KATOLJSK CKRKVEN LIST. „Danicau izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za eelo leto 4 gl. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr., za četert leta 1 gl. 30 kr Vtiskarnici sprejemana za eelo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica' dan poprej Tečaj XL. V Ljubljani, 18. listopada 1887. List 46. Nočejo ne postave, ne imetja, ne vere! Med slavnimi okrožnicami, s kterimi Leon XIII papež kot poglavar katoliške cerkve podučuje svoje podložne, je zelo važna okrožnica, ki govori o najhujših nasprotnikih katoliške cerkve, o ,freimavrarjihw; razglasil jo je 20. aprila 1884. Stresel se je tedai ves framasonski svet, sikalo je peklo zoper Rim, grozilo je vse judovsko časopisje vatisanskemu čuvaju, ki si upa nasprotovati mogočnim milijonarjem, pred kterimi se tresejo celo vladarji; naravnost so mu očitali framasoni, da je vse izmišljeno, zlagano, kar govori v okrožnici o framasonih, kakor da bi oni spodkopavali veljavo posvetni in cerkveni oblasti. Toda laž ima kratke noge. pravi pregovor; to se je tudi tukaj skazalo. Leto pozneje, ko je bila razglašena papeževa okrožnica o framasonih, izšla je v Parizu debela knjiga z naslovom: Magonnerie pratique. — Spis v tej knjigi je bil namenjen samo najvišim framasonom, le njih vodnikom; a dopustil je Bog, da je prišel spis v roke tudi „nezapisanim", in da se je razglasila ta knjiga; to je najhujši vdarec, ki so ga dobili „freimavrarjiM odkar živi ta skrivna družba. V spisih namreč, ki so namenjeni za očitnost ali pa tistim udom, ki še niso dovolj vterjeni v framasonskih sleparijah, skrivajo framasoni svoje prave namene in zaterjujejo, da njih družba nima nič opraviti z vero, nič s politiko, mar da goji samo človekoljubje, da podpira le uboge reveže. Kader so pa „freimavrarski veljaki sami, takrat govore očitno in natančno povedo svoje namene. In ravno ta knjiga nam pojasnuje njih namene. Vredno se mi zdi saj nekaj njih zlobnih namenov in pripomočkov omeniti, da vidimo, kake pomagače ima satan na svetu, da se mi toliko tesneje oklenemo sv. katoliške cerkve in nje poglavarja, sv. Očeta, ki je stopil tej peklenski zveri na glavo. V omenjeni knjigi beremo: „Vsi bratje smo združeni zato, da se vojskujemo do smerti zoper kralje in katoliško cerkev z vsemi pripomočki brez prenehanja in brez usmiljenja; naš namen je, razdrobiti kraljevo vlado in zato najprej zatreti in"uničiti njeno poglavitno podporo: katoliško cerkev, ker potem nam še le zasveti prostost, enakost in bratovstvo!" Tedaj zoper kralje in cerkev katoliško je namenjen njih boj. Iz tega si lahko pojasnimo, zakaj da brezverci napadajo, smešijo in na laž stavijo le katoliško cerkev, druge pa pustijo pri miru, ker vedo, da druge nimajo do p idložnih nobene moči. Pa tudi kraljem gre tu za krono in življenje. In vendar kako čudno: mnogi kralji in kraljeviči sami so zapisani v to družbo, ki ravno njim grozi s smertjo; tako smo večkrat brali, da je nemški prestolo-uaslednik sam večkrat pozdravil kot predsednik framssone. ki »e zbirajo v shode po različnih mestih druzih dežel. Da bi j»ač skoraj pastirji io vladarji narodov spoznali, kam da meri ta zarota in da bi krepko podpirali katoliško cerkev, ki je edino zmožna temu peklenskemu zmaju streti sedmero glavo. Njim velja posebno sedaj glas božji: Et nune reges intelligite! Dalje beiemo v tej knjigi: Smertno sovraštvo in vedni boj prisegli smo trem velikim „zarotnim morilcem", nasprotnikom našim, namreč: postavi, imetju in veri, zato je naše geslo: Proč s postavo, proč z imetjem, proč z vero! OJ teh treh sovražnikov pa je najprej vera. ktero nam je zatreti; Oe je namreč padla vera, potem sta uam postava iu imetje izročena na milost in nemilost, ker brez vere nimajo kralji nobene podlage. Zoper te tri nasprotnike so nam dovoljeni vsi pripomočki po znanem Lojolovem reku: Namen posvečuje sredstva (kar je, seveua. gerda laž), beseda, pero, bogastvo, poduk, družina, družinske zveze, parlament, zvijača, sila. vse to nam je dovoljeno, da rabimo, če le pospešuje naše namene." — Kdor le količkaj pregleduje sedanje svetovne časnike, posluša govornike pri zborih, pogleda v mersiktere šole, v gledišča, zabavišča, pogosto s strahom spozna, da je v njih že ireimavrarski kvas: zares, skrajni čas je bil, da se je oglasil poglavar nezmotljive katoliške cerkve in svetu pokazal, ka*o daleč je že zabredel v propad po framasonih. Ta skrivna družba ima natančne obrede, s kterimi sprejema svoje ude od stopinje do stopinje; te obrede imajo pn, da ž njimi slepijo svet; v tej knjigi sami imenujejo te obrede „smešue neumuosti, ki pa »lužijo družbi za streho, pod ktero skrita zveršuje ložej svoje namene." Zato v družbo sprejmejo vsakega, ki obljubi spolnovati naložene dolžnosti, pa mu ničesar važnega ne razodenejo, dokler se niso popolno prepričali, da je zanesljiv na vse strani. Zato beremo v njih knjigi: Celo knezi in duhovni si izmislijo, da pristopijo k naši zvezi. Mi se