PoStnlna plačana T gotovini. Leto XIX., št. 59 Upravništvo. Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 3126. Tnseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje- Kocenova ulica 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78 180 VVien št 105241. L]ubl]ana, sreda 16. februarja 1938 Cena ž Di« Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25. . Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5. telefon 3122 3123. 3124 3125 3126. Maribor. Grajski trg št. 7, telefon št 2440. Celje, Strossmaverjeva ulica štev. 1. telefon št. 65 Rokopisi se ne vračajo. V Rimu pripravljajo važne odločitve Rim, 15. febr b. Kakor se doznava, se je Mussolini podal na svo]e posestvo v Rocca delle Caminate. Ker se to zgodi navadno le tedaj, kadar pripravlja kake važne odločitve. sodijo v tukajšnjih poučenih krogih, da je njegov odhod v zvezi z nekaterimi perečimi mednarodnimi problemi, 'zmed katerih navajalo zlasti Schuschniggov sestanek s Hitler' ?m ter problem a n s 1 eško- italijanske-ga zbližanja. Kakor znano, ie za 4. marec sklicana seja \elikega fašističnega sveta. Na dnevnem redu i? tudi vprašanje italijanskih odnošajev z Anglijo in španski problem. Egiptski km &d posetil Turčijo Carigrad, 15. febr. d. Zunanji minister Ruždi Aras bo v začetku marca odpotoval v Kairo, kj -r bo podpisal nedavno f?k'enjeno turško-egiptsko prijateljsko pogodbo. Kakor zatrjujejo, bo ob tej priFki v imenu predsednika republike pova.b 1 kralja Faruka na obisk v Turčiji. Pričakujejo, da bo egiptski kralj povab-lo sprejel in da bo prišel v Ankaro sredi meseca maja. Na povratku iz Ankare se bo kralj Faruk ustavil za dva dn v Atenah, kjer bo obiskal grškega kralja Jurija. k »Djumhurijet poroča, da bo predsednik turške republike. Kemal Atatiirk, po-leti odpotoval v inozemstvo in da bo ob tej priliki obiskal v Solunu muzej, nameščen v hiši. kjer je b i rojen. Eden © demokraciji PRED VAŽNIMI DOGODKI NA DUNAJU V zvezi s spravo med Dunajem in Berlinom napovedujejo preosnovo avstrijske vlade, v katero vstopita dva Hitlerjeva zaupnika m Angleški zunanji minister F.den je v Bir-minghamu govoril angleški mladini o na-ogah angleške diplomacije Dotaknil se je tudi nekaterih ideoloških problemov naših dni in rned drugim dejal: »Demokracija ima svoje posebne cilje, ki jih skuša doseči s svojim' posebnimi metodami To ne pomen; seveda mf umika ti iti antagonizma napram drugim državam. Prijateljstvo med demokracijami in diktaturami ne sme postati nemogoče Za svojo oseho verujem celo v nasprotni pojav in vaša naloga je da poiščete in najdete ne to. kar loči. temveč kar s»aia obe obliki rež'ma Toda ne pozabite nikdar, da boste mogli to izvesti le ako sami trdno verujete v svoj demokratični ideal Prcdoči-mo si na^ sedanji položaj Naš narod je nekako sred' med obema skramima zami-slirna naših dm Trdno smo navezam na svobodo m strpnost pa se obenem zavedamo kakor je dejal lord Grev, da »moramo zna*' ohraniti red ako hočemo uživati svobodo.« Trdno snu. odločeni, da zgradimo na svojih temeljih tak politični in socialni vstem. da bo odgovarjal potrebam večine Svet gleda na nas in hoče uganiti celo naše misli Cesto sliš-mo očitke, da smo v dekadenci, da so naše ustanove odslužile iri da dejansko sploh ne funkcionirajo več Mi vemo. da temu ni tako Toda potrebno je. da se tudi drugi ne bodo motili glede nas Napačne sodbe o Ai ji so že v preteklosti povzročile ve'iko zla >c več ga lahko povzroče v bodoče Sle-he -;u izmed nas ie poklican, da to nevar-lost prepreči Želim, da bi se vi vsi vrnili domov trdno odločeni, da boste pobijal sleherno malodušje in da boste povsod poživili vero v živo in aktivno demokracijo.* Izjave ministra Bshmena Istočasno z ljubljanskim zaseda tudi ba.n-iski svet v Sarajevu. Me torkovo sejo jf prišel v zbornico tudi minister brez ponfe;ja dr. Sefrecej5en odstotek tu ii v korist naši ožji lomovini 1'streženo ho p trm tudi on;m potrebam-, ki se rip da.lo }zve«fi iz omejenih -redsfev banoviiiskoga rvroračuna -. Minister Novakovi« o narodnem e^instvu V noči od ponedeljka na torek ie kratkovalovna postaja zopet oddajala za naše izseljence v Ameriki. Govoril je to pot minister brez nortfelja dr. Niko Novako-vič. ki ie sporočil pozdrave izseljencem ter podčrtal njihove žrtve in zasluge za osvo-bojenje 'n zedinjenje jugoslovenskega naroda. Domovina ne bo nikoli pozabila teh žrtev in ne ljubezni, iz katerih so izvirale. Jugoslavija je po osvoboditvi in zedi-n jen ju na vseh področnih dosegla v dvajsetih letih tak napredek, kakršnega ne najdemo drugod v zgodovin'. Posebno močno nppreduie odkar io vodi vlada dr. Milana Stojadinovi^a. »'Osnova, na kateri se gradi vse notranje življenje naroda in države, sta spoznanje in čut narodnemu in državnega edinstva. Srbi Hrvit' in Slovenci so en nnroj tako po krvi. knkor po jeziku, po svojih občaiih in svojih izročilih. po svoji zgodovinski usodi in po svojih narodnih ideal h. En narr.rt pn mora imeti eno državo. Xaš pno'ni inEosloven-ski narod potrebo ie enotno državo.« Minister je nadaljeval- Sodelovanje vseh sinov domovine se ravna po nače ti ravno-pravnosti vseh priznanih veroizpovedi, vseh krajev države, vseh pridobitev in koristnih tradicij. Bremena in dolžnosti so Dunaj, 15. febr. br. V dobro poučenih krogih se zatrjuje, da je notranji minister Glaise-Horstenau podal ostavko, da bi tako omogoči) odnosno sprožil preosnovo avstrijske vlade v duhu dogovora med Hitlerjem in Schuschniggom. Zvezni kancelar dr. Schuschnigg ie za danes sklical na Dunaj posvet vseh političnih referentov in glavnih voditeliev patriotske fronte. Na zborovanju je podal dr Schuschnigg obširno poročilo o političnem položaju Takoi nato je odšel v svoi urad. kjer je nadaljeval pogajanja in posvetovanja o spremembah v vladi Do večernih ur pa ni prišlo še do nikakih odločitev. Paralelno s temi razgovori imajo v zunanjem ministrstvu posvetovanja o formulaciji skupnesa nemško-avstri jske.ga stališča, ki je v razgovorih v Berchtesgadnu dobilo pozitiven značaj in ki bo tvorilo iedro govora nemškega kancelarja Hitlerja v državnem zboru 20 februaria. v kolikor se tiče Avstrije. Pričakovati je. da bo še nocoj prišlo do odločitve o vseh še nerešenih vprašanjih- Spremembe v vladi Berlin. 15. febr. o. Z Dunaja poročajo, da so tamkaj razširjene vesti da se bo avstrijska vlada v zvezi s sestankom med Hitlerjem in dr. Schuschniggom rekonstruirala in da bo po vsej verjetnosti sestavljena v glavnih obrisih takole. Kancelar dr. Schuschnigg podkancelar Zernatto. pravosodni nvnister Chanrath (predsednik deželnega sodišča na Dunaju in stoodstotni pristaš patriotske fronte), notranji minister Seiss-lnquart (nacionalist) državni podtainik za zunanje zadeve dr. Sehmidt bo posta) minister za zunanje zadeve, finančni minister Neume.ver. Dr. Skubl bo obdržal policijski resor. Glaise-Horstenau bo postal minister brez portfelja. V novi vladi bosta torej dva narodna socialista, vendar pa bo patriotska fronta ojačena z imenovanjem Zer- natta in Chanratha. Iz vlade bosta izstopila general Hiilgerth in dosedanji justi-čni minister Pilz. Najbrže bo zamenja* tudi minister socialne politike Ress, ki je že dalje časa bolan. Najvažnejša izprememba bo v notranjem ministrstvu ki bo upravno enotno čeprav bosta tamkaj dve osebnosti na vodilnih mestih. Z drugimi besedami, notranjemu min;stru Seiss-Inquartu bo poverjena javna varnost in bo imel kot svojega neposredno podrejenega tn obveznega posrednika državnega tajnika za javno varnost v osebi dunajskega policijskega predsednika Skubla ki bo vzdrževal neposredne stike z izvršilno oblastjo, to je policijo in orožntštvom. Notranje minfstrstvo je bilo doslej upravno ln pa glede na vodilne osebe razdeljeno v notranje zadeve in v posle iavne varnosti. litlerjev zauonik inž. Tavs pomlloščen Inž. Tavs, ki so ga nedavno tega prijeli v Rujavi hiši je b:l danes amnestiran in bo s stotnikom Leopoldom odpotoval v Nemčijo Kaže. da bo prišlo tudi do sklenitve novega tiskovnega premirja in da bodo v ta namen določene posebne sankcije. Seiss Inquart. ki se je po avstrijsko-nemških pogajanjih iznenada pojavil na površju avstrijske politike, se do lanskega leta ni vidno uveljavil v politiki. Novi avstrijski notranji minister se je rodil 1892. Znan je kot izvrsten pravnik in odvetnik. Bil je podpredsednik avstrijsko-nemškega združenja. Kot prepričan katolik je užival neomejeno zaupanje predsednika zvezne v'ade Schuschnigga in je kot tak igral vidno vlogo meseca junija pri pomiritvi, ki jo je izvedel kancelar. Tedaj je fx>stal član državnega sveta. Seiss-Inquart nž va tudi Hitlerjevo zaupani« in je v zadnjem času pogostokrat potoval v Berlin. gg se ni vdal .. . Berchtesgadenski sestanek, spremembe v Nemčiji in padec Gogovega režima v Rumuniji v presoji informiranega švicarskega lista Curih, 15. februarja, b. »Neue Ziircher Zeitung« ki je v nemškift zadevah navadno dobro informirana objavlja poleg dveh daljših dopisov svojega dunajskega poročevalca tudi redakcijski komentar k nepričakovanemu sestanku obeh nemških kancelariev v Berchtesgadnu. Iz njega posnemamo: Eibbentropov načrt Konferenca v Bertiiiesgadnu je za novega nemškega zunanjega ministra Rib-bentropa predstavljala osrednjo točko njegovega udarnega diplomatskega programa. Ribbentrop hoče izvojevati za Nemčijo pomembne koncesije s tem, da bi s stalnimi diplomatskimi manevri v znamenju jače-nja osi Rim—Berlin ter s taktično kombinacijo protikomunističnega sporazuma z Japonsko izvaja) stalni pritisk na zapadne velesile. V tem programu mu je nemško oboroževanje, ki ga Anglija za sedaj še ni prehitela, najpomembnejši činitelj. Nemška d plomacija naj bi napram Parizu in Londonu izigravala nevarnost, da bo Nemčija storila kaj odločilnega, še predno bi ju zapadni velesili prehiteli s svojo oborožitvijo V toliko je Ribbentrop prevzel metode izigravanja stare »poklicne« diploinac je ki je bila sicer proti vojni, ki pa je skušala vsak trenutek mednarodnega razvoja spretno izrabiti v svojo korist. Svoj zunanjepolitični sistem je hotel Ribbentrop še pred imenovanjem za zunanjega ministra »jačiti napram Angliji z japonsko grožnjo. Da bi potrd'1 svoje namere v pogledu povečanega diplomatskega pritiska na obe zapadni velesili, pa je zelei sedaj tudi Avstrijo diplomatsko mobilizirati in jo vključiti na os Rim-BerlLn ter znani ideološki trikot Berlin—Rim—Tokio. Avstrija, ki se je z julijskim sporazumom zavezala, da bo svojo zunanjo politiko vodila kot >nemška država«, naj bi sedaj izstopila iz DN in naj bi se formalno priključila tudi protikomunistični trozvezi. Schuschnigg odklanja Vse to je bilo v Berchtesgadnu konkretno sugerirano avstrijskemu kancelarju. na katerega je bil malo prej izveden tudi n®-trarijepolitični pritisk z novimi nacističnimi izpadi. Hitler bi v zameno za avstrijske diplomatske koncesije ne vztrajal za sedaj pri ureditvi hitlerjevskega vprašanja v Avstriji in bi celo javno priznal v svojem govoru pred rajhstagom dne 20. na enak način razdeljene na vse. Postopoma se izvaja ogromen načrt gospodarskega in kulturnega preporoda vseh pokrajin države.« Posl. Banič in JRZ Beograjska Politika« objavlja izjavo narodnega poslanca Milana Baniča. ki je nedavno izstopi) iz Baričevičevega poslanskega kluba in volil pri senatorskih volitvah listo JRZ. Banič pravi, da je javnost napačno tolmačila ta dva njegova koraka in da ne misli vstopiti v JRZ Ostal bo napram JRZ tudi v bodoče v opoziciji, ako-ravno ie glasoval pri senatorskih volitvah za njeno listo Storil je to zaradi tega, ker bi s svojo abstinenco podprl politiko tria-lizma in inž Košutiča. ki je izjavil, da so Hrvati poseben in suveren narod t. m. popolno avstrijsko samostojnost in neodvisnost. Schuschnigg pa je ^se te predloge odklon 1, sklicujoč se v svoj?h razgovorih samo na določbe julijskega sporazuma. Odložena seja rajhstaga V tej zvezi si je sedaj mogoče razložiti tudi preložitev seje rajhstaga od 30. januarja na 20. februar. Očitno je nameraval Hitler pred rajhstagom sprožiti spet tudi avstrijsko vprašanje in posvariti Schuschnigga zaradi njegovega energ:čnega nastopa proti tako zvani »nacionalni opoziciji«. Zaradi kočljivosti tega vprašanja in pa zaradi obzirov do Italije, in ne v najmanjši meri tudi zaradi pomirjevalnega vpliva bivšega zunanjega ministra Neura-tha in odstavljenega generala Fritscha, je Hitler sejo rajhstaga preložil v nadi, da se med tem sestane z avstrijskim kan-celarjem ter da ga pridobi za Ribbentro-pove zunanjepolitične zamisli. Padec Gogove vlade Ribbentropu se notranjepolitični razvoj v Avstriji ne zdi bistvena zadeva, glavno je. da bi Avstrija zunanjepolitično podprla nemška stremljenja. Priuobitev Avstrije za te namene se mu je zdela nujna zlasti po padcu Gogovega rež ma v Rumuniji. ki je bil likvidiran nekaj dni po znanih spremembah v I^emčiji. Sprememba v Rumuniji je v Berlinu neugodno vplivala predvsem zaradi poudarka nove vlade, da hoče obdržati vsa tradicionalna rumunska prijateljstva in jih celo še okrepiti. Nobenega dvoma ni, da so znani nemški dogodki z dne 4. februarja pospešili likvidacijo Goge, ker so v Bukarešti spoznali nevarnost zunanjepolitične preusmeritve po Rib-benti»opovem nastopu v Nemčiji. Tako je bil komaj 10 dni pred sestankom rajhstaga Ribbentropov zuna»jepolitični načrt prekrižan in Ribbentrop je sedaj sam začel siliti Hitlerja, naj čimprej povabi Schuschnigga na razgovor. Hitler pa je ta sestanek itak že imel v načrtu zaradi svojega govora v rajhstagu torej brez ozira na padec Gogove vlade, kajti poslanik Pa-pen je izročil Schuschniggu Hitlerjevo povabilo že 7. t. m. Četudi bi ta sestanek ne imel drugih posledic, kakor razčiščenje medsebojnih odnošajev med obema državama, bi to pomenilo moralen uspeh za Hitlerja in njegov režim Prekrižani računi Ribbentrop pa se je na sestanku pojavil z mnogo večjimi zahtevami, ker je izgubo rumunske karte iz svojih rok hotel nadomestiti z vključitvijo Avstrije v nemški zvezni sistem, da bi mogel s tem po-membn m uspehom izvajati nov pritisk na zapadne velesile. Ribbentropov uspeh bi seveda nikakor še ne pomenil da je odslej Nemčija že odločena za vojno, temveč bi nudil samo možnost za diplomatsko izigravanje vojne nevarnosti, ki bi postala verjetnejša. Neurath in general Fritsch sta bila proti preveliki navezanosti Nemčije na italijanske in japonske rizike, Ribbentrop pa je bil po spremembah z dne 4. februarja mnenja, da mu je pot v novo smer odprta. Prva preizkušnja njegovega zunanjepolitičnega sistema naj bi bil Hitlerjev govor v rajhstagu prihodnjo nedeljo. Sohusehn ggovo odklonilno stallAče mu je te načrte pokvarilo. Kakšne bodo sedaj posledice tega neuspeha? Ključ za odgovor na to vprašanje je nedvomno v nemških obzirih do italijanske zaveznice. Sleherno prehudo napenjanje nemškega loka v Evropi bi namreč samo pospešilo italijansko-angleško zbližanje. o katerem se je po dogodkih v Nemčiji z dne 4. februarja začelo znova