno je, da ima danes še večjo važnost zaradi negativnih vesti iz Rima, kjer so bila razbita pogajanja z zvezo industrij-cev. Ta vest je močno odjeknila v delavskih krogih, kovinarska federacija pa je sklenila podvojiti število ur razčlenjenih stavk do konca januarja. Geslo današnje stavke in manifestacij. ki se bodo odvijale po tržaških ulicah, je: za novo delovno pogodbo, za reforme, ker kovinarji povezujejo vprašanje boljših delovnih pogojev v tovarni s splošnimi vprašanji družbenogospodarskega razvoja dežele. Ni torej naključje, če se bodo delavske kolone ustavile pred sedežem deželne vlade in protestirale zaradi pasivnosti deželnih oblasti, ko gre za vprašanja nerazvitih področij, reform in obrambe deželnega gospodarstva v luči stališč sindikalnih organizacij. Poleg zborovanja ob 10.30 na Goldonijevem trgu. na katerem bo govoril član vsedržavnega vodstva kovinarske federacije Bruno Fer-nex. bodo kovinarji iz vseh krajev dežele uprizorili po mestnih ulicah demonstracijo. V ta namen se bo zbralo kakih 10 tisoč delavcev. Večji del jih bo prišlo iz Pordenona, Vidma, Gorice in Tržiča, pridružili pa se jim bodo tudi tržaški kovinarski delavci (kakih 4000). Goričani in delavci tržiških ladjedelnic bodo prišli v Trst v avto-koloni, medtem ko bodo delavci tovarn skupine «Zanussi - Rex» iz Pordenona prispeli z avtobusi in jutranjimi vlaki. Prav zaradi oddaljenosti teh krajev traja stavka v drugih krajin dežele ves dan v Trstu pa so jo napovedali od 8.30 do poldne. Vse kaže pa, da bodo manifestacije močno prekoračile te roke in da bodo že na Goldonije- vem trgu sklenili podaljšati stavko tudi v Trstu do večera. Zbirališča za delavske sprevode so pri konjskem dirkališču, kjer se bodo zbrali delavci iz Gorice in Tržiča, pred železniško postajo, kjer bodo kovinarji iz Vidma in Pordenona ter na prehodu Sv Andreja, kjer se bodo zbrali delavci tržaške ladjedelnice, arzenala irr kovinarji iz industitlijskega podl-ročja v Žavljah. S teh treh zbirnih mest bodo krenile tri kolone. Furlanska in tržaška se bosta pomikali po nabrežju in se srečali na Trgu Unita. Od tod bosta skupaj odkorakali po Korzu. Medtem se jim bo približala kolona tržiških in goriških kovinarjev, ki bo šla na Korzo po Drevoredu D’Annun-zio. Carduccijevi ulici, Goldonijevem trgu. Koloni se bosta združili na Trgu Dalmazia, od koder bo sprevod (tedaj jih bo nad deset tisoč) krenil pred sedež deželne uprave. Zborovanje bo ob 10.30 (ni pa izključeno, da bo tudi kasneje — glede na to, da bo poulična manifestacija trajala dalj časa) na Gol donijevem trgu. Kot smo napovedali, bo na trgu govoril vsedržavni: tajnik kovinarske federacije Bruno Fernex. Pred njim bo spregovoril delavec, ni na izključeno, da bodo za besedo zaprosili tudi predstavniki študentskega gibanja. Res je sicer, da se študentom ostro protivi Fabriccijeva CCdL. kar pa ima le relativen vpliv, če pomislimo, da je to deželna manifestacija in da ima UH, v deželi bolj napredna stališča. To dokazuje tudi popoldanski del manifestacije, ko se bodo študentje tržaške univerze srečali s predstavniki delavskega sveta pordenonskih tovarn skupine «Zanussi». Na zborovanju, ki bo v dvorani «Vene-zian» v novi univerzi, bodo razpravljali prav o solidarnosti in skupnem boju med delavci in študentskim gibanjem. Založnik Rizzoli pri LIoyd Adriatico Založnik Angelo Rizzoli je stopil v upravni svet tržaške zavarovalnice Lloyd Adriatico. Zavarovalnico vodita kakor znano Ugo in Gior-gio Imeri (slednji ie njen delegirani upravitelj), glavni ravnatelj zavarovalnice pa je F. Zennari. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim PO DALJŠEM PREMORU Prihodnji teden bosta redni seji pokrajinskega in občinskega sveta V kratkem v obeh svetih na dnevnem redu razprava o proračunu - Dokončno urejen položaj pokrajinskih uslužbencev Včeraj se je sestal tržaški občin-1 nil, da bo druga seja novoizvolje-:i odbor. Župan Spaccini je urad- nega občinskega sveta v petek, 26. no razdelil pooblastila posameznim odbornikom. Šlo je za formalnost, saj je do razdelitve že prišlo prejšnji teden na osnovi sklepov vodstev strank in svetovalskih skupin, ki sodelujejo v koaliciji leve sredine. Občinski odbor je poleg tega skle- VČERAJ V LJUBLJANI ZAČETEK POSVETOVANJA O PROBLEMIH ŠOLSTVA Nastop deželnega odbornika Giusta Posvetovanje se bo zaključilo danes V stari občinski stavbi v Ljubljani se je včeraj začelo dvodnevno posvetovanje o problemih srednjega šolstva v Furlani# - Julijski krajini in v SR Sloveniji. Odposlanstvo šolnikov in pedagogov iz naše dežele vodi deželni odbornik za šol stvo Giust, ki je na otvoritveni slovesnosti naglasil pomen sode lovanja med našo deželo in sosedno republiko na raznih področjih in tudi na področju šolstva. V deželnem odposlanstvu so tudi deželni šolski nadzornik prof. An-gioletti in šolski nadzorniki iz Trsta, Vidma, Gorice in Pordenona. Včeraj so strokovnjaki razpravljali o problemih nižje srednje šole. Član izvršnega sveta Slovenije Tomo Bizalj je uvodoma naglasil vlogo in odgovornost, ki jo imata manjšini v obeh deželah pri razvijanju medsebojnih odnosov na področju kulture in šolstva. Deželni odbornik Giust pa je naglasil da gre pri naših in slovenskih šolah predvsem za «mejne šole*, v katerih naj se mladi rod vzgaja v duhu zavračanja sovraštva in nasilja in v duhu medsebojnega spoštovanja. Dialog s sosedom, je še pristavil Giust je predpogoj za mir in za napredek človeštva, saj prinašajo vojne le smrt in razdejanje. , . Sledilo je predavanje o načrtni strukturi šolstva za dijake stare od 11 do 14 let in o njeni modernizaciji, ki ga je podal docent s tržaške univerze prof. Trisciuzzi. Nato .je prof. Lužnik razvil temo o drugem ciklusu slovenske osemletke, ki ga posečajo dijaki stari od 10 do 14 let. Prvi dan posvetovanja se je zaključil z obširno razpravo. Danes bo na vrsti razprava o osnovni šoli, in sicer v prostorih šole «T. Tomšič*. Prof. Uršič bo objasnil ureditev prvega ciklusa slovenske osemletke in prikazal so doben način poučevanja materna t.ke. Posvetovanje se bo zaključilo v «Križankah», kjer bodo s kulturnim programom nastopili dijaki iz naše dežele in iz Slovenije. Med drugimi bo v koncertnem delu sporeda nastopil tudi gojenec šole naše Glasbene matice violinist Črtomir šiškovič ob klavirski spremljavi sestre Mojce. Začetek seminarja za italijanske šolnike Včeraj se je začel osmi seminar za italijanske šolnike iz Istre, ki sta ga priredila Ljudska univerza in Um j a Italijanov. Na seminarju obravnavajo, kot vsako leto, vprašanja tehničnega in kulturnega a-žurniranja osnovnošolskih in višješolskih šolnikov s predavanji o razvoju didaktičnih metod, italijanskega jezika in kulture. Letos so vnesli tudi nekaj novih tem, kot so strukturalizem v umetnosti in literaturi ter ekološka vzgoja mladine in varstvo narave. Seminar, katerega se udeležuje 40 šolnikov, bo trajal šest dni in ga bo zaključil pesnik Bi" povečal prodajo zaradi zmanjšanja dobave ali obratno. Stvar bo Povzročila zmedo in urejeno knji govodstvo bo uvedlo za take spremembe ločene vknjižbe, da se izognejo neizbežnim neskladnostim svo-Jih knjig s temi registri. Zato so Za take popravke sprememb v nekaterih vzorcih knjig začrtani posebni stolpci za spremembe (varia zioni). Kdor jih ima, naj se jih Posluži za take spremembe, kdor Jih nima naj knjiži spremembe kar v isti koloni, v katero spada sprememba, seveda vedno za prve in druge pa velja načelo, da gredo spremembe v minus v nasprotno knjigo. Če opazi kupec po prejemu fakture dobavitelja, da je kakorkoli zgrešena, je najbolje, da jo tako nespremenjeno knjiži, ker tako jo bo knjižila tudi soodnosna stran ka. Takoj nato izda dokument (o-bremenitev ali odobritev), s katerim obvešča dobavitelja in reklamira popravek ter knjiži na pod lagi tega dokumenta spremembo v knjigo dobave, če gre za poveča nje fakturnega zneska, v knjigo prodaje in obratno V primeru, da ima neposredne stike z dobaviteljem, se utegne zgoditi, da mu fakturo vrne, ta jo uniči in mu izda novo fakturo in stvar je rešena Dekret določa tri vrste obveznih knjig po čl. 23. 24, 25, in sicer drugi odstavek za koncesije, licence za izume, tovarniške značke, načrte, formule, avtorske pravice in podobno, ki se plačujejo inezem-cem, avtofakture po čl. 32, tretji odstavek za vse nabave od opro-ščencev davka IVA in končno vsi dokumenti za popravek obdavčljive osnove in davka po čl. 26, torej storni ali popravki, dodatki prejšnjih faktur tako nabave kot prodaje, ki povečujejo obdavčljivo o-snovo nabav oziroma odtegljivega davka IVA, ki se v tej knjigi obračunajo. (Storni, popravki in podobno, ki zmanjšujejo promet nabave, se knjižijo v knjigi prodaje). Za uvoženo blago velja kot temelj-nica carinska deklaracija in ne faktura inozemskega dobavitelja. Temeljnice, ki vsebujejo neobdavčljive ali oproščene posle, se vpisujejo v ločenih stolpcih za e-ne in za druge in namesto davka je treba vpisati naslov, po katerem se davek ne plača (ta naslov drugače vpisuje redno že sam do ba vitel j v fakturo). Potrebni in zadostni so sledeči podatki: zaporedna številka, s katero je oštevilče-temeljnica, datum dokumenta, naziv dobavitelja (naslov ni potreben), skupni kosmati znesek fakture, čisti znesek ali zneski razdeljeni po raznih alikvotah, znesek ali zneski davka IVA ločeni po raznih alikvotah. Datum vknjižbe, čeprav ga zakon ne zahteva, je dan prejema dokumenta. Svetujemo vsem, posebno pa malim podjetnikom, da s knjiženjem ne odlašajo ali ga zanemarjajo, prvič ker faktura mora tako in tako v knjige, saj jo knjiži tudi soodnosna stranka, torej križna kontrola je neizbežna, drugič nar, ker vsebuje odtegljivi davek pri mesečni oziroma trimesečni prijavi h plačanju. Vsaka nemarnost ali nameren izpust vodi v prekršek in izgubo denarja. Še posebej opozarjamo vse male podjetnike, da v to knjigo vpišejo ne samo fakture nabave blaga, ki je namenjeno