jih ne branimo, ker jih potrebujemo; toda razodenemo jim svoiih skrivnosti toliko, kolikor spoznamo, da je potreba. Omenil sem že, da je pri tej družbi več verst, v ktere so ločeni framasoni; vseh je 33 in samo tisti, ki so v 33. versti, vedo za vse skrivnosti te družbe. — Kdor hoče n. pr. stopiti v 18. versto, se mora popolno odpovedati kerščanstvu, po obredu mora slovesno izreči, da ne veruje v Kristusa Boga, on mora najti, kakor pravijo. „iz2ubljeno besedo." Ta izgubljena beseda je: I N R I- To je bil napis na križu Kristusovem in pomeni po naše: Jezus Nazareučan kralj Judovski. Framasoni pravijo, da ni ta pomen resničen, da je torej to ri/guoljena beseda," ki pa uaj pomeni: „Igne Na tura Renovatur Integra," to se pravi: Mi hočemo natuio z njenimi „svetimi nagnjenji in strastmi," ktero sedaj kerščanstvo ponižuje, omadežuj« iu zatira, zopet preuoviti in očistiti. Če tudi pa so se tukaj odrekli kerščanstvu, vendar še vedno govorijo o Bogu, o „velikem zidarju sveta" in še le v 30. versti se odpovedo tudi tem imenom, tu se več ne govori o Bogu, ampak o ^perveni vzroku;" ne več o stvarjenji, ampak o ren.anaci)i;" ne več o neumerjočnosti. mar o rpo .er-nitvi duše v naročje pervega vzroka." Tako govori framason v 30. versti, imenovan „vitez kadoš." On priseže: Boj kraljem, duhovnom, katoličanom z vsemi mogočnimi pripomočki! Stene sobe, v kteri se to prisega, so prevlečene s černimi preprogami, kjer so naslikane z bodali prebodene mertvaške glave; pred njimi na desni leži kraljeva krona, na levi papeževa tijara, na grobu kot znamenje, da sedaj kralj in papež še vladata, a da jima framasoni že pojo nagrobno pesem ter ju Kmalu pokopljejo v grob — za vselej! Zakaj 1. 1789 je Francoska človeštvu oznanila njegove pravice, 1. 1889 bode pa Francoska človeštvu izročila njegove pravice — beremo v omenjeni knjigi. — To so nauki in nameni framasonov. Res, satan bi si ne mogel izmisliti hudob-nejših; skrivali so te namene do zadnjega; lepe so se delali pred svetom, zarotovali so svoje družnike, da ne smejo nič izdati; že učenec priseže, da si da raje prerezati vrat. kakor bi kai izdal; pomočnik obljubi, raje da pustiti, da mu iztergajo serce iz pers, nego da bi izdal skrivnosti, in mojster priseže, raje terpeti, da mu obisti uzamejo iz telesa, kakor pa da bi bil izdajalec pri društvu. Vse te strašne prisege niso nič pomagale, v vsej peklenski hudobiji se je sedaj po tej knjigi frama-sonstvo pokazalo svetu, pokazalo se vladarjem, da naj začno boj proti tej skrivni zaroti proti Katoliški cerkvi, da se ta boj kakor do sedaj krepko nadaljuje; kristjanom, da naj podpirajo svojo mater z deli lepega kerščanskega življenja; prav posebno pa z molitvijo, da naj veliko molijo v namen sv. cerkve. Kličimo torej goreče vsak dau po sv. maši s sv. cerkvijo: Ti pervak nebeške vojue. satana in druge hudobne duhove, ki hodijo po svetu v pogubo duš, z močjo božjo v peklensko brezno pahni! — Unija in razkol. ii. (Dalje.) Kako varovati Rusine po Mali in Beli Rusiji pri uniji? Ladislav III je vse storil, kar je mogel, da bi za to pot ogladil. Na spomlad 1. 1443 je izdal v Budi ukaz, ki je rusinskim škofom in duhovnom prisvojil iste pravice, kakor latinskim. L. 1504, 1543 in 1621 so to postavo vnovič poterdili in priporočali. Zunanje zapreke so bile tedaj odstranjene, rusinska duhovščina je vživala iste pravice kakor duhovščina rimskega obreda, Rusini so smeli obderžati vzhodnji obred pri službi Božji. Na vuanje so res tudi vpeljali unijo v Mali in Beli Rusiji. A s tem rusinski cerkvi niso mogli dati notranjega življenja. Te naloge ni mogel izpeljati Izidor, ker ni bilo v rusinski duhovščini apostoljskega duha. Rusinski svečeniki, živeči v zakonu po svojem obredu, so bili vdani časnemu življenju, potem pa še zelo nevedni. menihi rusinski ne veliko boljši. Tako je zaspala počasi unija in 1. 1520 je prišel na stolico v Kievu zopet odločen razkolnik. Prišli so sedaj za Poljsko žalostni časi verskega odpada na Nemškem. Iz Nemškega in Češ nega se je širil Lutrova kriva vera; samopašno<4t in ošabnost poljske gospoue je pot gladila. Po nemških naselbinah se je začela najprej kriva vera. iu je počasi poplavila vso Poljsko, ker le malo malokdo se ie zoperstavljal. Poljski kralj Žiga je varoval Alberta Braniborskega, ki je odpadel od katoliške cerkve in je spremenil nuhovno posestvo v dedno kneževino. Kako bridko se je to maševalo nad Poljsko in se še sedaj! (Bismark in 100 milijonov za raznarodenje.) Iz Poljskih okrajin se je širila krivovera na ru-sioske, kjer je nihče ni zaviral Svečeniki so bili pre-nevedni, da bi bili mogli vero zagovarjati, gospodo pa je mikalo cerkveno premoženje. V palatinatu Novgorod-skem je bilo 600 plemičev, in le 6 jib je ostalo zvestih katoliški veri. Le prosto ljudstvo je ostalo zvesto svoji veri, k večemu se je le sili vdalo; trinogov iu mučite-Ijev se ni manjkalo; kolikor plemičev. bilo jih je 100,000 toliko je bilo glasiteljev novega