govoriti. Napoveduje se nov sestanek Dunaj, 15 februarja b. Kakor se danes doznava iz zanesljivega vira, je bilo v soboto v Berchtesgadnu dogovorjeno, da bo v kratkem med dr. Schuschniggom in enim izmed vodečih nemških državn kov nov razgovor, verjetno z maršalom Gorin-gom v Inomostu Ni izključeno, da se ne bi tudi sam kancelar Hitler odzval Sehuschniggovemu povabilu za nadaljevanje v Berchtesgadnu začetih razgovorov na avstrijskih tleh. Vsekakor se bodo najbrž že prihodnje tedne začeli gospodarski razgovori med avstrijsko in nemško vlado. Namesto Zematta Bock Dunaj, 15 februarja, b. Za snoči je bil napovedan v radiu govor državnega tajnika Zematta. ki je nameraval podati nekaj pojasnil o Schuschniggovih razgovorih s Hitlerjem. Njegov govor je bil nepričakovano odpovedan in je namesto njega nastopil pred mikrofon dr Bock iz urada vodje domovinske fronte, ki jc izjavil med drugim: Rezultati razgovorov v Berchtesgadnu so v vsakem pogledu, tudi z vidika domovinske fronte, povsem pozitivni Na spremembo osnovnih načel avstrijske po'itike nihče ne misli in take spremembe tudi nihče ne zahteva Tako majska u.stava kakor mono-polizirani položaj domovinske fronte ostaneta tudi v odnošajih z drugimi državami neokrnjena Govorice večno nezadovoljnih se nas ne tičejo, ker smu proti njim zavarovani in ker vemo, da je njih vir izven vrst domovinske fronte, v nasprotnem taboru Nobenega povoda ni. da bi takim govoricam nasedali Ako so oni. ki jim ie pojem lastne domovine tuj, presenečeni ali razočarani, se nas to ne tiče Mi smo ;n ostanemo bojevniki za svobodno, neodvisno. krščansko in stanovsko urejeno Avstrijo. Italijanski demanti Itlm, 15. febr. AA. Dunajski dopisniik Štefanija je pooblaščen demant rati glasove tujih listov, da bi bila Hitler in Schuschnigg sklenila v Obersalzbergu dopolnilno konvencijo h konvenciji z dne 11. Julija 1936 in M naj bi bfla objavljena obenem v Berlinu in na Dunaju. Diplomatski urednik agencije Štefani pa piše: Demokratski in boljševikom naklonjeni tisk stalno vpletata senzaconal-ne vesti v priprave, ki se vrše za sestanek med Hitlerjem in Mussolinijem. Ker pa bo do tega sestanka prišlo brez vseh presenečenj, je ta tisk kar izven sebe. Tako pišejo ti listr, da je sestanek med Hitlerjem in Schuschniggom zelo razburil italijanske kroge, drugi pa zopet pišejo, da je bila celo Italija tista, ki je ta sestanek priprav la. Na tem sestanku se je pa moglo govoriti samo o pogodbi, ki je bila podpisana v juliju 1936. Hitler se U vrnil v BsrSln Berlin, 15. februarja AA Vod;a rajha in državni kancelar Hitler se je danes vrnil iz Berchtesgadna v Berlin Nocoj je bil tradicionalni diplomatski sprejem ki se ga je udeležil tudi Hitler Pred sprejemom je zunanji minister Ribbentrop sprejel diplomatske zastopnike v Berlinu. Velika tišina o sestanku med Hitlerjem in dr Schuschniggom in o rezultatih tega sestanka traja v nemških listih dalje Nemški tisk je dobil nalog, da za sedaj ignorira tudi inozemske komentarje o sestanku. V pričakovani u Hitlerjevega govsra Berlin, 15. februarja, b. Hitlerjev nedeljski govor pred rajhstagom pričakujejo v vseh tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih z veliko napetostjo. Na splošno prevladuje sodba, da bo to najpomembnejši Hitlerjev zunanjepolitični govor v vseh petih letih njegovega režima, in to predvsem zaradi sprememb v vojski in v zunanjem ministrstvu ter zaradi sobotnih razgovorov med Hitlerjem in dr Schuschniggom. O vsebini govora krožijo najrazličnejša ugibanja, verjetno pa je. da bo Hitler znova poudaril nemško zahtevo po vrnitvi kolonij. Postavil jo bo najbrž za pogoj morebitnega nemško-angleškega zbližanja. Z gotovostjo se nadalje pričakuje izjava o njegovih razgovorih s kancelar-jem dr. Schuschniggom, pri čemer se bo najbrž dotaknil tudi notranjepolitičnega vprašanja o vstopu hitlerievcev v avstrijsko vlado. Od Hitlerjevih izjav bo končno odvisno v kakšni smeri in kako se bodo nadaljevala pogaiania med An:riiio in Italijo. ki so spet stopila v aktualno fazo. Zrlo verjetno je. da bodo izjave tako formulirane, da pot za sporazum z Anglijo ne bo zanrta. dasi bo ostalo tudi po njih še marsikaj nejasno. Angleške informacije o ozadju sestanka London. 15. febr. b. V dobro informiranih diplomatskih krogih navajajo naslednje podrobnosti o ozadju, vzrokih in predmetu terclitefegadenskih razgovorov: 1. Pobudo za sestanek obeh nemških kan. celariev ie dal Mussolini. ki želi. da bi bilo avstrijsko vprašanje urejeno pred morebitnimi konkretnimi pogajanji z Anglijo. 2. Hitler ie izrekel dr. Schusrhniggu svojo pripravljenost za priznanje avstrijske neodvisnosti. zahteval pa je tri ministrstva za hit-lerievce in sicer vojno in notranje ministrstvo ter ministrstvo za javno varno?!. 3. Dr. Schuschnigg je izjavil, da kvečjemu lahko odstopi notranje ministrstvo, ki na.j bi ga zasedel državni svetnik Seiss Inluart. 4. Hitler je na to odgovoril, da n<> mor? v tem primeru nuditi nobenih jamstev glede na-dal:niega zadržama narodnih socialistov v Avstriji in je naslikal dr. .Se.bu-chniggu bodočnost Avstrije v kar najl>oli črni luči. 5. Schuschnigg je zaključil ta razgovor z orx)zorilom. da ne more osebno sprejeti nobenih obveznosti glede sprememb v vladi. ker se mora v tem pogledu posvetovati z zveznim predsednikom, kakor to določa ustava. 6. Hitler je ta pridržek vzel na znanje, prosil pa je Schuschnigga. naj mu v tej zadevi odgovori čimprej, vsekakor še pred •20. februarjem, torej pred njegovim govorom v rajhstagu. 7. Po sivojem povratku na Dunaj se dr Schuschnigg ni mogel odloriti za objavo komunikeja o podrobnostih razgovorov. ker se je znašel pred alternativo, da ali sprejme Hitlerjeve zahteve ali pa jih odkloni. 8. Pač pa je takoj telelonično stopil v stike 7 Mussolini!jem. mu razložil Hitlerjeve zahteve in ga prosil za posredovanje, kajti j>rislanek na ra i bovške pogoje ti pomenil [>oj>olno kapitulacijo Avstrije. 9 Mussolini, ki se trenutno ne mudi v Rimu. temveč na svojem posestvu v Rowa delle Cami-nate. svojega stališča avstrijski vladi še ni sporočil. Od Mussolinijeve odločitve bo po tukajs njem splošnem mnenju največ odvisno, ali bodo berchtesgadenski razgovori r ' 1 kretne uspehe ali ne. Položaj v Rumumji liu»»a.i ešta, 15. febr. AA. Kralj Karel je sprejel v avdienci francoskega poslanca Adnana Thirrya. predsednik vlade patriarh Miron pa je imel danes razgovor z bivšim predsednikom vlade Oktav anom Gogo. Notranji minister je poslal prefektom daljšo okrožnico, v kateri jim naroča, naj strogo izvajajo vladiii program in ne dovolijo nobenih strankarskih man festacij. Prepovedani so vsi shodi in sleherno razširjanje propagandnih spisov. Prefekti imajo pravico zapreti v«evlč in uradnik Državne hlpotekarne banke v Ljubljani Avgust 2igon. Eden pojde na potovanje po Evropi Carigrad, 15. febr. o. Tukajšnji listi objavljajo noročilo. da bo angleški zunanji minister Eden v iogledi eni času odšel na veliko diplomatsko potovanje ter bo obiskal vse glavne prestolnice Evrope, mei driurim Pariz. Dunaj, Prago, Beograd, Bukarešto in Ankaro. Povratek Nj, V. kneza namestnika iz Aten Beograd, 15. febr. AA. Ob 11.50 se je vrnil iz Aten Nj. Vis. knez namestnik Pavle s svojim spremstvom. 2 njim je prispel tudi vojvoda Kentski. Na postaji so ju sprejeli namestn 3ta dr. Stankovič in dr. Perovič. predsednik vlade dr. Stojadinovič. prometni minister dr. Spaho, angle-šk' in gršfei poslanik ter civilni in vojaški dom Nj. Vel. kralja. Kriza angleške vlade odstranjena Lcndon, 15. febr. o. Po včerajšnjih dolgotrajnih razgovorih med E lenomn in Chnro-berlainom smatrajo v londonskih političnih krogih da i.e nevernost vladme k me in razkola v konservativni stranki odstranjena. Eden in Chnmbarlain sta se v vsem sporazumela glede nadaljnje taktike v zunanji politiki. Eden je popustil v svoji zahtevi po rešitvi španskega problema, preden bi fe priče'a pogajanja z Palijo. Chnrtuberlain pa je osvojil nabira,"je Edena. literarne sotrudnire »Slovenca^, gospe NeiSke KurenčVove. ki nam je v svojem ne-rtpPskem felitonu ljubeznivo povedala, da s takim ajfram bere >lutro% da či^t mizah za kosili zakuri. To i? za nas iako laskavo, toda gospa KurenPkova ni ostala samo pri komplimentu, temveč nam je na naše kritične pripombe odločno izjavila, da ie n en jezk zdrou ket riba. da s? mu je nardila sicer neka pika. ali da ga ie sp^t porolno ma miraitnla in da ie ponosna, da se sme izražati v t?ko blngodoneči in čMi materinščini. Z veliko sker-flnosiio sprejemamo »o izjavo na znanje. Prosimo r>a go-sipo Kurenc-kttvo nai popravi ^.voie m;»l:enie. de se ie neki g?pn du vlirtre« na n"'o «kubacu ker <*e ii ie <»voi čas Pri Kulurat. kier je bila ona kuharica in ko ie bla še lušlna. prlrzvou a 7 drugimi dedci vred h"du nuTont Geenud od >Julra< ni mu z gpsmi K'"-en'-kuvo nobenih zPh namw in ona kot čednostna članica Marijine družfce ne bi smela na take grde r©«i misliti. Ker nam eosra Veza «rozi. da h«vno nrzah. če Ko nien pwv»rhpti nirzu ii obUiiW;»nio. d* Ho nrihoHntič ne Jv»m« 7 nio temveč cp ho- mo z v*o vnemo raje no*ve*»l' učeni" Vrhniške šprahe. jezika naše narodne bodočnosti. Drugi kitajski oddelki so napadli Cining, ob drugem kraku železniške proge Tiencin—Pukov. Dopoldne se je razv la huda bitka na nož ob reki Hvaj. Izgube so na obeh straneh ogromne. Barbarsko obstreljevanje nssstta čsnšava Sanghoj. 15. febr. br. Japonski letalci so danes izvršili strahovit napad na mesto čenčav. Bombardiranje je trajalo polni dve uri ter je povzročile strašno razdejanje. Koa bomba je padla na kapelo ameriških baptistov ter jo popolnoma razdejala. K sreči ni bilo nikogar v mej. Druga bomba je zadela velik kitajski hotel, poln tujcev, tretja bomba pa je porušila kolodvor. pri čemer je našlo smrt mnogo dijakov, ki so se odpravljali na not. Japonska letala so odvrgla okoli 100 bomb Poškodovanih je bilo okoli 600 hiš. Ljudje so v paničnem begu hiteli v predmestja. Po sodbi tujih opazovalcev je bilo žrtev 500 do 1200. Boje se, da je ubitih tudi mnogo Francozov in Nizozemcev, ki so bili v službi pri železniškem ravnateljstvu. Glavna ulica je podobna klavnici. Odpsr preti militarizaciji na Japonskem Tokio, 15. februarja. AA. Danes se je sestala najmočnejša stranka Menseito, da določi svoje stališče nasproti zakonskemu predlogu o moteiliziranju vseh narodnih sil, ki pride pred parlament IS. t. m. Člani stranke so sc izrekli proti predlogu Zdi se. da tudi stranka Sejukaj ni naklonjena temu predlogu. Nacionalistična stranka in stranka j-sociaTn h množic«, ki je postala zadnji čas fašistična sta razvili veliko propagando za sprejem zakona. Huda zima v Bslgiji Bruselj, ln. febr. AA Mmvri kraji v gornji P.eleiji in na nemško-bel2ri>ki inej: so zaradi hu lih snežnih žametov ror'f>'n"mo odrezani od os'r lega sveta. Ponekod je 6 neg dosegel 2 m. Ce»n»a oblačnim vremenom in nekaj dežja. Povsod na celini slana. V Jugoslaviji oreviaduie ob'a ono vr«me. V zapadtuh kratih ponekod sneži. Toplota brez vebke spr»-memh?. Najnižja Niš —7. najvišja Hercegno-vi 20 C. Zemnnska vremenska napoved: Nastopilo bo hladno vreme najprej « snegom, nato pa se ho 7ia=-n>'!o iti bo ponoči hnda slana. Z\erebška: Porast obla^no^i. vzhodni in sev?rni vetrovi. «.nea. rnadec temperatur«. Dnrtaislfji: V in*n:h Alr>ah nove*;™ oblačno, ponekod bo snežilo, nekoliko hladneje. »JUTRO« št. 39 g 3 SrcHa. I?. IT. 19» Maši kraji in ljudje Dr. Mano Dereani f Celje, 15. februarja. Davi ob pol 6. je umrl v Celju (Stross-mayerjeva ulica 3) po daljšem trpljenju v 71 letu starosti bivši celjski mestni fizik, zdravniK OUZD in banovinski zdravnik v pokoju g dr Mano Dereani. Pokojni se je rodil 29 marca 1867. v Žužemberku. Medicinske študije je dovršil na graški univerzi. Kot visokošolec se je z veliko vnemo udejstvoval pri akademskem društvu »Triglavu« v Gradcu. Po dovršenih študijih je služboval kot zdravnik v Ljubljani. Cerknici Metliki, Trebnjem in št. Vidu nad Ljubljano. Leta 1922. se ie naselil v Celju ter prevzel posle mestnega fizika, zdravnika OUZD in zdravnika v bivšem Invalidskem domu. Leta 1933 ie stopil v pokoj in se preselil v Ljubliano. Tam je ostal do leta 1934., nato Da se 1e spet vrnil v Celje, kjer se je najboljše počutil Dr Mano Dereani je bil markanten predstavnik stare nacionalne garde, odločen naprednjak. kremenit značaj mrž blagega srca in prijeten družabnik, ki so ga nešteti priiatelii in znanci visoko spoštovali in cenili. Zapustil je sina g. Pavleta ter hčerke go. Vero, soprogo veletr-govca g. Božidarja Ravnikarja v Celju, gdč Mileno in go. Lidijo, soprogo g. Adol-fa Gr lca v Celiu. Pokojnikovo truplo bodo preoeljali jutri v graški krematorij. Dr. Manu Dereaniju bodi ohranjen časten spomin svojcem naše iskreno sožalje! V nacionalni zgodovini povoinega Celja bo n'e°rovemu imenu zagotovljeno odlično mesto. Zahvala Franje Tavčarjeve Ljubljana, 15 februarja Ob svoji 70-letnici sem prejela ne-broj prisrčnih čestitk, osebnih, brzojavnih, pismenih in mnogo prekrasnega cvetja. Poklonjene so mi bile lepe skladbe, pesnitve (deklamacije), napisani so bili razni članki in spomini, zapeli so mi zbori, podarjeno mi je bilo več di plom in odlikovanje ter krasni dar (65.000 din) za internat G in jena ob toliki pozornosti in ljubezni se iz srca zahvaljujem vsem z iskreno željo, da delamo še naprej složno za procvit našega naroda in za jakost naše lepe, mlade domovine. Čuvajmo Jugoslavijo! F RAN J A TAVČARJEVA. T Trije rodovi tržaških in okoliških Slovencev so ga poznali in upoštevali, velik krog znancev in prijateljev ;e rad imel našega vedno nasmejanega dobnčino, danes žal že pokojnega Josipa Pertota. Mnogo nad osemdeset let, ki mu jih je usoda naklonila, njemu za neumorno delo, velik njegovi družini v veselje m tolažbo, ogromnemu krogu njegovih znancev m prijateljev v podporo z dejanjem, nasvetom ali vsaj s šegavo. pomirjevalno besedo, je nosil skoro do zadnjega z mladeni-ško vedrostjo, z neomajnim optimizmom. 