neposredno za poslovanje kot trgovsko blago za prodajo za trgovce, izdelavni material za obrtnike, temveč tudi nabave vsega ostalega obratnega in poslovnega materiala in stroškov za storitve, ki so potrebne pri poslu, s tem mislimo npr. stroške za prevoze, za popravila, za vzdrževanje, za investicije, opremo, nove stroje, nove zidave, potem najrazličnejše periodične stroške kot so bolete ACEGAT, SIP, zavarovalnine, najemnine, poštni, bančni stroški itd. Zakon za sedaj še čisto ničesar ne predvideva, če je ali bo za drobnarije, ki se pogosto pojavljajo, možno kumulativno knjiženje za neko določeno obdobje. Prepustimo logiki in uvidevnosti posameznega obdavčenca rešitev tega vprašanja, ki za sedaj visi v pričakovanju ustreznih pojasnil. Če gre za vsakdanje drobne izdatke iste vrste kot so npr. listki za parkiranje (v katerih je obračunan davek IVA), smo mnenja, da jih koristnik vsaj tedensko sam združi v eno samo postavko z obračunom treh zneskov, kosmatega, čistega zneska ter davka IVA, ki ga je plačal pri tem strošku. To bi bilo v duhu zakona (čl. 21, odst. 4), ki dovoljuje, da se periodične dobave lahko fakturirajo skupno z eno samo fakturo za najdaljše obdobje enega tedna. V naslednjem članku bomo proučili vse predpise, ki zadevajo o-stali dve obvezni knjigi. R. Jagodic ker je to v njihovem interesu: vsaka nabavna faktura z davkom IVA predstavlja za naslovnika gotov de- MmiiiimiHiiiHiimiiiiiiiiuumiiiiiiiiiiimimMuiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiimMiHiiiiiniiiiiiiiiimuiniiHiiiniiii PREOSNOVO TRGOVINE V ZVEZI S Trgovinske zbornice bodo popisale trgovine in javne lokale v Italiji NA POBUDO VIDEMSKE TRGOVINSKE ZBORNICE Ravnatelj zagrebškega velesejma dr. Borčilo na obisku pri furlanskih 'o , PO IZIDE ZADNJE LANSKE ŠTEVILKE Sprejela sta ga predsednik videmske zbornice prof. Marangone in župan dr. Cadetto ■ Gost iz Zagreba si je ogledal nekatere tovarne Videmski trgovski operaterji so se srečali z zastopniki zagrebškega velesejma na sestanku, ki ga je priredila trgovinska zbornica v Vidmu. Gospodarski stiki med Furlanijo in Hrvatsko so zelo tesni že dolgo let, vendar trgovski operaterji menijo, da jih je treba iz leta v leto stopnjevati, ker samo na ta način bodo lahko imeli na tem področju uspeh, ki pomeni istočasno tudi uspeh za gospodarstvo Furlanije. Zagrebški velesejem zadobiva iz leta v leto večji pomen, nanj prihajajo trgovci iz raznih dežel, posebno iz vzhodnoevropskih in iz onih v razvoju, zaradi tega je ta velesejem zanimiva odskočna deska za industrijske izdelke furlanskih tovarn. Poslanec Vittorie Marangone, predsednik trgovinske zbornice v Vidmu, je zagrebškim gostom in številnim furlanskim trgovskim operaterjem povedal, da So obojestranski gospodarski stiki zanimivi. Bratovščina sklenjena med trgovinskima zbornicama iz Vidma in Zagreba je te stike še bolj poglobila. To gre v obojestransko korist. Enake besed je izrekel videmski župan prof. Cadetto. Ravnatelj zagrebškega velesejma dir. Antun Borčilo, ki sta ga spremljala dr. Zlatarič in E. Moretti, je orisal namen letošnjega velesejma in nato omenil razne podrobnosti o jugoslovanskih carinskih zakonih. Srečanje v videmski trgovinski zbornici je bilo v torek, včeraj so si zagrebški gostje ogledali vrsto industrijskih podjetij. Občinska nagrada urologu de Gironcoliju Na Tržaškem bodo popis izvedli mestni redarji - Podatki ne pridejo v javnost Državni zakon štev. 426 z dne 11. julija 1971 (o preustroju trgovine v Italiji), ki je bil raztegnjen na našo deželo z ustrezno normo štev. 56 z dne 13. decembra 1971, nalaga občinam nalogo, da pripravijo načrte za razvoj razpečevaine mreže, da bi tako izboljšale poslovanje trgovin v interesu samih trgovcev in potrošnikov. ' Na podlagi pravilnika- ki - spremlja omenjeni državni zakon, bodo trgovinske zbornice v okviru posameznih pokrajin opravile popis trgovin na dan 31. decembra 1972 ter ga nato obnavljale vsake štiri leta. Tržaška trgovinska zbornica bo prepustila nalogo popisa službi mestnih redarjev v okviru posameznih občin. Redarji bodo s posebnimi popisnimi polami obšli vse trgovine (s prodajo na debelo in na drobno) in vse javne lokale na območju svoje pristojnosti. Na Tržaškem, bodo redarji opravili popis že v prihodnjih dneh. Vprašalne pole bodo izpolnjevali sami, in sicer na podlagi ustnih izjav, ki jih bodo prejemali od lastnikov oziroma od u-praviteljev trgovin in javnih lokalov. i k i trgovinska zbornica je včeraj izdala poročilo o popisu, v katerem med drugim vabi lastnike in upravitelje trgovin in javnih lokalov, naj sodelujejo z redarji in naj ne bodo v skrbeh, da njihove izjave kakor koli lahko vokacij in napetosti. Enotni odbor je poleg tega naslovil na Andreottija telegram, v katerem zahteva posredovanje vlade, da se prekinejo procesi proti italijanski državljanki Consiglia -Briffi in proti grškim antifašistom ter da se izpusti vse politične jetnike v Grčiji. V petek proslava ustanovitve KPI Tržaška federacija KPI bo priredila manifestacijo ob 52. ohifct niči italijanske komunistične partije Zborovanje bo v petek, 19. januarja ob 20. uri na sedežu v Ljudskem domu Ul. Madonnina 19 Predsedoval bo sen. Paolo Šema, v slovenščini bo govorila članica tajništva Jelka Gerbec, osrednji govor pa bo imel član direkcije Armando Cosutta. smučali. Turistična zveza iz Nove Gorice nam je včeraj javila, da so včeraj zjutraj imeli na Lokvah 15 cm pršiča, ob 8. uri je bila temperatura 4 stopinje pod ničlo, na Livku pa 20 cm vršiča, ob 8. uri je bila temperatura prav tako 4 stopinje pod ničlo. Dostopne ceste so prevozne, vlečnice povsod obratujejo. Smučarji so prišli na svoj račun. Jutri zvečer ob 20.30 bo na sedežu na Travniku redni letni občni zbor pevskega zbora «Seghizzi». Razpravljali bodo o lanskem delovanju in izvolili nov odbor. 7k&ii filmu in moralističnemu razmišljanju o «meščanskem gledanju na žensko». Pustimo vendar to socio-logiziranje! Marlenini filmi niso namreč le dela pomembnih avtorjev, ki so že kot taka zanimiva. Še bolj so zanimivi kot srečanje osebnosti avtorja z osebnostjo «drugega avtorja», ki je Marlene. Prav kot v filmih Grete Garbo, le da so te večkrat režirali manj pomembni režiserji. Marlenin ciklus nam je prikazal čisto osebni svet, v katerem Mar-lenina spontanost, naravnost in njena filmska preobrazba združujeta in tako dokazujeta, da film kljub vsemu lahko izraža hrepenenja in doživetja realnosti. Seveda ne tako očitno, kot bi kak naivnež hotel. Škoda le. da je televizijski cilus nepopoln. Da se povrnemo k Hitchcockovemu filmu, nas je delo res presenetilo, kajti nismo ga poznali za eno izmed najboljših režiserjevih del, kakršno je. In to čeprav go menda Hitchcock ne ljubi preveč; toda ljubi ne niti filma «The Pa-radine Case», ki je tudi mojstrovina. O filmu bi lahko na dolgo pisali. Poudarili pa bomo le njegovo presunljivost, čudovito zgradbo značajev, razmišljanje o odnosii med igro in življenjem... KoneC nas je prizadel kot .najboljši Hitchcockovi konci. Tudi v tem filmu razvija Hitchcock razmišljanje o erotični samoti, ki ga najdemo v «The Paradine Case» «No-torius» itd. Tudi ti filmi bi morali priti v poštev v pregledu prikazov filmske erotike, ki smo ga pripravili ze decembrsko številko revije «Dcm»: pregled je bil že sam na sebi površen, članek Pa je bil nato skrajšan, tako da m« manjka logična povezava razmišljanja. Če se toliko ustavljamo ob osebnih pripetljajih, je to zato, ke( smo -v pričujočem članku hoteli namigniti na odnos kritika do fil' ma. Odnos ni nikdar profesionalen v ožjem pomenu besede; ko to postane, si težko še pričakujemo novosti v pisanju in sploh ljubezni do filma. Brez te, brez odprtosti in radovednosti pa ne nastanejo odkritja. ki so tisti aspekt delovanja, ki daje največ zadoščenja-Lahko gre tudi za «cdkritje» že uveljavljenega filma. Lahko pa za manj znana dela, v katerih zasledimo prisotnost nekega osebno ga pogleda na realnost, neke skrite emotivne plati, v kateri se spoznamo. Tak je primer Hitchcockovega filma «Stage Fright« ali Al' drichevega filma «Autumn Lea-ves», ki ga je pred kratkim predvajala ljubljanska TV. Isto velja za bolj znana dela, ki smo jih videli v ciklusju nemških režiserji v Hollywoodu v La Cappella >'! o katerih bi raje pisali kot o kak* premieri. Sergij Grmek NA FILMSKIH PLATNIH Oscar Brazzi: «11 sesso del diavolo» Sandro Bolchi, ki je pripravil XV nadaljevanko »Puccini*, v kateri sodeluje tudi tenorist Placido Domingo Stereotipni erotični film. Ostalo (zgodba, psevdo - fantastične Pr' vlne, interpretacija .-. .) je brez pomena. Oscar ja Brazzja film *r. sesso del diavolo (Trittico)» f zgrajen v funkciji določenih vrinjenih «erotičnih>-> prizorov. Splača se omeniti vsekakor, da se je tudi v tem primeru prikazal P°' jav dvojne verzije filma: bolj «drZ‘ na» za tujino, bolj omiljena za ‘‘ talijo; v tej je odpadel med dragim integralno gol prizor s Silvo Koščino. Poleg nje igrata Rossanb 1 Brazzi in Maitena Galli. A ČETRTEK, 18. JANUARJA 1973 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi: 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino: 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Umetniki in občinstvo; 19.25 Program za najmlajše: 20.00 Šport; 20.35 Josip Tavčar: Slovenska balada; 21.55 Skladbe davnih dob; 22.00 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran: 15.15 Program za mladino; 16.20 Koncert. KOPER 6.30, 7.30. 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15' Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 8.40 šola; 9.00 Stare skladbe; 10.00 Melodije; 11.30 Orkester «La vera Romagna*; 11.45 Poje Rod Ste-wart; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 14.15 Plošče; 14.35 Mini juke box; 15.00 Radijska šola; 15.20 Plošče; 16.40 Vrstijo se pevci; 17.00 Mladinski klub; 17.45 Matetič - Ronj-gov: Roženice; 18.00 Juke box; 19.00 Male skladbe velikih mojstrov; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Orkestri; 21.00 Literarna oddaja; 21.20 Strani iz albuma; 22.00 V diskoteki; 22.35 Ansambel slovenskih solistov. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja giasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Plošče; 14.00 četrti program; 15.10 Program za mladino; 17.05 «Sončnica»; 19.10 Ekonomsko sindikalna panorama; 20.20 Prisluh- nimo spet; 21.15 Glasbeni pro- gram; 22.00 Politična tribuna. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 7.40 Domenico Modugno in Rare Earth; 9.15 Orkestri; 9.59 Pred nakupi; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 «Alto gradimento*; 13.50 Zakaj in kako?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno govorni spored; 17.30 Po- sebna reportaža: 17.45 Telefonski pogovori; 20.10 Neapeljske pesmi; 20.50 Plošče; 22.43 Nadaljevanka; 23.05 Francoske popevke. ili. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Operna glasba; 14.30 Simf. koncert; 16.00 Schubert in Brahms; 17.20 Strani iz albuma; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.45 Teden aktualnosti: 19.15 Vsakovečerni koncert; 20.00 Smetana: «Dalibor». FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Melodrama; 9.40 Baročni koncert; 11.00 Grieg in Rahmaninov; 12.00 Plošče resne glasbe; 12.30 Franc-kove skladbe SLOVENIJA 7.00. 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Prva slovenska posvetna pesem; 9.35 Koroški akademski oktet; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Dobra stara glasba; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 «Mladina poje»; 14.30 Sestanek instrumentov; 14.40 Med šolo, družino in delom; 15.40 L. F. Schwert: Simfonija; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Naš podlistek — N. Shiga: Hanov zlo- čin; 17.10 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zvoki Z orkestrom; 18.30 Iz kasetne produkcije; 18.45 Kulturna kronika: 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel J. Kampiča; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.00 Slov-pisateljica Ela Peroci; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Nočni koncert; 23.30 Paleta popevk. ITAL. I l. '.bViZIJA 9.45 šola; 12.30 Poljudna znanost; Nafta; 13.00 Sever kliče Jug; 13.30 Dnevnik; 14.00 Ital-kronike; 15.00 Šola; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik: 17.45 Program za mladino; 18.45 Poljudna znanost: Obisk v muzeju; 19.15 Sindikalni problemi: 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 T. Guerra in L-Malerba: «Storie delTanno milleri 22.00 Enrico Rava in njegov trio: 22.30 Politična tribuna; 23.30 Dnevnik. II. KANAL 18.30 Protestantizem; 18.45 Ju' dovska kultura; 21.00 Dnevnik: 21.20 Rischiatutto; 22.30 I. Fasan: «11 bambino scomparso* JUG TELEVIZIJA 17.20 Čarovnik iz Oza — gledali' šče Nova Gorica: 18.15 Obzornik: 18.30 Druščina Jehu — film; 18-55 Sredozemsko morje: 19.45 Risanka; 20.00 in 23.10 TV dnevnik: 20.25 Kje, kam, kako na oddih-20.40 Četrtkovi razgledi: 21.30 *• Petrovič; Popje z ožganega grm3’ 22.20 D. Šostakovič: Katerina mailova. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.15 Poročila: 20.30 »Ko slišiš zvonove« — film-22.00 športni film «Leteti». f SMUČANJE ZENSKI SLALOM ZA SP Prva zmaga Kasererjeve včeraj v Grindelvvaldu Tudi v tem tekmovanju je padla vrsta odličnih smučark (med njimi tudi Prollova) GRI1TOELWALD, 17. — 20-letna I vera, Prati, Belli, Sogliano. Avstrijka Monika Kaserer je osvo-Wa svojo prvo zlato kolajno v tekmovanju za svetovni pokal. Danes J® namreč zmagala v slalomu v Grindelwaldu in je tako priborila Avstriji v dosedanjih devetih letoš-nlih tekmovanjih za ta pokal že sedmo zmago. Kasererjeva je zdaj trenutno na drugem mestu skupne lestvice za svetovni pokal, za svojo rojakinjo ^rollovo (ki pa ima kar 69 točk haskoka). Kasererjeva si je v pr-veni spustu zagotovila drugo mesto za Španko Puig, v drugem spustu pa je bila tretja. Puigova je v drugi vožnji padla in si je tako zapravila vse možnosti za kakršen soli uspeh. Med tistimi, ki so pa-in so morale odstopiti (in teh A* bilo malo) je bila tudi Prollova. Avstrijke, ki so si zagotovile v zadnjih nastopih za SP štiri zapogne zmage, in ki gredo (s svojo tekmovalko Prollovo na čelu) osvo-Wvi svetovnega pokala naproti, so ode doslej velike dominatorke le-^snje smučarske sezone. Razoča-^aie pa so Francozinje, ki so tudi danes s svojo najboljšo tekmovalko Jeandelovo osvojile šele 15. testo. Prihodnje žensko tekmovanje za oP bo v St. Gervaisu v Franciji. Lestvica slaloma: L Monika Kaserer (Av.) “■ Rosi Mittermaier (ZN) " Judy Cravvford (Kan.) " Hanny Wenzel (Liecht.) 0- Barbara Cochran (ZDA) 0- Toril Foerland (Nor.) '■ Silvia Stump (Švi.) ?• Kathy Kreiner (Kan.) Traudl Treichl (ZN) d- Christ Zechvveister (ZN) Lestvica posameznic za SP: L Annemarie Proll (Av.) 150 t' Monika Kaserer (Av.) 81 ■ hmgard Lukasser (Av.) in Rosi Mittermaier (ZN) 55 ■ Patricia Emonet (Fr.) 51 0- Jacquelline Rouvier (Fr.) in Pamela Behr (ZN) 45 n' Rrigitte Totschnig (Av.) 41 In , nny Wenzel (Liecht.) 40 wiltrud Drexel (Av.) 87 LAZIO: Pulici, Facco, Martini Wilson, Oddi, Nanni; Garlaschelli, Re Cecconi, Chinaglia, Frustalupi, Manservisi, Moriggi, • Petrelli. Lestvica 1. lige je po tem srečanju naslednja: Milan in Juventus 20, Inter, La-zio 19, Fioremtina 17, Roma 15, Torino, Bologna 14, Napoli, Verona, Cagliari in AtaJanta 12, Palermo, Ternana 10, Sampdoria 9, Laneros- si 7. (Inter tekmo manj). in Lanerossi imata 79”06 79”51 79”79 80”45 81”10 81”48 81”77 81”32 81”91 82”36 BOKS LONDON, 17. — Z zmago po točkah nad Nizozemcem Rudijem Libbersom je Britanec Joe Bugner ohranil svoj naslov evropskega prvaka težke boksarske kategorije. ROKOMET GLASGOW, 17. — V mednarodnem prijateljskem srečanju je Ajax iz Amsterdama (zmagovalec tekmovanja za pokal evropskih prvakov) premagal Glasgow Rangers (zmagovalca tekmovanja za pokal pokalnih prvakov) s 3:1. KAJAK MOSKVA, 17. — Po daljši bolezni je umrla znana sovjetska veslačica v kajaku Jula Rjabinskaja. Bila je olimpijska, svetovna in evropska prvakinja v kajaku, čez teden dni bi bila stara 26 let. 15. OBČNI ZBOR ŠPORT. ZDRUŽENJA BOR bo v ponedeljek, 29. januarja t.l. v prostorih PD «S. Škamperle« na stadionu «1. maj«. Vrdelska cesta 7, ob prvem sklicanju ob 19.30 in ob drugem ob 20. uri. Dnevni red: 1. Otvoritev 2. Volitve delovnega predsedstva in volilne komisije 3. Poročilo odbora 4. Razprava 5. Poročilo nadzornega odbora 6. Volitve novega odbora 7. Razno Odbor PO VEČTEDENSKEM POMANJKANJU SNEGA V nedeljo končno tečaj SPDT v Žabnicah in pri Sv. Antonu Prvi ciklus tečaja bo v dneh 21. in 28. januarja ter 4. in 11. februarja Končno je sneg prekril pobočja naših Alp in spremenil lice Kanalske doline. Že od ponedeljka v presledkih sneži, tako da se je v Trbižu nabralo 35 cm, pri Sv. Antonu pa 40 cm snega. Trbiški smučarski učitelji in delovno osebje je že steptalo proge, ki bodo končno po dveh mesecih spet sprejele lepo število smučarjev. Naši smučarji se seveda pripravljajo. Računamo, da se bo v nedeljo pripeljalo v Trbiž okrog 280 članov in prijateljev SPDT: od teh bo 150 rednih tečajnikov. Ker je začelo snežiti nepričakovano, je to postavilo organizatorje pred nov problem (čeprav tokrat prijetnejši). Spet je bilo treba spremeniti kraje treninga, in sicer tako, kot je bilo že napovedano ob začetku sezone. Objavljamo zato dokončne spremembe: Smučarski razredi bodo trenirali v sledečih krajih (imena smo objavili v nedeljo, 14. t.m.): Žabnice — proga Dell’Angelo: Ob 10. uri: tekmovalci (učit. Giat-ti) in 3. razred (Nikolaučič). Ob 12. uri: tekmovalci (Giatti) in 3. razred (Nikolaučič). Ob 14. uri: predtekmovalni r. (Giatti) in 2. razred (Nikolaučič). Sv. Anton pri Trbižu: Ob 10. uri: začetniki (Kravina) in začetniki odrasli (Mešnik). Ob 12. uri: začetniki (Kravina) in 2. razred (Mešnik). Ob 14. uri: 3. razred (Kravina) in 2. razred (Mešnik) — v ta razred spadajo med drugimi: Zidarič, Starc, Rebula itd. SPDT opozarja, da od 10. t.m. dalje ne sprejema več odpovedi za 1. ciklus smučarskega tečaja. KOŠARKA TEDENSKI PREGLED Borova ekipa sicer ne zmaguje a je trenutno v dobri formi Porazi mladinskih ekip so bili posledica bolezni nekaterih igralcev D LIGA Borova ekipa je v formi. Rezultatov pa žal, ni in tako so «plavi» še vedno na dnu lestvice brez točke. Sicer pa si je Borov trener pred prvenstvom izključno zastavil cilj, da bo nastop v D ligi služil fantom predvsem kot izkušnja. «Trener Mari, mislite, da bi lahko vaši varovanci v Benetkah zmagali?« «Mislim, da bi lahko. Vodili smo vse do druge polovice drugega polčasa, ko nam je zmanjkal center Šare, Koren pa ga ni znal enakovredno zamenjati. Pri tem bi hotel jasno povedati naslednje: če bi v tistem trenutku imeli Ambrožiča (vsaj v «polovični» formi), bi gotovo zmagali. Pri tem pa bi hotel poudariti, da nam Ambrožič ni izkazal hvaležnosti za tisto, kar smo zanj storili.« «Po dobrem nastopu v Benetkah lahko upravičeno upali na kak | ni center, pa ni mogel trenirati ...........................