evangelija. Knezi so škcfe postavljali in odstavljali, ujih zgled posnemali so tudi nižji plemiči, ter so svečenike premest vali po svoji volji, kupčija s cerkvenimi posestvi — to jim je bila glavna reč. Edini, ki je branil še rusinsko duhovščino, je bil poljski kralj Sigmund I; na škofovski sedež v Chelmu se je vrinil plemič s soprogo. Sigmund ga je pregnal in sicer varoval cerkveno premoženje Njegov naslednik Sigmund Avgust pa se ni ustavljal uovotariji! Tako se je zgodilo, da so škofije dajali tistemu, kdor je največ obljubil; večkrat pa so se za škofije z orož em bojevali. Taki sad je obrodila nova vera med Rusini. Še le, ko je Sigmund III, goreč katolik, prestol zasedel, uastopili so boljši časi za Rusine. Najprej je katoliŠKo vero vterdil proti protestanštvu. ki se je bilo pod prejšnjo vlado zelo razširilo. Pri tem so ga posebno podpirali jezuiti, ki so veliko storili, da je zopet katoličanstvo zmagalo. Tudi ubogih Rusiuov se je usmilil. Jezuit o. Skarga je še pod vlado Štefana Batorija spisal krasno obravnavo o edinosti svete Cerkve. To je bil peivi korak k zedinjenju. o. Skarga je zmerno in previdno pot pokazal, kako se je ravnati. Sigmund III se je prizadeval zveršiti ta načert; podpirali so ga grof Zamojski, kardinal Jurij Radzivil in Maciejovski, latinski škof v Luzki. Rusinom na čelu je bil tačas knez Konštantin Ostrogski; imel je nezmerno premoženje, prihodkov na leto po več milijonov, 2000 plemičev mu je služilo, oborožil je lahko 15.000 mož in trikrat je sam Tatare nazaj zagnal. Volhinija je bila skoro vsa njegova, in patron je bil 600 cerkvam, mnogim samostanom in rusinski škofiji v Luzki. Njemu je poklonil o. Skarga svoje bukve. Od začetka je bilo videti, da hoče kralju vstreči; a stavil je take pogoje, da ni bilo mogoče jih spolniti, ker hotel je vse zavleči. Pa unija je bila vendar !e zveršeoa. Na sinodi v Brestu sklenili so rusinski škofje 1. 1590, da se hočejo od raz-kolniškega patrijarha ločiti; 1. 1591 so le-tam sprejeli unijo in 1. 1594 so jo podpisali. Poslali so poslance v Rim in te so unijo srečno zveršili 23. decembra 1595, med tem ko je knez Ostrogski hotel sinodo z orožjem --:I03 razpoditi. Klemen VIII je dovolil, kakor njegov »prednik Evgen IV v Floreuci. vzhodnji cerkveni obred, in kralj Sigmund III je enaao na novic poterdil postavo, da so rusinski škofje enakopravni latinskim. Ostrogski je delal ua vse kriplje z oooroženo silo zoper unijo, je škofe imenoval izdajalce, „ki hočejo nas pravoslavne izdati. Kakor mutaste pse." Iu res je bilo nekaj rusiuskih škofov pripravljenih, da so preklicali svoj podpis. Da bi bil kralja prisilil, poklical je vele-izdajalec kozake iz Ukrajne, ki so deželo opustošili. Nahujskal je tudi protestanško plemstvo zoper kralja. Tudi to vstajo so zadušili 1. 1607. L. 1608 je umeri nesrečnež, njegova vnukinja Ana je rekla, da je ob smerti želel zedinjenja s Cerkvijo. Njegovi otroci so pristopili h katoliški Cerkvi in njegova vnukinja je v Ostrogu, prejšnem glavnem sedežu razkolništva. vteme-lila sloveči jezuiški samostan. Tako je bila unija vsaj za veči del Rusinov rešena. Unija sklenjena v Florencu ni obstala, ker Izidoru ni bilo mogoče dobiti vrednih duhjvnov i/med Rubinov; sedaj pa so bili tako srečni, da je bil prenovljen velik (lel rusinske duhovščine, V to je izvolil B 'g sv. Joza-fata, slavnega mučenca Rusinov, združenih z Rimom. Janez Kunčevič je bil rojen v Vilui 1. 1580, in je pristopil pod imenom Josafat v tem mestu v samostan oo. bazilijancev pri sv. Trojici. V samostanu, ki je bil globoko propadel, vadil se je molitve in zatajevanja, ob enem se je resnobno učil, tako je postal sposoben braniti unijo. Njegov zgled je druge spodbudil, samostan v Vilni se je povzdignil in od tam je vstanovil dva druga samostana. Pridružil se je njemu vreden tovariš, Jožef Velamin Rut>ki. Ta se je izučil v gerškem zavodu v Rimu, je prišel v Vilno 1603 in je tam stopil v samostan sv. Trojice 1. 1607. Ko je umeri starček metro-polit Pociey, ki je bil pri osnovateljih unije in jo je 15 let brauil, jo Rutski postal metropolit. Sv. Jozafat je bil povzdignjen za poddružnega škofa v Polozku in za škofa v Vitebsku; 12. novembra 1617 je bil v Vilni za škofa posvečen. Oba sveta moža sta vzajemno delala in 1, 1620 je bila unija v Beli Rusiji slavno doveršena. Huji boji so čakali unijo v Mali in Rudeči Rusiji. Rutski je bil svečano zasedel stolico v Kievu. Oo. ba-zilijani iz šole sv. Jozafata bi imeli biti jedro, okoli katerega se imajo zbrati Bpreobernjenci. Prednika Antona Hrekoviča so zdivjani razkolniki 1. 1618 v Dnjepru utopili. Prebili so led, in so svetega mučenca v vodo pahnili, kriče: ti si unit in hočeš našo vero izdati. Ko se je hotel obderžati za led, odsekali so mu roke in zaničevaje rjuli: kliči papeža na pomoč! Valovi so odnesli utopljenca. Hudo se je godilo 1. 