7. nevsahi;ivim idealizmom, vedno pripravljen pomagati, svetovati, bodriti, tolažiti. Doživel je ves nacionalni preporod tržaških in okol ških Slovencev izza druge polovice mmilega stoletja Deumorno je sodeloval pri vsem stremljenju tržaških Slovencev Kot izobražen in vnet učitelj n kasneje kot dolgoletni, izredno marljivi naduč telj v Bazovici in kasneje v Roja--iii pri Trstu, kjer si je ustvaril svojo pravo domovanje, je z vsemi svojimi plodnimi silami sodeloval pri napredku slovenskega šolstva v tržaški okolici. Posebno so ga cenili kot kmečkega, vrtnarskega in posebno vinorejskega strokovnjaka, da tržaška okolica ni imela enakega. Kot tržaški deželni poslanec in mestni svetnik se je trudil za blaginjo slovenskega prebivalstva v tržaški okol ci in je bistveno pripomogel k nacionalni enakopravnosti svojih rojakov Vzoren gospodar doma, je tudi z veljavnostjo svojih pametnih nasvetov sila uspešno sodeloval pri slovenskih gospodarskih organ zac> jah. Skratka, bil je pravi mož na vsakem mestu, kamor ga je usoda postavila ali t kamor se je delaželjno sam postavil. Ve- liki prijatelj mladine je vedno zbiral okoli sebe mlade ljudi, s kater mi je sam ostal večno mlad Rekej bi da ni bilo v zadnjih letih, posebno do prevrata, slovenskega študenta, v Trs; u in v tržaški okolici, ki ne bi bil prijazno in gostoljubno sprejet na njgovem »Tarabošu«, kakor je v svoji nevsahljivi šegavosti imenoval svoje krasno posestvo nad Rojanom, in ki bi se ne bil vsaj enkrat udeležil vinske trgatve v njegovih vzorno urejenih vinogradih. V krogu svoje vel ke družine in v krogu svojih »bendemačev« (sotrudnikov pri vinski trgatvi) je z dobrosrčnostjo in šega-vostjo vodil vse delo in je potem v hladnem večeru po končanem delu prijazno pogostil vso družbo. To so bili vsako leto krasni večeri na njegovi terasi pred hišo okoli velike kamnite mize. ki jih ne bo nikdo pozabil, kdor je imel le enkrat priliko. da se jih je udeležil. Od njegovh sedmih hčera, ki so se vse jjoročile. sta dve, žal že pokojni. Prva hčerka je soproga apelacijskega višjega svetnika Steguja prej na Dunaju, sedaj v Trstu, par hčera je omoženih v Dalmaciji, ena je soproga inž. Guliča v Ljubljani Po min usodi je preživel zredno dolgo vrsto let v neskaljeni družinski sreči s svojo vdano družico in s svojimi otroki, a v tej dolgi dobi je tudi mnogo delal, mnogo trpel in imel tudi mnogo uspehov. Storil je mnogo dobrega in si tako pridobil največje zadoščenje, ki ga more biti deležen pošten mož. Hudo nam je vsem k: amo ga poznali, da nas je zapustil ljubeznivi, nepozabni Fcrtot; globoko sočustvujemo z vso njegovo družino, ki ga bo hudo pogrešala. Ljubi »ženso? preživel si izredno visoko, vsebino polno dobo. in zapustil si nepozabno podobo dobrega, delavnega, poštenega, požrtvovalnega m idealnega moža. Slava Tvojemu spominu, tvoji težko prizadeti družini izrekamo iskreno sožalje. Jože P. Denar sa šolo ali za Prosvetni dom? Zgodba o lepi zapuščini v Stranicah Stranice, 15. februarja. Stranice so majhna gorska vasica ob vznožju Male gore pri Konjicah. Obilja ni tod, kmet in delavec živita v poštenosti, miru in skromnosti Pred približno 10-leti je zapustil neki Gande straniški občini okrog 75.000 din in s;cer ie osebno zagotovil gospodu Matiji Fijavžu. ki je bil dolga leta obče spoštovani straniški župan, da je ta denar namenjen občini za zidanje šole. Pred leti so občani od tega denarja dovolili takratnemu župniku 5.000 di. za zvonove in nekaj tisočakov za svinjake. sedamemu župniku pa okrog 5 000 din za popravilo zidu okoli cerkve. Ostanek je ostal naložen v okra ni hranilnici. Zdaj se marsikaj govori o tem denarju. Porabiti ga nočejo za zidanje Prosvetnega doma v Stranicah. Pri tem pa je šolsko poslopje v takem stanju, da je sramota Ln greh ko morajo otroci in učitelji sedeti v takih prostorih šolsko poslopje je staro in pritlično. Ima samo dva razreda. da mora imeti en razred popoldanski pouk Poleti še gre. po zimi je pa huda. otroci se vračaio v trdi temi domov. Straničani vedo, da bodo morali seči v žep Ptufske ©fečlnske zadeve v Beogradu Depuladja je prejela vrsto lepih obljub Ptuj. 15. februarja Kratko smo že poročali, da se jc te dni v Beogradu mudila deputacija mesta Ptuja. V deputacji so bili župan dr Remec, zastopnik trgovskega gremiia trgovec Snoj in za minoritsk' samostan gvardijan Mirko Godma Gospode ie baie prav ljubeznivo spreje1 poštni minister Cvi-kič ki je v razgovoru radevolje obMub.l. da i*e v naj-kraišem otvor poštna avtobusna zve- za med Ptujem in Slovenskimi goricami Nadalje jc ob'jubi! da bo zgrajena telefonska proga Ptuj—Sv Urban—Sv Andraž—Sv Anton v Slov goricah Obljubil je tudi da se bodo ustanovile nove pogodbene pošte in sicer v Juršincih Polenšaku in Haidini V zadevi predvidene avtomatične telefonske centrale v Ptuju, o kateri se je v zadmem času že razpravljalo na občinski seji in se ie tudi že govorilo, da bo v Ptuju položen telefonski kabel, pa deputacna ža' ni dosegla uspeha, ker pač za avtomatično telefonsko centralo v Ptuju ni kredita Poštni minister ie obljubil, da se bo v najkrajšem času po Sloveniji začela zamenjava starih telefonskih žic, da Jakova blagajničarka Sernečeva oproščena zaradi pomanjkanja dokazov o njeni krivdi Ljubljana, 15. februarja. Pred sodnikom poedincem Jožo Koka-ljem se je včeraj ves dan in še pozno v noč vršila kazenska razprava proti bivši bla-gajničarki pri tvrdki Jax & sin, Katarini Sernečevi. Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec dr. Fellaher, je Scmečevi očitala, da je v 1. 1S34. utajila od mkasa za malo robo in smučarske potrebščine 79.180 din, 1. 1935. pa od inkasa za pisalne trakove, plašče, zračnice, smučarske potrebščine, reflektorje, diname in druge stvari 153.256 din. Obtožnica je očitala šc nekatere manjše pregreške. Od vsega početka je Sernečeva tajila vsakršno krivdo in se zagovarjala da je bilo knjigovodstvo pri tvrdki silno primitivno, zato pa poslovanje zelo zamotano. Zaradi te zamotanostl je dopuščala možnost kakšne pomote pri inkasih manjših zneskov. Trdila je, da so se njeni posli po Polovica nesnage v vodi za namakanje] * in zidati novo ali pa povečati sedanjo šolo. Vedo pa tudi, da šolskega poslopja ne zida vsa občina, marveč samo tiste vasi. iz katerih hodijo otroci v šolo. Straničani hočejo omenjeni denar porabiti za šolsko poslopje. Saj so Stranice tako reven gorski kraj, da kmetje ne premorejo denarja, da bi iz lastnih sredstev zidali šolo. ( se bo nekoliko odpomoglo nedostatkom Naposled je minister povedal, da bo še letos obiskal Ptuj in si sam ogledal naprave v našem kraju. Prav! Deputaci'a je nadalje intervenirala v zadevi zgraditve novega kopališča in je od strani ministra dr. ^liletiča dobila obljubo. da bo sedanji načrt vsestransko podpiral. Potem je deputacija še intervenirala. da OUZD čimprej tud- v našem mestu zgradi veliko palačo za pisarne in stanovanja. Referent pristojnega ministrstva je kajpa obljubil podporo in izrazil žefjo. da bi se načrt posrečil. Pri ministrstvu za zgradbo cest pa je župan zaprosil, naj se glede na vedno večji tujski promet čimprej pričnejo popravila cest. Seveda so mu zagotovili, da se bodo ceste v najkrajšem času začele temeljito poprav'jjti. Tudi v zaključni točki ie deputacija dosegla popoln uspeh: minoritski konvent bo v prihodnjem letu proslavil 700-lctnico mi-noritskega samostana ter sta ministra dr. Krek in dr Korošec zagotovila znatno podporo za priprave slovesnosti. Skoraj ne Vi verjeli, led« lilBeckovo« luč. (Najmanj 70 Amp.) Za uvod je bilo malo »suhoparne« tehnike. Sedaj vas pa popeljem, v duhu vsaj, v kinogledališče »Capitol am Zoo«. Videli boste prvi plastični film »Zum greifen nah ...« Pri vhodu v parket deli gospodična, ki sicer vodi na prostore, majhne zavitke. Mislim si: kakšna reklama, ali mogoče celo bonbončki. Niti eno, niti drugo, temveč »Polarisationsbrille fiir Raumfilm, System Zeiss Ikon«. Tako stoji zapisano na ovitku. Pred pravim plastičnim f lmom teče še kratek navadni film za uvod in sicer ti pojasni v humornih stihih kako se nataknejo očala na nos: kdor ima že itak očala, naj kar kora^žno natakne polarizacijska pred svoja ob!čaina. Damam ni treba skrbet' za »popačeno« zunanjost, kajti tudi pri plastičnem filmu je in bo temno kakor v rogu in — vsi operaterji bodo dobili strog nalog, da po p'a=t'čnem poljubu pri plastičnem happy endu še par se- kund počakajo, preden prižgo luči, da morejo dame spraviti naočnike ... s-Pozor, zdaj pa brž nataknite naočnike...« šššššš ... je zašumelo po gledišču, kajti vsi so hkratu jemali naočnike iz ce-lofanastega ovitka. Smeh že zaradi tega spontanega šundra. In zdajci zares gledamo plastični film! Efekt je popoln. Moram priznati, da skoraj 100%. Včasih je, skoraj bi dejal, še več ko 100 procenten! Namreč, če vrže igralec kak predmet, n. pr. žogo v smeri proti kameri, imaš popoln občutek, da ti bo naslednji hip sedela na nosu! V dvorani pa smeh in grohot, kajti vsakdo se prestraši in nehote pome-žikne! Objekt stopi dobesedno iz platna in seže do tebe. seveda le v sliki. Film, ki se je predvajal, ima dolžino običajnega reklamnega filma, je propagandnega značaja in dela reklamo za neko zavarovalnico. Plastični film mora do-zoreti v reklamnem filmu, preden bo mogel nuditi filmu za glavni spored prave umetniške prednosti. Po predvajanju so prišli uslužbenci kina in pobrali naočnike v velike koše. škoda, rad bi si jih obdržal za spomin ... Nato smo videli »in natura« najnovejše projekcijske stroje model »Ernemann VTI B«. Imel sem priliko razgovarjati se nato z generalnim drektorjem g. Ernemannom ki mi je podaril svoje lastne polarizacijske naočnike (za spomin!), ker sem ga pobaral za ceno. Saj niso dragi, samo 1 marko. pa bodo še cenejši! Vendar je za kino-podjetnika zadeva s plastičnim filmom zaenkrat še draga. Celotna preureditev, to je nastavek k projektorju, močnejša luč (Beck) in novo platno pride na 10.000 mark. V laboratoriju ima Zeiss Ikon že »FarbraumtonfUm«, kar je sen bodočnosti. Gen. dir. Ern-mann je izrazil veselje, da ir-a velik ljubljanski kino niesrove stroje. Dr. Marjan Foerster. Domače vesti Rovtarji se branijo Pred dnevi smo poročali o zanimivem sporu, ki ga je povzročil revizor Zadružne zveze g. Ignac Tirš s svojim nastopom na občnem zboru Električne zadruge v Spodnji Šiški 19 decembra lanskega leta. G. Tirš je tedaj z žaljivim namenom primerjal zborovalce z »rovtarji«, ko jim je očital: Vedete se kakor v Rovtah. Industri-alec g. Milivoj Lajovic je proti g. Tiršu viožil tožbo, ki se je pri prvi instanci končala z obsodbo na plačilo pravdnih stroškov in povprečnine. V zvezi s to afero smo prejeli z Gorenjskega dopis, ki nazorno izpričuje, kako po krivem si včasih ljudje pomanjkljivega takta izmišljujejo žaljivke na račun dostojnih, spoštovanja vrednih ljudi: Rovtar, Kaj si je človek, ki je rekel to psovko, mislil in kakšen je razlog, da je hotel z njo žaliti pošteno, delavno, da. celo bogoljubno ljudstvo, ki je v Rovtah doma? Si mar žaljivec predstavlja pod » rov-tarjem« p>osebno kasto ljudi, kt jim priti-čejo odlike zdražbarja in razgrajača? Alar misli, da Rovtarji niso ljudje, kakor on sam, a se morajo po vrhu težko boriti z zemljo in nebom, da iztrgajo iz njiju, kar jim je najbolj nujno za življenje? Že dolgo živim med Rovtarji, občudujem njih žilavo vztrajnost pri težkem delu, gledam jih v cerkvi, na zborovanju, v gostilni ob nedeljah Pa ne morem reči. da b' se njih dejanje in nehanje moglo jemati kot nekaj manjvrednega in spotikijivega. Narobe ie res. da prinaša meščan kot turist mednje marsikaj zlega. Posebej še ljudje, ki v mestu žive kot katoliška gospoda, prihajajo pogostokrat med Rovlarje in v gore samo zato, da od vrže j o vse moralne '.n formalne vezi in se vedejo, kakor da so nekaj vzvišenega nad naravo in ljudmi Prav te vrste turisti ustvarjajo med meščanom in kmetom prepad, čeprai• so iz preproste ga, rovtarskega ljudstva izšli najboljši sinovi našega naroda. Nam Rovtar jem se zdi samo. da ima ta »elita« premalo resnega dela, zato ne more imeti resnega odnosa do človeka in narave, pa se iz dolgega časa spozabi ia v izpadih * Diplomirani go bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Jeglič Joža iz Selc, Vodopija Janko iz Ljubljane, Kostanjevec Bogomir iz Nove vasi, Pezdevšek Karel iz Maribora, Jevšek Vladimir iz Kranja, Krže Ivan iz Ribnice. Čestitamo! * V teletonskem prometu i Grčijo se odslej lahko vrše tudi tale vrste telefonskih razgovorov: razgovori v aboniuanu, določeni za vsak dan med istimi centralami v istem času vnaprej in napovedani za ves mesec ali za več ko taden dni; slučajni razgovori v določenem času, razgovori z dopolnilno pristojbino, zahteve po informaciji in zveze, ki jih piloti zahtevajo v primeru prisilnega pristanka. * Mednarodna avtomobilska cesta skozi Vojvodino bo gotova do 1. julija leta 19H9. Do Palica je cesta že gotova, med Bafko Topolo in Subotico pa je dovršena do Aleksandrova. Pri neredni stolici, napihnjenosti črevesja zaradi zagaten ja, odvaja naravna »Franz-Josefova« grenčica zaostanke prebave, nakupičene v črevesju. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih. res j m 15 -IS.V33 * Odlikovanje predsednika dansko-juso-slovenskesa društva v Kopeiihageuu. Arhitekt in arheolog Ejnar Dvggvve. ki si je pridobil kot ustanovitelj in predsednik dansko jugoslovanskega društva v Kopenhagenu velike zasluge za našo dr/.avo in naš narod ter se ie večkrat udeleževal tudi arheološk;b «k?pedicii v našn državi, je bil zdaj odlikovan 7. rpiiom sv. Save II. reda. Zaslužni danski znanstvenik je napisa! tudi več razprav o zgodovinskih zakladih Jugoslavije. * Odpoklic našfea generalnega konzula t Celovcu. Dosedanji generalni konzul v Celovcu dr. Ljudevit Koser je odpoklican in premeščen kol svetnik v zunanje ministrstvo. Z a generalnega konzula v Celovcu ie imenovan dosedanji svetnik zunanjega ministrstva X i kod i je Jovanovič. Po odpoklicu dr Ko-eria ni v Evropi noben Slovenec več na vodilnem diplomatskem, odnosno konzularnem položaju. * \ naši državi je 13.000 avtomobilov. Mo-torizacija ie pn nas slabo razvita. Po zadnjem štetiu je v vsej državi okrog 13.000 avtomobilov in za nje se potroši na leto okrog 400000 hL bencina. Nameravali so zgraditi dve tovarni blizu Zemuna. a je ta akcija zaspala. Pri nas je manj avtomobilov kakor v Madžarski. Rumuniji in Avstriji, čeprav sta prva Ln tretja država manjši od naše. V Angliji pride na 1.000 prebivalcev 40 avtomobilov. v Franci r celo 54, v Nemčiji 15. v volneno blago za spomladanske obleke, kostume in plašče je prejela tvrdka »Manufaktura«, kom. družba, Mestni trg 17. * Napredek muslimanskega ženstva se kaže z ustanovitvijo mešanega pevskega zbora s^SIoge« v Banjaluki Ta zbor tvorijo člani in članice islamske veroizpovedi V Banjaluki je več pevskih društev kakor v kateremkoli drugem mestu v Bosni Med vsemi pevskimi organizacijami je »Sloga« najbolj popularna V njej deluiela znana pevcsa brata Karabegoviča. ki uživata sloves najboljših interpretov bosanskih 6evdalink. * Zakleta ladja w spiii>kj luki. Angleški parnik »Shooters Island« spremiia zia usoda in velja zdaj za »zakleto ladjo«. To tembolj, ker se je doznalo. da je oil nekdaj lastnik tega parnika največji in najnevarnejši ameriški gangster Al Gapone. ko so ga zaprli, so ameriške oblasti zaplenile tudi njegov parnik ki je ostal razdejan v aeki ladjedelnici več let. Pred ne'-Destina«. ki je tudi pred tedni oristal v Splitu in tam tudi doživel .