„„„......................................................................miiiimiiiiiiiiiiMiimmiiiimiiiiiiiiiiii.iiiimuiiiiiiim...............................................................................................111111111,111.n NOGOMET TEDENSKI PREGLED AMATERSKIH EIG VČERAJ V FRANKFURTU Po tretjem zaporednem porazu Realen izid žrebanja postaja položaj Zarje kritičen za evropske pokale V 3. amaterski ligi so v nedeljo odigrali le zaostale tekme nogomet ’ a -v Cista, a ne lahka zmaga Milana nad Eaziom ,-MlLAN, 17. — čista, toda ne lah-Hr?51383 Mlana’ Li je v zaostali hipiji '“gometnega prvenstva pre-, gai Lazio s 3:1. Rezultat ne pri-Kazuje rr • - 16 Lazio Italijanska A liga (•■"Sat T^jtje razmerja sil na igrišču, saj . y prvem polčasu za več A~a nadigral nasprotnika, Milan ^ .je v drugem delu zastreljal j ajstmetrovko in zgrešil nekaj pri-jtiosti za gol. če se torej vse to «iači in opravičuje zmago do-j acega moštva, ki je s tem dohitelo ,čelu lestvice Juventus, pa »Uro—? P°udaritL da je Lazio 5titm ' SV0 s^oves in svojo uvr-E>rof* V'i Omskemu moštvu koncu prvega polčasa zmanj-C Ke Cecconi, ki je nastopil kljub teznj prejšnjih dni in je kmalu k . brez moči. Do takrat je bil jL210 boljše moštvo in je pravič-k vodilo po avtogolu Rosata, ki s, v 9. minuti nesrečno odbil Fru-j^opijev strel. Milan je izrabil j^0 .režiserja nasprotnega moštva, ^.enačil s Chiarugijem v 45. minusi V ^ruSem delu pa je povsem šel nasProtnika. Najprej je pre-e0 v vodistvo v 49. minuti z Bigo-k ’ o®to pa je postavil po zaslugi Out; , Lončni rezultat v 74. mi-sodji V 62- minuti Je Lo Bello do-•hač enajstaetrovko v korist do-m°štva, toda Rivera je je Precej brezbrižno in Pulici m,er strela uganil. ®°sl&vah S*"a nastopili v naslednFb Vecchi, Anquiletti, Sab- sioiai; Rosato, Schnellinger,, Bia- ......... °: Chiarugi, Benetti, Bigon, Ri- * Nogometaši Zarje 3:!;::::.. V nedeljo so odigrali prvo povratno kolo prvenstva 2. amaterske nogometne lige. Vodeči Inter SS je v napeti tekmi z Libertasom dosegel le remi. Tako sta ga zdaj dohitela Muggesana (ki je odpravila Campanelle) in Isonzo (ki je premagal proseški Libertas). Na prvih šestih mestih so zdaj kar štiri furlanske ekipe, kar pomeni, da so Furlani protagonisti tega prvenstva. Vendar pa moramo upoštevati še zaostale tekme, zato bi lahko prišlo na lestvici do sprememb. Zaostale tekme bodo precej odločilne za spodnji del lestvice, kjer se je vrstni red po nedeljskem kolu precej spremenil. Res je, da so v razdalji dveh točk še vedno iste ekipe, toda položaj se je nekoliko poslabšal, zlasti za Zarjo, ki je na domačih tleh zelo nerodno zgubila tekmo s S. Canzianom. To je bij .za Bazovce že tretji zaporedni poraz, katerega pa si (po prikazani igri), niso zaslužili. Kriška Vesna je po sedmih pozitivnih nastopih doživela poraz na domačih tleh. v tekmi s sosedi iz Nabrežine. Vesni je tudi v tej tekmi manjkal spreten strelec in Aurisini je zadostoval en sam gol za osvojitev celotnega izkupička. Brežani so postali pravi specialisti za remije. Tudi proti Sagradu so remizirali in to je bil letos za «plave» že 11. neodločeni izid, kar predstavlja (v 14 odigranih tekmah) res pravi rekord. Med našimi ekipami se je naj-volje odrezalo Primorje, ki se je po lepi in napeti tekmi vrnilo iz Foljana s točko v žepu. S tem so Prosečani obdržali mesto na lestvici in zdaj z optimizmom gledajo na zaostali nedeljski derbi z Bregom. Izidu Libertas Prosek — Isonzo 0:1, Inter SS — Libertas 2:2, Vesna — Aurisina 0:1, Flamdnio — Portuale 1:0, Zarja — S. Canziano 0:1, Muggesana — Campanelle 2:0, Fogliano — Primorje 0:0, Breg — Sagrado 1:1. Lestvica: Inter SS, Isonzo in Muggesana 20; Sagrado 19; Fogliano in S. Canziano 18; Primorje 17 Vesna in Campanelle 15; Flaminio 14; Breg in Aurisina 13; Libertas Zarja in Portuale 12; Libertas Prosek 8. Prihodnje kolo (zaostali tekmi); Primorje - Breg in Flaminio - Libertas Prosek. V skupini D je bilo nedeljsko kolo uspešno za vodeče ekipe. Pro Farra in Torreanese sta bila, na domačih tleh prisiljena k delitvi točk. To je izkoristila ekipa S. Marca, ki je ostala sama na vrhu lestvice, s točko prednosti pred Pro Farro (ki je imela v gosteh Juven-tino). Štandrežci so povsem nepričakovano prisilili Pro Farro k delitvi točk. Povratek veterana Edija Ta-baja v moštvo se je precej poznal, saj je celotna ekipa z njim zaigrala bolj umirjeno, zanesljivo in urejeno ter si je zasluženo zagotovila točko. Izidi: Pro Farra — Juventina 0:0, S. Roeco — Lucinico 1:2; Est-udine — Piedimonte 0:1, Valnatiso-ne — Ziracco 0:1, Cividale — Vil-lanova 1:0, Torreanese — Aurora 2:2, Natisone — Audax 2:0, Vetro-resina — S. Marco 1:2. Lestvica: S. Marco 25; Pro Farra 24, Cividalese 23; Torreanese 22; Lucinico 21. Piedimonte 17; Natisone, S. Rocco in Ziracco 16; Est-udine, Audax in Juventina 13; Val-natisone 11; Aurora 10; Villanova 9; Vetroresina 5. Prihodnje kolo (zaostala tekma): Valnatisone Torreanese 3. AMATERSKA LIGA Odigrali so le nekaj zaostalih tekem, ki so prinesle gostujočim ekipam precej ugodne rezultate. Izidi: COOP — Libertas Sv. Marko 0:1, Roianese — Libertas Ro-col 1:1, Fiamma — Opicina Super-caffe 0:3, Libertas Barkovlje — S. Anna 1:2. Don Bosco — Breg B 0:0. Bistvenih sprememb, po teh tekmah, na lestvici ni bilo. Naslov zimskega prvaka so si namreč že zagotovili poleg Duina še Opicina Supercaffe v skupini O, medtem ko si delita ta naslov v skupini P S. Anna in Costalunga, ki sta zaključili prvi del prvenstva ne da bi doživeli poraz. Zaključno lestvico zimskega dela prvenstva v 3. amaterski ligi bomo objavili po vseh odigranih zaostalih tekmah. B. R. Le med Ajaxom in Bayernom bo prišlo do «preranega» srečanja Canzianom ostali praznili rok V kvalifikacijah za SP Grčija-Španija 2:3 ATENE, 17. — Sicer skromna Grčija je zgubila izredno priložnost, da bi... napravila uslugo Jugoslaviji in odščipnila Španiji dragoceno točko v kvalifikacijski tekmi za svetovni nogometni pokal. Španija je namreč zaigrala mnogo bolje od domačinov (katerih edina odlika je bila izredna borbenost) in bi si lahko zagotovila prepričljivo vodstvo ne, da bi ji kdo mogel kaj očitati. Po lepem Valdezovem golu v 40. minuti pa so Španci (morda prezgodaj) spustili igro iz svojih rok in Koudas je v 59. min. izenačil. Takoj nato je Valdez dosegel drugi gol. toda sodnik ga je razveljavil, do novega vodstva pa so Španci prišli šele v 26. minuti s Claramuntom. Zopet protinapad domačinov, katere pa je le vratar Costantinou rešil pred razigranim Valdezom. Končno nepričakovan in nezaslužen gol domačih Domazosom v 81. min. Tokrat pa so se Grki prehitro veselili, saj je 4 minute kasneje Valdez postavil končni rezultat 3:2 za Španijo. S to zmago je ibersko moštvo dohitelo na čelu sedme skupine Jugoslavijo, ki bo morala v Atenah še igrati. Na vsak način pa bi ob izločitvi Grkov (sedaj že gotovi) morala odločati o končnem zmagovalcu predvsem neposredna tekma med kandidatoma, ki bo v Jugoslaviji. Zato pa (kljub temu uspehu) Španija še ni nadoknadila zgubljenega v Las Palmasu. Lestvica je trenutno na- slednja: Jugoslavija 2 1 1 0 3 2 3 Španija 2 1 1 0 5 4 3 Grčija 2 0 0 2 2 4 0 FRANKFURT, 17. - žrebanje parov prihodnjega kola nogometnih evropskih pokalov je dalo precej realen izid. Od dvanajstih tekem za pokale prvakov, pokalov in UE FA bo samo v eni prišlo do srečanja med dvema favoritoma za zmago v isti konkurenci, medtem ko bi ostali dvoboji morali dati možnost, da se v polfinale uvrstijo res najbolj zaslužna moštva. POKAL EVROPSKIH PRVAKOV Do «prehitrega« medsebojnega srečanja je prišlo prav v tem tekmovanju, ko je žreb odločil spopad med prvaki, Nizozemskim Ajaxom in močnim zahodnonemškim zastopnikom Bayernom, ki bo letos razpolagal z Mullerjem in Be-ckenbauerjem (kot že lani) pa tudi z Netzerjem. Seveda, obe moštvi računata na . končno zmago. Tako pa bo eno moralo prepustiti mesto izzivalca bolj srečnima Juventusu in Real Madridu. Italijani so tudi tokrat dobili «krotkega» nasprotnika, madšarskega prvaka Ujpest, Španci pa bi morda lahko imeli nekaj težav s kijevskim Dinamom. Četrti favorit, angleški Derby Coun-ty, bi ne smel imeti preglavic s Spartakom iz Trnave. - POKAL POKALNIH PRVAKOV Ena sama tekma ima res gotovega favorita: Leeds bo namreč po vsej verjetnosti pospravil romunskega zastopnika (Rapid). Med favoriti je v tej konkurenci tudi Milan, ki bo proti moskovskemu Spartaku (če ne drugega) imel prednost boljše kondicije, saj je sovjetsko prvenstvo v zimskih mesecih prekinjeno (sicer pa tekma v Moskvi ne bo v najboljših razme rah). Ostali dve tekmi pa bosta brez favorita. Tako ima sicer Hajduk precej možnosti, da premaga škotsko ekipo Hibernian, ki pa je trenutno v izredni formi, kot priča njena nedeljska zmaga nad Celti-com. Zahodnonemški Schalke 04 in češkoslovaška Sparta pa sta zelo izenačeni ekipi: majhno prednost bi morda le dodelili prvi. POKAL UEFA V tem tekmovanju so napovedi morda najlažje, čeprav bi do presenečenja lahko prišlo le na škodo jugoslovanskega zastopnika OFK Beograd, ki je v tekmi z nizozemskim Twentejem favorit, če ne zaradi drugega pa zato, ker je že odpravil bolj znani Feijenoord. Malo težav bi moral imeti Liverpool proti Dynamu iz Dresdna, Borus- sia iz Monchengladbacha bi ne smela imeti težav z rojaki iz Kai-serslauterna, Tottenham Hotspur pa ima za nasprotnika Vitorio iz Se-tubala, ki si je pridobila precej slave predvsem po zmagah nad italijanskima zastopnikoma Fioren-tino in Interjem. OBVESTILO ŠD Breg prireja v nedeljo, 28. t.m. avtobusni izlet v Nevegal. Vpisujejo: Boljunec — Boris Mihalič; Boršt — Edvin Rapotec; Dolina — Peter štranj; Domjo — Jordan Kralj. Odhod ob 6. uri od Domja. Cena 2.200 lir. Vpisovanje se zaključi v sredo, 24. t.m. uspešen izid?» «Moštvo trenutno igra sproščeno v napadu. V obrambi smo popravili nekatere napake. Skratka, fantje žanjejo sadove požrtvovalnega in trdega dela. Izidi bodo prišli.» V nedeljo čaka Borove košarkar je derbi s Cianocolorijem. IZIDI: Lido Šanson — Bor 63:51 Don Bosco — Crick VE 71:58, Tre-viso — Cianocolori 69:81, Pro Pa-ce PD — Hannibal 74:66, CUS Padova — Virtus PD 54:59. LESTVICA: Virtus PD, Don Bosco in Lido Šanson 12, Crick VE, Hannibal, Cianocolori, Pro Pace PD 10, Fiamma PD 6, Jesolo VE, CUS Padova in Treviso 4, Bor 0. PRIHODNJE KOLO (21. 1.): Bor — Cianocolori (17.00), CUS Padova — Don Bosco, Crick VE — Lido Šanson VE, Virtus PD — Pro Pace PD, Fiamma PD — Treviso, Hannibal — Jesolo VE. MLADINCI V zadnjem kolu mladinskega prvenstva so borovci igrali zelo slabo proti ekipi POM iz Tržiča. Kje so vzroki za tako slab na stop? Trener Andrej Rudes: «Ne vem. kje bi lahko iskali vzrok za tako slab nastop celotne ekipe. Omeniti moram seveda, da so v naših vrstah manjkali trije standardni igralci. Proti POM so bile te odsotno sti vsekakor odločilne. Pri tem pa bi hotel dodati, da je tokrat izredno dobro igral Valter Vatovec.