PRERAZKOŠEN IN PREDRAG PROJEKT ŠIRITVE ŽAL

Žale, tihi problem Ljubljane
V zadnjih letih se je veliko govorilo o osrednjih komu-naloih problemih Ljnbljane. To so centralna čislilna napran Zalog, centralna sanitanu deponija Barje, To-pUraa. Grad in njegovo pobočje. Malo ali skoraj nič pa ni bilo slišati o problemu okopavanja na osrednjem IjuMjanskem pokopali&u Žale, kjer je sedaojega ureje-oega prostora le ie za eno leto.
Seveda je ta problem Ljubljane že dolgo znan in so ga začeli reševati pravi čas. Izvršni svet mestne skupščine je že leta 1981 razpisal anonimni republiški natečaj za urba-nistično arhitektonsko ureditev in širitev Žal in je investi-tor Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Žale piavočas-no pridobil projekt za gradbeno dovoljenje in delno projekte za izvedbo. Vse bi teklo po načrtu, te se pogoji financiranja v teh letih ne bi tako bistveno spremenili. Tako pa so na Komunalni skupnosti ljubljanskih občin ugotovii, da bo širitev pokopališia proti Gramozni jami (najcenejša možnost) zahtevala vsaj dvakrat več finanč-nih sredstev, kol so dosedanja predvidevanja. Da bo zaradi odločitve za arhitektonski in ne krajinski tip poko-pali&a tega tudi rnnogo težje in zahtevneje in z več zaposlenimi kasneje vzdrževati. Ugotovili so tudi, da Komunalna skupnost, kljub povečanim virom sredstev, tega programa izgradnje Žal ni sposobna realizirati.
Po nafitih naj bi pokopaliSče šinli v osmih tazan vse oo
leta 2034. Prva faza ima dve etapi. V prvi etapi naj bi
pridobili prostor za 1782<robov, kar bi zadostovalo za nekaj več kot dve leti. To delo naj bi dokončali do 1. novembra 1988. Po ocenah iz letošnjega avgusta znašajo investicijski stroški 6,453 milijarde dinarjev, kar pomeni 2,9 milijona za en grob. V tej številki še ni upoštevana inflacija, kreditni pogoji in cene izvajalcev. Ne smemo pa pozabiti tudi dejstva, da bo gradnja trajala 40 let, kar pomeni, da bo potrebno- permanentno zagotavljanje sredstev za vse nadaljnje faze, kar zahteva trden sistem-ski vir financiranja.
Na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev komu-nalne skupnosti ljubljanskih obfin, ki je bila prejšnji mesec, so delegati ugotovili, da Komunalna skupnost teh investicijskih stroškov ni sposobna realizirati. Zavezali so Komunalno podjetje Ljubljana, da pripravi ustrezne reši-tve širitve Žal v skladu z urbanističnimi zasnovami in razpoložljivimi finančnimi sredstvi ter da izdela spora-zuin med Komunalno skupnostjo ljubljanskih občin, mestnim izvršnim svctom, Ljubljansko banko, Stano-vanjsko komunalno banko, občino Bežigrad, skladom stavbnih zemljišč in njimi. Sklenili so tudi, da je treba s problematiko širitve Žal seznaniti mestni izvršni svet, mestno konferenco SZDL in ljubljansko javnost.
SLAVKO GERLICA