-vojo »kitajsko revolucijo«; Na s-voji prvi vožmi pod novim lastništvom je parnik »Sliootnrs Island« doživel od lužne Amerike do Splita ceio vrsto nezgod. Samo od Stettina do Splita je imel v 4n dneh tn zelo hude nesreče- Enkrat ka-rambol. drugič strašno nevihto, tretjič pa nevarne defekte. K zli usodi te ladje ;e treba zdaj seveda še prišteti upor kitajske posadke in samomor prvega strojnika Kitajski mornarji nočejo pod nobenim pogoiem obnoviti pogodbe z nesrečno ladjo, še bolj kakor mornarji pa sta bila do parnika že od začetka nezaupljiva oficir in inženjer. ki sta se v Splitu izkrcala. Ta dva Kitajca Midi italijanskim ladjam ne zaupata in bosta vkrcala na kako našo ladjo ter potovala z njo do afriške obale, odkoder nameravata notovati na Kitajsko, da se udeležita vojne proti Japoncem. Zakleta ladja je zdaj splitsko luko zapustila in z njo so odpotovali trije naši pomorci kot nasledniki obeh Kitajcev. ki sta se izkrcala, in prvega strojnika, ki se ie zastrupil. V Pori Saidu pa bo moral parnik najeti novo posadko, ker ee bo tam izkrcalo 39 kita tekih mornarjev. • Snefni »moti » Jatnih krajih, le tri dni močno sneži ? Gostivaru in v okolici ter je Gostivar popolnoma odrezan od okolice. Tudi prometne zveee Kičevo-Ohrid in Kiče-vo-Gostivar so zaradi obe lega enega prekinjene Močno sneži tudi v Sandžaku in počiva ves promet na cesti Sjenica-Novi Pazar. * llrib se ruši na želeaniSko progo. Na železniški progi Mostar-Sarajevo se je blizu postaje Jablanice že v soboto vsul velik plaz s hriba ob progi ter zasul progo na razdaljo kakih 80 m. Plaz ee na popolnoma sesedel, marveč se je z v?Iiko naglico vsul na progo Cele skale in veliki kosi kamenja eo pri tem preko proge zgrni eli s silno brzino v Neretvo. Progo čistijo z vso vnemo, a še v ponedeljek niso mogli urediti prometa. Ker se ja ves hrib razklal, preti nevarnost novih plazov. Ko je promet počival, ee je nakopičilo mnogo blaga na postaja AILpašin most in na drugih kolodvorih • Prvo cigansko dileiaiit»ko gledališč« je ustanovljeno v Kumanovu in jessvoio prvo predstavo te dni doseelo velike uspehe. Od vseh prireditev, ki so bil? letos v Kumanovu. je bila ciganska mriboljša in najbolj obiskana. Uspeh je oiganeke diletante ohrabril Ln nastopali bodo še v raznih drugih krajih. ♦ Udeležite se avtoizletov od 12. do 16. marca na Dunajski velesejem. od 19. do 20. marca v Gorico ali TM. od 25 do 27 marca v Padovo in Benetke, od 2. do 11. aprila v Firenco. Rim Napoli. Vezuv. Capri. Po-lroh ne informacije in prijave v izletni pisarni M. Okom. Lmbliana. hotel Slon, teleL 26—45 Vhod iz Prešernove ulice. Iz Liubliatve n— Praznik vrlega Sokola. Te dni je čvrst in zdrav praznoval svojo 50-letnico g. Albin Entor. zaslužni nacionalni in sokolski delavec. Doma je iz Zagorja ob Savi. kjer se ie že s 17 leti vneto udejstvoval pri Soko lu kot dober telovadec in nadarjen član sokolskega gledališkega odra. Kakor sokolski telovadnici, tako ie tudi odru še danes zvest. Borba za obstoj ga je iz domačega kraja privedla na Jesenice, kjer je bil več let v službi KID. Tudi na Jesenicah se je ves posvetil nacionalnemu delu in Jaka Srncar je našel v njem dobrega sotrudnika pri gledalskem odseku. Leta 1920. je dobil službo pri že leznici in služboval je najprej v Zidanem mcs>tu. Precej časa je sodeloval z v=o vneme pri radeškem Sokolu, po 9 letih pa ie prišel služboval v svoj ro\«tmi kraj. kjer se je uvrst:l med najboljše mofr sokolskega gle laliskega odseka. V svoji težki službi ne pozna izgovora »nimam časa« in ni prireditve Sokola in drugih n?o in bo nastopil v istih kostumih kakor na Duraiu. LmbHeljem opere se obeta drevi izreden uii tek! u— Podpornemu društvu za glnliOnemo mladino je poslal g. dr. Milan Leimež, odvetnik v Ljubljani iz neke pravdne poravnave znesek 100 din, g. Ciril Sitar, tiska r-nar v Ljubljani, pa je daroval v sklad Vite Zupančičeve pri tem društvu znesek 100 din. Prisrčna hvala! pri rias pa Avstriji in CSR po 5, v Grčiji 0.7 avtomobila. * Obledele obleke barva v različnih barvah in p!:sira tovarna JOS. REICH. 1. * t'n /.aprtju m tnot.ojan v preoavi vzemite zjutraj aa prazej želodec kozarec naravne Kraiic Jožefove grenftice. 7XATE DEKLICE je film, ki je tudi za Ljubljano senzacija. DEANNA DURBIN in njeni dve tovarišici so res prav ljubke deklice in bodo očarale vsakogar. Ne pozabite, da se ta film ravnokar predvaja v KINU SLOGA, telefon 27-30 Predstave ob 16., 19*15 in 21.15 uri. Upor „MIade Italije" proti Avstriji ¥ Milanu Tragecllia Maszinifevah borcev zs svobodo 85 leti, pri Kateri so Izgubili živffesije tssdi slovenski vojaki Trst. 14. februarja Na kraju zime mineva zdaj 85 let, odkar so padli streli iz avstrijskih pušk in upihnili življenje vodjem milanskega upora Vojaški usipehi v poletju 1848. pomladi 1849.. padec Benetk v avgustu 1S49., vse velike fc'tke. ki so se jih udeležili tudi slovenski polki, so sicer vzpostavile avstrijsko oblast, vendar osvobodilnih teženj »Mlade Italije« niso mogli zatreti. Maz.zini je iz Londona vodil živahno propagando za odnor proti Avstriji. Na tihem se je pripravljala v zasedenem ozemlju velika vstaja, po vsej Italiji so organizirali posebno loterijo, katere čisti izkupiček je bil namenjen zarotnikom. Mržnja do Avstrijcev je iz dneva v dan naraščala. V Livornu so odkrili že 1. 1850 zaroto, i&to leto so Italijani v zasedenem ozemlju vprizorili tako zvano »cigarno revolucijo« in so vsakega rojaka, ki je kadil avstrijski erarni tobak, napadli. L. 1852. so Avstrijci s silo zatrli upor v Mantovi in sodišče je pod osebnim vodstvom sivolasega feldmaršala Radetzkega odkrilo zaroto. ki je imela razpredene mreže po vsem Apeninskem polotoku. Dne 2. januarja 1853 so aretirali v Milanu, v skriti gostilnici »Alla Riviera«, blizu Porte Comasino, 14 zarotnikov Vodja te skupine je bi! Giac^mo Colombo Pod vodstvom stotnika, avditorja Pichlerja, ki je bil kasneje kot dolgoletni policijski ravnatelj v Trstu dobro znan slovenskemu živi ju, so spet odkrili podtalno rovarje-nje proti Avstriji. Znakov je bilo tedaj dovolj, da se bliža upor. Slovenski vojaki, ki so služili v milanski ga r nizi j i, so kasneje v domovini vedeli povedati, kako so n? stražah, opazujoč pocestno vrvenje Italijanov, žc dolgo prej slutili, da se za blestečimi očmi, polnimi mržnje do vsega, kar je avstrijskega. nekaj kuje Spričo vsakdanjih glasov o uporu ki se kasneje mso uresničili, so pa bile avstrijske okupacijske oblasti manj čuječe. Tako se tudi niso dosti zmenile. ko je 6. februarja 1853. krožila po Milanu vest o nameravanem uporu. Poveljnik vojaške policije, polkovnik Francois. je še prejšnji dan prejel svarila, da se pripravljajo napadi na garnizije. Potniki, ki so dospeli iz okolice v mesto, so celo iz Piemon-ta prinesli vesti o skrivnih pripravah, pa jim nihče ni verjel Dne 6. februarja 1853. je bila deževna nedelja. Pol stotnije 10. pešpelka je pravkar prevzelo glavno stražo na »Palazzo Reale«, pred katedralo. Okrog 5 ure popoldne, ko se je že mračilo. je planilo nenadoma več zarotnikov na avstrijske straže in jih pomorilo. Z golimi bodali so se vrgli ostali uporniki na oficirje m moštvo, ki je bilo slučajno na ulici. Dvana;st vojakov je bilo takoj mrtvih. 69 težko ranjenih, med njimi tudi 5 oficirjev. Koroški pešpolk, ki je z ostalimi štirimi polki tvoril milansko posadko, je bil nastanjen v Francescovi kasarni. Tudi tu so uporniki napadli straže, dva vojaka sta bila zabodena, 18, med njimi tudi nekaj koroških Slovencev, je obležalo hudo ranjenih. Šele zdaj so se zganile okupacijske oblasti m alarmirano vojaštvo je z nasajenimi bajoneti izpraznilo milanske ulice Na hitri-co postavljene barikade zarotnikov 9o Avstrijci z naskokom razdejali in oL zvečer je bil mir v ma&tu spet vzpostav-Ljsa. Idejni vodja zarotnikov, Mazzini, je bil 5 februarja dospel v obmejno mestece Chi-asso. Po njegovem načrtu naj bi vodil med drugimi tudi Madžar Klapka uporne čete iz Lugana k Milanu. Grof Ulisse Salis jc ime! nalogo, prekoračiti s prostovoljci mejo pri Tiranu Milanska trdnjava naj bi bila z naskokom zavzeta, glavno avstrijsko poveljstvo, kjer je bilo ob 5 poj>oldne stalno zbranih več višjih generalov, naj bi pa zasedli garibaldijci. Znano je, da je od avstrrskih lombardij-skih posadk pobegnilo precej madžarskih vojakov. Madžari namreč niso mogli pozabiti. kako je Avstrija nekaj let prej s silo zatrla njihov upor. Zvezali so se proti Dunaju z italijanskimi uporniki rn so prejemali od teh najemni;ko plačo. Toda Švica jc na njenih tleh zbranim zarotniškim četam še pravočasno preprečila prehod preko meje. V Palazzo Cierni v Luganu so imeli zarotniki pripravljenih 12.000 pušk. Posledice ponesrečenega upora so bile težke Ze 8. februarja so ustrelili >. v dneh 10. in 14. februarja ter 16 marca so obesili nadaljnjih 9 zarotnikov na trdnjav-skem dvorišču, in sicer, kakor je ukazal razsrjeni Radetzkv — z obrazom, obrnjenim proti mes>tu. V ječe so zaprli 713 oseb, dvajset nadaljnih, na smrt obsojenih upornikov so ob priliki cesarjeve poroke (aprila 1854) pomilostili na dosmrtno ječo. Nad Milanom je dolgo časa prežal avstrijski prek: sod Mestu je Radetzkv naložil 44.000 goldinarjev kazni, de! te vsote so izplačali ranjencem in svojcem umrlih. Na veliki paradi, aprila 1853. so bila po defileju razdeljena številna odlikovanja, ki jih je armadni poveljnik, grof Gyu-laj, osehno pripel izbrancem. Tako se je končal z velikimi žrtvami nacionalni odpor »Mlade Italije«. Probujajo-ča se ideja narodne skupnosti, utemeljena na prirodnih osnovah zeml;epi9ne celine je kasneje pognala tuje gosipodarie z ozenVja ki se je priključilo zediajani kraljevini Italiji Novo! -emotroke! „4 BEVUA /V^ Klno Novo! Zi-24 ob 16«, 19.15 in 21*15 uri n— Dere k ali deklica ob poroda O tem važnem vprašanju, ki zanima vsakega zakonca in vsako mater, bo predaval v okviru Ljudske univerze drevi ob 20. v veliki dvorami Delavke zbornice docent dr. Ivan Malko. S tem vprašanjem so se bavili že stari Grki. Rimliani. Zidje. talmutski svečeniki L L d- Vmes pa je posegla tudi mediicina. biologija, fizika, kemija statistika i. t d. Kljub temu pa je že mnoeo uejasnosti. Predavan ie bo tem zanimivejše, ker se je 'ločeni dr. Matko že dolgo bavil s }em težkim problemom, nič manj pa tudi važnim iz narodnogospodarskega vidika Predavanje bo spremljano od mnogobrojnih skioptičnih slik zaradi temeljite ponazoritve. Dvorana bo odprla od 19.30 naprej, mladini pa vstop ni dovoljen- IZLOŽBE ki jih stalno menjava so vzbudile pozornost pasantov. — Ni čudo; z okusom izbrano blago jih privlači! Manufaktura Brata VLAJ tVOLFOVA UL. 5. n— Spored klavirskega koncerta eneea največjih pian:stov sedanje dobe Aleksandra Borovskega: Bach: Dva preludija in fu-gi v g-molu in g-duru. Tri orgelske predigre v Bu-~oniievi predelavi za klavir. Beethoven: Sonata appass:ori2ta op. 57. Po odmoru zaigra 2 skladbi Prokofjeva »Snrkazem« in oreludij v c-duru, dal:e Me-dlnerjevo »Prav-li;cno^ v f-molu in .Stravin«kega »Ples voznikov« iz baleta »Petruška^ SI »dno Liszto-ve skladbe: Petrarkov sonet »Pri izviru studenca« in >Ogr--ka rapsolija št. 10« Kla-vir-ki koncert Aleksandra Rorovskega bo umetniški do?od<»k prve vrste v nameni glasbenem in koncertnem življenju, saj je on umetnik po božji volji in mora s svojo igro zadovoljiti vsakega, tudi najbolj razvajenega poslušalca. Borovskega klavirski koncert bo v netek dne 18. t. m. oh 20. uri v veliki F:lharmon;čni dvorani. Vstoonice v knjigarni Glasbene Matice ki posluje o»d 8. do 13. in od po! 15 do pol 19 Isochrom Isopan Finozrnatl filmi na jnovejše emulzije ravnokai dospeli! Britvice nomad oa 50 para naprej etuji otek vremena le a*ii-rojdni barograf. Vsak jonedeljek zjutraj so redno menjavali tedenski izj>isan! trak z novim. V' novo hišico smo dobili dokaj moč-neiši in občutljivejši aparat te vrvte in moramo mu. kakor je vfdeti. dati to čast. da nnu bo stari negovalec še dalje ostal zvest Žal pa v tem pogledu ni videti izlx>ljšanja pri termometru najnižje in naivišje temperature. ki ga je postavila tvrdka Zaje nad harografom. 2e pn starem termometru te vrste, na zapadni strani 6tare h šice je opaziti. da ga ni nihče reguliral kakor bi bilo pričakovati, vsak dan z magnetom v roki. Novi termometer ie začel delovati predvčerajšnjim. dosegel je po|>oldne maksimum 21-o° C. še včeraj poj>o!dne j? železna značka. ki jo poriva živo srebro, osrala na istem mestu. Ce ima že nova naprava namen, ustrezati toanamu vremenskemu opazovanju bolje kakor prej, ie treba nekoga, ki bo Iraino, vsak dan skrbel za potrebne regulacije. Ca c'est Pcris... Kozina 19. t. m. e: g I 'fftnffnft"""1'"--'--'"^- ..........M,, l. | Sneg se je p'»nu ja| včeraj ves dan, ni pa utegnil zaplesati v izdatnejšesm me-težu. V zraku prevladuje veter iz vzhodne smeri, za snežinke je premalo vlažnega dotoka, šele pod večer je jelo na gosto snežiti in bela odeia s« je prijemala tal. Močno je pa naletaval sneg po Gorskem kotaru in Bosni. V Sarajevu je zapadlo precej novega snega, najnižja temperatura je od —15° prejšnjega dne od-jenjala včeraj na —6 pod ničlo. V Ljubljani je tičalo včeraj zjutraj živo srebro na ledi&Su- Podnevi je bilo le nekaj stopinj topleje in te se bo vreme le malo bolj ovlažilo, ne bo treba skrbeti da bi se nam snežena odeja prezgodaj umaknila v planine. u— Tečaj za razne seudvife napovedan za 17. L m-, moramo zaradi zajKislenosli učiteljice preložiti na nedoločen čas. Točen dan bomo objavili v dnevnikih in prihodnji številki »Gospodinje*. — Zveza gospodinj. u— Praktično kuhanje na električnem re. Soju bo danes ob pol 17. v prostorih Zveze gospodinj. Gradišče 14. u— Kurent je zaplesal, zavriskai in v»i so plesali in pela z njim. Na pu>tno soboto 26. L m- bomo tudi mi zaplesali in zapeli s Kurentom v jKurentov-i vsseli noči« na Taboru. u— Sokol II. priredi na pustno soboto v kazinskdii dvoranah tradicionalni pustni pies na katerega vabi vse prijatelje društva Dostojne ma-ke dobrodošle. n— Naše malčke in mamice vabi Atena na otroški ringaraja pc-J geslom »Deoa za deco^ na pustno nedeljo po^poLdne v dvorani Kazine. f'£ Celia e— Celje dobi s 1. majem vojaško godbo. Mestna občina je prejela obvestilo, da bo dobilo Celje s 1. majem stalno vojaško godbo. S tem bo uresničena želja vsega prebivalstva. Za voja:ko godbo sta se že mnogo let potegovala mestna občina ter Olepševalno in tujskoprometno društvo v Celju. Vojaška godba ho tudi za tujski promet v Celju pomembna pridobitev. _ KINO METROPOL — CEL.TE »KRONSKI BISERI«. V tem veličastnem filmu vidite vse zgodovinske osebnosti! Sacha Guitry! e— Sneg je začel naletavati včeraj zjutraj v Celju in okolici. Snežilo je po malem ves dan. Ker je sneg suh. se je ustalil tudi v dolini, vendar pa je snežna odeja še zelo tanka. e— Nesreča pri spravljanju lesa Ko je 24-letni. pri oskrbništvu škofijskih posestev v Nazarjih pri Mozirju zaposleni delavec Kare! Ošep iz Solčave spravljal te dni les po drči v dolino, ga je zadel velik hlod in mu zlomil levo nogo v stopalu. Osepa so prepeljali v celjsko bolnišnico. Vremenska noročlla Dozdevno vreme v februarju po stoletnem koledarju. Dan je dolg 9 ur 29 minut do 29 minut do 10 ur 57 minut S. 16. Julijan Strahomir Č. 17. Donat Vesela sneženo, vetrovno, sneg Danes premiera dunajske glasbe in humorja v veseli I Stolzovi opereti: n____ - m I Leo Slezak v8V0i'^ nnnj,;«0 1 v svoji najboljši dosedanji vlogi! LIZZI HOLZSCHUH. RUDOLF CARL. V tem filmu kraljuje zopet prava dunajska domačnost — ki bo ugajala slehernemu obiskovalcu! Smeh In krohot do solz — zabavno od prvega do zadn jega prizora! Dunaske . meodifel DAS LETZTE FIAKERLIED) I Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 B KINO UNION, teh 22-21 | Konja sta ponoči zavozila v vlak mJutrom je dne i. februarja objavilo članek pod naslovom »Konja sta ponoči zavozila v vlak — po srečnem naključju je voznik ostal živ.