« IZIDI: Ardita — Italsider 54:44, Tigers — Radiči Arte B 57:67, Ita-la — Splugen GO 72:75, Lloyd — Ferroviario 84:52, POM — Bor 97:50. LESTVICA: Lloyd Adriatico 16, POM, Splugen GO, Radiči Arte B 12, Ardita 10, Italsider 8, Tigers 6, Ferroviario in Itaia 2, Bor 0. PRIHODNJE KOLO (21. 1.): Radiči Arte B — Italsider, Lloyd — Tigers, Splugen GO — POM, Itaia — Bor (11.00), Ferroviario — Ardita. NARAŠČAJNIKI V skupini A sta bila tako Kon-tovel kot Polet poražena. Mnenje trenerjev: S. Tavčar (Polet): «Ekipi se pozna, da zadnje čase ni skupno trenirala. Tako Marko Sosič kot Rudi Tauger ^ta bila zaposlena v gledališču, Ivan Škafcar,'ki je naš edi- Borovec Ražem (v sredini) je v sobotni tekmi proti Don Boscu dosegel trinajst točk zaradi bolezni. Te odsotnosti so se seveda krepko maščevale na igrišču, kajti tem igralcem je v odločilnih trenutkih pošla sapa.« Kafol (Kontovel): «Brez treh i-gralcev smo se še dobro držali v prvem polčasu, nato pa smo odpovedali.« IZIDI: Kontovel — Lloyd Adriatico 20:55, Polet — Servolana 35:47, Italsider — Inter 1904 26:70. LESTVICA: Inter 1904 12, LIoyd Adriatico 10, Italsider in Servolana 6, Polet 2, Kontovel 0. PRIHODNJE KOLO (21. 1.): Lloyd Adriatico — Italsider, Servolana — Kontovel (9.30), Inter 1904 — Polet (9.30). V skupini B so borovci dosegli svojo rekordno zmago proti ekipi Don Bosco in so s tem na skupni lestvici dohiteli ekipo Cianocolori. IZIDI: Bor — Don Bosco 95:14, SABA — Cianocolori 84:46. Počitek: Ricreatori. LESTVICA: SABA 10, Ricreatori 6, Cianocolori, Bor 4, Don Bosco 0. PRIHODNJE KOLO (21. L): SA BA — Bor (9.30), Ricreatori — Cianocolori. Počitek: Don Bosco. MINIBASKET BOR - CGS 72:28 BOR: Canciani 8, Pegan 9, Maz-zucca 15, Mesesnel 18, Dougan 12, Gombač 10, Husu, Slepčevič, Schil-lani, Ražem, Bloccari, Štavar. Borovi košarkarji so v miniba-sketu v torek odigrali na stadionu «1. maj« prijateljsko trening tekmo proti ekipi CGS. Naši mali i-gralci so tokrat povsem zadovoljili in so zasluženo premagali nasprotnike z visoko razliko. Trener Renato Štokelj, ki pridno trenira Borove košarkarje, je bil seveda po tekmi zadovoljen, saj je lahko med srečanjem uporabil vse razpoložljive košarkarje. TRENING TEKMA ITALSIDER — POLET Poletovi košarkarji, ki se pripravljajo za prvenstvo 1. divizije, bodo drevi ob 19.30 odigrali prijateljsko trening tekmo proti močni peterki Ital sidra, ki sodi med najmočnejše ekipe v našem mestu. Srečanje bo v telovadnici CIFAP. b. 1. POKAL PRVAKOV (moški): Crvena zvezda — Maccabi 103:88 (skupno 205:201) Slavi ja Praga — Ignis 91:83 (skupno 175:181) (ženske): TFSE Budimpešta — GEAS 68:63 (skupno 125:142) POKAL POKALNIH PRVAKOV (moški): Spartak Brno — Mobilquattro 79:74 (skupno 162:183) (ženske): Hapoel — Crvena zvezda 63:100 (skupno 139:195) POKAL RADIVOJE KORAČ Forst — Berck 78:67 (skupno 153:152) Družabni večer Krasa Sinoči je bil v Zgoniku družabni večer, ki ga je priredil športni krožek Kras. Večer, na katerem se je zbralo lepo število članov, prijateljev in tekmovalcev zgoniške-ga društva, je odprl predsednik Vojko Kocman, ki je poudaril pomen takih srečanj in obenem (sicer z nekoliko zamude) voščil vsem mnogo uspeha v novem letu. Sledil je kratkometražni film o odbojkarski tekmi moške C lige Kras — Scaiola, ki so jo zgoniški odbojkarji odigrali pred kratkim v telovadnici v Nabrežini. Ob koncu pa je mladinski pevski zbor «Rdeča zvezda«, iz Saleža, ki ga vodi Janko Obad, zapel nekaj lepih slovenskih pesmi. Večer se je zaključil z običajno družabnostjo, pri kateri ni manjkalo niti plesa, seveda ob spremljavi nadebudnih domačih glasbenikov. Rako je Mussolini prišel na oblast WID NI11922 vlada je odgovorila z vojsko, ki je zasedla mestno središče Ce-/a .šokirala s tanki. Predmestja so bila pod kontrolo delav-cjj-: ki so z barikadami ločili predmestne ulice od mestnega sre-Pj.Ca- V krvavih in hudih spopadih s policijo in vojsko je je bij nezadostno organiziran in oborožen, s Vj *lrni žrtvami plačal svoj upor proti vojni in njenim suro-zakonom. Akcije torinskega proletariata ni podprlo niti r^Vdnistično vodstvo Socialistične stranke Italije niti Gene-c..na konfederacija dela kot najmočnejša sindikalna organiza-^hu Proletoriat ostalih mest ni niti vedel, kaj se dogaja v Tu-va ’ ker osrednji «Avanti» ni objavil niti ene vesti o tem kr-qei®m avgustu. Računajo pa, da je bilo ubitih najmanj petsto Vitj Vcev> vtem ko števila ranjencev ni bilo nikoli moč ugoto-’ V€ndar jih je gotovo bilo nekaj tisoč, bajprt *la Je jesen L 1917 in poraz italijanskih armad pri Ko-Ui kar je še povečalo nezadovoljstvo in nasprotovanje voj-j&v y*a da gre iskati povzročitelje poraza med uporniškim in spj.^evoljnim ljudstvom, med socialisti in vsemi drugimi na-^Hiki vojne, med kmeti, oblečenimi v vojaške uniforme, ki bg. °iii vse manj pripravljeni umirati v prvih linijah fronte, panski krivci porazov in neuspehov, kjerkoli so se nahajali, ip).eniso nikoli odgovarjali za to, ker so splošne nacScinalne lese podrejevali svojim lastnim in so vse vojne posle vo diili skladno s svojimi dobički, ne pa v interesu ljudstva in dežele. In zato ni vojna, čeprav se je končala z zmago, ne zmanjšala ne ublažila nobene tistih prejšnjih kriz in protislovij ne težkoč, s katerimi je bila Italija obremenjena, ko je stopila 1. 1915 v vojno. Nasprotno, zaostrila jih je. Konec vojne je našel Italijo v razmerah, katerih osnovna značilnost je bila globoka družbena in politična kriza. Tudi Benito Mussolini je pazljivo opazoval vsa dogajanja. Kaj naprej? S kom in proti komu? Za katero in kakšno akcijo? To so bili trenutki omahovanja, negotovosti, celo izgubljenosti in tudi strahu. Bo ostal sam in brez pristašev? Brez političnih somišljenikov? Za socialiste je bil izdajalec in povratka v njihove vrste ni bilo. Značilno je, da je njegov časopis «Po-polo d’Italia», ki je bil do 1. avgusta 1918 «sooialistični dnevnika, postal od tega datuma dalje «dnevni list borcev in proizvajalčeva! V času torej, ko je že bilo slutiti bližnji konec vojne, je Mussolini s to spremembo napovedal v «Popolo d’Ita-lia» svojo novo politično orientacijo. Podporo je pozneje poiskal med bivšimi bojevniki, ki so takoj po demobilizaciji predstavljali novo, realno silo na politični sceni dežele. Sicer je že dva meseca pred to spremembo in najmanj pol leta pred koncem vojne zahteval v svojem govoru v Bologni za bojevnike s fronte pravico, da sodelujejo v upravljanju dežele, da vplivajo na njen novi ustroj, na njeno bodočo usodo. Kar se tiče «proizvajalcev», je bila ta beseda v začetku mnogim nejasna in dvoumna, razen, seveda tistemu, ki si ga je izmislil: samemu Mussoliniju. Njemu je bil jasen. Po njegovem so bili proizvajalci tudi lastniki kapitala, industrijci, tovarnarji. prav tako kot delavci, ki delajo v njihovih tovarnah, saj vendar oboji proizvajajo. Praktična vrednost te dvoumnosti oziroma nesmisla se je pokazala nekoliko kasneje, v naslednjih dveh letih, najburnejših in najnemirnejših v tem razdboju Italije, v teku dveh «rdečih leta, ko je Mussolini na svoj način ■••■■■•■■■••■■■•■»■■■■■■■■■•■■■■•••••■■■••■■■■■■■•■■•■••••■•■■■•■•■"■■■•■■••■•■■•■■■•■■■■■■■■"•■■"■•■•■■■■r zastopal, pravice proletariata, ko je predlagal na ustanovni skupščini fašističnega gibanja na Trgu San Sepolcro 1. 1919 «social-ni program ukrepov za boljše življenje delavskega razreda in kmetov«, hkrati pa je energično zastopal pravice onih drugih ((proizvajalčevi), lastnikov kapitala in zemljiških veleposestnikov. Ta dvoličnost je trajala prav v teh dveh burnih letih, 1919 iin 1920, ko se je živo srebro v termometru revolucije dvignilo do najvišje stopnje na jesen 1. 1920, ko so delavci zasedli tovarne, da bi potem začelo padati, dcklor ni revolucionarni plamen povsem ugasnil in je nastopila plima fašistične proti-akcije, širjenja in dviga fašizma, ki se je medtem pojavil kot gibanje in kot stranka. Rečeno je bilo, da ni nobena od kriz, ki je pretresla Italijo med vojno bila rešena. To sicer niti ni bilo mogoče doseči in tako so govoričili samo demagogi Mussolinijevega tipa, zagovorniki vojne, ki so govorili in agitirali v imenu tistih ekonomskih sil v deželi, ki so iz vojne pustolovščine potegnile nove profite. Seveda je to bil tanjši sloj italijanske družbe. Pretežni del interesov pa je bil prizadet — so zabeležili zgodovinarji. Z drugimi besedami, večina prebivalstva Italije je na tak ali drugačen način morala prevzeti na svoja pleča vse težkoče vojskovanja ter izjemnih situacij, ki jih le-to povzroča. Srednja in drobna buržoazija sta v glavnem plačali menice ter račune vojnih stroškov in kreditov. Pripadniki tako ene kot druge družbene in ekonomske grupacije, ki so dotlej v veliki meri predstavljali temelje starega liberalno - parlamentarnega družbeno - političnega sistema, so bili dejansko gospodarsko uničeni, odrinjeni, prizadeti moralno in materialno. Prav iz vrst srednje in drobne buržoazije je bilo največ oficirjev, vseh tistih, ki so v vojnem metežu nekaj predstavljali, bili na kakšnem pomembnejšem mestu v vojnem stroju, a so se zdaj, ko so> topovi utihnili, čutili nepotrebni in odveč. Medtem ko eo se oni borili, so drugi gradili svojo kariero in mislili, kaj bo po končani vojni. In končne, so tudi mislili, da so priza- deta njihova nacionalna čustva, ker niso bili uresničeni številni cilji (nacionalistični, se razume), radi katerih je Italija stopila v vojno in za katere so oni, kot so verjeli in govorili, prelivali svojo kri ter žrtvovali svoje imetje. Iz teh vrst se je po mestih rekrutiralo največ nezadovoljnežev. Takšne so bile razmere v mestih. Stanje po vaseh pa je bilo še slabše. Vojna še ni bila končana, »ko je nezadovoljstvo kmetov, odtrganih od družin, mobiliziranih in poslanih na fronto, začelo iz dneva v dan bolj' naraščati. V 1. 