1620. Razkolniški patrijarh iz Jeruzalema je prišel v Kiev; hetroau kozakov Kona-Čevič je zbral glavarje razkolnikov v glavnem mestu Male Rusije v Kievu; odstavili so tam zediujene škofe in imenovali celo versto razkolnih škofov, ter ao bili posvečevani. Sigmund III je potreboval hetmana kozakov, ker so ob enem Švedi napadali kraljestvo. Kona-čevič je obljubil kralju 60.000 kozakov brez solda na pomoč, samo da zapusti unijo. Vendar se kralj ni udal, marveč je rekel, da raje umerje, kakor da bi privolil kaj tacega, kar je zoper voljo Božjo. Ves vihar se je sedaj razsul na sv. Jozafata, nasprotni rusinski škof Smotricki je naščuval množico zoper njega. Huje in huje je bilo; 12. novembra 1623 je bil Jozafat v Vitebsku neusmiljeno umorjen, truplo so onečastili in poslednjič v Dvini utopili. Šmert sv. Jozafata je unijo rešila; zlo-činstvo v Vitebsku je bilo sramota za razkol, a latincem je oči odperla in jih čudovito navdušila; kljubu vsem viharjem je obstala unija, dokler je obstala Poljska; ob času propada Poljske je bilo „12 milijonov Rusinov", ki so bili v zvezi z apostoljskim sedežem. S katoliško Poljsko je podlegla tudi unija ua Ruskem, le Rusini v Galiciji, v tako zvani Rudeči Rusiji, so ostali pri uniji. Vsakdo se še spominja, koliko hrupa je bilo takrat po časopisih, ko so jezuiti prevzeli novicijat pri oo. bazilijanih. Liberalci vseh barv so tačas živo pomagali — razkolnim Rusinom, ker v sovraštvu do Rima so si razkolniki in liberalci pravcati bratje. A vendar je vsakemu znano, komu ugaja tisti. Kdor dela med Rusini za razkol; ua to se je tudi videlo, ko so glavni hujskači potegnili na Rusko, kjer so dobili Judeževo plačilo. — S kakšnim ortžjeoi se bojujejo, je pač živi dokaz temu, da je tem rusinskim učeuikom Julianov koledar svetinja, katero da morajo skerbuo čuvati. Toda pojdimo dalje in poglejmo, kako »e je unitom pod Rusom godilo, kako se jim še godi. (Dalje nas!.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. (Jezuiti v Ljubljani in nekoliko o njihovem redu.) „Bela Ljubljana" je že precej očernela. Če je več katoliških redov in spluh katoliških duhovnov in naprav v kakem kraju in zlasti v kakem mestu, več je posebnih pomočkov, da se več duš pogubljenja obvaruj. Po posebni previduosti in dobroti Božji se je zdaj tudi majhna družbica čč. o o. jezuitov vselila v našem glavnem mestu. K cerkvi sv. Florijana v mestni fari sv. Jakoba so se namreč vselili čč. oo. jezuiti, to je, pet patrov in d^a redovna brata. Superijor tej družbi je deželi po prelepih šmarničnih govorih močno znani in priljubljeni P. Maks K1 i n k o \v s t r o m , drugi pa so znani gg. in pp.: Jan. Stare, Jožef Kos, Fr. Do-lij a k in Jožef J a kop s, ki je tudi znan iz duhov-skih vaj. Dva sta se nastavila pri sv. Florijanu (cesta na Grad št. 2.) Že v saboto. 12. t. m., drugi trije pa 80 prišli preteklo sredo z Doliue pri Terstu, kjer so obhajali ljudski misijon pri slovenskih teržaških okoli -čanih Kdor želi vedeti, kaj in koliko dobrega so storili čč. oo. jezuiti za našo kranjsko deželo, uaj bere v pSlovencu-4 od 21. t. m. Mi pa v bolje spoznanje tega prekoristnega cerkvenega reda podamo za zdaj to - le malo, kar tukaj nasleduje. Sv. Benedikt, še deček, videl je, kako lahkomiselno, razuzdano in pregrešno so živeli njegovi sošolc.. Bal se je, da bode tudi sam od njih okužen, zato je v samoto bežal, iu se posvetil samostanskemu življenju. Živel je v zatajevanji in na vso moč bogoljubno v duplini pri Subjaku. Kader pa je prišel zopet ua dan, je sijanje njegovih čednost kristjane k njemu vleklo od vaih strani. Naipervo so ga našli divjaški pastirji in so spoznali njegovo svetost ter bili močno ginljeui: nosili so mu časnega živeža, on pa jim je zato dajal dušne hrane nebeških naukov. Kmalo pa se je zbiralo sploh veliko ljudi od vsih strani k samostanom, ktere je Benedikt vstanovljal Tako je človeštvu uezmerne dobrote skazoval. V enem benediktinskih samostanov je kacih 1000 let pozneje sv. Ignacij opravil dolgo spoved, podaril viteško obleko ubožcu in se tudi on podal v samoto. Nasledek je bil taki, kakor pri sv. Benediktu: Bog ga je obdaroval s prečudnim razsvitljenjem iu duhovnimi darovi, da so ga ljudje jeli vsesploh spoštovati in so tudi pri njem mladenči se zbirali, ki jih ie izobrazil, vterdil v čednostih in novi jezuitovski red vstanovil. V ta namen je sam že pozno jel latinske šole obiskovati ter postal mašnik. Ta red pa ima v višji stopnji mimo druzih redov to posebnost, da ga vsi dobri in pošteDi ljudje ljubijo, vsi zanikami in hudobni pa sovražijo in preganjajo. Ignacijev red ima to opravilo in glasilo: „Omnia ad majorem Dei gloriam. — Vse v veči Božjo čast." kakor se je sam sv. Ignacij vse žive dni po sv« jem spreobernjenii natanko deržal tega pravila, tako se ga derži sploh njegov red — vse dela le v prid bližnjega in na Božjo čast. Ker pa satan Boga in Božjo ča*t iz celega serca sovraži: zato z neugasljivo jezo sovraži in preganja tudi jezuite. Ce tedaj kdo zoper jezuite hudo govori, bodite prepričani, da ta človek derži s hudobnim