* Z nekaterimi navedbami v omenjenem članku se čuti prizadetega železniški čuvaj Karel Kisovec, ki nas je naprosil, da objavimo k članku naslednje njegove ugotovitve: Že v prvem delu tega članka so nekatere netočne trditve ki pa se tičejo drugega čuvaja. A zadnja del članka se tiče poopiaanega, ki sem takrat imel službo čuvaja. Poročevalec trdi, da so zapornice oddaljene 20 m od ču-vajiiice, v resnic so pa oddaljene 90 m kar je zelo važno. Dalje navaja poročilo, da se je podobna nesreča zgodila pred 4 leti. V resnici je to bilo 18. junija 1932. Kmet takrat ni vozil jabolk, ker jih v juniju ni, marveč je vozil oglje. Njegov h konjev ni povozil tovorni vlak iz Zidanega mosta, marveč br-zovlak. ki je vozil iz Ljubljane Braovlak ni bil ustavljen tik pred vozom, marveč je povozil konje, a voz in oba voznika sta po aree ugotovila tudi uradna komisija, zaradi česar je bil proti vozniku uveden tuct kazenski postopek zaradi kršenja oestnega reda — ,'evnica, 6- februarji! 1938 — Karol Kisovec. s. r. e— Krajevni odbor Legije koroških b«r- eev v Celju je imel v nedeljo dopoldne v Narodnem domu svoj prvi re*ini občim zbor. ki se tra it- udeležilo nad SO članov. Zastopnik glavnega odbora iz Ljubljane ie poročal, da je akcija za priznanja dobrovoLstva v polnem teku. Legija namerava izdati spominsko knjigo o bojih na sferni meja. Prvi de! bo obsegal politično, slovstveno in kulturno zgodovino Slovencev na Koroškem-štajerskem in v Prekmurju. drug- del pa razmere in dogodke pred in med voino ter po osvobojtsnju Odboru predseduje zopet g. suž Dušan Rudolf _ KINO UNION Danes premiera filma g k n e r a l lino Napeta 'drama z japonsko-kitajske vojne. e— Bomičarski tečai Rdečega križa v Celju se bo pričel danes v sredo Preda vanja bodo ob sredah ir> petkih od 19 do 20J0 v Zdravstvenem domu. e— Celjani so lani mni>go popili in pokadili Lani so v Celju popili 593.554 I vina tn vinskega mošta. 321.350 i piva 11".893 I s;.t. jevce tei 47.125 I žganja. iiker ;,ev in konjaka. Tobačnih izdelkov so pokadili za 12.839.248 din, cigaretnega uanir ja pa so porabili za 127.900 din Za alko hotne pijače im tobačne izdelke je šlo skoraj 25 milijonov dinarjev. h Maribora a— Smrt tr/ega moža V ponedeljek je preminil g Andrej Lutman. upokojeni namestnik nadzornika straže Blagi rajnki ;e bil vse dni svojega življenja zaveden narodnjak Doma je bil iz narodnega zavednega štandreža pri Gorici Služboval ie v Kopru, leta 1915 pa je bil premeščen v Maribor, kjer je služboval do s-voje upokojitve pred desetimi leti V službi je bil vesten n marljiv, svojim stanovskim to-var:šem pa je hi! vedno dober prijatelj in svetovalec Vrlemu dobričini, poštenjaku n narodnjaku ohranimo trajen spomin, ia-ujočim, zlasti sinu g dr. S Lutmanu. pn-mariju internega oddelka tuk. splošne bolnišnice. naše toplo sožalje! a— Razveselnv razmah sokolskega dela obmejnem Št 11 ju Naši agilni obmejni Sokoli so polagali svoj račun na letošnjem občnem zboru v nedeljo 13 t. m. Ob pol-ioštevilm udeležbi ter prisotnosti župnega delegata br. Kranjca je otvoril in vodil bor zaslužni starosta br dr Bačar Iz poročila staroste, tajniškega poročila br Ski--£ka. blagajniškega poročila br. Kamer ja. prosvetarja br Kapuna. načelnika Mirka Pestička ie razviden razveseli'v razmah šentil jskega Sokola Zaradi prezaposlenosti br staroste so si Sokoli izvolib novega starosto br Ivana Rogliča. ki je v svojem govoru pohvalil požrtvovalno delo dosedanjega odbora, zlasti pa delo br. dr Ba-čarja. Pestička Kapuna. s Francke Var-love in Mire Mermoljeve. V novo upravo so izvoljeni s-ledeči bratje in sestre Starosta Ivan Roglič podstaro«ta Josip Bau-man. tajnica Mira Mermolja. blagainik Karner gospodar Stefula. načelnik Mirko Pestiček. nam J. Taier. načelmca Francka Vari. nam Mirni Sipek odborniki dr Bačar, Milan Jelenko Ivan Maček. Habulin, Muršec Kar! Krautberger Robert, Janko Nabergoj. Mušec Josip Gačr.ik Lizika in Skerianc Cezira. v častno razsodišče pa dr Bačar, Ivan Mermolja in Stevo Habu-Tin. Ob zaključku letošnjega zbora je spregovoril zanosne rn pohvalne besede župni delegat br Kranjc. a— Ekonomski tečaj Ljudske univerze opozarja na zanimivo in za razumevanje svetovnih dogodkov važno predavanje prof. Stupana o imperializmu in kolonialni eksi-panziji Predavanje Ho drevi ob 20 na Trg. akademiji (vhod iz Razlagove ulice) a— Po dveletnem prestanku zopet opera V kratkem bo v gledališču po dveletnem prestanku. ki ga je deloma izpolnilo gostovanje ljubljanske opere v lastni organizaciji. uprizoritev priljubljene Verdijeve opere »Trubadur«. Kot baritoni&t nastopi novo angažirani g. C Anžlovar a— Posestna izprememba Pekovski mojster Filip Kaukler je kupil od posestnika Matije Kosa hišo in parcelo v Jezdarski ulici za 150 000 dinarjev a— Tatovi v frančiškanski ceckvi V času. ko je šofer lože Urankar molil pri glavnem oltarju mu je še neizsledeni storilec izmaknil »z klopi šofersko usniato torbico, T kateri je bilo za 400 dinarjev drobiža. Gospodarstvo K znižanja uvozne carine na umetni bombaž V Lanskem oktobru je na sestanku jugo-slovensko nemškega gospodarskega odbora v Dubrovniku naša država pristala oa to. da se naša carina pri uvozu umetnega bombaža (ZeL)wolle) zniža na 5 zlatih Din za 100 kg. Pretekli mesee je prišlo med našo m nemško vlado do tozadevne izmenjave not in sedaj obiavljajo »Službene Novins« uredbo, s katero se dopolnjuje jugosloveneko-neindka trgovinska pogodba od 1 maja 1934. Umetni bombaž 6e je doslej carinil kot svilena vata in je znašala carina 50 zlatih Di«. za 100 kg Na podlagi gornjega sporazuma z Nemčijo pa znaša sedaj na umetni bombaž le 5 zlaitih Din s pripombo, da se kontrolna taks« plača po določbah k tarifni številki 272. kakor za bombaž. Kakor je znano, smo sličeo dogovor sklenili tudi z Italijo za uvoz italijanskega umetnega bombaža »fioeeo« Za bodoči uvoz te nove važne tekstilne surovine pa bo me-roda j no še vprašanje, kako se bo ta surovina obdavčila s poslovnim davkom, kajti če ee bo umetni bombaž pri obremenitvi 6 sicupnim davkom na poslovni promet smatral kot svila, bo uvoz nadalje otežkočen Umetni bombaž si je v nekai letih med tekstilnimi surovinami pridobil prav odlično mesto Izdebuje se iz celuloze. 6lično kakor umetna svila, vendar je cena umetnemu bombažu precej nižja Pred leti eo umetni tombaž pričeli v večjem obsegu izdelovati predvsem v Nemčiji in Italiji, in to v glavnem pod vplivom avtarkičnih stremljenj. Tako Nemčija kako«- Italiia si hočeta zasi-gurati nadomestek za naravni bombaž. Ki ga morata uvažati iz inozemstva Podobno, kakor se je ored desetletji pojavila umetna svila le kcrf nadomestek za naravno svilo, pa si ie kmalu priborila važno mesto med tekstilnimi surovinami, tako je tekstilna in- dustrija tudi v umetnem bombažu spočetka videla le nadomestek za tombaž in volno. Toda odlične Lastnosti so umetnemu bombažu že v nekaj letiih priborile značaj samostojne tekstilne surovine. Ne le v Italiji in Nemčiji tudi v številnih drugih državah se je pričela produkcija umetnega bombaža rapid-no dvigati. Pri tem je značilno, da se je v zadnjil dveh letih naglo razvila produkcija umetnega bo-nibaža tudi v Angliji. ? klasični državi tekstilne industrije, m zlasti * Ameriki, ki 6icer ne ve kam z ogromnimi zalogami naravnega bomtaža Leta 1950 je znašala svetovna produkcija umetnega bombaža komaj 3300 ton, leta 1936. se je dvignila že na 139.900 ton. lani Pa se ie v primeri s prej&njim letom še podvojila na 272.200 ton Produkcija Zedinienih državah se je lani povečala od 12 na '20 mi lijonov liber; navzlic temu povečanju lastne produkcije r>a so morale Zedinjene države v preteklem letu uvoziti iz inozemstva še za 20 milijonov Liber te nove tekstilne surovine. Vzjx>redno z viharnim napredkom produkcije je v zadnjih letih naglo napredovala tudi kakovost umetnega bombaža, kar mu je dalo nove možnosti uporabe Prvotno so umetni nomhaž ui*orabljali le kot dodatek k naravnim tekstilnim surovinam danes pa ga ujiorabliaio tudi kot samostojno tekstil nosurovino Čeprav je umetni bombaž še vedno za okrog 50°draž'i od naravnega bombaža, vendar se njegova uporaba v tekstilni industriji stalno dviga. Produkcijski proces omogoča nam reč izdelovanje vlaken z različnimi lastnostmi. Ta tehnifni razvoj pa nikakor še ni končan- Danes izdelujejo že posebne vrste umetnega bombaža za mešan ie z naravnim bombažom. za mešanz voLno. kakor tudi za druge specialne svrhe. Vprašanje kabla Beograa—Zagreb—Maribor odloženo do aprila 1939« Vprašanje teletonskin ttdoiov se vitC4 že vrsto let Nasa poštna uprava izgublja leto za letom znatne zneske pri dohodkih od telefonskega prometa, ne samo v notranjosti države, temveč še v večji men v tranzitnem telefonskem prometu, ki se vedno bolj izog ba naše države. Lani 'a kazalo, da se oo to vprašanje vendar enkrat premaknilo z mrtve točke. MimstrsKi svet je namreč 23. septembra preteklega leta predpisal uredbo o nabavi in položitvi telefonskega kabla Beograd— Zagreb—Maribor oo avstrijske meje ter o nabavi materiala za izvršitev vseh del, ki so v zvezi s to napravo. Ta uredba pooblašča poštnega min sira, da najame pri Državni hipotekami banki posojilo 267 milijonov Din za nabavo kabla in potrebnih naprav, za zemeljska m gradbena dela itd. Nadalje določa, da bo ves material, ki ga bo poštni minister nabavil v inozemstvu oproščen carine poslovnega davka, luksuznega davka, posebnih dajatev kaldermne ter državnih in samoupravnih dajatev. Zaradi odplačila posojila, ki naj se najame pri Državni hipotekami banki, se ustanovi pri tej banki poseben fond, v katerega bo vplačeval poštni minister vsako leto iz skupnih dohodkov poštne, telefonske in brzojavne službe 30 milijonov Din in sicer po 2 in pol m lijona Din mesečno. Uredba je dobila obvezno moč 1. oktobra 1937. V zvezi s to uredbo je takratni poštni minister dr Branko Kaludjerčič izjavil, da spada vprašanje telefonskih kablov med najvažnejša vprašanja naše države, in da je s sprejetjem uredbe, ki ureja finančno stran, prišlo vprašanje v zaključno fazo. Razpisana je bila tretja licitacija, na podlagi katerega naj bi padla odločitev o nabavi. Poštni minister je še pristavil, da izgubi naša državna blagajna zaradi pomanjkljive telefonske mreže na leto okrog 25 milijonov Dn dohodkov. Po položitvi zveze je pričakovati, da se bodo telefonski dohodki podvojili. V »Službenih novinah« od 12. februarja t. i. pa je sedaj objavljena uredba o spremembi gornje uredbe. Z novo uredbo se spreminja poslednji člen glede nveljavlje-hja uredbe, in sicer tako, da dobi uredba od 23. septembra 1937. obvezno moč šele LI. aprila 1939. Stanfe Narodne banke Zadnji izkaz Narodne banke od 8. t. m. zaznamuj? povečanje zlatega zaklada za 0.9 na 1719.9 milijona din (lani ot istem času 1633 3) in zmanjšanje deviz izven po-rllage za 0.9 na 459.9 milijona dim (lani 681.3). Razna aktiva, ki vsebujejo tudi zlato in devize pa so narasla za 1.5 na 2.114.2 milijona din (lam": 846 5). Zaloga kovanega denarja v nikliu in srebru se je le nebistveno povečala za 1.1 na 389.2 milijona din. tako da je bilo 8- t m. v obtoku za 810.8 miliior.a din kovancem (lani za 8?5 milijonov) Pomolila so oonovno nazadovala za 3.0 na 1620.3 milijona din (lani 1679.8). Na pasivni strani se je obtok bankovcev zmanišal za 15.8 na 5657 6 milijona din (lani 5275.0. predi 4867.41 Obveznosti na pokaz oa so se povečale za 12-5 na 2673 7 mi H jona din (lani 1949.7); predvsem so narasle žirovne vloge za 132.7 na 1623.0 milijona din (lani 830.0). medtem ko se ie do-broimetie državne blagajne zmanjšalo za 119.5 na 21.6 mili jona din. obveznosti na jjo-kaz po raznih računih pa so ostale skoro nespremenjene. Vredino=l zlatega zaklada je znašala 8. t. m. skupaj z offcielno premiio2210 0 milijona d:n. kar predstavlja nasproti obtoku bankovcev in obveznostim na nokaz krije v višini 26-52®/o (prejšnji teden 26.44remeniena dolofl a. da sc smejo tii zapisi vstavljati v bilance no nominalni vrednosti. Zasedanje tarifnega otfbora. V 6oboto 12. t m se jc ponovno seatflia sekcija tarifnega odbora, da formulira sv^ije predloge o tarifi za kemiične proizvode ("Vstale sekcije s> nadaljevale svoja pusve-tovanja v ponedeljek iin torek. Na dosedanjih sestan' ih so biJi formulirani predloc-' zo plenum. ki se t-ičeio cementa in agrarnih proizvodov Tarifni odbor pred'aga za številne kmetijske proizvode zmanjšanje tarife. ("Jlede žita »n moke nai se nadalje obVži razliko med tarifo za žito n moko vendar ra; 60 uk:ne mlinska ta-ifa. Včeraj so se posvetovanja tarifnega odbora v frlevnejn končali in se *>o dan»s sestal rJemum tarifnega olbora ki ho sestavili definifivne pro .oge k novi žek-zniškj blacovnj tarifi. —Zasedanje širšeo. Koruza: za maj 12.85 — 12.86, za luiij 13.13 — 13.14. KOUKA2 + Liverpool, 14. februarja Tendenca stalna. Zakliučni tečaji: m februar 4 90 jpreišnji dan 4.66), za maj 4.99 (4.96), za sept 54)8 (5.04). Težavno reševanje Papanina in tovarišev Moskva, 15. febr. o. Po zadnjih vesteh je moral ledolomilec »Tajmir« opustiti sivoja prizadevanja, da bi sc približal Pa~ pannovi skupini. Ledolomilec »Tajmir« je prešibek in ne more prodreti skozi led-Glavno akcijo je sedaj prevzel ledolomilec »Murmansk«. ki je mnogo bolje opremljen. »Murmansk« je že dospel v bližino ledene plošče, na kateri je sedaj taborišče Papaninove skupine, s katero je v stalni zvez1. Vremenske prilike pa a sedaj onemogočajo preselitev z ledene plošče na ledolomilec Cnm se bo vreme nekoliko zboljšaJo. kar se lahko ^godi vsak čas, bo ledolomilec prodrl tik do ledene plošče m pospravil vse taborišče ter krenil nazaj na rusko obalo. Ledolomilec »Tajmir« je snoči sporoči: Dopoldne je jugozapadni veter spremenil smer ledu. Izrabili smo priliko in se še bolj približali Papaninovi skup ni. Po njihovih vesteh so vso noč o-psraovali naše svetlobne znake Na našo prošnjo so zakurili velik ogenj z dimom, ki smo ga kljub megli videli. Sestanek gospodarskega sveta Male antaate Bukarešta. 15. febr AA. Gospodarski svet Male antamte se bo sestal v Bukarešti 8- marca in ne 23 februarja, kakor je bilo prvotno določeno. Trgovinska pogajanja z Estssssko Beograd, 15. febr. p. Včeraj je prisneTa v Beograd estonska delegacija, da pnoO-stvuje pogajanjem o tesnejšem sodelovanju med Jugoslavijo in Estonsko. Gre predvsem za novo ureditev medseboine izmenjave blaga ter za ureditev plač Ine-ga prometa. Pogajsli se bodo na osnovi koncencije, ki je bila sklenjena 1. 