1917 so kmetje vse glasneje in odločneje zahtevali, da se jim dodeli zemlja. Po porazu pri Kobaridu, v času zelo ostre krize v deželi, pa tudi vlada v Rimu ni mogla biti več za te zahteve gluha. Celo časopisi, ki običajno niso kazali razumevanja za tegobe vaškega proletariata in brezzem-ljašev, so menih, da je bilo treba v tem trenutku podpreti te zahteve kmetov. Generalna konfederacija dela je, skupaj z nekimi drugimi organizacijami, predlagala, da se sprejme nov zakon, na osnovi katerega bi jim bil dodeljen ves tisti del veleposestniške zemlje, ki ga veleposestniki tako niso obdelovali. Vlada je naposled osvojila načrt zakona, prepričana, da ji bo tudi na ta način in ne samo s kazenskimi ukrepi' ter represalijami uspelo pomiriti nezadovoljstvo ljudstva, ki so ga neuspehi na frontah še povečali. A tudi razne druge ’ obljube niso izostale, obljube, ki naj bi se uresničile, brž ko se bo vojna zmagovito končala. Prišel je tudi ta. trenutek in na desetine in stotine tisočev kmetov se je napotilo proti svojim domovom. Biii so srečni, da so iz vojne klavnice odnesli živo glavo, in polni upanja, da jih doma čaka zemlja, obljubljeni košček njihovega zemljišča. Od vsega tega v glavnem ni bilo nič. Obljube in demagoško prikazovanje rožnate bodočnosti so veljali, dokler je trajala vojna negotovost, ne pa več takrat, ko je obstojala gotovost dobljene vojne in se je položaj temeljito spremenil. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 SOS 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 83 382 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/11 Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/111 Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 18. januarja 1973 Za SFkJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I- Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst PRED VOJAŠKIM SODIŠČEM V ATENAH Danes začetek procesa proti Lorni Caviglii Skupaj’ z Italijanka se bo moralo pred sodniki zagovarjati še 12 oseb, ki so obtožene rovarjenja proti grškemu režimu- Sodna razprava proti 18 grškim komunistom ATENE, 17. — Jutri se bo začel v Atenah proces proti italijanski državljanki Lorni Briffi Cavigli in drugim 12 osebam, ki so obtožene protigrškega delovanja, poskusov sabotaže, organizacije ugrabitev tujih diplomatskih predstavnikov in načrtov za osvoboditev političnih jetnikov. Glavni obtoženec je 26-letni Stathis Panagulis, brat Aleksandra, ki je že nekaj časa zaprt v temnici vojaškega zapora v predmestju Aten zaradi a-tentata na ministrskega predsednika Papadopulosa. Med trinajstimi obtoženci je pet žensk, od katerih sta bili dve pred kratkim začasno osvobojeni, ostale pa so zaprte v zaporu vojaške policije, ki je pristojna za preiskave o političnih «zločinih». Po mnenju javnega tožilca naj bi Stathis Panagulis poveljeval prevratniški skupini, ki je skušala s silo strmoglaviti grški režim, je i-mela stike s tujimi terorističnimi skupinami in je pripravljala ugrabitev dveh tujih diplomatov in sicer nemškega in ameriškega veleposlanika v Atenah, da bi jih lahko. . _ __________ _ ___ zamenjala s skupino političnih jet- vodi poslanec Mancini. Poleg tega n,w' \7 to "o-- " l': c*~iU-- naj bi Italijanka pomagala pri pri- lijanska stranka. Lorna Caviglia pa je obtožena, da je zbirala in nakupovala orožje za neko grško odporniško gibanje z denarjem, ki ga je dala na razpolago socialistična struja, ki jo j §g nikov. V ta namen naj bi Stathis večkrat skrivaj prišel v Grčijo, da bi pripravil svoje «zločinske podvi-ge». Živel naj bi pri neki družini v predmestju Aten. Člani omenjene družine se bodo morali na jutrišnjem procesu zagovarjati, ker so dali zatočišče osebi, ki jo je iskala policija. Panagulis je nadalje obtožen, da je organiziral beg političnega jetnika Nikolaja Zambelisa, ki je bil obsojen na 18 let strogega zapora. Zaimbelis je pobegnil 28. julija z otoka Zante z italijansko jahto. Ladjico naj bi najeli z denarjem, ki ga je dala na razpolago neka ita- PONOVEN RAZMAH BASKOVSKE GVERILE V Pamp Ioni ugrabljen španski industrij ec Organizacija ETA, ki je prevzela odgovornost za ugrabitev, zahteva ureditev razmer v neki navarski tovarni PAMPLONA, 17. — Sinoči ob 22.45 so štirje neznanci, za katere domnevajo, da so člani baskovske gverilske organizacije ETA, ugrabili uglednega španskega industrijca Fe-lipa Huarteja, ki je eden od najbolj znanih španskih gradbenikov. Vest o ugrabitvi je potrdil sam civilni guverner v Pamploni, ki je v svojem sporočilu povedal, da so štirje neznanci vdrli oboroženi s pištolami in brzostrelkami v vilo «Adriana», kjer ugrabljeni indu-strijec stanuje, zaprli njegove svojce in služinčad v kletne prostore in se nato odpeljali z lastnikovim avtomobilom. Avto so pozneje našli na neki cesti. Policijski organi so takoj postavili cestne bloke, toda o ugrabiteljih ni bilo ne duha ne sluha. Zamudo pri iskanju storilcev je treba namreč pripisati dejstvu, da se je svojcem ugrabljenega industrijca posrečilo priti iz kletnih prostorov okoli polnoči in šele potem obvestiti policijo o dogodku. Odgovornost za ugrabitev je uradno sprejela nase baskovska osvobodilna organizacija ETA. ki je tudi sporočila pogoje za izpustitev u-grabljenega industrijca. Vsekakor so ugrabitelji pustili v vili pismo v katerem postavljajo določene pogoje za Huartejevo osvoboditev. Čeprav oolasti še niso nič črhnile o teh pogojih, se je vseeno zvedelo, da ugrabitelji ne zahtevajo nobene j denarne odkupnine za osvoboditev Huarteja, temveč izključno ureditev številnih vprašanj v tovarni družbe «Tomilleria fina Navarra* (tovarna proizvaja kovinske vijake), ki pripada velikemu trustu in ki ga kontrolira ugrabljeni industrijec. V tej tovarni so delavci stavkali 50 dni. Ugrabitelji baje zahtevajo, naj povečajo plačo delavcev v tovarni za 3.000 pezet mesečno (okoli 27.000 lir), izplačajo celotne plače v primeru bolezni in priznajo osebju j pravico do enomesečnega dopusta ' letno.Te zahteve so sporočili baskovski voditelji v dokumentu, ki je bil objavljen v mestu Bayonne v južni Franciji. Zdi se. da je industrijec Felipe Huarte zelo zasovražen v kraju, kjer živi in dela. Baskovski rodoljubi ga obtožujejo, da je bil eden od glavnih krivcev «industrializaci- Juanu Domingu Peronu zaradi spodbujanja k nasilnim dejanjem. Peron je trenutno v Madridu, kamor se je vrnil decembra po enomesečnem bivanju v Argentini. Po nepotrjenih vesteh, naj bi spodbujanje k nasilju bila Peronova izjava ob umoru nekega mornariškega častnika. Tedaj je bivši argentinski predsednik izjavil, da bi se maščeval, ko bi imel 30 let manj. Po mnenju opazovalcev, bo sodni postopek proti Peronu imel pomembne pofttičhe posledice,1 zlasti kar zadeva prihodnje volitve. Peron se je namreč nameraval vrniti v domovino februarja, ko bo politična kampanja dosegla svoj višek, tako pa se bo moralo pero-nistično gibanje najbrž odpovedati svojemu najboljšemu adutu in sicer bivšemu predsedniku. ster za priseljevanje Nathan Peled. Manifestanti so zahtevali od ministra Prispevajte za DIJAŠKO MATKO! pravljanju načrta za beg Aleksandra Panagulisa iz atenskega vojaškega zapora. Lorna je zavrnila vsakršno obtožbo in je priznala le, da je prinesla s seboj v Atene pismo, ki so ji ga izročili grški begunci v Rimu. Kakšna pa je prava narava grškega režima dokazuje proces, ki kLu°nisSm22;od“m Fn^rodo- j “ Judov' ki -s0 s? izl ljubem, ki so obtoženi, da so kr- “ Sovjetske zveze, je včeraj šili določila zloglasnega zakona 509 preklml° tiskovno konferenco, ki jo iz leta 1947. Med obtoženci sta taj- Je na Dunaju sklical lzrae!skl mlm’ °ik KP Grčije Drakopulos in član partijskega vodstva Partsalidis. Zakon 509 so odobrili leta 1947 med državljansko vojno, da bi v krvi zatrli komunistično gibanje, napredni tisk in sploh vse, kar je «smrdelo» po napredku. Zakon predvideva zelo stroge kazni za tiste, ki skušajo nasilno spremeniti državni red. V letih 1947-1950 so postrelili 6.000 rodoljubov, ki naj bi kršili določila omenjenega zakona, 16.000 pa so obsodili na stroge zaporne kazni. Nekaj let pozneje je vrhovno sodišče razveljavilo te obsodbe, ker je bil zakon 509 protiustaven. Polkovnikom pa je ta zakon prišel očitno zelo prav, saj so vsaj 85 odstotkov političnih jetnikov obtožili, da so kršili določila zakona 509. naj pove resnico, se pravi, da se Judje, ki so zrasli v socialistični deželi, ne morejo sprijazniti s kapitalizmom, ki vlada v Izraelu. Peled je dejal, da gre le za peščico nezadovoljnežev, ki se hočejo vrniti v SZ. Od okoli 120.000 Judov, ki so v SZ izrazili željo, da se preselijo v Izrael, jih je baje zahtevalo povratek v Sovjetsko zvezo kakih 150 ali 200. Na sliki: prizor s tiskovne konference. IZJAVA JAPONSKEGA EKOLOGA Umazana vojna v Vietnamu ogroža bodočnost človeštva Ves svet bo trpel zaradi porušenega ekološkega ravnovesja v Indokim CIUDAD MEXICO, 17. - Svetovno javno mnenje je že odločno obsodilo ameriško zverinsko divjanje v Vietnamu, vendar je bila doslej obsodba le sad politične ocene dogodkov v Indokini, danes pa je japonski okolog Michitaka Kainou opozoril na nevarnost zverinskega bombardiranja. V svojem govoru na ekološkem kongresu v mehiški prestolnici je znanstvenik izjavil, da bo ves svet trpel zelo hude posledice zaradi onesnaženja okolja v Indokini, ki je posledica prekomerne uporabe tradicionalnega in kemičnega orožja. Prvič so ta problem obravnavali na mednarodni ravni na ekološki konferenci v Stockholmu, ki jo je priredila OZN junija lani. Takrat je prišlo do zelo ostrega spora med ameriškim delegatom in predstavniki nekaterih drugih držav. Wa-shingtonski zastopnik je namreč zahteval, da bi bil govor le o mor- liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TRAGEDIJA BLAZNOSTI V VASI COPPfiRO PRI FERRARI Težak je zabodel 14-letnega sina in nastavil smrtno past orožnikom Ko je podčastnik karabinjerjev pozvonil na vrata