duhom in ni nič vreden, ali pa da je čisto neveden, za drugimi brezumno govori, kar sam ne ve. Iiedu jezuitovskemu na čelu je naj višji prednik, ki se imenuje general. Voli se za vse žive dni in stanuje v Rimu. Posamezue pokrajine imajo svoje krajnike ali provincijale, ki jih voli general na tri leta. Posamezni samostani in vstavi pa imajo svoje prednike, rektorje, superijore. Družniki redovni so duhovni, imajo pa tudi nektere neduhovne redovne brate ali fratre; kakor je večinoma po druzih samostanih. V šolah se veliko učijo; zato se jih krivoverci, razkolci in prosto-mišljaki zelo bojijo, ker jezuiti njihove laži pridno odkrivajo in zavračaio. Kdor pristopi v družbo, ostane dvč leti v novicijatu iu ko je posvečen za duhovna, ima poskušnjo še leto in dan, potem stori slovesno obljubo. Med navadnimi samostauskimi obljubami imajo tudi četerto: brezpogojno pokorščino do papeža oziroma misijouov itd. Namen tega reda je: goreča delavnost za zveličanje duš in za lastno vedno višji popolnost v veči Božjo čast, kakor sem že omenil. Pomočki k temu so: strogo vravnane duhovne vaje, natanko spolnovanje obljub, pridige in nauk v misijonih itd., pobijanje zm6t z besedo in pisanjem, spovedovanje, in zlasti poduče-vanje mladine. Toliko za zdaj; več pod drugim napisom še prihodnjič. Iz Ljubljane. (Oddajani darovi.) L. 1887. (Dalje.) 29. aprila 1887 v kn. škof. pisarno: za afrikanski misijon 154 gld. 30 kr.; med temi je 1) 15 gld., ki so prišli od 'Is. Praesidium-a; 2» hranilnična knjižica od pok. stoljnega dekana JurjaVolca, št. 26275, vredna 1. 1866: 199 gld. 9 kr., ki je bila namenjena za zamurčka, odkupljenega po misijouu, z imenom Juri Vole, ali pa za srednje-afrik. misijon. če mladenča ni. ali če je nevreden, ali pa ko bi bil celo odpadel. — Dalje za Sarajevske zvonove zopet 25 gld., in za varhe Božj. groba 42 gld. 29. aprila. Poslal P. Edmundu Hagerju v Solnograd 27 gld. za odkup Dahomejskih zamurskih otrok. — 5. majnika. Čast. gosp. župniku Stanislavu Šrancu 190 gld. 90 kr. za pogorelce na Godešiču. 17. majnika. G. misijonarju dr. Ferus-u za Danski misijon 65 gld. 18. majnika. Kanoniku dr. Jegliču v Sarajevo 11 gld. milošenj za misijoue in 22 gld. 20 kr. za intencije. 23. majnika. Dr. Ferus-u za Danski misijon zopet 64 gldM in 28. maja v novič 15 gld. 17. rožnika. Poslal v Adrijanopol 120 gld. čast. prednici usmiljenih sester S. Angeli Poje v velikih potrebah za ondotne redovne sestre in njih šole (vmes 100 gld. g. B. namenjenih za naj potrebniši misijone). 21. rožnika. Poslal po čč. oo. ljubljanskih Lazaristih misijouarjem v Solun za intencije 17 gld. 20 kr. in 16 gld. a ondotne misijone. 12 jul. Č. g. župnik Stan. Šrancu zopet 63 gld. za pogorelce na Godešiču. (Dalj* bms).) Dob, 14. nov. Ljuba „Danica"! rada prejemaš ia naznanjaš poročila o raznih cerkvenih slovesnostih, ki se veršijo v naši mili domovini, ter se dogodbe ohranijo domovini; zato se nadjam, da tudi uastopnih verstic ne boš odvergla. Tri prelepe svečanosti obhajala je Dobska fara v tekočem letu. Pervo, ko so 16. julija delili milost-ljivi knezoškof zakrament sv. birme, in ob enem pervo sv. obhajilo otrokom; drugo 28. avgusta, ko je prečast. gospod špirituval Janez Flis blagoslovil novi veliki in stranski altar tukajšne podružnice na Kertiui, katera je izverstno izdelal v gotiškem zlogu dobroznani g. Vurnik iz Radolice; in tretjo svečanost obhajali smo zadnjo nedeljo, ko smo praznovali patronsko opravilo sv. Martina, ter 8ta bila pri tej priložnosti blagoslovljena dva nova stranska altarja v farni cerkvi, tudi prelepo delo imenovanega g. Vurnika. Posebno povzdignila sta to svečanost prečastita gospoda, prelat dr. Andrej Čebašek in kauonia Anton Urbas. katerih pervi je blagoslovil altarja, ter je potem v živem in preserčnem govoru se spominjal farnega patrona sv. Martina, njegove ljubezni do bližnjega in pohlevne krotkosti; posebno pa je spodbujal farmane s prepričevalno besedo, kako naj častijo svetnika v danes blagoslovljenih stranskih altarjih, sv. Mihaela nadangelja, in sv. Jožefa; kazaje jim na eni strani zmagovalni boj sv. Mihaela, in spodbujevaje jih k stanovitnemu boju zoper trojnega sovražnika našega zveličanja; na drugi strani pa jih je spominjal sv. Jožefa, ki je bil varh sv. Družine, je varh sv. kat. cerkve, in bo gotovo tudi mogočen varh onim, ki se bodo zaupljivo zatekali k njemu, iskaje pomoči v svojih stiskah. Na to je preč. g. kanonik Ant. Urbas imel slovesno sv. mašo. — Res lepa slovesnost, za katero se je radostno zanimala vsa fara, in ki je privabila premnogo občinstva, ne le domačih, marveč tudi iz vsih sosednjih duhovnij. Ne moremo si kaj, da ne bi se tukaj očitno zahvalili našemu prečastitemu gosp. župniku, ki tako neutrudljivo sKerbijo za olepša nje naših hiš Božjih, ter iz serca želimo, da bi Vladar nebeški jim popolnoma vterdil zdravje, katero jim je močno spodkopal nesrečni padec v dan sv. Roka, ali hvala Bogu obernilo se je prav