Gerkvene zadeve. t Josip Marn, predsednik Matice Slovenske. Ze zopet obžaluje Slovenija britko izgubo vdanega sina ter plaka na prezgodnji gomili velezaslužnega Josipa Marna, ki je posvetil bil vse svoje moči Bogu in narodu slovenskerau, ki je gorel vse svoje življenje za besede, besede svete: »Vse za vero, dom, cesarja«. Da, blagi Josip, Ti delal si kot malokdo! Zvesto si delal, nobenega truda se nisi vstrašil ter pokazal svetu, kaj se pravi za narod delovati. Bil si uzor pobožnega duhovnika, uzor vrlega učitelja. požrtvovalnega domoljuba. V resnici tudi o tebi veljajo besede: ,,Kar sil ti dalo je nebo, Posvetil ti si vse mladini, Posvetil vse si domovini". Doma je bil Josip Marn v krasnej Štangi nad Litijo, kjer se je 13. marcija 1832 narodil. Ze v zgodnji mladosti so kazale izredne duševne zmožnosti raalega Marna, da ga je Bog za kaj višjega namenil. Zato pošljejo stariši probujenega dečka v latinske šole v Ljubljano in tu ni samo napredoval v svetnih vednostih, temveč rastel tudi v ljubezni do Boga od dne do dne. Kaj ne, posnemanja vreden izgled slovenskega dijaka! Že zgodaj se je sodilo, kam se bode obrnil mladenič po dovršenih šolah. In res, ko je prebil leta 1851 srednje šole, vstopil je v duhovno semenišče, ker tako mu je velevalo srce. Vesel in ponosen na to, da je na poti, ki ga vodi v svetišče, podal se je Marn v bogoslovje, katero ga bode pripravilo za duhovski stan, za sian, ki je tolike važnosti za izomike slovenskega naroda. Naglo mu je tukaj potekal čas vestne priprave in prišel v njegovem življenju velevažen trenotek, ko so ga škof 1855 posvetili v duhovnika. Poln navdušenja za sveto stvar, podal se je Marn obdelovat vinograd Gospodov, in prva postaja, katero so mu odkazali višji pastir, bila je Horjul. Vendar samo do 1857 je v Horjulu ostal. Tega leta je prevzel na ljubljanskih latinskih šolah poduk iz veronauka in slovenščine. To pretežavno služho je opravljal vspešno celib petintrideset let. Njegovi tovariši so ga visoko cenili in spoštovali, a dijaki ljubili kot svojega očeta ter so ga tudi v poznejšera svojem življenju ohranili v najboljšem spominu. A Marn je tudi zaslužil to Ijubezen, kajti ni bil svojiin učencem samo v šoli izboren učitelj, skrbel je tudi zunaj šole za-nje ler jih je podpiral, kjer je le mogel. Slava lakemu učitelju! Ali Marn ni deloval za svoj narod le z bpsedo, temveč spisal je Slovencem tudi dobrih, učenih knjig ter je obogatil njihovo slovstvo z neprecenljivim ».ležičnikom«, s kratko staroslovensko slovnico. Pošiljal je svoje spise »Danicu, podpiral »Vedeža" in slovensko »Bčelo«, bil sotrudnik pri svetem pismu ter priobčeval svoje razprave v »Učiteljskem tovarišu«. A najbolj je skrbel za »Matico Slovensko«, katerej je bil ustanovnik in neumoren sodelovalec do svoje smrli. Leta 1887 so ga izvolili za predsednika. Ves svoj prosti čas je zadnja leta posvetil temu važnemu zavodu ter modro vodil njegove zadeve. Plodonosno Marnovo delovanje priznale so tudi vrhovne oblasti. Leta 1387 se je Marnu podelila uasl konsisiorijalnega svetovalca, a leta 1890 bil je imenovan za častnega kanonika. Enako tudi svetni oblasti niso ostale prikrite Marnove zasluge pri vzgoji mladine. Presvitli cesar so mu podelili vileški kiiž Franc-Josi- povega reda o priliki, ko je stopil v pokoj. Dne 4. oklobra 1892 se je vršila v dvorani ljubljanskega gimnazijalnega poslopja redka slovesnost, pripelo se je namreč Marnu na prsi dobrozasluženo znamenje najvišjega priznanja njegovih zaslug. A krnalu potem je začel Marn bolehati. Lotila se ga je vodenica. Z največjo udanostjo v voljo božjo prenašal je svojo bolezen ler je bil vsem, ki so ga obiskali, v spodbuden izgled. Najljubše berilo zadnje dni mu je bila prelata Kosarja »Nebeška hrana«. Tako se je Josip Marn pripravljal kot veren kristjan za pot v večnost. Poklical ga je Bog iz te solzne doline v nebeško domovino dne 27. januvarija, ob 10. uri dopoldne. Marna ni več, ves narod toči solze po možu, možu plemenitem, kakoršnjib Slovenci le malo štejemo. Postavil si je s svojimi deli trajen spomin in slovenski narod se ga bode vedno spominjal s hvaležnostjo. Res o njem veljajo besede svetega pisma: »Moder človek si pridobiva med svojim Ijudstvom čast in njegovo ime bo živelo vekomaj.« Mili darovi za dražbo vednega oeščenja: Sv. Marko niže Ptuja 12 fl., Sv. Peter niže Maribora 16 fl., Pernice 7 fl. 12 kr., Sv. Marjeta niže Ptuja 14 11., Hajdina 16 fl. 50 kr., Studenice 10 fl. 63 kr., Nazarje 5 fl. 4 kr., Ljubno 13 fl. 20 kr., Rečica 5 fl., Luče 1 fl. 50 kr., Šmarje 7 fl. 50 kr., Konjice 51 fl., Prihova 17 11. 40 kr.