morilčevega doma, je hiša eksplodirala FERRARA, 17. — Tragedija žara- ] Neka soseda je poklicala orožnike, 1 Eksplozija je bila tako močna, da je , di blaznosti v vasi Copparo: dve ki so odredili prevoz ranjenih žensk I poškodovala tudi bližnja poslopja in j osebi sta umrli, več pa je bilo ra- j v bolnišnico, nato pa so začeli iskati ranila nekaj stanovalcev. Preiskovalci «Podporna stebra* obtožnice sta j njenih zara/li nenadne krize blaznosti priči Babalis in Malios. ki jih je 49-letnega težaka Paola Sartorija. žrtvi evropska komisija za človečanske pravice že obtožila zverinskega ravnanja z jetniki. Provokatorja namreč obtožujeta komuniste, da so člani notranje komunistične partije, ki v svojih dokumentih poudarja, da je še vedno zvesta marksistični teoriji in proletarskemu intema-eionalizmu in skuša zato uvesti v #taturo proletariata. Tajnik italijanske zveze za državljanske pravice Ferrantelli, je pozno zvečer izjavil časnikarjem, da so grški policisti prepovedali vstop v Grčijo enemu izmed treh opazovalcev, ki jih je zveza določila, da bodo prisostvovali procesu proti Lomi Briffi Cavigli. «Agenti — je nadaljeval Ferrantelli — niso utemeljili ukrepa proti našemu predstavniku, časnikarju Fabriziu Car-boneju». Zveza za človečanske pravice je v zvezi z izgonom časnikarja sklicala za jutri tiskovno konferenco. sta 14-letni Sartorijev sin Valerio, ka terega je oče zabodel z nožem v srce in 37-letni podčastnik karabinjerjev Armando Sepe, ki je umrl, ko je eksplodirala Sartorijeva hiša. Vzrok in potek tragedije še ni točno ugotovljen. Po prvih rezultatih preiskave, naj bi bil vzrok dvojnega u-mora hišica, ki jo je težak sam sezidal takoj po poroki. Sartori in žena sta se namreč pred časom ločila. Silvana Marescotti se je s tremi otroki preselila v bližnjo vas Gradizzo di Copparo, kjer so stanovali v stari kmečki hiši. Po prvi rekonstrukciji dogodkov se je Sartori že zgodaj zjutraj odpravil v Gradizzo, da bi se pogovoril z ženo. Prišlo je do prerekanja med dvema. V prepir se je vmešal mladi Valente, katerega je oče zabodel z nožem v srce. Med suvanjem je Sartori ranil tudi ženo Silvano v trebuh in starejšo hčer Ivano po roki. Takoj nato je zbežal. iiiiiiiriiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimniiiiii AKTIVEN POSEG FRANCIJE V DOGAJANJA V AFRIKI IN NA BLIŽNJEM VZHODU V Adis Abebi so slovesno sprejeli francoskega predsednika Pompidouja Dvojen pomen obiska: medsebojna vprašanja in uskladitev stališč na mednarodni ravni morilca. Najprej so povpraševali po njem v livarni v Ruini, kjer je bil zaposlen. Ker ga v tovarni niso našli, so šli k njemu domov v Copparo. Podčastnik Sepe je stopil z avtomobila in se napotil proti hišici, medtem ko ga je drugi orožnik počakal v, avtomobilu. Komaj se je karabinjer dotaknil zvonca je hiša eksplodirala. Nesrečni Sepe je bil pri priči mrtev. ADIS ABEBA, 17. — Cesar Haile Selasie je danes sprejel na letališču pri etiopski prestolnici predsednika francoske republike Geor-gesa Pompidouja, ki je prihajal iz Džibutija. Predsednik Pompidou se bo zadržal v Etiopiji tri dni na u-radnem obisku. Spremlja ga zunanji minister Maurice Schumann. Sprejem francoskega gosta je bil zelo slovesen ter ga je treba uokviriti v na splošno zelo dobre odnose med Francijo in Etiopijo, ki trajajo že nekaj stoletij. Na obisk francoskega predsedni-je v Zgornji Navarri* in da je obo- ka v Etiopiji je treba gledati iz gatel pod okriljem Francove faši-! dveh zornih kotov: 1. vprašanje ne-stične strahovlade. j posrednih odnosov med etiopskim TT „ , .. . cesarstvom in Francijo ter 2. vloga Ugrabljencema družina je prosila j Francije in Eti ije ^ političnih predstavnike tiska, naj ne objavijo dogajanjih na afriški celini in tudi imeni dveh domnevnih ugrabiteljev, ker se boji, da se ne bi ugrabitelji maščevali. Policija pa je medtem že objavila imeni dveh domnevnih ugrabiteljev. Gre baje za Pereza Nevillo, ki se je že v preteklosti udeležil raznih gverilskih akcij ter za Angela Zabalonda, ki je osumljen. da je sodeloval pri napadu v Galdacanu, kjer je bil ubit neki pripadnik policijskega zbora «guar-dia civil*. Iz Zaragoze sporočajo medtem, da se bo še ta mesec sestal «vojni svet*, ki bo sodil odgovornim osebam atentata na francoski konzulat v Zaragozi, kjer je, kot je znano izgubil življenje sam francoski konzul. Dva od obtožencev sta sinova dveh visokih častnikov španskega vojnega letalstva, eden pa sin nekega znanega časnikarja v Ara-goni. Javni tožilec je že izjavil, da bo zahteval smrtne kazni za vse tri. Obtoženci ne pripadajo organizaciji ETA. Sodni postopek proti Juanu Peronu BUENOS AIRES. 17. — Argentinska vlada je sprožila danes sodni postopek proti bivšemu predsedniku na Bližnjem vzhodu. Kot smo že omenili sta Francija in Etiopija že več kot dve stoletji povezani med seboj. Francija je do nedavnega upravljala kolonijo Francoske Somalije, katere glavno mesto je Džibuti, Frar^ozi so že pred časom zgradili železnico, ki pelje od Džibutija do Adis Abebe. Danes delujejo v etiopski prestolnici francoske šolske ustanove, ki jih Etiop-ci zelo upoštevajo in kjer se šola kakih 3.000 etiopskih študentov. Zdi se, da se sedaj etiopska vlada pogaja s Francijo za zgraditev sodobne ceste, ki naj bi povezovala obalo z notranjostjo države. Fra-cozi so sicer še vedno prisotni v Džibutiju, čeprav upravlja pokrajino samostojna politična formacija. Ne sme se pozabiti niti, da so francoske osvobodilne sile sodelovale v zadnji svetovni vojni v bojih za osvoboditev Etiopije. je znano, je že pet afriških držav prekinilo diplomatske odnose z izraelsko vlado. Francijo je bila vedno dokaj mlačna do izraelskih zahtev ter se je nasprotno raje naslanjala na arabske države spričo svojih pomembnih gospodarskih interesov v Severni Afriki in tudi na Bližnjem vzhodu. Pompidoujev obisk v Adis Abebi ima torej tudi svoj določen protiizraelski prizvok. Ne smemo niti pozabiti, da je Pompidou zelo zameril izraelski predsednici vlade Goldi Meir, da je prišla na zasedanje socialistične internacionale v Pariz. Pompidoujev obisk v Adis Abebi se odvija v trenutku, ko postaja politično vrenje v Severni Afriki ter na Bližnjem vzhodu vedno bolj živo. Pri tem ne smemo pozabiti na popolnoma nov odnos tunizijske vlade do vprašanja palestinske osvoboditve. Tunizija je stala v zadnjih letih nekako ob strani ter se je omejevala le na splošno podporo palestinskemu gibanju. Danes pa je tunizijski radio objavil sporočilo v katerem se pozivajo arabske dežele na resen boj in odpor proti izraelskemu okupatorju. Mogoče je treba povezati to tunizijsko potezo prav z obiskom francoskega predstavnika v Adis Abebi, kar naj bi služilo kot opomin izraelsld vladi, da proti njej ne nastopajo samo arabske države, temveč da so te povezane tudi z veliko evropsko silo kot je Francija. Med te dogodke, ki zadevajo Bližnji vzhod, je treba uvrstiti še zadnje vesti o srečanju med izraelsko vladno predsednico Goldo Meir in predsednikom Slonokoščene obale FeIixom Houphouet - Boignyjem, ki To pa je le del političnega inte-1 ie sedai na °ddihu y ženevi; p» resa ki je napotil francoskega pred- £OVOr med obema državama je bil sečnika na obisk v to afriško de- strogo tajen, a rezidenco predsedni-želo. Etiopija predstavlja namreč danes pomemben člen v organizaciji afriških narodov, če že nočemo uporabljati izraza «leadership* v političnem razvoju sodobne Afrike. V tej zvezi pa prav sedaj stopa v ospredje vprašanje odnosov med a-friškimi državami in Izraelom. Kot ka Slonokoščene obale so ščitile močne enote švicarske policije. Gol-da Meir je že odpotovala v Tel Aviv. Arabsko in izraelsko časopisje še vedno polemizira o obisku izraelske predsednice vlade pri papežu Pavlu VI. Izraelci trdijo, da je v Vati- kanu prišlo do pomembnega razkola med strujo, ki je naklonjena Izraelu in tisto, ki zagovarja arabska stališča. Arabsko časopisje trdi nasprotno. da je Golda Meir doživela v Rimu popoln poraz. Pogreb IB žrtev eksplozije pri Cosenzi COSENZA, 17. — Danes je bil v vasi San Giacomo D’Acri pogreb 13 oseb, ki so včeraj izgubile življenje zaradi eksplozije v hiši 48-letnega Luigija Abruzzeseja. Žalnega sprevoda se je udeležila ogromna množica, ki je pospremila sovaščane k zadnjemu počitku. Poleg svojcev nesrečnih žrtev se je žalne svečanosti udeležili tudi prefekt iz Cosenze. MARSOVCI Ustanove, ki se ukvarjajo s študijem tako imenovanih neidentificiranih letečih objektov so doslej odkrile 138 različnih vrst letečih krožnikov. Vest je sporočil časnikarjem direktor perujskega zavoda, ki 'se ponaša z visoko donečim imenom «Perujski inštitut za medplanetarne stike», Carlos Paz Garcia, ki je pojasnil časnikarjem, da obstaja tudi 58 vrst izvenzemeljskih potnikov. Po izjavah ravnatelja omenjenega zavoda lahko delimo leteče krožnike v dve veliki kategoriji in sicer tiste, ki imajo obliko cigare in tiste, ki imajo obliko krožnika. Tudi izven-zemeljski potniki so različnih vrst, delimo pa jih lahko v dve kategoriji in sicer tisti, ki se v naši atmosferi poslužujejo vesoljskih oblačil, ki so podobne oblekam naših kozmonavtov in tisti, ki lahko vdihujejo naš zrak brez vsakršne dihalne naprave. Tudi po velikosti so prebivalci drugih planetnih sistemov zelo različni, saj je Garcia povedal, da so najvišji presegali višino treh metrov, najnižji pa so mu segali komaj do popka. Garcia trdi, da so uslužbenci njegovega zavoda že opazili vsaj 300 letečih krožnikov. Med najpomembnejšimi, naj bi bil dogodek, ki se je pripetil maja lani v srednji perujski Sieni, ko je leteči krožnik eksplodiral. Člani zavoda, ki so stekli na kraj domnevne nesreče, kot da bi Imeli samega hudiča za petami, so našli na tleh 30 centimetrov dolgo tuljavo, ki naj bi pripadala letečemu krožniku. Garcia je povedal, da «Marsovci» še niso stopili v stik z nami, ker nismo še vredni take časti. niso doslej še ugotovili vzroka eksplozije, najbolj