1928. Iz državne službe Beograd, 15. febr. AA Imenovan je pristava pri gozdni upravi v Lendavi uig-Antoo Cenčič, doslej uradnik-pripravnik, za pripravnika volonteria pri ravnateljstvu gozdov za križovi-ko občino v Bok>-varu pa ng. Adolf Rožič. H A ii Sreda. 16 fehrnaria Ljnbljana 12: Šranili igrajo (plošče). — 12.45: Poročila. - 13: Napovedi. - 13.20: Odmevi iz Španije (plošče). — 14: Poročila. — 17: Mladinska ura: Februar v naravi (g. Miroslav Zor). — 18.20: Glasbene slike (plošče). — 18.40: Preskrba brezposelnih delavcev (g. R. Smeivu). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac ura. — 19.-10: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani. V odmorih: (Jlasb^no predavanje (g. Vilko Ukniar) ter napovedi in poročila. Beograd 16.45: Plošče. — 17.20: Orkestralni koncert in recitacije — 18.30: brovačka 400 den., Oceania 600 bi., Oce- ; Koncert siepeev. — 20: Pevski koncert ania 405 den. Beograd. Vojna škoda 453 — 454 ( 454 — 456), za marc — (454), 4*/0 agrarne 60.50 bi., 6«/o begluške 90.50 — 91 (91), 6®/,i dalm. agrarne 90 bi., 7°/„ stabiliz. (99), 7»/« tavest. 99 bl„ 7»/„ Drž h.ip. banka (100), 7•/. Blair 93 bl„ 8«/. Blair 98 bi. (98), Narodna banka 7750 — 7800 (7780), PAB 229 bL (228.50). Blagovna tržišča Zliti in humor. — 22.20: Lahka goriba s plo&č. — Zagreb 17.15: Klavirske skladibe. — 20: Prenos iz Ljubljane. — Praga 19.25: Operetna muzika — 19.55: Zvočna igra. — 21.05: Oikestralni koncert. — 22.35: Lahka godba s plošč. — Varša\a 19.20: Polijske pesmi. — 21; Chopinove klavirske"^ skladbe. — 22 Arije ln pesmi. — 22.20: Plošče. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16.05: Skladbe O Straussa. — 17.30: Operne arije. — 17.50: Pevska ura. — 19.35 Prenos iz Munchena — 20 40: V kabinetu voščenih lutk. — 21.40: Violin- + Chirago.. 15. februarja. Začetni teoaji: gki koncert _ 22.30: Plošče — Berlin pšenica: za maj 94. za julij 90.25. za_ sept- . 1910: Lahka godba orkestra- — 20: Kon- 90. koruza: za maj 59.75. za Julij 60 75 -f VVinnipeg. 15. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 127.50, za julij 118.875, za okt. 99.25. Uka blag««na borza (1 . t. m.) len enca miriia - Pšenica: (78 - 79 k«I i.Hška in »retiiska I7f> - 1S0. baška potiska 179 - 181. slavonska 178 - 1*0 Koru/a. baška 90 - 92 banatska 90 -92 baška nova -sušena H« - 105 Oves: baiki 132 134 ^remsk' 133 - 135 sa votiski 136 _ I H** Ječmen l.aSki in srem •»ki 63-K4 kg 137 50 140 Moka: haška in sren.ska .»h?, m '"gg* -/?2.50 - 282.50: «2» >"»•> 50 26'i ril I «5» 232.50 - 242.50. «6, >12.50 - 222 50 «?• I«2.50 - 192 50: .«» 12? - 130 Otrob*. bašk in erems' i « vrečah — 100 Fižol: ba*ki in sremski I ?oa - 20P Dolgoročna posojila proti vknjižbi na prvo mesto na razpolago po zelo ugodnih pogojih. Slovenska banka d. d. Ljubljana, Krekov trg 10. cert velikega iorkesta se zaročila, toda tega »ista hotela priznati- Admiral Bloch s častniki svojega sta na na ameriški krtiarki &Pennsylvania« Afera z Geraldino Ka t Šestnajstletna filmska igralka in njen manager Izletniška ladfa se je potopila V bližini sidnevskega pristanišča se je te dni potopila več;a izletniška ladja, ki je vozila s seboj 175 potnikov. Ladja se je nenadoma nagnila na stran ter izginila pod vodo. Pri tem je utonilo 30 potnikov, katerih niso mogli rešiti čeprav je prihitela ponesrečencem na pomoč celo posadka ameriške križarke »Louisville« . Dunajski listi poročajo obširno o razpravi, ki sa je pričela pred dunajskim ci-vlnim sodiščem in katerega središče je Geraldina Katnikova, komaj 16-letna filmska umetnica in naša rojakinja, ki je nedavno zaslovela s svojim filmom i-Dekle Irena« ln z drugimi. Teži jo neki upokojeni: stotnik Jcsef Fischer za odškodnino 40.000 šilingov. Fischer trdi, da se je v oktobru predlanskega leta z očetom umetnice, ravnateljem Louisom Katnikom. ustno dogovoril, da bo prevzel z~njo posle manage.~ja. Za to bi dobival 10 odstotkov lz njenih gaž Koliko časa naj bi j" bil manageir. se nista točno dogovorila, vendar pa velja v filmskih krogih baje pravico, da veljajo takšne pogodbe, če ni drugače dogovorjeno najmanj pet let. Fischer pravi, da je potem več nego leto dni s posebnim uspehom deloval za mlado umetnico, ki je deb vala od njega nasvete v vssih filmn'--'^. in gledaliških 7a-devah, ki so se je tikale- Vodil je zanjo Morilec in njegove žrtve Graziani se vrača v Italijo Dosedanji podkralj Abesinije marša! Graziani bo prispel 16 februarja iz Vzhodne Afrike v Napoli in bo lakoj nadaljeval vožnjo v Rim. V Napoliju bodo sprejeli kolonialnega vojskovodjo z velikimi vojaškimi častmi. pogajanja in jI je v Monakovu priskrbel I tudi glavni vlogi v fiknu »Glas srca« ln sFlorentina«. Nekega dne pa mu je ravnatelj Katnik sporočil, da mora prekiniti j vse zveze z njim, češ, da bi se drugače f lmi, v katerih nastopa Geraldina. v Ncra-čij ne smeli predvajati. V Nemčiji obstoji nemreč predpis da filmski umetniki n« smejo imeti managerjev. Fischer je mn»-n'a, da mu je zavoljo tega nastala velika škoda in da ima pravico do proviz je še J za štiri leta. Ce upošteva, koliko bo mogla umetnica v tem ča5oi najmanj z&r'u» žiti, bi znašala ta provizija 40.000 &il±tv-gov. Geraldna Katnikova, ki jo zavoljo nj®. ne mladoletnosti zastopa oče, pa ugo»varw ja, da taiV-ne pogodbe o kakršni go-vori težitelj, nikoli ni bilo. S stotnikom Fi-scherjem se je seznanila šele po premieri filma »Dekle Irena« to roj po prvem svojam velikem ufpehu, ta ga je dosegla trez (posredovalcev. Tožiteljevo delo za« njo je bilo povsem podrejenega pomena-Za srvet ga ni nikoli vprašala, odločilnih pogajanj tudi ni nikoli vodil. V umetniškem oziru so }-' svetovali strokovnjaki, kakor H.einhold Schunzel. V 06talem pa so jo opozorili na to, da utegne izgubiti možnost za igranje v Nemčiji, če se ne bo Izogibala občevanja s tož tellem Ker j« Nemčija glavno berišče njenega filmskega delovanja, .ie morala takšna opozorila na vsak način upoštevati Kotita vlečejo iz hiše ... Prizor iz Teruela. Civilisti vlečejo Iz hleva konja, ki ga je ubU izatareiek nasprotnika« Papaninova skupina na plavajoči ledni plošči je pred dnevi prvič opazila dim iz dimnikov ruskega ledolomilca »Tajmira«. To dejstvo je navdalo učen:ake z veselim upanjem, da bodo kmalu rešeni iz svojega položaja. Temperatura v vodah, koder plove ledolomilec. znaša po zadnjih poročilih 26 stopinj pod ničlo. Nadalje javlja ;o vesti iz Londona in Moskve, da je posadka »Tajmira« uzrla v svoji bližini zelo pripravno ledno grudo, s katere bi moglo startati letalo za Papanina in tovariše Mornarji so takoj podvzeli priprave za start, ki se bo . izvršil, čim se poleže vihar. »Tajmira je v zadnjih dneh napredoval za kakšnih 10 km in se nahaja zdai samo še 30 km oddaljen od Papaninove skupine. Ledolomilec bo pos-kušai tudi sam prodreti do raziskovalcev Pri tem bo moral premagati 20 m visoko ledno goro. katero bodo mornarji s »Tajmira« skušali razstreliti Strokovnjaki sodijo, da bi bila rešitev Pa- panina mogoča v teku 48 ur, če se vreme medtem ne poslabša. »Tajmir« in Papaninova skupina se pogovarjajo s svetlobnimi signali. Ledolomilec se pri tem poslužuje žarometov, Papaninovi tovariši pa magne-zije. V nasprotju s »Tajmirom« pa je ladja »Murmance« za;la v težaven in zelo nevaren položaj. Nahaja se v oklepu lednih gor, kjer je zamrznila ter bo morala nekaj čas mirovati. Naprave za lomljenje ledu zdaj sicer delujejo, toda ladja napreduje zelo počasi in napravi komaj pol milje na uro v jugozapadni smeri. Posadka mora pri tem razstreljevati led in se posru-žuje pri tem delu amonala. Goga odpotoval v inozemstvo Bivši ministrski predsednik rumunske vlade Oktavijan Goga ie je zaradi zrah-Ijanega zdravja umaknil v inozemstvo. Odpotoval je v Nico. Kako se gospa Radovednica obvešča o 1 življenjskih razmerah svojih sosedov ,„ »Tajmir« v bližini Papanina Sporazumevanje s svetlobnimi signali — „Murmanec" v težavnem položaju Umobolnica je zgorela Od zgoraj navzdol B rajev e žrtve: Julija Kempenaer, Berta Patit in Amelija Godts V Szekszardu na Madžarskem je nastal te dni ogenj v nekem traktu ondotne umobolnice. Med bolniki je nastala zaradi tega panika, ki je dosegla višek v trenutku, ko se je zrušil strop poslopja. Končno pa so umobolnike le utegnili rešiti, vendar je trajalo precej dolgo, preden so jih mogli pomiriti. Ogenj je nastal zaradi premočnega kurjenja v pečeh. Kultom! pregled ProS. M. Murko o Hasanaginici Kot poseben odtis iz revije »Gernianosla-viea« te izšia v iaiožbi Rudolfa M Kotirerja (Bino- Dunaj—Lijiskoi 80 strani velike ©t*-egaioč.a razpravh upok profesorja Kar k»ve univerze v Hra^i dr Matije M u r-k a' «d>as Original von Go-fthec-Klaggesang vod der edl**n Frauen dec Asan Aga< (Asa-nagintca> ld der Literatur ui-jd iin Volks-mumie durch 15<> Jahre< Prof dr Murko ie posvetil najnovejš* raz-•dobie svojega znanstvenega dela proučevana srt*sKohrvauke naronne pesmi. V leMi 19<>9. 1912. 1913 1924 1927 1930 in 1932 ja potova' oo kratili, kier |e še slutil žive vrel ce narodne epike Raziskava! ie na Jicu Jie sta nekatera Diene probleme [>o>luša! stare pevce id pevke in ohranil s fonoiirafi njihov glas m mihovo petie Na teh porovaniih ie zbral mnogo uradiva ki ga ie delno že obdelal. o *talem rva sam pravi v uvodu pridu-oče knjige, da ne ve. ali ga bo že mogel oNielati »ako kakor bi žele' Rako dale* sedajo njegova raziskavama priča orav ts razprava Res ja. da gre v tem pnmeru ta eno naiznamenifpjših srbskohr vaiskib narodnih pesmi sploh Nieni literarni odmevi so nenavadno široki in nie «>oi3 ie tem tanimiviša ker se je doigo »delo. da se ta prekrasna balada ki ie Dri oa* bob znana oo Ogrizovčevi drami n i? nje na*«ta'i operi, ze v Vukovem času zaMa v hu-iskem spominu Nova odkntta -o ooka naia da Des->m Se žiri v ljudstvu in njen;< literarna zgodovina ie mogla v zadnjih letih načeti novo za slehernega poznavalca na rodne eojke nenavadno zanimivo poglavje L 1774 r? ita li lanski opa' Alberte Foriih svoii s Benetkah izišli kniigi »Viagsio it, Daknazia* zateležji v izvirniku in orvia' v prevodu »Zaiosno p-esanco nlem^nit«-Asan ^ginice* ?,e nardednie IMo ie iz51« v nemili-»m prevod«! r>sto poglavje iz For tisovega «pisa. * katei^m pr povedni3 o gah in navadah Moriahov in ki v n piti na a fo narodno pečeni. Leto dni pozneje ie izšel v Birnu nemški prevod celotnega For- tisovega dela Prvi prevod je spoaial takoj t. 1775 Goethe, ko ie potoval po Švici. Mlademu pesniku ie balada o Hatšanaginici na moč ugaiaia in se ie lotil pripesnitve na podlagi nemškega in italijanskega prevoda ter oziraje ee na izvirnik Svoio prepesnitev le izročil Hirderju. ki jo ie izdal L 1778 v svojih »Volkshederi. L. 1789 je bila pesem spreieta v Goethejeve »Samtliche Wirke< in je odtod zaslovela po vsej Evropi. Tako se ie vzbudilo zaninianie n? le za originalno in nenavadno močno ^rbskohrvatsko narod no epiko, marveč tudi za ve> slovanski iug. ki se ie jii prav takrat dramiti « novo življenje. Prof dr. Murko se v svoji razpravi bavi najpraj z odkritjem te pesmi in z njenimi etnološkimi problemi. Posebej razpravlja o vprašanju Hasanagini&ine sramežljivosti, kar ga sili k temu. da oriše položaj ženske v krajih, v katerih je nastala obravnavana balada Tu dokazuje svojo tezo. da pretirana ženska sramežljivosti ni potekala sa-mo iz nižjega socialnega položaja žene. mar več tudi iz dejstva, da je bil mož za ženo v nekih okoliščinah, tabu. torei pr?dmeL o karerem ni smeta govoriti naravnost. Nato razpravlja pisec o verietnem rojstnim krati te talade o Makarskem primorju ome-tiiaioč njegovo vloao v umetni literaturi Grabovac. Kačič-Mioši6). Zalem prehaia k >nsu in razčl jnievaniu variant, g katerimi se ie bavil že njegov veliki učitelj Miklošič in dokazu ie. kakšno vlogo je imel pri For tisovi reprodukciji splošni zdravnik Julij Baiamonti. ki ie po Murkovem mnenju dal italijanskemu opatu v dubrovniškem pisme-lein jeziku spisano izvirno besedilo >mor-aške« balade. V drugem delu svoje razprave se bavi uro!. M Murko z nadaljno usodo te pesmi ki f? prešla v Vukovo zbirko preko Forti -ovega spisa, ker ie Vuk sam ni več našel ali sna) na iti) m>*d ljudstvom Mnenje da balada o Hasanaginici ne živi več m 'd ljudstvom. 'e vladalo v slavističnih krogih vse do I 1932. ko i? urednik »Nove Evrope« Mi lan Čurčin. znan že do svoji doktorski diser-taeiii iz i 1905 ko! raziskovalec srbske na "odne poezije, obiavil v svoiem Časopisu no vo. neznano verzi io Hasnnaginice. To va rianto ie spisal zani kipar Ivan Mestrovič. ki j? dodai tudi svoi komentar Meštrovič •o ie prinesel iz svojega domače?a kraja. Ta obiava >e vzbudila med raziskovalni kar sen-'.acionaino pozornost in tudi mnoco dvomov, ■ire^no naključje ie oa hoielo. da i? prof dr. Murko še istega 'eta odkril na otoku šipa nu pn Dubrovniku S4 letno starko, ki mu e pela in recitirala Hasanaginieo Tako ie ^>ilo nie živlien'e v narodu overovljeno. Pro? Murka monografija n v=»č ko l-r>0 letni usodi Hasanag nire onrpmljena z navedbo »reb originalnih tek^ov in p revo-tov. je 'ažeri prir=nevpk k literaturi o srtskov,rvat •=ki narodni pe«mi obenem pa- delo široke ^nidiriip in tem^bitega oornania narcKio-r»it9nih razmer na slovansk^n iugn Kn*iz'ca ppre»rthen't s ilikrmr na posebnih prile ?ah Našemit č?i^tit!ii vemn znanstveniku vrnemo biti po pravici hvaležni za to nenavadno zanimivo razpravo. Momčiio Na$iasl$svič f V Beogradu ie umri gimnaz!|6ki profesor Momčiio Nastasijevič. znan ko! eden naiori-B nai.rieiš,h :no-1ernih pri[>ov *dn kov srt>ske-ga kulturnega kroga L 1S94 v Go~niem Mi-lanov<-u roieni Mom?i'o Nastasije^ič le i'u-diral romani^tiko v Beogradu m nekaj ^asa v Par zu V literaturi se je poiavil L 19"J1 ko sodelavec raznih ravij Njegovi spisi čedalie tot; otK>zanali na mladega avtorja Odlikoval so se po originplni zasnovi in ljudskem ieziku ali oa r>o posrečeni imita-c stila -birih legend in samostanskih Kronik. s kat-ro ie hote! vzbujati v čitatenu koiikor le mogoče močno notranje doživetje davnih časo\ Prav posebno je sega! po sednem zakladu Južne Srbija, kar je včasi daialo niegovim liričnim pesmim, še boli pri pro?' nekak arhaičen nadih. L 1927 je izdal /birko proze >Iz tamnog vilaieta«. ki je vzbudila splošno piozorriost in priznani? literarne kritike 0 nji je poročat tudi Liubltanski Zvon fB Borko) ki pravi, da se >na vsak- strani pozna oiščeva individualnost ki ne mara utrtih stez. tem več mukoma, z očitnim naporom in str-m-Ijen ern po umetniški svoievrstnosti i5č» ooli k dnigim Hudem To je mo,iprna proza — •;korai proustovska ŽivliR-ije je tu realno. v-Tdnr pa so med stvarmi in človetcom megli ne. ki se v njih tomio vsi življen^ki žarki tako da dob;vato medsebojne relacije v te> iuSi poseliti * podohe « Za to značilno zbirko ;e dobil avtor slovstveno nasrado društva iC:"iieta Z u zor i rt. Njegov nadaimii razvoi se ni mnogo od la-liil oJ stilnih in ideinih značilnosti prve kniige vendar ie dobival Nastasilevitev li terarni ot raz Čedatie krer»keiie in polne rxv teze v-inisal Je med drugimi melodramo >Mediulu.