hitro na bolje, — da bodo doveršili še ono, kar nameravajo v večjo čast Božjo. V Komendi se je od 3—12. t. m. obhajal sveti misijon. Ljudstvo je bilo za to sveto opravilo močno vneto, pri pridigah pazljivo in ginieno; cerkev je bila ves čas natlačena domačih, pa tudi nekoliko tujih obiskovalcev. Spovedanih in obhajanih je bilo okoli 2100. Bog daj, da bi ljudje v svojih dobrih sklepih, ki so jih delali med tem časom, tudi stanovitni ostali! Očitno pa tukaj izrečem priserčno zahvalo in pri-poznanje v imenu svojem, kot tudi tukajšnjih ključarjev, občinskih predstojnikov in vsih farmanov čast. gg. misijonarjem za njihove izverstne pridige in neutrudljivo delavnost, ob enem pa tudi uuim trem gospodom, ki so ves čas pri spovedovanji pomagali. M. Tavčar, župnik. Peš-potovanje z Juga skoz Slovenijo v Rim. Dragi in mili bratje, katoliški Slovenci! znano mi je, kako radi čitate in čujete naznanila potopisne, osobito o znamenitih in svetih krajih, ter velikih svetišč Božjih na zemlji. Mnogo slovenskih blagih časopisov in knjig je, v kterih so opisani sveti kraji v Rimu in drugi zname-niteji v Italiji. Večkrat ste čitali in čuli o njih, ipak še vedno radi to čujete in čitate. Evo, dragi! ovdje Vam podam potopisne čertice iz dnevnika pisanega na potovanju v Rim in o bivanju tam in v muogoverstnib znamenitih mestih. Upam, da bode mnoge zanimivslo osobito opisovanje peš-potovanja; kajti opisovani bodejo takovi kraji, svetišča in dogodbe, ki v dosedanjih enakih potopisih niso poznamnjani. Ker smo še na tem svetu v umerljivem telesu z neumerlo dušo; toraj bodo v tem potopisu omenjene reči za dušo in za telo, za čas in za večnost. Sedaj, predragi, prosim vas, sledite me v duhu na peš-potovanju in romanju na slavne kraje velikih in znamenitih svetišč Božjih v Rimu in drugod po Italiji. Angeljsko nedeljo, 29. avgusta 1886, sem se podal na pot pod varstvom blažene Device Marije brez madeža izvirnega greha spočete, kraljice sv. rožnega venca; sv. Jožefa, sv. Frančiška Seraf., in sv. Antona Pad, pod zaštitništvom sv. nadangelja Rafaela. Prenočil sem v Rajhenburgu na slovenskem Stir-skem. Tu se mi je pridružil redovni brat A. G., ki si je tudi izvolil peš hode romati v Rim. 30. avgusta zarano v jutro, priporočivši se Najsvetejšemu v župnijski cerkvi sv. ap. Petra v Rajhenburgu, prepeljeva se preko Save in ideva cestom poleg naše slovenske reke. Popoldne dojideva v terg Radeče dolenje Kranjske. Obiskanje Najsvetejšega v presv. Zakramentu v tukajšni župnijski cerkvi sv. ap. Petra. O sv. apostelj Peter, sprosi nama milost, da bi s ponižnim in skesanim sercem, z živo vero potovala k tvojemu grobu v tvoji sv. apohtoljski stolici. Od tod dalje po divje romantični soteski za Savo do Hrastnika. Tu stopiva v mešani železnični vlak in se peljeva do Zaloga pod Ljubljano. 31. avgusta. Pot od Zaloga po lepi ravniui medju blagonosnim poljem, k Devici Mariji v Polju; tu je čedna, prijazua in lepa hiša Božja in blažene Device Božje Matere v nebo vzete. Mnogo predstav slavnega v nebo vzetja Device Marije sem že vidil. ali tako iz-verstnega, lepega, vzvišenega in umetno rezbarskega dela še nikjer ne, kakor je tu omenjena velečastita predstava v vel. oltarju. Vse v cerkvi je snažno, častitljivo in prav dostojno vravnano. Bila sva v tej prijetni cerkvi pri najsv. daritvi sv. maše. (Dalje nasl.) Iz redov sv. Frančiška Asiškega. Obravnava se. da se cerkveno med svetnike pri-štejeta čast. služabuika Božja: Teofil Kurtenski, mašnik iz reda manjših bratov „de observantia," in Alojzij od presv. Križanega, mašnika manjših bratov Alkantarskib na Napolitanskem. — Prečast. P. Jeronim Monte- S. Savinski, apostoljski prefekt gornje-egiptovskega misijona, je vsled ponavljavnih prošenj tega opravila po Propagandi rešen, in 9. kim. t. 1. je uovi apost. prefekt za ta misijon izvoljen preč. P. Frančišk Zanobi, iz okrajine Tuscije. V Argentinski republiki v Ameriki je ondotni gvardijan č. P. Kvirik Porreka od civilne oblasti 18. avg. t. 1. bil odlikovan z veliko zlato svetinjo za zasluge ob času azijanske kolere. Svetinja tehta kacih osem rezi (unc) in ima na eni strani lastnopis čast. patra s čersami iz drazih kamnov, in na okrog napis: „La virtud tiene su recompensa" t. j.: „Čednosti plačilo Rio Cuarto. Republica Argentina. Na drugi strani pa: »Colera de 1886—87." QUAESTIO LITURGICA. DE BENEDICTIONfBUS. Parochus quidam aetate confectus quum prohibe-retur quominus sese conferret ad suos paroeciauos ut benedictiones quas ipsi postulabaut impertiret, nec simul copia alterius sacerdotis esset. consueverat delegare clericum lectorem qui benediceret vineis. frugibus, ali-i«que rebus, necnon agnis et ovis diebus Paschalibus. Hinc apud Episcopum accusatus. ab eoque acriter re-prehensus, ut seipsum excusarest usus est verbis quae Pontificale Romanum habet in § De ordinatione lectoris: nLectorem oportet. . benedicere panem et omnes fructus novos;" simulque citavit cap. XVII sessionis XXIII Cone. Trid.: Ut sanetorum ordinum a diaconatu ad ostiariatum funetiones ab Apostoiorum temporibus in Ecclesia lauda-biliter receptae. et pluribus in locis aliquandiu inter-missae io usum juxta sacros revocentur. Quaeritur itaque: 1° Undenam ortum habuerit. et utrum semper viguerit apud christianos consuetudo benedicendi frugibus, vineis, aliisque vietualibus. praesertim agnis et ovis Feriis Paschalibus? 2° Quaenam istarum benedietionum natura existat, et an committi possint clerico lectori etiam in hodierna Ecclesiae disciplina? 3° Quid dicendum sit de auetoritate Concilii Tri-dentini quam Parochus pro sua agendi ratione defen-denda usurpavit? SOLUTIO. Ad I. Antiquissimam fuisse consuetudinem atque ab ipsis Ecclesiae primordiis repetendam benedictiones illas omnes, de quibus in času est sermo, peragendi, vix in dubium revocari potest. Imo quod attinet in primis ad fru-geset vineas. apud omoes populos etiam vetustissunos usus invaluit, primitias fructuum terrae Numiui olTerre, idque expre8se in ritibus Mosaicae legis praecipitur. Origo autem benedicendi vietualibus ab ipsius Christi Domini exemplo optime derivari potest, qui, ut io Sacris Evaugeiiis legitur, Deo Patri gratias agens pluries panem bene-dixit Insuper pasehalis agni benedietio iu Ecclesia excepit priscum illum Judaeorum riturn comedendi agnum de quo in Exodo fit sermo, idque io menteiu nostram pariter revocat coenam illam quam ultimo Christus cum suis Apostolis celebravit, praesertim quum ipse Dominus noster agni illius figura existat. Tandem quoad bene-dietionem ovorum in antiquis Ecclesiae monumentis hujus rei memoria permanet. ex quo abusus aliquando processit comedendi ex iis ipsa die Sabbati hebdomadae majoris hujusinudi cibum, quod merito reprobavit tum Occidentalis tum etiam Orientalis Ecclesia. Au II. Benedictiones quas Ecclesia adhibet duplicis generis sunt: aliae enim res beuedictas ita saeras effi-ciunt, ut hae non possint deinceps in communes usus converti nisi forte formam suam prius amiserint; aliae autem vere et proprie res beuedictas non constituunt saeras. sed solum gratiam aliquam a Deo pro iis implo-rant. Primi generis certe sunt benedictiones utensilium sacrorum, olei infirmorum, aquae etc.; alterius vero illae quae effunduntur super sponsis. domibus, armis, necnon eae de quibus casus bic noster loquitur. Porro priores solius fere Episcopi propriae sunt, secundas vero ut plurimum simpiex etiam sacerdos peragere potest; prout nempe disciplina Ecclesiastica, a qua omoes istae benedictiones ex toto procedunt, sapienter constituit. His positis tum pontificale Romanum, tum Rituale dum enu-merant et explicant omnes benedictiones, nonnisi Episcopum et presbyterum tamquam ipsarum ministros agnoscunt, nec ullam de clericis interioribus mentionem __:*e dolga, če v tekočem zadobljene mile daiove odštejemo, okoli 22U39 gld., t. j. 22 tisuč, 39 goldiuarjev. Dobrotniki, usmilite se! Težko je breme za nas; odvzemite ga nam po svoji moči! Presveto Serce Gospodovo Vam bo Vse po-vernilo! Ign. Bohrnf euperijor. Iz Ljubljane. Govore večerne v katohški družbi je preteklo siedo pričel milgsp. prošt dr. Anton Jarc. Tvarina je bila silno ginljiva: „o gobovih na Havajskih otocih."— Rek prihodnjemu govoru: „Strela z jasnega!" -J- Gosp. France Levstik, c. kr. pisavec v licejski knjižnici, učen filolog, je po dolgem bolehanji, večkrat previden 8 svetimi zakramenti za umirajoče. umeri IG. t. m. ob 9. dopoldne. Bil je Slovenec bistrega uma, toraj toliko bolj jasno, da se je pripravljal na smert in sodbo z vso resnobo. Blizo do zadnjega se je 88. zakramentov pridno vdeleževal, cerkvene opravila obiskoval tako, da se sme reči, da je bila cerkev njegov priljubljeni kraj. Ako je v mladih letih ktero odveč zapisal, upajmo, da mu je Bog odpustil. Naj mu sv6ti večna luč! Angeljeek, otrokom učitelj in prijatelj. Izdaje Ant. Keržič. Te malim tako močno priljubljene knjižice je ravnokar prišel na svitlo tretji zvezek, ki ima zopet lepo zbirko mičnega in koristnega blaga. Posebuo bodi omenieno: Papež zlatomašnik na 12 straneh; — Sv. Nikolaj s podobo (Parkeljna); — Per ve jaslice — tudi s podobo; 8 izgledov pervega sv. Obhajila; — Križi in težave otročjih let ter povest o novem krajcarji." Sploh vsa knjižica je zlata knjižica, zlasti pripravna tudi za ..Miklavževe darila" in za „bo-žičnice." Cena je 12 soldov. Maribor. Milgsp. Ignaciju Orožnu, dekanu stoljnega kapiteijna. ko presvitli cesar podelili red Ž3-lezne krone. V Uraden sta bila preteklo nedeljo posvečena čč. gg.: Beno vitez Močnik in Ivan P a vee, benediktinca v Admontu; pervi je sin našega r. rojaka vit. Močnika, znanega matematikarja. V Goriški nadškofiji: J. Tuni. kanonik in peniten-cijar pri stolnici, imenovan je stolni školastik. Udje škofijskega sodišča za zakonske zadeve so imenovani preč. gg.: Andrej Jordan, predsednik; častni kanonik Andrej Marušič; korar Štefan Kafol; profesor teologije dr. J. Gabrievčič: Dom. Alpi; dr. A. Gregorčič; dr. A. Mahnič; dr. Franc Sedej, Tomo Černi; in špiri-tuval Anton Červ Razne duhovske spremembe. Na uuiverzi v Pragi je letos 280 bogoslovcev (lepo število). V Bernu je v semenišču 150 bogoslovcev. V Litomericah je v semenišču 124 bogoslovcev, to je. tki Nemcev in 58 Čehov. V Soluogradu je letos 53 bogoslovcev. V Lincu je 110 bogoslovcev, in v deškem semenišču 177 dijakov. V Celovcu 24 v I. letu, vsih je 55; v deškem semenišču je 00 dijakov. V Vratislavu (Brezlav) v avstrijskem oddelku škofije je zapisanih: 1 v 4 leto, 1 v drugo, njih 11 v pervo leto bogoslovja. V Trientu je v pervem letu 28 bogoslovcev, med temi ie 11 Nemcev, drugi so Italijani. V Briksnu je vsih bogoslovcev 115. in sicer jih je v pervem letu 30. v drugem 34, v tretjem 29. in v četertem letu 22. V Mariboru je pristopilo 15 bogoslovcev. V Ljubljani pa nekaj čez 30. V Bo8ui je 9 samostanov s 230 redovniki, kteri Gskerbujejo 96 dubovuij. V Hercegovini sta 2 samostana in preziaanca s 47 redovniki (deloma patri, deloma fratri) za oskerbovanje 20 duhovuij. Svetni duhovni so na treh farah; stolni kapitelj v Sarajevu šteje 4 kauonike. Največe pomanjkanje duhovnov je v škofijah: Poreč — Pola. Terst, Celovec, kjer je tretjina služb izpraznjenih. V Ljubljani lepo število bogoslovcev daje upauie, da bode v kakih desetih ali petnajstih letih dovolj duhovuov ter da bode nehalo dozdaj zelo občutljivo pomanjkanie duhovnov. Iz Amerike je 14. t. m. prišel tudi čast. g. misijonar Jan. Pavlin, doma s Podbrezja. — Duhovske spremembe. V Przemislu (Galicija) je dr. Jak. Glazer, Can. Assesor iu Refereudar, stolni župnik in penitencijar za sufragau-šKofa posvečen. Iz Dunaja je jezuit č. P. Stare prišel v Ljubljano, in na njegovo mesto prišel je P Carl Grof, ki je bil poprej špirituval v Laiocu. Fraučiscani: P. Martin Lutz postal je gvardijan v Gradcu; P. Reno Šinid postal je provincijal-komisar za Štajersko: P. Fr. Knčan in P.Primož Čuček prideta od sv. Trojice v Gradec: P. Brnon \Yeis postal je kaplan v Graiicu: P. Marcel Šac je vikar v Gradcu; P. Jak. Praksmarer pride v Gleiheuberg. Kapuciui: P. Otokar Cejan pride iz Celja v Lip-nico; P. Beda Korge. iz Lipnice v Hartberg; P. Peter Neureuter iz Lipnice v Wolfaberg: P. Alojzij Aslaber iz Hartberga v Lipnico; P. Janez Respet iz Švamberga v Celje: P. Lambert Lancuner iz Celovca v Švamberg. Dobrotni darovi. Za ubožne dijake: Čast. g. G. 5 gld. — Čast. g. župnik Jan. Karliu 5 gld. — Zlatomašnik prečast. g. žuj>u. Karol Tedeschi 10 gld. — Čast. g. župnik Anton Jamuik 4 gld. — Neka dobrotnica 40 kr. — „Za duše v vicah" 10 gld. — N. N. 5 gld. - Čast. gosp. kapi. Tom. Potočnik 3 gld. (za eneg* podpiranih). — „Inter-nus" 1 gld. Za sv. Detinstvo: Matija Strija in tovaršice 8 gld. 70 kr. va odkup poganskega otroka. — Čast. g G. 5 gld. — Iz Smartina pri Kr. po čast. g. župniku 24 gld — , Za duše v vicah" 100 gld. Za sv. Očeta: Šmarjeta po čast. g. župniku Jan. Volčiču 16 gld. - M B. iz Semiča 5 gld. (za kelihe). — Čast. g Andr. Zaman 5 gld. (za kel.). - Neka pobožna družina 50 gld. (zlato mašo). — Škofja Loka — darovanje v farm cerkvi za 501etnico sv. Očeta Leona XIII — 140 gld. po preč. g. župniku BI. Šokliču (odd. v kn. škof. pisarni). — Fara Zasp po čast. gosp. župniku Fr. Jerebu 13 gld. 4 kr. (za zl. mašo). — Preč. g. dekan Ant. Aleš 5 gld. (/.a kel.). - N. N. 10 gld. — Št. Rupert pri darovanji 40 giu. po preč. Al. Koširji. — Iz Šmartina pri Kr. po čast. g. župniau A. Klemenu 34 gld. 89 kr. (za zlato mašo). — Soroški farani i501etnico) po č. g. župniku A. Jamniku 41 gld. Za uboge s točo poškodovane Dolenjce: Čast. g. župnik Martin Narobe 2 gld. — Iz Leskovca pri Ker-škem cerkveno darovauje pu. g. dek. dr. J. Sterbencu 12 gld. 80 kr. — Zbirke po č. g. župniku A. Lušinu 5 gld. Za bratovščino za duše v vicah: V. Z. 2 gld. — Iz Velesovega 1 gld. Za bratovšino sv. Leopolda: Iz Šmartina pri Kr. 3 gld. 12 kr. Za bandero N.lj.G. presv. Serca: V. Z. 4 gld. Za Knježaško z ognjem oškodovano cerkev: Iz Planine F. R. t gld. Za misijon v Bulgariji: Č. g. župnik Mart. Narobe 2 gld. Za afrikanski misijon: Iz Kraujske gore farani 3 gld Za razne misijone: „Za duše v Vicah" 50 gld. Za Bulgarijo: N. N. 10 gld. Za Danski misijon: N. N. 10 gld. Za duhovne vernivŠe se iz razkolstva o Cariaradu: N. N. 10 gld. Za dr. Jegličeve naprave: N. N. 20 gld. Za misijone: N. N. 60 gld. Za Don-Boskov misijon v Torinu: N. N. 10 gld. Za kat. misijon pri Jaffi: N. N. 10 gld. Pogovori z gg. dopisovalci. Br. Mar. Alph. v Z.: „Popotvanje perpedes" ima veliko pšeničnega zernja v sebi in je dobro za naznanila v časnikih ; za knjigo pa bi bilo preveč poversno. Bode se prav dobro porabilo: lepa hvala! — Posebno vstreženo bode tudi z dopisi o „zlati raaSi"; prosim torej: mož - beseda ! Serčen pozdrav in srečno pot! Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskani in založniki: Jožel Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.