verjetna pa je domneva, da je Sartori odprl plinsko pipo preden je šel z doma. Metan je napolnil stanovanje in je eksplodiral zaradi iskre, ki jo je povzročil električni zvonec. Po pričevanju neke sosede kaže, da je bila hišica v Copparu vzrok tragedije. Težak se je namreč bal, da bi ga žena in, sinovi spodili iz stanovanja, ki ga je zgradil z lastnimi rokami. «Hočejo mojo hišo — naj bi priznal Sartori znancem — a jaz jim ne bom tega dovolil, rajši bom pognal vse v zrak*. «Komaj je odbila 7. ura — je povedala preiskovalcem soseda Silvane Marescotti Iside Chiari — ko sem slišala na dvorišču kričanje. Silvana se je prepirala z moškim, ki ga nisem videla nikoli prej. On je govoril o denarju, o družinski dokladi. Posegla je Ivana, ki je skušala pomiriti za-[ konca, a zaman. Silvana je zbežala v stanovanje in hčerka ji je sledila, I a oče jo je dohitel in ji ni dovolil, da bi mu zaloputnila duri v obraz. Izvlekel je nož iz žepa in jo ranil j po roki. Dekle je popustilo in nezna-Jriec je stopil v hišo. Zagnal se je j proti Silvani ih ji zabodel nož v trebuh. Tedaj je posegel Valente, ki je j skušal braniti mater, a mož mu je | porinil nož v srce in takoj nato je ■ zbežal*. Iside Chiari je takoj stekla k sosedom. V sobi je videla Valenteja, j ki je ležal mrtev na kavču in mater, ki je jokala ob njem. «V zgornji sobi — je še povedala ženska — se je mali Stefano prebudil in je zajokal. Odpeljali so ga k stricu*. Po pripovedovanju nekaterih očividcev, naj bi se Sartori po umoru mudil v bližini ženinega stanovanja, drugi pa so povedali, da je pobegnil proti Ferrari. Včeraj je težak večerjal s prijatelji in je veseljačil pozno v noč. «Pili smo in jedli — je dejal eden izmed prijateljev — in ko smo se vračali domov, je bil Sartori 'okrogel’, a ne pijan*. Podčastnik Sepe, ki je bil poročen in je imel 7-letnega sina, se je rodil pred 37 leti v mali vasi pri Caserti. Pri orožnikih služi tudi eden izmed njegovih bratov, drugi pa je podčastnik vojske. Njegovo ženo Mario Pio so orožniki obvestili o moževi smrti šele po prihodu sorodnikov, ker je imela pred kratkim živčni zlom. Štiri osebe umrle v Genovi zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom GENOVA, 17. — Štiričlanska družina je izgubila življenje v Genovi zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Žrtve so 46-lctni Franco Saluzll, njegova žena Maria Tere-sa, njegova tašča Errnelinda Cared-du in sin Danilo. Po prvih ugotovitvah preiskovalcev kaže, da je treba pripisati smrt Saluzzija in njegovih uhajanju ogljikovega monoksida iz dimnika. Izjave Saluzzijevih sosedov potrjujejo, da. dimnik poslopja ni delal v redu, poleg tega pa je peč, ki je gorela noč in dan, «požrla» ves kisik. Značilno je tudi, da so se Saluzzijevi počutili slabo že na predvečer tragedije. malnih razmerah*, medtem ko naj bi konferenca ne bila pristojna z* razpravo od «nenormalnih stanjih* (to se pravi o Vietnamu). Japonski ekolog pa je danes opozoril na nevarnost, ki jo predstaV’ ljajo zverinska bombardiranja vietnamskega ozemlja. Bombe, napalm kemična sredstva, ki povzročajo odpadanje listja in spreminjajo pokrajine, kjer je rastlinstvo bohotno raslo, v pravo pustinjo so podrla ekološko ravnovesje v tej nesrečni deželi, ki se že 30 let bojuje proti kolonializmu. Suhoparne številke, ki jih je navajal tokijsk1 profesor, so bile strašna obsodb* ameriške napadalne politike. «Eko-, loška katastrofa je pred durmi v je opozoril znanstvenik — in človeštvo ne bo razumelo tega tet ne bo spremenilo svojega mišljenja, bo kmalu konec naše civilizacije.* Kainou je opozoril, da danes še ne moremo preračunati P°' sledic, ki jih bo povzročilo onesnaženje okolja čez deset let, lak ko pa predvidevamo, da bodo ge-neracije ljudi pohabljene. Možganska paraliza bo močno prizadel* človeštvo in hromosomski sistem vsakega posameznika bo nenravno" vešen. V nadaljevanju svoje intervencij* se je japonski znanstvenik dotakni tudi drugih vzrokov onesnaženja i* opozoril, da obstaja resna nevarnost, da človek, s svojim nerazsodnim ravnanjem, uniči prirodno bogastvo našega planeta. Priznal P® .ie, da Japonske ne gre jemati ko* zgled moderne industrijske držav*; ker je položaj zelo zaskrbljujoč. * tej zvezi naj omenimo le, da f pred časom ugotovili, da imajo je številni tokijski psi črna pljuča-kar dokazuje, da se stopnja on? snaženja v japonski prestolnici bk" ža nevarni meji. Francija pripravlja vojaške satelite PARIZ, 17. — Francosko mio*' strstvo za narodno obrambo je skl*" rvilo, da bo preučilo in začelo izva jati načrt francoskih vojaških S*' telitov ter pogonskih strojev, ki rt bodo spravili v krožni tir ok°a Zemlje Ta načrt je pripravil minister obrambo Debre, ki je bil eden najzvestejših De Gaullovih sod*" lavcev. V francoskih krogih menijo, ® se skuša Francija izogniti s te1’’ posegom vplivu svojih tradicion**' nih zaveznikov, M ji sedaj prod*' jajo vojaške informacije (nepop0’ ne seveda) za drag denar. lllllllllll!llltllfllI|||M||||l||||||t||||||||„||,,,„1„m„(„IItl,|||„,,„,„|1|,|I|,|1|n||||1||||||||||nl|||I|Itl|1|||„||ll< KI DNEVNIK OD 16. FEBRUARJA DALJE ZEMLJIŠKI URADI V PRISTOJNOSTI DEŽEL* Njihove storitve bodo znatno cenejše kakor doslej Sedem zemljiških uradov, ki delujejo v Trsti), Gorici. Cervignann. Krminu. Gradišču, Tržiču in Pon-tablju, bo 16. februarja prešlo v neposredno pristojnost deželne u-prave. Ta je že poskrbela za potrebno osebje, sedaj pa se pristojni odbornik Tripani ukvarja z vprašanjem, kje dobiti nove prostore za posamezne urade. V Trstu bo urad še nekaj časa posloval na sodišču, pozneje pa ga bodo premestili v druge prostore v središču mesta. S prestopom v okrilje dležele, bodo storitve zemljiških uradov deloma brezplačne (ogled registrov in map), deloma dve tretjini cenejše od današnjih. draguljev v vrednosti pribliŽ^ 200.030 lir. Tatovi so vlomili v novanje skozi glavna vrata in se verjetno poslužili ponareje1^ ključev. Včeraj je Lozar jeva prijavila vino devinsko - nabrežinskemU ^ misariatu. Protest zaradi procesov v Grčiji ...........umili.lunin*....imiiiiu.n......mu.miiimmi.........immmimmimii PO PRIČEVANJU GOSTOV LETOVIŠČA NA SLONOKOŠČENI OBALI Ljubosumje vzrok smrti frizerju Vergottiniju Znanega frizerja so včeraj zakopali na milanskem pokopališču RIM, 17. — Čas je razvezal jezike običajnim zlobnežem in že se širijo govorice, ki naj bi pojasnjevale okoliščine smrti znanega milanskega damskega frizerja Celeja Vergottinija, ki je izdihnil med poletom iz Abidjana v Rim. Vergottini si je privoščil daljše počitnice v tamkajšnjem klubu Me-diterranee. Nekateri gostje kluba, ki so spoznali znanega damskega frizerja pravijo, da je vzron smrti ljubosumje do nekega mladega italijanskega dekleta. Med sredo in četrtkom je Vergottini namreč doživel živčno krizo in vzrok te naj bi bilo dejstvo, da ga je zaročenka zapustila za prijatelja, ki je prišel skupno z Vergottinijem na Slonokoščeno obalo. To so v bistvu le domneve dejstvo pa je, da je hrup, ki je prihajal iz Vergottini je vega bungalova v sredo ponoči prebudil goste kluba. Ko so se približali stanovanju frizerja, da bi videli kaj se dogaja, so našli Vergottinija vsega okrvavljenega. Zaradi živčne krize je namreč frizer začel pestiti ogledala in šipe svojega bungalova. Prisotni so takoj posegli in so odpeljali frizerja v bolnišnico v Abidjan, kjer pa ni bilo dežurnega zdravnika. Na posredovanje italijanskega veleposlaništva je naslednje jutro pregledal Vergottinija zdravnik osrednje bolnišnice, ki je ukazal, naj Vergottinija sprejmejo v bolnišnico. Kazalo je, da se je zdravstveno stanje pacienta izboljšalo, saj je v četrtek zvečer prosil za tri steklenice šampanjca, povedal pa je, da se ne spominja, kaj se je zgodilo in kako se je ranil. Po zdravniškem pregledu so francoski zdravniki bolnišnice v Abidja nu v petek svetovali frizerju, naj se vrne domov zaradi nekaterih zaskrbljujočih simptomov. V spremstvu prijatelja in bolničarke je Vergottini stopil na letalo, na katerem je preminil. Frizer Je. imel z - žepu zdravstve- Odbor za solidarnost z gršk,|fl narodom je poslal zunanjemu 11,1' pa za nistru Mediciju in vsem pariam*" tarnim skupinam strank ustavni loka pismo v katerem opo*ar' Neznanci so pred dnevi ukradli ™ .r?ednamdn,e obsodbe iz stanovanja 40-letne Rede Komel -“/T'.1 -]1.11 Popravlja atenski por. Lozar iz Križa 193 zabojček : PVCm rezlm D.rotl borcem za s . - bodo na osnovi skonstruiranih tožb. Gre za dva procesa: Pr°j, Stathisu Panagulisu in Lorni CaV; glii-Briffi ter proti vodilni skup1'" grške komunistične partije Dra^ pulosu, Partsalidisu in tovarišem- Odbor za solidarnost z grškim n.a' rodom opozarja ministra MediciP' da Grčije niso izključili iz evr°p ske skupnosti zaradi zadržanja ^ katerih zahodnih vlad to Da u preprečuje italijanski vladi, da 0 ne posegla pri atenskem režih' m izrazila svojo obsodbo zaradi PL četja, ki nikakor ne more biti skladu z demokratičnim režim011 Italije. V torek bo v dvorani v Ul- ^t, donnina manifestacija sollidariL sti, na kateri bosta spregovod prof. Vito Grasso in slovenski nik Miroslav Košuta no dokumentacijo, ki so mu jo izročili francoski zdravniki. Te dokumente je funkcionar letališča v Fiumicinu dr. Sucato izročil namestniku rimskega državnega pravd-nika dr. Del Vecchiu, ki je začel preiskavo o smrti znanega damskega frizerja. Kaže, da je v omenjeni dokumentaciji izčrpno opisana živčna bolezen, ki je morila Vergottinija. Frizerja so pokopali danes popoldne na milanskem pokopališču. Žalnega sprevoda so se udeležili številni znani pevci in igralci. Med temi je bila tudi Caterina Caselli, za katero je Vergottini izumil tako imenovani «casco d’oro». ■ini|a POPRAVEK V našem včerajšnjem članku ® delitvi stanovanj, se nam je vrIrl,č neljuba pomota: izostala so narn/:jt-štiri imena upravičencev in sicer : toria Centazza, Anne Marie Cerni' por. Serrani, Angela Codrija iD ' riana Carlija.