-ko blago: izdal »Pet lirsk'li kru Bova« i dr Ni presenečal po plodovi'no>sii. vedno ie pa hodil bol) na globoko kakor na široko Niegova smrt v zMi moški dobi. ko še *dale{ ni zaključi! svoiega življenjskega de-dela. pomeni za srbsko in sploh za vso jugoslovansko titeratnro iz?nl>o močnega in originalno snuiočegfl talenta. Za raziskava***? slmjanshifc siarožUnosii Univ. prof. dr Jos. Ko=trzewski (Poznani), dir dr N Žunanič (Ljubljana) in prof dr Jos. Skuti! (Brno) so izdali tale proglas- V zadniem ča?u se čedalje bolj očitno po-lavlia rv>lreba organizacije študija stovan-skih starož^nosti. zlasti vprašanja izvora in začetka Slovanov, njih razširienia in se lišč kakor tudi ni;bmib stikov z ostalim ne. slovan-k'm sosednim svetom Klnib temu. da obstoj-i že vrsta slavističnih časopisov in institucij ki sp z razn^i zrelišč oosvečaio tem vT»raš^n em bi vendar bilo želeti da bi se osredotočilo v«e to ots^žno prončevame slovanskih <4arož;tni-Krri Zaradi tega so se podrvcani na dan 10-1 letnice, kar ;e ^af^fik spisal uvod »"^'ovanekim stnro^^itno^tim« ooriieli misli da ustanove »Kon?resa slovanskih ct»rozitnrvati< ki bi utegn;li postati na bol' pokflcnn forum za smotrno organiza pšin tfsega proufevaria slovanskih starožil no=ti T' kongresi k; bi sp lahko ponavljali vsa ka tri leta izmenoma v raznih slovanskih deželah naj bi ne jodajali samo pregleda dooeniai izvršenega znaru-tvenaga dela. mar več na- bi zlasti organiziral: proučevanje velikih in važnih vprašanj slovanskega sta-rožitništva Njih študij zapo-luie dandanes več disciplin' zgodovino, liiisvistiko. preiti-storno etnografiio in antropologi jo; njib sodelovanje ie na r-"oIiu slovanskega starino-slovja neobhodno potrebno in memu bi tudi ustrezalo pet sekcij projektiranih kongresov. ino. da ob zadostnem številu interesentov lahko obstoji več podobnih sekcij, na pr za starostovansko pravo i. dr. Poleg teb znanstvenih sekcij bi obstajali kajpak narodni komiteji posameznih dežel s predsed n;ki poedin h skupin, ti komitaji bi pripravljal' delo ?.a konsres- Želeti ti seveda bi'o tudi udeležbe neslovanskih znanstvenih delavcev. č-»prav se bodo kongresi bavilj samo s proučevaniem vprašanj, ki so v orenii zve-zn z naznačenimi temami zalo ie izkliuč?na zgodovina od 12 stoletia dalje do naše dobe. dialnktološko delo br^z ozira na vpra-šania starih Slovanov, diluvialna prehisto-rija slovanskih deže! i. t. d. Kongr^i bodo delovni in ne reprezentativni. združeni z ekskurzijami in etnografskimi. arheološkimi, muzejskimi demonstra eiiami i. t d. Z vprašaniem kongresov slovanskih staro-žitnosti ie tudi v zvezi vprašanje časopisa ^Stav!a antiqua« in »Vestnika slovanskih starožitnostir organa, ki tii po starem Nie-derl.->ovem »Veslniku slov. s' irožitnostU pri našal kritično-bibliografski pregled publici-ranili de! ne le na nolju slavistike. marveč tudi v vseh ostalih sorodnih disciplinah. Svetovna literarna Drodukcija o s'areslovan-skih vprašanjih raste od dne do dne in posta ia posamezniku danes že nepregledna. Ob koncu svojega proglasa omenjajo sklicatelji prvega kongresa raziskovalcev slovan-rtk;li starožitnosti. da bo prva predhodna konferenca spomiadi 1938 v Krakovu. Zapiski Jz francoske literature. Pri Grasetu je izšel esej o Paulu Valervju iz peresa E Nouleta Priloženi so mu »P>agmenti iz spominov neke pesnitve«, ki jih je spisal P Valery — Andre Suares je v knjigi z naslovom »Trois grands vivants« obdelal Cervantesa. Tolstoia in Baudelaira — Pri Nouvelle Revue Francaise so izšli Mor-ceaux choisis Jacquesa d° Lacretella ki je bil minule dni svečano sprejet med ne-smrtnike Francoske akademiie — Pod naslovom »Etudes Bulgares« je Nikolaj Don-čev izda) prvo seriio 21 kritikih §tudij o bolgarskih n^ntelilb — V francoskem prevodu je izš1?) nova kniifa znanesa ameriškega d'catplia Hntnna 'Jirirlaira »Com-ment je crois en D;eu« ki vzbota veliko pozornost zarpdi odkHto^ti. s katero ta arnpriški cr>rialist brani nekatera idealistična načela Postani in ostani član Vodnikove družbe? I Iz Julijske krajine Strokovno Šolstvo na Goriškem Za strokovno šolstvo v posameznih pokrajinah skrbijo zadnja leta posebni pokrajinski konzorciji, ki prejemajo potrebna sredstva deloma od države deloma od pokrajinskih uprav in korporacijskih svetov deloma od neposredno prizadetih strokovnih organizacij. Preu dnevi je v Gorici zasedal goriški pokrajinski konzorcij za strokovno šolstvo. O seji so listi objavili daljša poročila, iz katerih posnemamo naslednje podatke: V goriški pokrajini je 20 strokovnih Sol, Industrijskih, obrtniških in kmetijskih, tako za zidarje v Gabrovici, Moši. Ren Cah in pri Sv. Lovrencu blizu Moše. industrijske in obrtniške v Romansu, Idriji (Ki ima tudi svoj trgovski oddelek). Ajdovščini, Kanalu, Koprivi pri Krminu. Fari na Soči, Ločniku Bovcu in Zagraju. Gradišču. Komnu. Mirnu, Solkanu, Standrežu, Tol-nvnu in Vrtojbi Poslednjih Sest ima po en razred tudi za ženska ročna dela. Na teh šolah, ki imajo skuono 56 razredov je bilo v šolskem letu 1936/37 964 učencev in učenk. V tekočem šolskem letu jih je 937. Konzorcij namerava menda že letos ustanoviti Se dve šoli. eno v F^trianiji, drugo, mizarsko strokovno šolo v Trnovem. V furlanski Koprivi pa namerava sedanjo indu-striisko-obrtniško šolo preosnovati v kmetijsko. Konzorcij namerava uvesti tudi zanimivo novost V posledniih razredih omenjenih Sol bodo v kratkem uvedli pouk v nekaterih voiaških disciplinah na kar je prosvetno ministrstvo že pristalo Pouk v vo-iaših stvareh bo obsegal 30 učnih ur na leto. Drobne novice Pokrajinski upravni odbor v Gorici je imel preteklo sredo svojo redno sejo na kateri je odobril med drug;mi tudi naslednje ukrepe posameznih občinskih uprav: Mirenska občina si nabavi radijski aparat za vaške manifestacije, bovška občina pokloni bataljonu, ki ima tam svojo gami-zljo zastavo faš stični mladinski organizaciji pa večjo podporo za šolske otroke. Crniče poclpro z večjim zneskom tečaje za pouk odraslih ljudi v italijanščini, Cerkno odstopi državnemu erarju večje zemljišče, občinske uprave v Grahovem, šmartnem pri Kojskem in Ajdovščini naročijo glavno faš stično glasilo »Popolo d' Italiai za leto dni, v šempasu in Komnu pa še nekatere druge dnevnike in revije. Požar. V Dolu pri Ajdovščini je preteklo sredo nastal velik požar na posestvu 30 letnega Franceta Bizjaka. Ogenj je uničil stanovanjsko in sosednje gosoodarsko poslopje. Posestniku je prizadejal za 12.000 lir škode. I lz živlienia na deželi Iz škofje Loke šl— Dnevno zavetišče snujemo. S strani vzgojnih činiteljev v škofji Loki je izšla i«o buda za ustanovitev dnevnega zavetišča, kier nai ti bila zapuščena in zanemarjena mladina pod mdzt stvorn, mimo t?ga pa bi imela v zav-tišče tu li pravilno vzgojo- Zavetišče bi bilo popolnoma sa mostom a socialna ustanova, tesno povezana le z deško šo!o. kier bi bili tudi prostori zavetišča Otroci bi po končanem nouku ne šli domov. marv»č bi se zbrali v zavetišču, ki bi jim poskrbelo tudi za opoldansko prehrano in malo južno Ostali bi v zavetišču do večernih ur. da i-e vrnejo starši. Potenanie in klatanje otrok želimo korenito iztrebiti. šl— Krojaški tečaj vrši vsako doi»oi-dne v loškem Gasilskem domu. Vseh tečajnikov j? 2f>. poučuje pa g. Knafelj iz Ljubljane. Tečaj je pripravila zadruga krojačev in krojačič. Iz Hrastnika h— Tečaj malih harmonikarjev Po vzorcu Ljubljane in drugih večjih krajev sc bo otvonl tudi v Hrastniku tečaj za male harmonikarje. V tečai se sprejemajo dečki in deklice iz Hrastnika in Doba od 7 do 14 leta starost'. Tečaj bo vodil prof Ran-čigaj iz Ljubljane. Glede nabave harmonik se bodo dobila pojasnila na današnjem sestanku ki bo ob 17. v deški ljudski šoli v Hrastniku. Obenem bo vpisovanje v tečaj Vsi. ki se zanimajo za tečaj, 3 telovadnih ur Prednjaški odbor je pridno deloval in omogočil ve^ nastopov posameznih oddelkov. Vršil se je tudi telovadni tečaj pod vodstvom br. Slomška. Pri tekmah v odbciki za prvenstvo župe je moštvo šoštanjskega Sokola doseglo fina le. Blagajniško poročilo notarja br. Krei-gerja je pokazalo, da je društvo prebrodilo gospodarske težkoče in da nas lahko finančno stanje navdaja z zadovoljstvom Za prosvetni odbor je referiral prosve-tar br dr. Goričar. V ideino orgsnizator-nem tečaju je biio pet predavanj, 'm sicer je v treh predavanjih govoril članstvu br. Karba. med tem ko je društveni zdravnik br dr. Korun govoril v dveh predavan jin iz svojega strokovnega področja. V središču splošno prosvetnega dela so bile slejkoprej dramske prireditve, ki jih je b lo 6. V jeseni je pred polno dvorano predaval tudi sodni predstojnik br. Po- toCnflc o socialnem vprašanju naše vasi r zvezi s kmečko zaščito. Iz poročila društvenega zdravnika je razvidno, da Jc bilo lani 7 zdravniških pre skav in pregledov in 8 predavanj o zaravstvu in higieni. Zdravstveno stanje telovadečega članstva je bilo zelo ugodno. Poročali so še ostali funkcionarji .tako gospodar br. Oblak, gospodinja s. Jaceži-čeva, tajnik in matrikar br. 2r.iderši* in drugi. V tem letu hoče šoštanjski Sokol svoje delo v vseh odsekih Se povečati. Glede na Soštanjske krajevne razbere bo treba poživeti narodnostno de o =• roeveta r br. dr. Gori.^ar se je ob kor.r-u poročila toplo zahvalil starosti br. Ivniu K->-šanu, ki je vod i društvo v najbolj kritičnem času. Pri volitvah je biJa izvoljena tale društvena uprava: starosta br. Rozman, namestnik br Rainer. načelnik br. Košan, načelnica s. Kreigerjeva, tajnica s Rai-nerjeva, blagajnik br. Karba. gospodar br. Oblak, gospodinja s Janežičeva, pro-svetar br. dr. Gorčar. društveni zdravnik br. dr Korun. predsednik razsodišča br dr. šuc. Poleg teh je v upravi še 20 odbornikov, ki bodo vodili razne odseke. Smučarske tekme liul»lian«keea Sokola. Ljublja,n-ki Sokol je priredil v nedelio l">. t. m. smučarski izlel in t*kmo v Zlebeh. Okrog 70 članstva se ie pripelialo z iutrn'im vlakom v Medno. Tekmovanje se je zaradi poledenelega sn^ga prir-e'o šele ot 13 Tekmovalcev je bilo Si Uspehi » *mnku (2x250 m. vi.š. razi tO m>: člani: 1 Kržišntk Niko 201 sek. 2. Kaiser Herib^t 20 4 selc, 3 ZunanČrif Dušan 20 R sek m.tSki naraščaj: (ista proga): 1. Križ-nan Marjan 19.3 sek. 2. Bekš Milan in Dežman Mirko 20.1. 3. Urbane Anton 20 2 -ek članire: fza 40 tn krajša proga): 1. Ponikvar Fani 191 sek. 2. Stegu Lili 19.2 s**k frcp"hi v slalomu (2x250 m. v r. 50 m): člani: 1 5*ga Leopold OS 2 sek. 2. Ka;ser Herihert 74 3 sek. 3. Kraigher Ciril 77 3 cek: mo£ki naraščaj: (ilskc stroke, kakor tudi prijeten podlistek, ki je kakor nalašč za avtomobiliste. * Tudi la številka je opremljeni z nekaterimi prav dobrimi slikami in kaže v vseh pogledih krepko volio izdajatelja in urednika. da se hoče prikupni čim širšemu krogu čitateliev Želeti bi bilo. d/> bi mu to tudi usneln in bi tako pri na* imeli vsaj nekaj pokazati tudi na tem polju. List ureja g. Horis Kristan. Posamezne Številke so po 5.— Dm, celoletna naročnina pa 60.— Din. Smučarski klub Ljubljana. Sestanek tekmovalcev v petek 18. t. m. ob 19. v aajnski sobi kavarne Emone. Važno zaradi tekem. Sestanek damskega odseka bo isti dan na istem mestu ob 19 30 Opozarjajo se vse članice ,ki so opravile -zpite za srnuške učiteljice .da se sigurno javiio v četrtek dne 17. t. m. v damski sobi kavarne Emone ob 16 30. Na pros!avi 50 letnice slovenskega kolesarstva, ki ie bila lani decembra v sejni dvorani M kličevega hotela, je bila izražena sp^na želja naj bi se ta jubilej v letošnji kolesarski sezoni proslavil z večjo kolesarsko prireditvijo. Da bi bdi proslava te obletnice tem leriša si je ljubljanska kolera rsk a pod zveza nadela nalogo, da to željo p onirjev našega kolesarstva in njega ljubiteljev tudi :zpr.lni. Zato vabi omenjena podzveza za v petek 18-t. m ob 20 na sestanek v restavracijo >Novi 5*vet» v?e udeležence decembrskega jubilejnega sestanka in še vse one, ki fci bili pripravljeni pomagati pri izvedbi te proslave. Smučarskj Rinb Ljubljana. Razpisujemo medklubsko oam.sko tekmo v slalomu dne 20. t- m. v Slebeh pod Sv. Katarino. Pravico udeležbe imajo vse smučarke. Tekmuje se po pravilu ku JZSS Start ob 13. Prijave na licu mesta do 12 30. Prijavnim« nL Za publiko pristop prost. Turni smužkj tečaj Zveze za tujski promet v nedeljo je potekel docela po sporedu. Ljubljančani so se pripeljali v dolino s pesebni avtobusom, ki je odžel ob 6 iz Ljubljane. Prispelo je 35 smučarjev, organizacija je bila v rokah g. Pipenbacher-ja. Smučarji so se ustavili na Luš:, nakar jih je vodila pot v idealno ugodnih snežnih pril kah do Sv. Valentina in naprej do Zaprevalj. Zemljo je pokrivala 1 m debela snežna plast. Sestop je bil isti, smuškega tečaja sta se udeležila tudi smuška učitelja g. Križman iz Ljubljane in g. Janko Sicherl iz škofje Loke. Smučarji so zadovoljni preživeli ves dan v planinah. SK M»rš: v četrtek ob 20 važen sestanek L in jumiorskega moštva zaradi nedeljskih tekem Isti dan popoldne ob 15. strogo obvezen trening. — IluStrovane sportske novosti (ISN) št 8. z dne 15. t. m. so izšle. Pestro vseoi-no tvorijo med dnigim članki o prvi zmagi Gradjanskega v tekmah za zimski pokal in še nekaterih nogometnih dogodkih, dalje o novi drsalni prvakinji Taylor in Se marsičem, kar bo zan malo športnike vseh vrst in peno? Precej obsežen Je to-pot tudi »Slovenski kotiček ISN«. ki re-kapitulira vse večje smučarske dogodke zadnjega tedoa. Posamezna številk*, ao po 1 Din. »JUTRO« 5t 39 8 Sreda. 16. H. 1938 21 Dackson Gregory: Juana Castanares Koman Julian Hawk je najprej videl, kaj mora priti. Ako je bila govorica resnična, tedaj se je morala neznansko hitro razširiti, in ljudje so morali pri-hrumeti z vseh strani in iz vseh stanov. Poznal je to reč, saj jo je bil že doživel. Globoko spodaj v Mehiki, daleč za mejo, si je bil prvič nabral takih izkušenj. To je bilo pred sedmimi leti. Takrat je bil on prvi, sam je bil našel zlato, zaklinil prvi delež in obvestil prijatelje. In takrat kakor danes se je bila pokazala na obzorju postava, mračna, mogočna in zlovestna — postava Viktorja Blon-dina. Mar je bilo človeško izkustvo, to je, zgodovina v malem, tako tesno omejeno v svojih možnostih, da se je utegnilo danes, po sedmih letih, ponoviti, kar je bilo nastopilo takrat v Mehiki? Zlato je bilo isto, na tej kakor na oni strani meje. in tudi ljudje so zmerom, zmerom enaki... Oddaljen košček sveta kakor Bluesmokeški hribi, nepremagljiva iz-kušnjava in dotok ljudi — česa je bilo pričakovati v takšnih okolnostih? Blondino v prednjem voiu — Julian Hawk tik za njim — vprašanje je b;lo torej le, kdaj pride do spopada. In Blondino je bil obdan od svojih ljudi, med tem ko je jahal Hawk sam, brez spremljevalcev... Hawk je dovolj poznal kraj, da je vedel, kod in kam. Ze pred sedmimi leti, ko je jahal to pot, namenjen v osrčje stare mehikanske dežele, se je bi; kolikor toliko razgledal. In zadnja leta je bilo obiskalo te kraje le malo ljudi in še ti samo spotoma, kajti littlemeško in bluesmokeško okolico s puščavo, ki se je širila med njima so bili iskalci zlata in drugi pustolovci zdavnaj opustili. Komaj pol tucata milj za pokvarjenim mestecem Nacio-nalom se je začenjala puščava. Silne širjave so bile pokrite z žarečim belim peskom, ki so se z njim igrali vetrovi; v izsušenih rečnih strugah je uspevalo siromašno rastlinstvo; trnjeva, nekazna zelišča z majhnim listjem in debelo skorjo so se upirala naravnemu zdkonu uničenja in s široko raz-raščenimi koreninami v železnem, žilavem naporu sesala iz zemeljskih globin mokroto, skrito živalim in ljudem; nepredirna hosta se je menjavala z nedoglednimi peščenimi ploskvami. Špekulanti so bili raziskali to pustinjo na vse strani; vrtali so in postavljali kantine, a vse zaman; nazadnje S' bili pobrali šila in kopita, preklinjaje deželo, ki jih je bila prevarila in ki so jo imenovali »preddvorie pekla« Vse to je vedel Julian Ha\vk iz svoje lastne izkušnje. Vedel je tudi. da ima puščava ukane, s katerimi vodi ljudi za nos, da utegne biti bleščeče z'ato prevara in da se utegne ozemlje, kjer so stokrat zaman iskali, stoprvič izkazati kot bogato nahaja- lišče zlata. Zlato in voda: zaklada, ki ju je že toliko ljudi plačalo z življenjem! Puščava s svojimi hribi, svojimi mesami in barrancami je bodi si dajala oboje, bodisi oboje odbijala. Časih je porogljivo in molče dala eno, drugo pa zavratno in okrutno zadržala, kakor da bi hotela prisiliti ljudi, naj se odločijo: marsikdo, ki se je bil odpravil tvegat življenje za zlato, je moral izprevideti svoj poraz, ko je iznemogel gineval od žeje in koprnel po živi človeški duši, da bi ji ponudil vse svoje bogastvo za en sam kozarec kalne vode. Ko je tako zamišljen jahal dalje in dalje v brez-zvočni molk puščave, ni Julian Hawk niti za trenutek pozabil Blondina, dobro vedoč, da tudi ta njega zlepa ne bo pozabil. Smejoči se peklenšček, ki je bil sicer že daleč spredaj in je jahal gotovo tudi hitreje od njega, si je moral misliti, da ga je Hawk prehitel, ali pa, da prihaja za njim. Blondino je torej z bistrim očesom oprezal naprej, hkratu je imel pa možnost, da si zavaruje hrbet Enega ali dva moža je mogel zlahkta utrpeti in pustiti zadaj, da v zasedi počakata Hawka. Zato je. zmerom pripravljen na zaskok, previdno jezdil svojo pot. Pazljivo in z bistrim očesom je opazoval vsako hosto in vsako najmanjšo gubico ali jamico na ozemju. Vesel je bil meseca, ki mu je drugoval. Toda povsem nenadoma je dobil še drugačno družbo. Ko je jahal čez nizek, položen greben, je mahoma zadržal konja, osupel nad nepričakovanim prizorom, ki se mu je ponujal. V bledi mese- čini je zagledal nezapreženo cizo na dve kolesi, ki ni bila videti tu kar nič na mestu in je stala na koncu svojih lastnih, že zabrisanih kootečin. Star mož —ko je Hawk prijahal bliže, je razločil veliko, malone štirioglato belo brado in košate bčle lase — je sklonjen in potrt sedel na kozlu. A skoraj v istem trenutku je tudi starec zag7e-dal njega. Pobitost in slabost sta ga mahoma minili, s čilim skokom je planil z voza in stekel proti jezdecu, na vse pretege klateč z rokami. Hawkov konj se je točno vzpel na zadnje noge in za las je manjkalo, da se ni splašil in prhnil v beg, toda gospodar je krepko prijel za uzdo in ga uaržal. Nato se je starec približal, nekoliko previdneje. čeprav je tudi zdaj še razburjeno nekaj vpil. »Ali ste pijani.« je osuplo zagodrnjal Hawk, »ali kaj vam je, da počenjate takšne neumnosti?« »Človek!« je zabučal čudno globok in doneč glas. »To je krasno, da se srečava! Vaša sreča je zagotovljena, mladi mož! Pokažem vam pot v deželo. kjer teče mleko in med in alkohol v potokih. Brž mi posodite svoje kljuse, potem pa terjajte od starega Johna Cobba. kar vam drago! Torej hopla! Dol s konja!« Ha\vk je okrenil konja v stran, da ga čudak ni mogel doseči. »Počasi, očak!« je rekel. »Menda niste ob pamet? Meni sicer nič mar, a če si hočete olajšati srce, govorite jasneje!« »Ha, Američan! Hvala Bogu. Bal som se že. da ne bi bili Mehičan. To je pa res srečno naključje! OGLAS! Beseda 1 dla. davefe 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 d',n Najmanj 61 znesek 20 din Plačilno natakarico mlaišo, simpat-čno, z znatnem slovenskega ter po možnosti nemškega jezika in mlajšo hotelsko sobarico, čeravno začetnico, spreime 1 marca — Hotel Triglav, Sevnica ob Savi. 3222-1 I. violinista Bčemo za takoi Ponudbe poslati na: Gradski Turi-»tički Orkestar, Dubrovnik. 5200-1 Postrežnico inažno in »Steno, mlajšo. Vi zn-i kuhati, sprejmem takoi Predstaviti od 9.—11. in od 3.—V Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3239-1 2 krojaška pomočnika jn 1 pomočnico za fina damska dela. spreimem takoi. Pintarič, Wolfova 12. 32-48 1 Dve pletilji za telovnike in eno šiviljo ca Šivanje in dru;;o s svonm strojem m brez stroia. ;ščem Stano-vante in hrans v niši — Marko Krovinovič. Suščič -T Karlovac (pri poV-opa-liščul 3241-1 ismmm Vsaka beseda 2 din: da vek 3 din, za dajanje naslova 5 din. na i manj š) znesek 20 din Mesto inkasanta vratarja ali kai »ličnega, — išče mož siednuh let Jamstvo mala Kavcna -n odlična spričevala Ponudbe na oel odd Jutra pod šifro »Kavcija v gotovini« 3236-2 Solicitator 20 let prakse, išče službo. Ponudbe pod »Natančen« oz podružnico Jutra Miri-bor 3243-2 In Milila .!':'ll'l!llillll!l||lll!ll|l|l!HI!t!l' Potniku ki obiskuje trgovce spe ^erlste v Ljubljani in ostalih krajih dravske banovine izročim takoj v prodalo še moj pred met proti primerni pro viziji. Ponudbe na ogl. cdd .Jutra pod j-Vpe IJan« 2880 5 fgTTHTfl He^eda I Din da vel? ? I)!q ia šifro an da ian i* naslova S Din Najman jš' znesek n oin Rdeč čebulček, šaioto. krompir fcifelčar in domače kore njevo seme kupujemo Sever & Kimp Ltublja na. Gosposvetska 5 2970 3C< Tri štedilnike malo raol.ier.e za oblo 4iti s ploščimm! orrvjam Vpraša se Anton Kova ■•lč Viška ul. 3. Rožna dolina. 2932 t> iašaa Beseda 1 Din. davek a Oin za šifro ali daianie laslova S Din Na'manjši iirnecek 17 Din Decimalno tehtnico dobro ohranieno i uteži a! brez do 200 kg apo-r-ibno kuri Kolb V imarie St Vid nad Ljubliano 324V7 Autofrnoto tleseda ! Oln davek Din za šitro ali dajanje naslova b Din Nmmanjš' znesen 17 rv.n Lincoln 6 do 7 sedežni, odprt, izvrstno ohranien. naprodaj po lako nizki ceni Ponudbe na podružnico Jutra v Novem mestu pod »Avto«. 3221-10 dearast I lila daveb e '»tn Slin 4l) ja'«nit laslova 5 Din Najmanjš inP.seft 17 Din Vpeljano trgovino mes. blaga vzamem v najem v LJubljani ali Mariboru Ponudbe na podruž Jutra v Celju pod »Kapltak 2730 17 Beseda 1 Din. davek d Din za šltro ali dajanje naslova 5 Din Naimanjši znesek 17 Din Dvostanovanjska vila prav ugodno naprodaj. Sta-novanji sta trisobni. ? Kopalnico, vsemi pritiklinami in vsem kemfortom. Lep, miren kra* na perrteriii. — Naslov pustiti v ogl odd. jutra. 3226-20 Stavbne parcelacije delitve parcel pr prodan, s tuaciiske gospodarske na črte. reeulari'e, sporne meie itd. Babnik Filip civilni geometei in sodni izvedenec, ✓ogal Mikloši če'- in Iavčarjeve ulice Telelon 49-S9 Liubljana 101 20 Vajenci (ke) iliriiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijilBiiiiiiiiiiiiKiniiiiiniiiiiiiiriii Trgovsko učenko spreime večia trgovina v Savinjski doiini. Ponudbe na ogl. odd lutra pod šifro »Poštena učenka«. 3198-44 Beseda 1 Din davek ;< Din za šllro ail dajanje naslova S Dia Naimanjš' znesek 17 nm Agilne potnike *a vse večie kraje dravske banov ne spreimemo. Za služek lahek n stalen Po nudbe pod »Takoi« na po-družmeo Jutra v Mariboru. 5244-5 Beseda 1 Din da ves * »ln oa štiri; ao dajanj« | lasJovi c Dtn NamianH ^npiipif n nin Družabnika ali posojilo z višjim obrestovan i em, potrebujem za vpeiiano stavbno obrt. Ponudbe na ogl. od'd Jutra pod i-Rentabil.no j takoj«. 3229-16 Hranilne knjižice vrednostne papirje 3'/. OBVEZNICE za ilkv kmečkih doigev STALNO KUPUJEM VI. plamnšek. Ljubljana Beethovnova 14 Telet 35-10 2316 JANKO TIČE IN NJEGOV OČE Beseda 1 Din davek c Din za šllrti ali daianje nasiova i Din Najmanjši znesek 17 nm Stanovanje sobe in kuhinje, oddam t. marca Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3234-21 Trisobno stanovanje v centru, odd.^m Naslov v vseh poslovalnicah lutra. '3247-21 Stanovanje 3 sob, lepo somčno, s kuhinjo kopalnico ln pritiltiinami oddam za termin. Jeglireva c 22. 3150 21 Beseda 1 Din davek j Din za sllro ali dajanje lasiova ■> Du. N-i manjši /Jiesek 17 Din Lepo sobo opremljeno solnčno, oddam pri sodnijt. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 3225-23 Mesečno sobo s posebnim vhodom, opremljeno za 2 osebi, takoi oddam samo solidni stranki. Resheva cesta 30. 3233-23 Pisalni stroj veliki pisarniški, dobro ohranien, poceni prodam Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 3182 29 Razno Razpis Mestni pogrebni zavod v Liubliani razpisuje za proračunsko leto 1938-39 različno blago Razp s je razviden iz »Službenega lista Ki banske uprave za dravsko banovino z dne 16. februarja 1938«. 3209-37 K laihnl'ši trbovi>li«!(i PREMOG brez prahu, koks. suha drva I. Pogačnik, BOHOFtrrKVA d. lelef ^l»-fS^^ 7A ZIMflf... KLAVIRSKE harmonike OD DIN480 zaradi fjrMuaT jzapfra 1 .usesa.if ščiti živce w \ ' •■> 0 4. > i I ,'n A KO r |Din2t.-v L?karnah tn droge r. Z, nor>emm drugim reklamnim sredstvom ne morete dosegi ena-. Uega učinka. Kakor eaMijMsnim oglasom, i^igai delokrog je neomejen Časopis pride v vsako nišo in govori dnevno desettisoOem Vitateljev KeUno oglašanje v velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, ki prinese Korist trgovcu in kupcu. 2 AU T EVA 1 T E BRE-ZPLAČ£N KATALOG! MEINEL»HER01D :ai rvooNict .: Evaenij Onje^in. liostuje Anion Dermota Izven. Znižane ceno. Četrtek. 17.: 1 raviata fio.-tovanje si^ Zlate ° ! v'i pr!« Gjunsionap Izven. Znižane ce*ne. Drugo in zadnjo ga-toranip Antona I)t»r-moip v Čaikov ke«a oneri 'Evgenij On j ■robojen uspeh, zato lio za na> • olič-instvo zanimiv dogodek -ližati sa v tei partiji, ki pp izredno nrile-<:a njesovim ula^irni kvalitetam. O.-tal a zasedba imrlij je običajna. Dirigira N.ko ^trilof. Gostovanje ge. Zlate Ojnng.jenac. Naša priljubi » na jijvka bo absolvirala običajni vsakomesečni siostovanji v četrtek 17. t. m. 7 nastopom v »Travialk in v eoboio 19. t. m. kol »Madaine Butterfly« Obe predstavi •-"•ta izven alonmaia. po znižanih renah od •>0 din navzdol Fako bo imelo nase občinstvo Tisoče zahval irejema »MOKANA« KORANA" OfDTtl/DEir * i LAS.'£PSE$TANE70 TM7WtM\ lfiaASTE70«APL£U5TFMMfSTU. ^0MPUNir«HL»7it*»ti IN HRANI \ LASHC KORfNINE. P«li7AM0 PO JOV/ETAI srofiJNn.^P(fir D? M0PANA" not*wia KOZMfntA- s p l. i t zop?t priliko čuti priljubljeno umetnico v njenih najooljših parlijah. Premiera Mozartove opere »Don Jnan<- To klasično delo je najpomembnejša Mozartova umetnina. Z uprizoritvijo tesa dela i? združena proslava 2o-Ietnice umetniškega delovania ravnatelja Poliča, ki je ojiero zrežiral in io bo dirigiral. Nastopijo 1 \ I> I KOKshU ULtil^USCE Sreda. 16.: Zaprlo. Četrtek. 17.: Veronika Deseniška. Red D. Iz življenja na deželi POLJČANE. Xeda\Tio se je vršila proračunska občinska seja in je bii odooren novi občinski proračun, ki znaša z vštetim primanjkljajem ubožnega sklada okroglo 170.000 din izdatkov. V kritje se boJo pobirale naslednje davščine: 65 odstotna doklada na vse državne neposredne davke, občinska trošarina (od 100 litrov vina. mošta ali piva po 100, od hektolitrske stopnje špirita, alkohola, ruma, žganja po 5, od goveda nad letom 20, pod le^om. od prašiča in od drobnice po 10 in od 100 kg uvoženega mesa po 50 din), občinske takse (za plesne prireditve in za policijsko uro preko cele noči po 50, za igre po 20. za cirkuse in slično po 20, od iuksuznJi psov po 50, od lovskih po 30 in o J psov čuvajev po 10, sejmarina 3000 din. Proračun ubožnega sklada znaša 3.500 din dohodkov in 38.500 din izdatkov. Primanjkljaj 35.000 din se bo pokril iz občinske blagajne. Skupni osebni izdatki znašajo dinarjev 34.000, materialni pa okrog 140.000 din. Od teh je določeno za vzdrževanje gasilske čete 5.000 din, za šolo v Poljčanab 8.500 din in za šolo v Studen cah 5.700 din. Prispevek za meščansko šelo v SI. Eistrici znaša 4.400 din, za telesno vzgojo je določenih 1.000 din, za vzdrževanje in popravilo občinskih cest 12.000 din za mostove 20.000 din, za kmetijstvo, živinorejo in gozdarstvo 11.000 din, za socialno skrbstvo 35.000. Prosvetno društvo dobi za izpopolnitev knjižnice 500 din in Slovensko planinsko društvo podporo 200 uin. Občinska hiša v Poličar.ah se preuredi za občinske ubožce. Matildi Cvenkovi se je izdalo dovoljenje za izvrševanje gostilniške obrti v Peklu. — Nedavni vihar je napravil tu in tam precej škode. Med drugim je pri Cigoncih izruval močen hrast, ki je padel preko ceste. — Ob priliki poroke g. štefancioze in gdč. Mulejeve, učiteljev iz Studenic pri Poljčanah, je bil nabran znesek 400.— din za tamkajšnje siromašne šolarje. Najlepša hvala! Vsem prijateljem in znancem sporočamo tužno vest da je včeraj nenadno poklical Vsemogočni k Sebi gospoda Andreja Sobo veliko, lepo 7 posfeliama ter s souporabo kopalnice, v I. nad*r">p'u. oddam 1. j marca. I.evčeva II. Pot v j s__-i ■■ i .L 3227-23 Rožno dolino. Le še kratek čas se razprodaja najrazličnejše porcelanasto, stekleno in železno blago pan&vno znižanih cenah Beseda i Din daveK 3 Din m šltro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Pes dober čuvaj nemški ovčar, star 2 leti, naprodai donremu gospodarju. Trnovska c. 22 3231-27 j 100 morskih prašičkov kupimo taki'i. Zve^a. I.iub-ljana, Krrunova ul 10 3232-27 namest. nadzornika straže v pokoju pokopališču na Pobrež;u. MARIBOR, dne 15. februarja 1938. Žalujoče družine LUTMAN, GUSTES" in MITIELEV, Brez posebnega obvestila. iz konkurzne mase tvrdke 'S Tvrševa cesta 11-1. Ič, Ljubljana Mi od iz Figovčevega dvorišča. i ZAHVALA Vsem. ki ste na katerikoli način počastili spomin našega nepozabnega Le poslušajte! Nekega dne sta stala na poti proti Šmentovcu ter lajnala in pela na vse pretege .ko se je z vrta bližnje vile mahoma zakadil proti njima majhen pes. Godba in petje mu očividno nista bila po duši. Beseda i Oln daveK . Uin 28 SUro aii dainnie nasiova š Din NaimanW 17 rvn Šivalni stroji Gntzner. pogrezljivi Din 1.800 ter najboljša koiesa Šket, Vransko. 3199-29 Nov šivalni stroj ' okroglim čoirneKom popolnoma nov in ma o rabUen !<1 šivata na prej in nazaj uaodm orodam Oaled pri tvrd ki A Goreč d. z o z Tyrševa 1. 80 29 JANA ABS. I UR. kakor tudi za vse pismene sožaljke se najprisrCnejše zahvaljujemo. Maša zadušnica se bo darovala v četrtek ob 7. uri v farni cerkvi sv. Jakoba. LJUBLJANA, dne 16. februarja 1938. MARA LAMUT z otrokoma in ostalim sorodstvom. Urejuje Davorin Ravijen. - izdaja za teonzorci.1 »Jutra« Adolt Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tlakarnarja Fran Jera*. — Za inaeratui del je odgororen Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani