letnik CXIX • maj 2017 5 • Ukrepi za preprečevanje rojenja • Nakup čebeljih družin brez satja • O pridelavi matičnega mlečka Pro jekt »Ka r se jem o, to ž anje mo « leto s tu di s so nčn icam i Untitled-1 1 14/04/2017 08:28 129 OBVESTILA ČZS ZDRAVJE ČEBEL 5/2017 letnik CXIX Čebele in čebelarjenje so pomembna gospodarska dejavnost. Kdor želi postati čebelar, se mora veliko učiti – to sta vedno poudarjala znana čebelarska stro- kovnjaka Anton Janša in Peter Pavel Glavar. Čebelarji se združujejo v čebelarska društva in zveze društev, kjer si postavljajo in sprejemajo načrte dela in izvajajo sklepe krovne organizacije Čebelarske zveze Sloveni- je. Na pobudo Čebelarske zveze Slovenije in posame- znih društev so se začeli kot interesna dejavnost na osnovnih šolah oblikovati čebelarski krožki, v katere so se učenci množično vključevali. Ti krožki na šolah redno delujejo že več kot 40 let. V njih se menjajo ge- neracije mladih čebelarjev. Nekateri zaradi končane šole odhajajo, medtem ko drugi prihajajo. Vsako šol- sko leto mladi čebelarji iz naših krajev tekmujejo na regijskem tekmovanju, najuspešnejši pa se nato ude- ležijo državnega tekmovanja, ki bo letos maja poteka- lo v Velenju. Potrebnega je veliko dela in vztrajnosti ter utrjevanja osvojenega znanja, ki ga uporabljamo pri praktičnem delu s čebelami. Sem prostovoljka v domačem in širšem okolju. Po- leg pedagoškega dela v dobro mladih vodim veliko aktivnosti za razvoj interesnih dejavnosti, ki bogatijo otrokovo vedoželjnost. Vedno sem občudovala čebele, zato sem nekaj svojega znanja o njih želela prenesti na otroke. Na šoli sem ustvarila takšno vzdušje, da je začel delovati čebelarski krožek. Mentorica na le- skovški osnovni šoli sem tako že več kot 40 let. V tem obdobju je čebelarski krožek obiskovalo več kot 1010 mladih čebelarjev. Rezultati mojega mentorstva mladim čebelarjem so bili vidni na številnih regijskih in državnih tekmo- vanjih mladih čebelarjev, kjer smo dosegali odlične rezultate in smo nanje zelo ponosni. Tudi sami smo bili uspešni organizatorji regijskih tekmovanj. Širša javnost je prepoznala moje raznovrstno prostovoljno delo in mi podelila naslednja priznanja za skrbno in dolgotrajno delo več kot 40 let. Najpomembnejša pri- UVODNIK Drage čebelarke in cenjeni čebelarji! znanja: odlikovanja z redom Antona Janše III., II. in I. stopnje, zlati znak Čebelarske zveze Slovenije, nagrada Petra Pavla Glavarja, zlati znak – Zveza pri- jateljev mladine, srebrni znak – sindikat vzgoje in izobraževanja, naziv mentorica mladine Slovenije, znak Občine Krško, plaketa Krajevne skupnosti Le- skovec, priznanje Krajevne skupnosti Krško, prosto- voljka – sprejem pri predsedniku države, preventiva za varnost v prometu – 3 srebrni pokali, vodenje šte- vilnih aktivnosti za razvoj interesnih dejavnosti, ki so bogatile otrokovo vedoželjnost. Začetki delovanja čebelarskega krožka segajo v leto 1959, ko sem prišla kot učiteljica z obsežnim znanjem o čebelah in čebelarjenju. Kot mentorica čebelarskega krožka sem poudarjala, da se s čebe- lami rada ukvarjam, ker se ob njih umiriš, ko jih opazuješ, neguješ, in postajaš vztrajen pri delu in skrbi za urejeno okolje. Da se vse to delo starejših čebelarjev nadaljuje, je potrebna vzgoja mladih če- belarjev, ki kasneje to delo nadaljujejo. Mladi čebe- larji čebelarskega krožka na osnovni šoli so tisti, ki predstavljajo prijeten družinski kolektiv. Sestavljajo ga učenci od prvega do devetega razreda, z željo, da postanejo odgovorni prihodnji čebelarji. Čebelarski krožki imajo vrednost, saj mladi čebelarji na njih osvajajo teorijo in praktično delo v šolskem čebel- njaku pod vodstvom mentorja. Naša šola ima velik posluh za delo mladih čebelarjev in tudi za nakup potrebščin za delo. Zelo veliko pa z nabavo literatu- re in drugimi čebelarskimi potrebščinami ter izo- braževanjem pripomore tudi Čebelarska zveza Slo- venije ali samostojni čebelarji. Daniela Zalokar, mentorica čebelarskega krožka 130 5/2017 letnik CXIX UVODNIK Daniela Zalokar .............................................................................................. 129 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Vlado Auguštin: Ukrepi za preprečevanje rojenja ......................................... 131 Dr. Andrej Gogala: Rdeča dišavka (Osmia bicornis) .........................................133 Aleš Bozovičar: Nakup čebeljih družin brez satja .........................................134 Jure Justinek: Metoda opazovanja in napovedovanja medenja na smreki in javorju.........................................................................................135 Aleš Bozovičar: Dolžnosti čebelarja pred prevozom čebel na pašo ..............136 Žan Podbregar: Prevoz nakladnih panjev na pašo ........................................138 Miha Metelko: Matični mleček in način pridelave.........................................139 Dr. Peter Kozmus: Odbira trotov .....................................................................141 Tomaž Lesnjak: Plemenilna postaja Lučka Bela ........................................... 142 Peter Podgoršek, Eva Cukjati in dr. Maja Smodiš Škerl: Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2016 .................................................................................... 144 Janez Gregori: Kranjska čebela in rumeni obročki (II. del) ........................... 145 DELO ČEBELARJA Jože Sever: Čebelarjeva opravila v maju ........................................................ 146 OBVESTILA ČZS 148 OGLASI 155 V SPOMIN 159 KAZALO INDEKS letnik CXIX g Številka 5 g Maj 2017 g ISSN 0350-4697 Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Vpisano je v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS, pod zaporedno številko 585. Tel.: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si Transakcijski račun ČZS: SI56 0318 6100 2214 727, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Uredniški odbor Marko Borko, Brane Borštnik, Stanislav Drev, Vladimir Fajdiga, Janez Gregori, Mira Jenko Rogelj, Andreja Kandolf Borovšak, Borut Preinfalk, Franc Šmerc Urednik Marko Borko Uredništvo 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Lektorica Mojca Pipan Oddaja prispevkov Članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebe- larskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredni- štva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Reklamni oglasi in osmrtnice Cela stran: 870 € (zunanja stran ovitka), 680 € (notranjost, živi rob), 495 € (notra- njost), pol strani: 435 € (zunanja stran ovitka), 345 € (notranjost, živi rob), 250 € (notranjost), tretjina strani: 165 €, četrtina strani: 120 €, petina strani: 85 €, desetina strani: 35 €. Oblikovanje reklamnega oglasa: cela stran in polovica strani 50 €, tretjina, četrtina, petina, de- setina 40 €. Popravki reklamnega oglasa: 1–10 popravkov 2 €, 11 ali več popravkov 5 €. Popust pri ceni za 4- do 6-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 7- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani ČZS lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako velja tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Cene so brez DDV. Priprava za tisk in tisk: Medium, d. o. o., Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica. Tiskano na papirju s certifikatom FSC (trajnostno gospodarjenje z gozdovi). Naklada: 7800, Tiskano: 25. 4. 2017 Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Fotografija na naslovnici: Čebelar pri delu na stojišču nakladnih panjev. Nomi- nirana fotografija z mednarodnega natečaja čebelarske fotografije Čebelarske zveze Slovenije 2017. Foto: Goran Jurjević, Hrvaška Mednarodna barvna koda za označevanje čebeljih matic 2013 2014 2015 2016 2017 EDITORIAL Daniela Zalokar .............................................................................................. 129 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Vlado Auguštin: Measures to prevent swarming .......................................... 131 Andrej Gogala, DSc: Red mason bee (Osmia bicornis) ....................................133 Aleš Bozovičar: Purchase of package bees .....................................................134 Jure Justinek: Method of observation and forecasting of nectar flow on spruce and maple .......................................................................................135 Aleš Bozovičar: Beekeeper's duties before transporting bees to pasture .....136 Žan Podbregar: Transportation of boxhives to pasture ................................138 Miha Metelko: Royal Jelly and production method ......................................139 Peter Kozmus, DSc: Selection of Drones ........................................................141 Tomaž Lesnjak: Breeding station Lučka Bela ................................................ 142 Peter Podgoršek, Eva Cukjati and Maja Smodiš Škerl, DSc: The results of breeding activities in the year 2016 ............................................................... 144 Janez Gregori: Carniolan bee and yellow segments (part II) ....................... 145 BEEKEEPER'S WORK Jože Sever: Beekeeper's tasks in maj ............................................................ 146 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 148 ADS 155 IN MEMORIAM 159 PODATKI ZA STIK ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE: Predsednik ČZS: Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si Vodja služb ČZS: Lidija Senič, vodja služb ČZS: 01/ 729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si Priznana rejska organizacija: Peter Kozmus, strokovni vodja PRO: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si Opazovalno-napovedovalna služba: Jure Justinek, vodja ONS: 01/729 61 31, 041/644 217, jure. justinek@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/User/ Login?returnUrl=/ Svetovalci specialisti za tehnologijo čebelarjenja: Vlado Auguštin: 01/729 61 24, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si Aleš Bozovičar: 01/729 61 12, 030/604 015, ales.bozovicar@czs.si Svetovalci specialisti za ekonomiko Tanja Magdič: 01/ 729 61 04, 040/436 513, tanja.magdic@czs.si Nataša Klemenčič Štrukelj: 01/729 61 24, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs.si Svetovalci specialisti za zagotavljanje varne hrane Andreja Kandolf Borovšak: 01/ 729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si Nataša Lilek: 01/ 729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si Tomaž Samec: 01/ 729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si Uredništvo: Marko Borko, vodja izobraževanja in usposabljanja: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Matej Mandelj, tajnik: 041/337 854, matej.mandelj@czs.si, Barbara Dimc, poslovna sekretarka: 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Zlatica Kovačevič, administrativna delavka: 01/729 61 24, 030/604 009, zlatica.kovacevic@czs.si Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika (vsak prvi delovni četrtek v mesecu med 13. in 17. uro): 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php Uradne ure JSSČ: • Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica (v Čebelarskem centru Slovenije): ponedeljek od 10.00 do 14.00, četrtek od 8.00 do 12.00 ter od 13.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Mestni trg 4, 8330 Metlika: ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Rožna dolina 50/a, 4248 Lesce (v Čebelarskem razvojno-zobraževalnem centru): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Dobrna 1a, 3204 Dobrna (v Kulturnem domu Dobrna): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota (na sedežu Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota): ponedeljek, 8. 5. 2017 od 9.00 do 13.00. • Streliška ulica 150, 2000 Maribor (v Čebelarskem centru Maribor): petek, 26. 5. 2017 od 8.00 do 12.00. 5/2017 letnik CXIX 131 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Roj je popoln naraven začetek nove čebelje družine, saj z izjemo satja, zalog hrane in zalege s seboj prinese vse, kar potrebuje mlada čebelja družina za svoj razvoj. To je pred- vsem pomembno, ker s seboj ne prinese morebitnih bole- zni, katerih povzročitelji imajo zatočišče v starem satju. Ko roj zapusti staro družino v panju, se delno znebi tudi varoj in zgradi novo satje. Ker velika večina čebelarjev vzreja čebele zaradi pridelo- vanja medu in drugih čebeljih pridelkov, jim je rojenje ne- zaželeno. Rojilno razpoloženje poruši delovno harmonijo v čebelji družini. Čebelje družine, ki so v rojilnem razpo- loženju in pozneje tudi rojijo, pridelajo tudi do 70 % manj medu. Izrojenec in roj, še posebej, če sta kasnejša, sta za do- ločeno čebelarsko sezono tako rekoč izgubljena. Prav tako nam roji niso potrebni za povečanje števila družin, saj te lahko povečamo umetno – z narejenci ali ometenci. Naloga naprednega čebelarja je, da si na več načinov prizadeva, da mu družine ne izrojijo. S pravilno oskrbo in pravilnimi posegi v panj se lahko izognemo marsikateremu roju. To je še posebej pomembno, če čebelarimo z večjim številom panjev v čebelnjakih, ki so daleč od našega kraja bivanja. Najbolj zanesljivo se izognemo rojenju, če izva- jamo selekcijo oziroma odbiro čebeljih družin. Čebele iz najboljših družin, razen po rasni čistosti, prepoznamo še po naslednjih lastnostih: so mirne in krotke, lepo sedijo na satju, v preteklih letih so nabrale več medu kot druge dru- žine v čebelnjaku in niso nagnjene k rojenju. Pri ocenjeva- nju rojivosti posameznih družin je pomembno, da vemo, ali je čebelja družina izrojila zaradi pomanjkanja prostora v panju ali ne. Kakovostna matica v (pre)majhnem panju spomladi ob ugodni paši hitro zaleže razpoložljiv prostor, delež nepokrite zalege se zmanjša, zato čebele krmilke ni- majo več kam odlagati matičnega mlečka, tako da je rojenje tovrstnih družin zgolj naslednja stopnja v njihovem narav- nem razvoju. Na žalost smo v preteklih letih zaradi napak pri ocenjevanju rojivosti in zaradi premajhnega prostora izgubili veliko kakovostnega genskega materiala. Pri vzreji matic je zato treba odvzemati vzrejni material le od najboljših in najproduktivnejših če- beljih družin, ki niso na- gnjene k rojenju, katerih čebele so mirne, odporne proti mrazu in boleznim ter pozimi porabijo manj hrane v primerjavi z drugimi družinami. Velik vpliv na rojenje ima velikost panjev. Čebele v ve- čjem panju se v primerjavi s tistimi v manjšem redkeje od- ločajo za rojenje. Ker so v preteklosti naši predniki po ve- čini čebelarili v koših in v kranjičih, katerih prostornina je 25 litrov, se je rojivost kranjske čebele v tem panju še pove- čala. Tudi dvoetažni AŽ-panj v različicah s prostornino od 90 do 130 litrov je v nekaterih primerih premajhen in lahko spodbuja rojivost. Rojenje lahko v teh primerih preprečimo s povečanjem prostornine panja. Pri nakladnem panju to napravimo tako, da dodamo naklado s praznim satjem in satnicami. Rojenju se izognemo tudi, če družinam dodamo mlade, še istega leta vzrejene matice. Če imamo čebele na zgodnji paši in je vreme ugodno, nam lahko uspe vzrediti zelo zgodnje matice, s katerimi potem maja zamenjamo stare matice. Ob pravilni tehnološki oskrbi nam takšne družine v tem letu ne bodo rojile. Na splošno pa moramo matice v gospodarskih družinah menjati z mladimi maticami vsaj vsako drugo leto, saj je to tudi eden od ukrepov za zmanjševanje rojenja. Da se izognemo rojenju, moramo stalno skrbeti, da ima čebelja družina dovolj prostora za svoj razvoj in da čebelam ne zmanjka priložnosti in razpoloženja za delo. Med pašo moramo mlade čebele čim bolj zaposliti z izdelovanjem satja, tako da jim dodajamo satnice in gradilne satnike. Od močnih čebeljih družin, v času, ko so pašne čebele na paši, občasno odvzemamo pokrito zalego z mladimi čebe- lami in z njimi napravimo narejence (opis je v nadaljevanju tega članka). Odvzete sate s pokrito zalego zamenjamo s satnicami, ki jih postavimo na levo in desno stran gnezda. V bistvu moramo izkoristiti vse možne načine, da mladim čebelam z razvitimi voskovnimi in mlečnimi žlezami omo- gočimo gradnjo satja in polaganje mlečka. Rojenje zelo do- bro zadržuje in mnogokrat prepreči dobra paša, ki pritegne mladice, da se pridružijo pašnim čebelam. Rojenje omejujemo tudi, če skrbimo za zadostno zra- čenje. Žrela v poletni dobi ne bi smela imeti manj kot 20 Rojenje čebel je naravno razmnoževanje če- beljih družin. Pri tem se družina razdeli na dva dela. En del ostane v panju, drugi del pa ga za- pusti. Približno polovica čebel, včasih tudi več, se pridruži stari matici in si poišče novo domo- vanje. Ko so pred leti ugotavljali starost čebel, ki so odletele z rojem, so ugotovili, da so bile glede na prvotno družino v roju vse štiri dni sta- re čebele, 85 % osem dni starih čebel, 69 % de- set dni starih, 44 % starih štirinajst dni in 10 % starih dvajset dni. Čim več je torej mladih čebel v družini, več jih izroji. Preostale čebele ostane- jo v panju in čakajo, da se iz pokritih matičnikov izleže mlada matica, se opraši in začne zalegati. Ukrepi za preprečevanje rojenja Če do roja vseeno pride ga izkoristimo za gradnjo satnic. 5/2017 letnik CXIX132 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE cm2 oziroma bi mogla biti 20 cm dolga in 1 cm visoka. To zahte- vo lahko dosežemo pri nakladnih panjih, med- tem ko je žrelo pri AŽ- -panju preozko in pre- nizko (novejše različice z ameriškim žrelom, omogočajo odstranitev letvice). Dovolj velika žrela vplivajo ob času izdatne paše ugodno tudi na donos. Odločilen pogoj za pojav in razvoj rojilnega razpoloženja je tudi starost satja v panju. Čebelje družine na starem satju občutno pogosteje rojijo kot enako močne družine na mladem satju. Pred leti so avstrijski čebelarski strokovnjaki ugotovili, da se je rojenje na novo zgrajenem satju pojavilo pri manj kot 2 % čebeljih družin, pri eno leto starem satju pa se je rojilno razpoloženje pojavilo pri 7 % družin, ki so bile vključene v poskus. Pri dve leti starem sa- tovju se je rojilno razpoloženje pojavilo že pri 15 % čebeljih družin, pri tri leta starem satovju so pojav zaznali pri 30 % čebeljih družin. Pri starejšem satju se je rojilni nagon pove- čal kar na 60 % čebeljih družin. Pri čebelarjenju z nakladnimi panji moramo imeti v času sončne pripeke panje postavljene pod sadnim drevjem ali kje drugje v senci, tako da jih močni sončni žarki preveč ne segrevajo. V času vročine in dobre paše moramo imeti, za- radi boljše ventilacije in izhlapevanja vode iz nektarja, čim bolj odprta žrela. Rojenje čebeljih družin je mogoče odložiti za nekaj dni, če podremo matičnike, vendar je to nepraktična in neza- nesljiva rešitev, ki poleg vsega vzame še veliko časa. Če so v čebeljih družinah ob pregledovanju v matičnikih jajčka, jim matičnike podremo, če pa so v matičnikih že žerke, se s preprečevanjem rojenja ne ukvarjamo več. Tisti hip, ko se jajčece v matičniku razpoči in začnejo čebele mlado žerko zalivati z matičnim mlečkom, rojenja ne ustavi nič drugega kot pojav zelo obilne paše. Izkušen čebelar mora po obliki, legi in številu matični- kov razlikovati med rojevimi in zasilnimi matičniki ter ma- tičniki, ki so jih zastavile družine, ki nameravajo preleči. Rojeve matičnike ob pripravi na rojenje najdemo na robu gnezda, navadno na spodnjem in stranskih robovih sata. Matičniki visijo navzdol in so lepo oblikovani. Če je matič- nik izredno dolg, je verjetno, da je ličinka v njem mrtva. V rojilnem razpoloženju čebele potegnejo 8–20 matičnikov. Če družina nenadoma izgubi matico, zgradi tako ime- novane zasilne matičnike. Čebele jih potegnejo običajno v sredini satja iz celic z odkrito zalego, po navadi iz eno- in dvodnevnih ličink. Na mladih satih takšne matičnike naj- demo na robu zaleženega sata, kjer so običajno najmlajše ličinke. Ker so ti matičniki nastali iz čebeljih celic, so na poseben način upognjeni. Takšnih matičnikov v panju obi- čajno najdemo 3–8. Prelegalni matičniki, ki jih vzredijo čebele ob navzočno- sti stare matice, so lepo oblikovani in podobni rojevim ma- tičnikom. Čebele ob preleganju potegnejo po navadi enega, le redko več takšnih matičnikov. Prelegajoča čebelja druži- na in družina z zasilnimi matičniki po navadi ne rojita. Za preprečitev rojenja čebeljih družin obstaja več načinov. Eden od naj- učinkovitejših načinov je, da čebelji družini odvza- memo matico in z njo na- pravimo narejenec. Tega naredimo tako, da čebelji družini odvzamemo ma- tico, sat pokrite izlegajoče se zalege s čebelami ter sat hrane in dodamo še dva prazna, lepo izdelana sata. Nare- jenec z odvzeto matico namestimo na stojišče, ki je odda- ljeno vsaj tri kilometre od gospodarnih družin in v okoli- ci nima prevelike gostote čebelnjakov in kjer je preko vse sezone vsaj nekaj čebelje paše. Tako se bo čebelja družina razvila do konca čebelarske sezone. V čebelji družini, ki se je pripravljala na rojenje in smo ji odvzeli matico, po osmih dneh podremo vse matičnike. V tem času čebele ne morejo več potegniti zasilnih matič- nikov iz čebelje zalege, ker so čebelje ličinke že prestare. V takšno družino dodamo kakovosten zrel in zaščiten ma- tičnik, vzrejen iz odbrane družine. Po približno 25 dneh so takšne čebelje družine brez pokrite zalege, tako da so vse varoje na čebelah nezaščitene – izpostavljene – in jih je lahko uničiti. Zatiranje opravimo po navodilih veterinarja NVI. Pri umetni prekinitvi zaleganja moramo računati na manj čebel v določenem obdobju. Če ta položaj združimo s koncem paše, pridelek medu lahko celo povečamo. Izrojitev panja lahko preprečimo tudi tako, da v panju, ki se pripravlja na rojenje, s pregradno desko, ki jo položimo na matično rešetko, razdelimo plodišče od medišča. S tem smo napravili dva povsem ločena dela panja. V plodišču pu- stimo le sat s čebelami, na katerem je matica, brez vsakega matičnika. Prazen prostor zapolnimo z izdelanimi sati in satnicami. Vse druge sate iz plodišča prestavimo v medi- šče. Ko prestavljamo sate iz plodišča v medišče, iščemo matičnike, ki jih vse, razen najlepšega, podremo. Pri tem ne smemo pozabiti odpreti izletalnice v medišču. S tem ukrepom v družini mine rojilno razpoloženje, matica zač- ne strnjeno in obsežno zalegati, in tako je spet vzpostavljen družbeni in harmonični razvoj čebelje družine. Ker pašne čebele iz medišča odletijo nazaj v plodišče, na- lijemo v en sat kozarec vode. Čez nekaj dni se bodo začele mladice iz zgornje družine same oskrbovati z vodo. Družina Čebelar mora po obliki, legi in številu matičnikov razliko­ vati med rojevimi, zasilnimi in prel­ egalnimi matičniki Fo to : T om isl av B ur na ć 5/2017 letnik CXIX 133 Vlado Auguštin Svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja vlado.augustin@czs.si Viri: Auguštin, V., (2014): Oskrba rojev, Slovenski čebelar. junij, št. 6. Rihar, J., (1956): Praktično čebelarjenje. Ljubljana : Kmečka knjiga. Jedlovčnik, N., (2009): Zakaj čebele rojijo, Slovenski čebelar. maj, št. 5. v medišču je narejenec, kjer se bo po dveh do štirih dneh iz- valila mlada matica, zato glede na vremenske razmere lahko pričakujemo, da bo mlada matica po 8–10 dneh izletela na praho. Ko začne matica v medišču zalegati, staro matico iz plodišča odstranimo in družini združimo. V ta namen po- stavimo sate iz medišča na satno stojalo, odstranimo z ma- tične rešetke pregradno desko ter jo pokrijemo s časopisnim papirjem. Sate skupaj z matico vrnemo po istem razporedu v medišče. Po nekaj urah čebele pregrizejo papir in obe dru- žini se mirno združita. Če je na vidiku paša, mlado matico z nepokrito zalego prestavimo v plodišče. S tem tehnološkim postopkom smo preprečili rojenje in obnovili matico. Izrojitev panja lahko preprečimo tudi tako, da matici odstrižemo tretjino levega ali desnega krila. Takoj ko roj s tako matico zapusti panj, se matica zavrti vstran in pade na tla. Ker matica ni sposobna leteti, se večina čebel vrne v panj, manjši del čebel pa ostane pri matici. Takšno dru- žino je treba potem pregledati, da ne dobimo drugega roja z mlado matico. Metoda striženja kril je priporočljiva zlasti tam, kjer so krošnje dreves visoke ali je čebelnjak oddaljen od stalnega mesta bivanja. Vsi opisani načini preprečevanja rojenja so zasilni. Pra- vilno je pravočasno uporabljati druge tehnološke ukrepe, da do rojenja ne pride oziroma da delamo narejence. Žal ne gre vedno vse gladko, in če zamudimo optimalni čas za preprečevanje rojenja, je rezultat roj na veji. Tega lahko izkoristimo vsaj za gradnjo satnic, ne smemo pa pozabiti na družino, ki je izrojila. Izrojenec je »skladišče« varoj, in ko v njem ni pokrite zalege, zaradi česar so varoje na čebe- lah, imamo edinstveno priložnost, da jih uničimo. Seveda pa stanje brez pokrite zalege izkoristimo za zatiranje varoj tudi pri roju. Rdeče dišavke so verjetno najbolje poznane čebele samo- tarke, saj se rade naselijo v tako imenovane hotele za žužel- ke, gnezdilne pripomočke iz trstike ali lesa z izvrtanimi luk- njami. Njihovo znanstveno ime se še vedno pojavlja v dveh oblikah, tudi kot Osmia rufa, ki je v prevodu vir slovenskega imena. Krivec je bil švedski naravoslovec Karl Linnaeus, ki je samico in samca opisal pod dvema različnima imenoma. Rdeče dišavke so dejavne spomladi, ravno v času cvetenja sadnega drevja, in so pomembne opraševalke, saj obiščejo v kratkem času veliko cvetov. Pelod prenašajo na spodnji strani zadka, kjer je na voljo za oprašitev pestičev v cveto- vih. Gnezdijo v najdenih luknjah v lesu ali steblih, kjer iz ilovice sezidajo predelne stene več zaporednih celic, in tudi končni čep je iz ilovice, ki jo kopljejo ob bregovih poti ali drugih krajih, kjer je razkrita. Pri zidanju sten v gnezdu si pomagajo z dvema rožičkoma, ki ju imajo samice na spre- dnji strani glave (znanstveno ime bicornis pomeni dvoroga). Zbirajo pelod različnih rastlin, torej niso izbirčne. Niso še ogrožene, čeprav se marsikje njihova številčnost zmanjšu- je. V naravi namreč vse težje najdejo primerna mesta za gnezdenje, saj človek odmrli les in tudi primerna rastlinska stebla odstranjuje iz okolja. Rdeča dišavka (Osmia bicornis) Dr. Andrej Gogala gogala62@gmail.com IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Koledar za vzrejo matic ČZS je pred časom izdala koledar za vzrejo matic. Koledar je praktičen pripomoček za načrtovanje vzreje matic. Uporaben je tako za poklicne vzrejevalce kot za čebelarje, ki čez leto vzredijo le manjše število matic. S pomočjo koledarja lahko preprosto izračunamo, kdaj se bo mlada ma- tica izlegla, kdaj predvidoma se bo oprašila in kdaj bo začela zalegati jajčeca. Nakup je možen v tajni- štvu ČZS, cena je 4 EUR. Tajništvo ČZS 5/2017 letnik CXIX134 Čebelarji začetniki in tudi že izkušeni čebelarji smo, ko kupujemo čebele, večkrat v dilemi, ali naj kupimo družine na satju ali paketne čebele. Zakaj je po vašem mnenju, g. Zajc, bolje kupiti paketne čebele? Prve čebele sem kupil na satju, ker takrat kot začetnik nisem vedel, da sploh obstajajo paketne čebele ali umetni roji. Danes bi ravnal drugače. Katere so prednosti nakupa paketnih čebel? Nakup paketnih čebel se izplača zaradi več dejavnikov. S paketnimi čebelami kupec točno ve, kaj kupuje. Lahko se točno dogovori za termin, kdaj bo čebele prevzel. Paketne čebele lahko vstavimo v vsako vrsto panja. Z nakupom ne moremo dobiti onesnaženega voska (ostanki zdravil od zdravljenja, spore hude gnilobe, poapnele zalege …). Ker so v paketu mlade čebele, izkoristimo njihov potencial, da nam zgradijo novo satje. Ob nakupu take čebelje družine preprosto zatiramo varoje. Kupili oziroma naselili smo zdrave čebelje družine (očiščene varoj) na novo satje. Ali si lahko želimo še kaj več? Kako ravnati med prevozom paketnih čebel? Ko oblikujemo paketne čebele, jih je priporočljivo dati za nekaj časa v hladno temno klet. Pred prevozom čebele po- škropimo z vodo. Če ima čebelar med prevozom kakšne po- stanke, je priporočljivo, da avto parkira v senci in čebelam zagotovi dovolj zraka. Tudi ko prispemo na cilj, je treba če- bele namestiti v hladen temen prostor ali vsaj v senco. Tam jih pustimo do večera. Kako naj čebelar, ki je kupil paketne čebele, v nadaljeva- nju ravna s tako družino? Naselitev čebel v panj naj se izvaja proti večeru in na dru- gi lokaciji, oddaljeni vsaj tri kilometre od čebelnjaka, kjer smo čebele ometali. Tako preprečimo vračanje pašnih čebel v staro domovanje. Pred naselitvijo paketnih čebel je treba v panj namestiti satnice. Čebele v zaboju poškropimo z vodo, da v čim večji meri preprečimo izletavanje iz zabojčka in iz panja. Nato iz zaboja vzamemo matičnico z matico in jo vstavimo v sredino panja, seveda matičnico odpremo tako, da lahko čebele počasi s porabo testa osvobodijo matico. Ko vstavimo matičnico, pretresemo čebele v panj. Žrelo panja odpremo ter obvezno čebele krmimo. Kako pa poteka oskr- ba čebel v prvih dneh od naselitve v nov panj? Čebele je treba 10 dni od vselitve v panj krmiti, da nam zgradijo satje. Katero hrano priporo- čate, pogačo ali sladkor- no raztopino? Pri nas uporabljamo sladkorno raztopino, ker jo lažje pripravimo in tudi čebele nimajo tolikšne potrebe po vodi. Če bi ponudili zgolj pogačo, ki je zelo suha hrana, družina obvezno potrebuje še vodo. Na kakšen način in kdaj opravite zdravljenje čebel proti varojam? Po petih do šestih dneh od naselitve dru- žine panj odpremo, iz njega odstranimo ma- tičnico ter čebele zdra- vimo proti varojam z enim od registriranih zdravil. Obvezno mo- ramo zdraviti, preden se pojavi pokrita zalega, saj v naspro- tnem primeru zdravljenje ni učinkovito. Pri nas uporablja- mo mlečno ali 3-% raztopino oksalne kisline. Paziti moramo, da ne pršimo neposredno po nepokriti zalegi. Zato pršilko držimo pod kotom 45°, da pršimo samo po čebelah. Kaj lahko pričakujemo od takšne družinice, če smo jo napravili v sredini meseca maja? Po mojih izkušnjah lahko pričakujemo ob ugodnem me- denju lipe, kostanja že kakšen kilogram medu ter vsaj dva sata zalege s čebelami po kostanjevi paši za oblikovanje no- vih narejencev. V marčevski številki Slovenskega čebelarja je bil objavljen članek o tem, na kaj moramo biti po- zorni pri nakupu čebeljih družin. Ena od mo- žnosti, ki je bila navedena, je nakup čebeljih družin brez satja – tako imenovanih paketnih čebel. Lahko je to roj ali umetni roj oz. omete- nec. Nakup čebel na takšen način izvaja malo čebelarjev, čeprav ima veliko prednosti. Zato smo za informacije o takšnem načinu nakupa čebeljih družin prosili čebelarja Tomaža Zajca s Primskovega na Dolenjskem, ki ima veliko iz- kušenj na tem področju. Nakup čebeljih družin brez satja Paketne čebele kupu­ jemo od čebelarja, ki je vsaj tri kilometre oddaljen od našega čebelnjaka, sicer se pašne čebele vrnejo k prejšnjemu lastniku. spraševal Aleš Bozovičar Svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja ales.bozovicar@czs.si Fo to : In te rn et IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 5/2017 letnik CXIX 135 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Smreka (Picea abies L.) je drevo, ki je zelo pomembno predvsem zaradi obilnih količin mane, ki jo izločajo raz- lične vrste ušic in kaparjev. V nasprotju z jelko (hojo) ima smreka plitve korenine, kar je morda vzrok, da med poletno vročino in sušo v juliju in avgustu praviloma neha mediti. Meseca, pomembna za medenje smreke, sta predvsem maj in junij. Najpomembnejši povzročitelji medenja na smreki so: veliki smrekov kapar (Physokermes piceae Schrk.), mali smrekov kapar (Physokermes hemicryphus Schrk.), velika črna smrekova ušica (Cinara piceae Panz.), rdečerjava pu- hasta smrekova ušica (Cinara pilicornis Htg.), zelenopro- gasta smrekova ušica (Cinara cistata Bckt.), sivozelena lisa- sta smrekova ušica (Cinara pruinosa Htg.), močnopuhasta smrekova ušica (Lachniella costata Zett.). Smrekov med je v tekočem stanju rdečkastorjav in precej gost. Ima okus po smoli. Pri nas le redko pridelamo sortnega, največkrat je mešan s cvetličnim. Kako ugotovimo medenje na smreki? Medenje smreke lahko napovemo, če skozi celo leto opa- zujemo, kaj se na smrekah dogaja, in iščemo povzročitelje medenja. Veliki in mali smrekov kapar sta si vizualno pre- cej podobna, veliki je velik do 6 mm, mali pa do 4 mm. Naj- prej začne izločati veliki, kasneje pa se mu pridruži še mali. Posebnost je, da se veliki smrekov kapar pojavlja v nižinah pa nekje do 800 metrov nad morjem, mali pa vse od nižin pa do višine, dokler smreka uspeva. Medenje zamuja skla- dno z razvojem vegetacije smreke. Oba kaparja opa- zujemo od konca meseca aprila v nižinah pa do ju- nija v višjih legah. Oba sta praviloma pritrjena za luski- nami lanskoletnih poganjkov, v t. i. kolencih. Čebeljo pašo je pričakovati, če na 10 pregledanih kolenc na smreki najdemo dva kaparja. Vse, kar je več, je bolje, če pa je manj, pa medenja ne bo. Ušice na smreki opazujemo od meseca maja dalje in ugotavljamo poseljenost in številčnost kolonij. Ušice so na smreki na vseh delih drevesa, odvisno od vrste uši. Velika rdečerjava je na majskih poganjkih, črna na deblu in starej- ših vejah, druge pa so na dve do tri leta starem lesu. Kot po- jasnilo, ali se na smrekah kaj dogaja, nam lahko pomagajo tudi gozdne mravlje. Bolj kot je obisk smrek s strani mravelj intenziven, več je uši in obratno. Tudi tu velja podobno, če na deset pregledanih poganjkov najdemo 1−3 kolonije uši, lahko računamo na pašo. Na smreki povzročitelje medenja gledamo z opazova- njem vej, ki jih nikakor ni treba lomiti. Izberemo vedno ista drevesa za opazovanje, in to na območjih, kjer čebelarimo ali imamo namen pripeljati čebele na pašo. Izberemo vi- talna drevesa v prisojnih in zavetnih legah. Na splošno in grobo velja, da smreka medi, če povzročitelje medenja brez večjih težav najdemo v zadostnem številu, če se moramo močno truditi in iskati, tudi medenja tisto leto na smreki ni pričakovati. Čeprav je bil mesec april izredno hladen, upa- nje za pašo na smreki vedno obstaja. Kako ugotavljamo medenje javorja? Javorji (Acer sp.) odlično medijo, predvsem splošno raz- širjeni gorski javor (Acer pseudoplatanus L.), ostrolistni javor (Acer platanoides L.) in poljski javor ali maklen (Acer campestre L.). Izločajo veliko medičine in cvetnega prahu konec aprila in maja, nato pa lahko medijo naprej z izločanjem različ- Smreka in javor sta v Sloveniji gospodarsko po- membni medoviti drevesi. Smreka predvsem, ker je gostiteljica ušem in kaparjem, ki pov- zročajo čebelam koristno mano, javor pa poleg tega še cveti in daje cvetni prah in nektar. Metoda opazovanja in napovedovanja medenja na smreki in javorju Mali smrekov kapar Rdečerjava puhasta smrekova ušica 5/2017 letnik CXIX136 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE nih ušic. Podatki o potencialnih do- nosih na ha povr- šine za ostrolistni javor so od 100 do 200 kg na leto, za poljski javor ali maklen pa od 200 do 400 kg na leto. Za gorski javor navajajo donose do 200 kg/ha/leto. Podatki so za nektarno pašo. Posebnost pri nektarni paši na javorju je, da določena leta skoraj ne cveti. Temu poja- vu pravimo izmenična rodnost. Kadar pa cveti in je vreme ugodno, lahko javor odlično medi. Ker je naša avtohtona rastlina, mu spomladanske pozebe in vdori hladnega zraka sploh ne škodijo. Dobro medenje javorja je torej pričakova- ti, kadar so veje dovolj naložene s cvetjem. Lahko pa se na javorju pojavi tudi mana. Pojavi se lahko sočasno s cvetenjem in lahko traja do pozne jeseni, vse do- kler je javor olistan. Težava pri medenju javorja iz mane je, da ima liste, kar pomeni, da vsako hujše neurje sklati ušice na tla in se nikoli več ne vrnejo. Treba je počakati približno teden dni, da se medenje zopet obnovi, torej da se ušice zo- pet namnožijo. Pri iglavcih neurja za uši niso tako usodna, ker imajo iglice in voda lepše odteka z drevesa. V letih, po- sebej poletjih, kadar je daljše obdobje suhega vremena, je pod javorji pokapana podrast, kot pri hoji, kadar medi. Če- bele mano rade nabirajo zlasti v času, če se pojavi takoj ob ali po cvetenju, ker so čebele že usmerjene, ali pa poleti, ko drugih obilnih virov v naravi več ni. Opazujemo torej kolo- nije ušic, ki so pod listi javorja in samimi vršički poganjkov. Več kot jih je, boljši je obet in obratno. Pri vseh pašah velja, da ima zadnjo in odločilno vlogo na samo medenje vreme. Predvsem je idealno suho vreme brez neurij in drugih neugodnosti, kar je zadnja leta žal ve- dno redkeje. Jure Justinek Vodja ONS jure.justinek@czs.si Kolonija ušic na javorju Slovenski čebelarji imamo stoletja tradicije prevozov in premeščanja čebel. V tem času se je razvilo veliko odnosov in pravil med vsemi deležniki te verige (čebelarji, prebivalci, lastniki parcel in oblastmi). Pravila so bila nekoč ustna, da- nes pa so napisana v zakonu, ki ureja živinorejo (Ur. l. RS, št. 18/02, 110/02 – ZUreP-1, 45/04 – ZdZPKG, 90/12 – ZdZPVHV- VR in 45/15), v spodaj opisanem Pravilniku o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in programu napovedi me- denja (Ur. l. RS, št. 8/2014), pravilniku, ki ureja označevanje čebelnjakov in stojišč (Ur. l. RS, št. 117/2008, 55/2013, 92/2015), ter v skladu s predpisi, ki določajo ukrepe za ugotavljanje, za- tiranje, obveščanje in preprečevanje bolezni čebel. Omenjeni zakon in pravilnike morajo poznati vsi, ki izvajajo pašni red, in vsi čebelarji, ki izkoriščajo čebeljo pašo s prevozi čebel. Razlogi, zakaj čebelarji opravljajo premik čebel, so pred- vsem naslednji: • izkoriščanje razvojne in medonosne paše, • premik čebel na stojišče za prezimovanje, • umik čebel pred nevarnostjo kužnih bolezni ali zastrupitev, • umik čebel pred elementarno nevarnostjo (požar, voda, plaz ...), • pojav nadlegovanja in vznemirjanja čebel (medved, gradnja ...), • prodaja čebel itn. Omejili se bomo predvsem na prvo alinejo, izkoriščanje me- donosne in razvojne paše v Sloveniji. Za izkoriščanje medono- sne paše v Sloveniji pa je treba poznati in upoštevati čebelarski pašni red. Skupaj s katastrom čebeljih paš, prometa s čebelami in programom napovedi medenja so bili izdelani čebelarski pa- šni redi za območje večine čebelarskih društev v Sloveniji. Čebelar mora najmanj 30 dni pred prevozom čebel na pašo oziroma za uporabo stojišča za prezimovanje pri izva- jalcu pašnega reda pisno podati predlog za namestitev čebel. Težko najdemo kraj, kjer bi bilo dovolj paše od pomladi do jeseni. V večini primerov je spomla- danski razvoj s pomladansko pašo dober. Po- letne in jesenske paše pa so dobre le na posa- meznih območjih, kjer raste veliko medovitih rastlin, ki pod določenimi pogoji (obilno) medi- jo. Prevažanje čebel na pašo je že staro opravi- lo, ki so ga izvajali čebelarji že pred mnogo leti. Najstarejši zapis o prevažanju čebel najdemo pri Petru Pavlu Glavarju iz leta 1768. Za prevoz čebel so imeli za to prirejene vozove, ki so jih vlekli voli ali konji. Kasneje so na bolj oddalje- na pasišča panje vozili z vlakom. Prihod prvih avtomobilov in tovornih vozil pa je olajšal delo s prevozom čebel in izkoriščanjem paš po vsej Sloveniji in tudi sosednjih državah. Dolžnosti čebelarja pred prevozom čebel na pašo 5/2017 letnik CXIX 137 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Pri tem mora navesti: • ime in priimek ter podatke za stik, • registrsko številko čebelnjaka, • število čebeljih panjev po posameznem čebelnjaku, • lokacijo želenega stojišča (parcelna št.), • dogovor čebelarja in lastnika zemljišča o namestitvi čebel na določeno zemljišče, • čas načrtovanega dovoza in odvoza čebel na/s stojišča, • ali gre za nepredvidljivo pašo • in podpis. Izvajalec pašnega reda mora najpozneje v 15 dneh od pre- jema predloga za namestitev čebel odločiti o soglasju o na- mestitvi čebel. Pri izdaji soglasja mora izvajalec, če obstaja dogovor med čebelarjem in lastnikom zemljišča, ta dogovor upoštevati. Ob nepredvidljivih pašah mora izvajalec svojo odločitev sporočiti po elektronski pošti ali telefonu najpo- zneje v 24 urah po prejemu predloga, v roku 15 dni pa še pi- sno po pošti. Če izvajalec ne izda soglasja ali ne izda zavrni- tve za namestitev čebel, se šteje, da dovoljuje dovoz čebel. Po pridobitvi soglasja mora izvajalec pred premikom čebel na pašo pridobiti še potrdilo Veterinarske fakultete Nacional- nega veterinarskega inštituta (VF NVI) o zdravstvenem sta- nju čebeljih družin. Prav tako je VF NVI zadolžena za vnos podatkov o premiku čebel v Register čebelnjakov. Pri premikih čebel moramo še povrniti stroške na čebelji panj, ki nastanejo pri razporejanju čebel na stojišče. Stroški se obračunavajo v protivrednosti 10 odstotkov priporoče- ne maloprodajne cene enega kilograma medu. Povprečno maloprodajno ceno enega kilogram medu v preteklem letu ugotovi in objavi rejska organizacija za kranjsko čebelo v če- belarskem glasilu na stanje 31. decembra v preteklem letu. Po pridobljenem soglasju izvajalca, dovoljenju VF NVI in povračilu stroškov se čebele lahko prepelje na stojišče. Stoji- šče mora biti od meje območja izvajanja pašnega reda odda- ljeno najmanj 200 m. Prav tako morajo biti stojišča med seboj oddaljena najmanj 200 m zračne razdalje. Od stacionarnega čebelnjaka mora biti oddaljeno najmanj 500 m, če je čebelnjak naseljen s 40 čebeljimi družinami, če je število družin manjše od 40, je ta razdalja lahko najmanj 200 m. Za prezimovanje mora biti oddaljeno najmanj 1000 m, če je v čebelnjaku manj kot 40 družin, je ta razdalja lahko najmanj 500 m. Ob postavi- tvi čebel moramo takoj na vidno mesto namestiti kopijo izja- ve VF NVI o ustreznem zdravstvenem stanju čebel. Izvajalec pašnega reda je dolžan obveščati čebelarje o po- membnih dogodkih in spremembah na stojiščih, ki so za čebe- le neugodni in bi lahko za posledico imeli umik čebel s stojišča. Čebelar mora čebele odstraniti s stojišča v 72 urah, če se paša konča in ni obetov za njeno obnovitev, kot napove Opazovalno napovedovalna služba medenja pri Čebelarski zvezi Slovenije (ONS). Če čebelar povzroči škodo lastniku zemljišča, lahko ta zahteva umik čebel. Čebelar je dolžan čebele odpeljati v 48 urah od zahteve lastnika zemljišča in povrniti povzročeno materialno škodo. Izvajalci pašnih redov so dolžni priznani rejski organizaciji do 30. okto- bra v tekočem letu poroča- ti podatke o svojem delu. Iz posredovanih podatkov priznana rejska organi- zacija pripravi skupno poročilo in ga posreduje izvajalcem javnih služb s področja čebelarstva in ministrstva do 31. de- cembra v tekočem letu. V poročilu se morajo zapisati naziv izvajalca pašnega reda, število predlogov čebelarjev za namestitev čebel na pašo po posameznem izvajalcu pašnega reda, število izdanih potr- dil za namestitev čebel na pašo, število pripeljanih čebeljih družin po posamezni vrsti paše po posameznem izvajalcu pašnega reda in število zavrnjenih vlog z obrazložitvami. Ob poznavanju vseh naravnih danosti za medenje rastli- ne na določenem območju, ob znanju določanja števila če- beljih družin na hektar medovite rastline in ob upoštevanju zakona in pravil čebelje paše pa imamo še vedno težave v največji meri izkoristiti dane možnosti predelave medu. V teoriji je preprosto napisati in določiti, kje naj bi nova stojišča stala. Pogled na stanje v naravi pa nam na marsi- katerem območju prikaže povsem drugačno sliko. Tega se moramo zavedati vsi, tako čebelarji prevozniki, stacionar- ni čebelarji kot tudi čebelarska društva. Na območjih, kjer paša dovoljuje več kot 200 čebeljih družin na 1 km2 in so možnosti za fizično postavitev čebel, bi morali ta stojišča zagotoviti. Tu pa je potrebno sodelovanje tako strokovnja- kov javne gozdarske službe in kmetijsko svetovalne službe kot seveda lastnikov zemljišč. Za konec vsem dobro poznan ljudski pregovor: »Kjer je volja, tam je pot.« Stojišča je treba zagotoviti na območjih, kjer paša dovoljuje več kot 200 čebeljih družin na 1 km2 in je dovolj prostora za čebele. Aleš Bozovičar Svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja ales.bozovicar@czs.si Fo to : J an a Š to k 5/2017 letnik CXIX138 Postavil sem si stojišče za šest panjev. Čez dve leti sem ga razširil s stojiščem za 10 panjev in s tem številom družin čebelaril celotno obdobje srednješolskega izobraževanja. Med študijem strojništva sem še povečal število družin na 24, leto dni pred diplomo pa na 50 družin. Za širitev sem se odločil na podlagi 7-letnega čebelarjenja brez zimskih iz- gub družin. V tem obdobju sem pripeljal čebele skozi zelo dobra medena leta in tudi kakšno leto stočil samo nekaj kilogramov na panj. Svojo čebelarsko pot opisujem, ker je čebelarstvo postalo narodni šport in v očeh laika hiter in lahek način dobrega zaslužka. Kdor gre v čebelarjenje zgolj zaradi zaslužka, se bo hitro opekel. Pri manjšem šte- vilu družin namreč ni primernega ravnovesja med delom, stroški in količino pridelka. Pri več kot 40 družinah, kar je meja resnega čebelarstva, pa potrebuješ veliko znanja in izkušenj. Pred leti sem prevažal panje na ameriški način. S prijate- lji smo vsak panj posebej prijeli na stojišču in ga odložili na tovornjak. Poleg smo vzeli euro palete, na katere sem posta- vil panje na mestu paše. Prednost takega načina prevoza je samo, da panjev ni treba vezati s pasovi. Osnovni pogoj za tak prevoz je, da imaš na nakladi pritrje- no letvico, ki one- mogoča vzdolžno in prečno premi- kanje naklade med prevozom. Prvo leto so bili prijate- lji navdušeni nad idejo o prevozu če- bel na pašo, drugo leto so me že gle- dali postrani, tretje leto pa sem moral pomoč iskati drug- je. Osnovni pogoj za prevoz čebel na pašo so zelo močne in živalne družine, ki čim bolje izkori- stijo pašni vir. Družine zazi- mim v treh nakla- dah, tako da je prva mediščna, zgornji dve plodiščni. Na prvo naklado položim folijo z dvema luknjama premera 50 mm. Pri žrelu na zgornji nakladi imam folijo, ki ščiti pokrov pred kondenzom celo leto. Konec februarja začnem pripravljati družine na prevoz. Plodiščni nakladi obrnem za 180 stopinj, kar spodbudi izra- zit spomladanski razvoj družin. Prvi spomladanski pregled opravim ob cvetenju češnje, ko dodam dve satnici in tro- tovski gradilnik. Ob tem zamenjam plodiščni nakladi. Čez približno štirinajst dni odvzamem zgornji dve plodiščni nakladi, ki sta nabito polni s čebelami in zalego, odstranim folijo z luknjami in ju postavim na podnico. Ti nakladi po- krijem s spodnjo naklado, ki je bila preko zime na podnici, v kateri je zelo svetlo satovje. Zraven dodam še dve satnici. Vse temno satovje sem odstranil in stalil že poleti. To opra- vilo zadostuje za desetdnevni razvoj družin, saj ima matica tako dovolj prostora za zaleganje, čebele pa za skladiščenje medu in cvetnega prahu. Teden dni pred cvetenjem akacije ali oljne ogrščice opra- vim zadnji pregled pred prevozom. Matica je lahko do sedaj zalegala v treh nakladah. Najraje zalega v sredinski in zgor- nji nakladi, naklada na podnici pa je v fazi poleganja čebel in v 98 % brez matice. Naklado na podnici odvzamem brez iskanja matice, zgornji dve nakladi postavim na podnico, dodam pet satnic, izrežem trotovski gradilnik in pokrijem z matično rešetko. Na plodiščni nakladi z matično rešetko dam naklado, ki je bila na podnici z zalego, nanjo pa nakla- Ko sem pred leti začel iskati mentorja za če- belarjenje, nisem imel veliko izbire, saj je na območju ČD Braslovče čebelarilo le nekaj sta- rejših čebelarjev z AŽ panjskim sistemom. Leto dni sem brez svojih čebel pomagal in spremljal delo izkušenega čebelarja z AŽ panjskim siste- mom. Hitro sem ugotovil, da mi ta način dela ne ustreza. Na podlagi videnega in prebranega sem se zato odločil za nakup 2/3 LR-panja in ene čebelje družine. Prevoz nakladnih panjev na pašo Čebele v akciji, način prevoza: tovornjak in euro paleta Prevoz čebel s prevozno enoto in osebnim vozilom Prevozni enoti na pasišču IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 5/2017 letnik CXIX 139 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE do s petimi satnicami in nekaj zalege, ki sem jo odvzel iz plodišča. Tako urejene družine so pripravljene za prevoz. Prevoz čebel vedno opravim v večernih urah, v izogib nevšečnostim v primeru nepredvidenih dogodkov na cesti. Uporabljam dve prevozni enoti, vsako za 27 panjev, ki ju lahko prepeljem z osebnim terenskim vozilom. Vsak panj zavežem z bremenskim povezovalnim pasom na konstruk- cijo prevozne enote, sredinsko enoto uvlečem in pritrdim z vijaki. Nato se s tandemsko prikolico zapeljem pod pre- vozno enoto, spustim konstrukcijo na prikolico, odstranim podporne noge in prevozno enoto z bremenskimi pasovi zapnem na prikolico. Tako pripravljeno enoto odpeljem na želeno mesto in postopek ponovim v obratnem vrstnem redu, s to razliko, da panjev ne odvezujem. Če med pašo čebele napolnijo prvo mediščno naklado, nikoli ne vstavljam prazne mediščne naklade pod polno. Na ta način bi se skrajno povečal delež vlage v medu. Prazne naklade tako vedno nakladam na polne in s tem dosežem ustrezen delež vlage v medu (približno 16 %). Po končani paši se odpravim po čebele in po enakem po- stopku naložim prevozno enoto. Pred prevozom nekoliko zadimim žrela panjev, da se večina čebel pomakne v panj, saj se ob obilnih pašah čebele zbirajo na bradah panjev. Zračenje omogočajo mrežaste podnice, saj testnih vložkov med pašnim obdobjem ne uporabljam. Čebelarstvo je poezija kmetijstva in pogovorno rečeno igra- nje loterije pri prevozu čebel na pašo, saj se zgodi, da družine na domačem stojišču naberejo veliko več medu kakor druži- ne, ki sem jih peljal na pašo. Opisani način prevoza nakladnih panjev je po mojih izkušnjah preprost in ekonomičen. Žan Podbregar podbregar.zan@gmail.com Sedaj čebelarim z nakladnimi in AŽ-panji, matični mle- ček pa pridelujem v tridesetih trietažnih panjih. Kako sem pristal na trietažnem panju za pridelavo mlečka?! Odgovor se skriva v biologiji čebelje družine – več mladih čebel, več delavcev. Čebelarim na območju občine Sevnica. V teh kra- jih nimamo obilnih paš, kar je kot nalašč za pridobivanje matičnega mlečka, saj delavke izletavajo manj in se bolj po- svečajo oskrbi zalege. Matični mleček Matični mleček je hrana matic in vseh ličink, starih do tri dni. Izločajo ga mlade čebele dojilje, stare od 6 do 15 dni, po- goj za izločanje kakovostnega matičnega mlečka pa je zado- stna prehrana z medom in cvetnim prahom. Matični mleček ima gosto, kremasto strukturo ter umazano belo do bledo ru- meno barvo. Ima rahlo pekoč, oster in grenko-kiselkast okus ter kisel, oster vonj (Poklukar, 1998). Po sestavi matični mle- ček velja za zelo pestrega. Vsebuje 12–25 % beljakovin, 10–17 % sladkorja, 11–20 % aminokislin, 5–15 % maščob in približno 2 % mineralnih snovi. Bogat je z vitamini B-kompleksa, vi- taminom H ali folno kislino, niacinom, vitaminoma E in D, v sledeh pa je prisoten tudi C-vitamin (Janković, 1979; Krel, 1996). Maščobe predstavljajo predvsem maščobne kisline. Med njimi je najpomembnejša 10-hidroksi-2-dekanojska ki- slina, ki zavira razvoj bakterij in plesni. Ta kislina je kazalnik kakovosti matičnega mlečka. Zaradi vsebnosti teh organskih kislin ima matični mleček relativno nizko pH-vrednost, ki se V naslednjih nekaj odstavkih vam bom poizku- šal na čim razumljivejši in preprost način pred- staviti svoj način pridelave matičnega mlečka. Ključno za pridelavo je poznavanje biologije čebelje družine. Hkrati pa moram opozoriti, da se vsega ne da opisati, saj to delo zahteva veliko mero občutka in prilagajanja na vse dejavnike. Preden se spustim v tehnologijo pridelovanja matičnega mlečka, naj se predstavim. Sem Miha Metelko, po izobrazbi agronom, diplomi- ral pa sem s področja čebelarstva. Prva čebelja družina mi je bila podarjena leta 2009. V tre- nutku sem vzljubil to žival in delo z njo. Leta 2012 sem prvič poskusil cepiti ličinke in pridelal manjšo količino matičnega mlečka. Matični mleček in način pridelave Mleček pobiram ročno. Fo to : M ih a M et el ko 5/2017 letnik CXIX140 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Kitajska igla za presajanje Fo to : In te rn et Fo to : M ih a M et el ko giblje od 3,4 do 4,5. Vsebuje pa tudi minerale kalija, kalcija, natrija, magnezija, cinka, železa, bakra in mangana (Nation in Robinson, 1971; Ivanov in Chervenakova, 1985, cit. po Sa- batini in sod., 2014). Matični mleček je občutljiv na svetlobo in toploto, zato ga moramo shraniti v temnem in hladnem prostoru. Lahko ga shranjujemo v hladilniku na 4 °C, ga za- mrznemo na –18 °C ali pa ga liofiliziramo. Priprava družin pomladi V trietažnem panju prezimujem družine z lansko ma- tico, ki zaseda prvo in drugo etažo. Močne družine z lan- sko matico so pogoj za dobro prezimitev in spomladanski razvoj. V tretji etaži prezimuje rezervna družina s staro ali lansko matico. Panji so ob normalnih razmerah polni sredi aprila, in takrat nastopi čas, da najprej odstranimo matico v tretji etaži. Ta družina mi služi kot starter pri prvih ceplje- njih. Istočasno lanski matici omejim gibanje, običajno na tri sate, ter tako pridobim dober nadzor nad njenim zale- ganjem. Nato vsak tretji dan matici odvzamem polno zaležen sat ali dva in ji dodam prazen sat. Matica ima vedno na voljo dovolj prosto- ra za zaleganje jajčec. Starter je zelo uporaben pri prvih dveh–treh cep- ljenjih, nato pa ga združim z rednikom in v tretji etaži uredim medišče. Tako pripravljena gospodarska družina je aprila izredno živalna. V mislih je treba imeti, da gre lahko pri družinah tudi kaj narobe, težave so lahko npr. slaba matica, brezmatična druži- na, poapnela zalega … Zato imam na voljo še dodatne rezerv- ne družine, ki mi jih ni težko prestaviti v gospodarski panj. Presajanje ličink in pobiranje mlečka Glede presajanja ličink težko povem kaj novega. Enake metode se uporabljajo po celem svetu. Ličinke za cepljenje bi bilo najbolje jemati iz drugih družin, vendar tega ne poč- nem. V panjih, v katerih mlečkarim, imam nadzor nad ma- tico, tako da vedno vem, koliko stara zalega je v določenem satu. Iz istega panja cepim, če se le da, samo enkrat na me- sec. Ličinke presajam s kitajsko iglo iz dveh razlogov. Prvič, delo s kitajsko iglo mi je lažje, in drugič, s kitajsko iglo zaja- mem še mleček, v katerem ličinka že plava. Tako mi ni treba v lončke dodajati kapljic razredčenega matičnega mlečka. Izbira orodja je povsem odvisna od čebelarja. Ko so ličinke nacepljene, jih hitro vstavim v panj. V panj običajno vstavim od 60 do 80 lončkov in prijem je lahko od 40-% do 90-%, včasih tudi do 95-%, vse je odvisno od zunanjih dejavnikov in stanja družine. Po 72 urah je čas za pobiranje matičnega mlečka, in tega se je treba obvezno držati. 2-urni zamik pri pobiranju je še sprejemljiv, če pa prehitevamo ali zamudimo več kot dve uri, se že močno pozna na količini pobranega mlečka. Matičnike najprej prikrajšam na višino, kjer je mleček, od- stranim ličinko ter poberem vsebino. Matični mleček po- biram ročno, brez črpalke, saj je občutljiv na kisik, ki mu zmanjšuje kakovost. Pobrani mleček čim hitreje ohladim, da tudi s tega vidika ohrani čim več lastnosti. Ciklus se po- navlja vse od sredine aprila do sredine avgusta. V primeru daljšega slabšega vremena in posledično zmanjšanega zaleganja matice ta primanjkljaj čebel nado- mestim s čebelami iz pomožne družine. Različne tehnologije Poznamo več različnih načinov pridobivanja mlečka: • Pridobivanje matičnega mlečka z omejenim gibanjem matice. Ta način pridobivanja sem opisal pri svojem načinu pridobivanju matičnega mlečka. • Pridobivanje matičnega mlečka v družini z matico. Ta način pridelave je ekstenziven, primeren za pridelavo za lastne potrebe. Uspešni smo le, ko je družina v ro- jilnem razpoloženju ali ko čebele želijo preleči matico. Ko mine rojilno razpoloženje, se preneha tudi prido- bivanje matičnega mlečka. • Pridobivanje matičnega mlečka v družinah z oddalje- no matico. V tem primeru matico, tik pred rojilnim razpoloženjem, oddaljimo od gnezda (običajno v tret- jo etažo oz. naklado nad medišče). V gnezdo vstavlja- mo matične lončke s presajenimi ličinkami. • Pridobivanje matičnega mlečka z omejenim gibanjem matice in čebel. Pri tem načinu ločimo etaže z matič- no rešetko, ki jo delno prikrijemo z lesonitno ploščo. • Pridobivanje matičnega mlečka v brezmatični dru- žini. Družini se odvzame matica, podrejo se vsi ma- tičniki, ki so jih čebele potegnile na satju, in vstavi se letvica z nacepljenim materialom. Taki družini je ka- sneje treba dodajati zalego. Sam sem zagovornik mlečkarjenja ob prisotnosti ma- tice. Sicer ji omejim gibanje, kljub temu pa skrbim, da se Satnik za pridelavo matičnega mlečka 5/2017 letnik CXIX 141 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE čebele ne čutijo brezmatične. Izkoriščam veliko število mladih čebel dojilj, ki hočejo delati. Zakaj bi jih puščal ne- izkoriščene v panju, ko pa so lahko koristne pri pridelavi mlečka?! Verjetno ste opazili, da nikjer ne omenjam krmljenja čebelje družine med pridelovanjem matičnega mlečka. Mleček mora biti pridelan na osnovi naravne hrane če- bel, tj. medu in cvetnega prahu. Menim, da je takšen mle- ček boljši. Na tej točki bi se rad navezal na razmišljanje g. Oštirja (2012), ki pravi, da bi morali dati večji pomen ma- tičnemu mlečku, ki je pridelan brez krmljenja s sladkorno raztopino. In sicer da z nenehnim hranjenjem s sladkorno raztopino ne silimo čebeljih družin k večji pridelavi, am- pak vzamemo, kolikor pridelajo pod naravnimi pogoji. To razmišljanje potrjuje Yamaguchi v svoji raziskavi, v kateri je dokazal, da lahko pod določenimi pogoji dosežemo nepri- merno višjo kakovost pridelanega matičnega mlečka (Ya- maguchi, 2014). Pogoji pridelave in kakovost pa so že popol- noma novo poglavje, o katerem bi lahko nastal nov članek. Zaključek Velikokrat me čebelarji vprašajo: Kako se pravilno mleč- kari? Moj odgovor pa je vedno enak, napačne tehnologije za pridobivanje matičnega mlečka ni. Odvisno je od čebelarje- ve filozofije in želenih ciljev! Če je čebelar pridelal mleček in je zadovoljen s količino, potem je njegov način pridelave pravilen. Viri: http://www.fao.org/docrep/w0076E/w0076E00.htm (3. 9. 2013) Janković, A. (1979): Matični mleč. V: Pčelinji proizvodi hrana i lek/med, mleč, polen, pčelinji otrov, vosak, propolis. 3. izd. Beograd, Kultura: 111–158. Kikuji, Y. (2014): About the Natural Beekeeping Method. Kikuji Yamaguchi Official Website. http://kikuji-yamaguchi.com/natural_apiculture. html (10. 1. 2014) Krel, R. (1996): Value-added products from beekeeping. Rome, FAO. Nation, J. L., Robinson, F. A. (1971): Concentration of some major and trace elements in honeybees, royal jelly and pollen, determined by atomic absorption spectrophotometry. Journal of Apicultural Research, 10, 1: 35–43. Oštir, T. (2012): Skupljanje mleča EZI Queen sistemom. Pčelarski žurnal, 14: 34–37. Poklukar, J. (1998): Matični mleček. V: Od čebele do medu. Poklukar, J. (ur.). Ljubljana, Kmečki glas: 418–419. Sabatini, A. G. in sod. (2009): Quality and standardisation of Royal Jelly. IBRA. http://ihc-platform.net/sabatinijaas2009.pdf (15. 8. 2013) Miha Metelko metelko.m@gmail.com Poleg matice in delavk imajo tudi troti v panju posebno in nenadomestljivo vlogo. Njihova vloga je pogosto podce- njena ali celo spregledana. Tako si veliko čebelarjev priza- deva ustvariti optimalne razmere za vzrejo matic, vzreji trotov pa namenjajo precej manj pozornosti. Čebelarji se zavedamo, da je odbira družin, iz katerih jemljemo vzrej- ni material (ličinke za cepljenje ali pokrite matičnike), po- membna, saj se z dedovanjem na mlade matice prenašajo tako slabe kot tudi dobre dedne lastnosti izvorne družine. Ob tem pa moramo vedeti, da je to le polovica dedne zasno- ve, ki jo bodo mlade matice prenesle na delavke v novi dru- žini, saj drugo polovico prispevajo troti, s katerimi se mlada matica spraši. Življenjski cilj trotov je parjenje z matico. To nalogo lahko opravijo le v obdobju rojenja, tj. zgodaj poleti, ko mlade matice izletavajo na praho, zato družine vzrejajo trote predvsem v tem obdobju. Vsaka matica s semenčicami, ki jih od trotov prejme na prahi, pridobi 50 odstotkov dednine očetovskih družin (trotarjev) ter jo z oploditvijo jajčec prenaša na delavke. Delavke so potomke ene matice in več trotov, s katerimi se je sprašila matica. Sorodnost med dvema delavkama, ki Maj in junij sta meseca, ko imamo v čebeljih družinah največ trotovske zalege. Količino urav- navajo delavke z gradnjo trotovskih celic in s či- ščenjem teh pred zaleganjem matice. Čebelarji (pre)pogosto pokrito trotovsko zalego iz družin odstranjujemo nenačrtovano, ker vemo, da se varoje raje in uspešneje razmnožujejo v trotov- ski kot v delavski zalegi. Na ta način zmanjšu- jemo napadenost čebel z varojami. Vendar – ali so troti v panju res tako nepomembni, da lahko vsevprek odstranjujemo trotovsko zalego? Odbira trotov Glavnina trotov, ki prašijo naše matice, prihaja iz čebeljih družin, nastanjenih v oddaljenosti do 3 km od našega stojišča. 5/2017 letnik CXIX142 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE imata skupnega očeta, je 75-odstotna (super- sestre), med dvema delavkama, ki nima- ta skupnega očeta, pa 25-odstotna. Zaradi tega je izje- mno pomembno, da maticam v okolju, kjer se bodo prašile, zago- tovimo čim večje šte- vilo trotov, ki prenašajo dobre lastnosti. Ti so še zlasti po- membni na plemenilnih postajah, kjer je zagotovljeno, da se matice parijo s troti iz odbranih družin. Na teh postajah lahko troti iz 20 čebeljih družin (trotarjev) oprašujejo ma- tice iz sočasno nameščenih 500 plemenilnikov. Vsaka dru- žina, ki je skrbno negovana, sočasno vzdržuje pribl. 2000 trotov. Ko so stari približno deset dni, začnejo izletavati in v starosti 12–14 dni dalje so godni za parjenje. Matica se povprečno pari z 12 troti. Po uspešni oprašitvi se v panj vrne z več kot 100 milijoni semenčic, ki so sprva začasno shranjene v njenih jajcevodih. Končna shramba se- menčic je semenska mošnjica, v kateri je shranjenih največ 6 milijonov semenčic. Matica zato izloči kar 94 % semenčic, ki jih na prahi prejme od trotov, preostanek pa ji zadostuje za zaleganje jajčec do konca njenega življenja. Troti, ki prašijo matice na določenem območju, tja pri- letijo s širšega območja. Če je območje gosto poseljeno s čebelami, se matice povečini prašijo s troti iz čebeljih dru- žin, ki so od stojišča oddaljene do tri km. Na tako velikem območju je v Sloveniji približno 20 stojišč s 300 čebeljimi družinami. Vse te družine so potencialni trotarji, seveda če iz njih izletavajo troti. Zaradi poznavanja teh zakonitosti je zaželeno, da če- belarji v najboljših čebeljih družinah sistematično vzre- jamo trote, iz povprečnih in podpovprečnih družin pa sistematično odstranjujemo pokrito trotovino. Še zlasti je pomembno, da pokrito trotovino sistematično odstran- jujemo v družinah, v katerih opazimo čebele z rumenimi obročki na zadkih. Druga pomembnejša merila, na katera moramo biti po- zorni pred odbiro, so še: mirnost, čistilni nagon (da je podnica stalno čista), ro- jivost ter medonosnost. Poleg tega je priporoč- ljivo skrbno izbrati kraj plemenjenja matic, in to ne samo na podlagi dostopno- sti in urejenosti lokacije, ampak tudi na podlagi prisotnosti dobrih čebeljih družin, iz katerih bodo izletavali troti. Ob poznavanju te zakoni- tosti je v našem interesu, da imajo tudi okoliški čebelarji dobre čebelje družine in da izvajajo odbiro trotov, saj iz nji- hovih družin prav tako izletavajo troti, ki prašijo naše ma- tice. Tudi dobre matice, podarjene sosednjemu čebelarju, pozitivno vplivajo na prihodnje generacije naših čebel. Če bi trote selekcionirali vsi čebelarji, bi se naše matice pra- šile s kakovostnimi troti in selekcijski napredek glede rejskih ciljev, zapisanih v rejskem programu, bi bil hitrejši in celovi- tejši. Zato v prihodnje intenzivneje izvajajte odbiro trotov! dr. Peter Kozmus Strokovni vodja PRO peter.kozmus@czs.si Polovico dedne zas­ nove čebelje družine prispevajo matice, drugo polovico pa troti. Zato v prihod­ nje intenzivneje izva­ jajte odbiro trotov! Pri odbiri družine za vzrejo trotov moramo biti pozorni na obarvanost obročkov na zadkih delavk. Čebelarski center Saša Luče pa je bila le prva stopnica do našega končnega cilja, to je plemenilna postaja za vzre- jo plemenskih čebeljih matic. Geografske danosti so na območju Zgornje Savinjske doline skoraj idealne, saj je na tem območju kar nekaj dolin, ki jih obdajajo visoke gore. Delovna skupina ČZ SAŠA je kmalu po ustanovitvi zveze začela iskati primerno lokacijo. Pregledali smo več možnih lokacij v občinah Solčava in Luče ter najprimernejšo izbrali na območju Podvolovljeka, natančneje dolino Lučka Bela. Lučka Bela je dolina, ki se v smeri od juga proti severu zač- ne v dolini Podvolovljek. Leži v občini Luče. Njen začetek za- znamuje ozek, soteskast vhod na nadmorski višini približno 580 m, ki se po strmem klancu nato počasi razširi v tipično alpsko dolino. V dolžino meri dolina približno 6 km, njen zaključek pa je na nadmorski višini pribl. 1100 m. Dolina se O organizirani vzreji matic na našem obmo- čju smo začeli razmišljati ob ustanovitvi Če- belarske zveze SAŠA. Zavedali smo se, da so naše naravne danosti in neobremenjen čebe- lji sklad odlična osnova za vzrejo kakovostnih čebeljih matic kranjske sivke. Ob veliki anga- žiranosti Občine Luče smo v letu 2012 svoje- mu namenu predali Čebelarski center Saša Luče, ki je na vzpetini nad Lučami pod Radu- ho. Čebelarski center Saša Luče smo zgradili predvsem z namenom vzreje gospodarskih matic in za namen izobraževanja čebelarjev in krožkarjev. Plemenilna postaja Lučka Bela 5/2017 letnik CXIX 143 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Vhod v Lučko Belo Fo to : F ra nc Šm er c zajeda globoko v okoliško pogorje Kamniško-Savinjskih Alp. Zaradi uskladitve dela smo v okviru ČZ SAŠA v letu 2014 ustanovili komisijo, ki je bila zadolžena za pripravo vsega potrebnega, da se v Lučki Beli vzpostavi plemenilna postaja. Treba je bilo opraviti testiranje izbrane lokacije na izolira- nost, ki smo jo opravili v letih 2014 in 2015. V letu 2014 testi- ranje ni bilo uspešno, saj je bila večina matic oprašenih. V letu 2015 smo testiranje ponovili in pri tem izvedli še nekaj dodatnih ukrepov, kot sta pregled lokacije testiranja na pri- sotnost čebeljih družin v naravnem okolju in preprečevanje izletavanja trotov iz čebeljih družin v Podvolovljeku v času izvajanja testa na katere v letu poprej nismo bili pozorni. To testiranje je bilo uspešno, saj se nobena matica ni oprašila. Že v letu 2015 smo začeli tudi pripravo na naselitev tro- tarjev za leto 2016. Vzrejevalec Anton Kumer je enega od svojih matičarjev namenil za vzrejo matic za trotarje za ple- menilno postajo. Prav tako smo sestre teh matic namenili za menjavo v čebeljih družinah, ki so pri čebelarjih v Pod- volovljeku, in s tem zmanjšali možnost nenadzorovanega prašenja matic na minimum. V letu 2016 smo opremili plemenilno postajo z vso po- trebno opremo. Za stojišče plemenilnikov smo izbrali lo- kacijo pri tako imenovanem Žegnanem studencu, ki je od vhoda v dolino oddaljen 5 km. V oddaljenosti 700 m zrač- ne linije nižje v dolini je locirano stojišče za trotarje, ki so nameščeni v 10 AŽ-panjih. Obe stojišči smo morali zaščititi tudi pred medvedom, saj je občasno na tem območju. Fi- nančna sredstva za opremo je zagotovila Občina Luče. Plemenilna postaja Lučka Bela ima za zdaj status lokalne plemenilne postaje. Odprta je za vse čebelarje, ki bi želeli svoje matice oprašiti s kontroliranimi linijami kakovostnih trotarjev in s tem v svojem čebelarstvu izboljšati stanje gle- de čistosti čebel. V letu 2016 je g. Kumer na plemenilni po- staji Lučka Bela oprašil približno 150 matic, postajo pa je izkoristilo tudi nekaj čebelarjev iz ČZ SAŠA. Ugotovili smo, da je uspešnost prašenja zelo odvisna od vremenskih po- gojev, saj na tem območju vladajo tipične alpske razmere, zato je dolgoročno spremljanje vremenske napovedi nujno. V letu 2017 si želimo, da bi več čebelarjev uporabilo ple- menilno postajo Lučka Bela. Seveda bo treba pri tem spo- štovati določena pravila. V prvi vrsti je treba preprečiti vnos trotov iz drugih čebeljih družin. Za to bodo odgovorni čebe- larji, ki bodo želeli uporabljati usluge plemenilne postaje. V plemenilnikih so tako lahko prisotne samo čebele delavke in neoprašena matica. Trote je treba s presejanjem pred na- selitvijo plemenilnikov izločiti. Zaradi lažjega nadzora pri- sotnosti trotov je predvidena uporaba plemenilnikov Api- dea, ki to kontrolo omogočajo. Za podrobnejše informacije imamo v načrtu pred začetkom sezone povabiti vse zain- teresirane v Luče, kjer bomo podrobneje predstavili način dela in načrtovane termine dovoza matic na plemenilno postajo. V prvi vrsti pa morajo čebelarji ugotoviti, kakšen pomen ima takšna plemenilna postaja. Zavedati se je treba, da imajo ravno troti največji vpliv na lastnosti čebel. Zato je pomembno, da poteka prašenje matic v kontroliranem okolju z odbranimi linijami trotov. Plemenilčki Trotarji Fo to : T om až Le sn ja k Fo to : F ra nc Šm er c Tomaž Lesnjak tom.lesnjak@gmail.com 5/2017 letnik CXIX144 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Preizkušanje potomcev Že v letu 2015 smo začeli pripravo na test potomstva (progeni test), ki ga je izvajalo 30 pogodbenih čebelarjev. V letu 2016 so čebelarili s 582 maticami, ki so izhajale od 53 matičarjev. Sprejetih je bilo 467 matic ali 80,2 %. Z zbra- nimi ocenami potomstva smo matičarjem določili njihove lastnosti in vzrejevalcem v vzrejo priporočili najboljše. Če- belarji so med letom z ocenami od 1 do 4 (štiri je najboljša ocena) ocenili mirnost in rojivost čebelje družine. Donos medu so izmerili v kilogramih. Vsak čebelar anonimno testira matice treh do petih vzrejevalcev, pri testiranju pa sodeluje tudi KIS s 30 družinami v Seničnem, kjer so bile testirane matice petih vzrejevalcev. Na podlagi zbranih rezultatov je bil za vsakega matičar- ja izračunan selekcijski indeks (Poklukar, 1999), ki na isto mero uvede vse tri ocenjevane lastnosti (mirnost, rojivost in donos medu). Izračunan je po formuli 0,42 x donos medu (v kg) + 1,94 x točke ocene rojivosti + 0,80 x točke ocene mirno- sti. V Preglednici 1 so navedene povprečne vrednosti selek- cijskega indeksa matic za posamezne vzrejevalce. Pri naku- pu čebelarjem priporočamo, da si mlade matice priskrbijo pri vzrejevalcih z geografskega področja. Leto 2016 je bilo za čebelarjenje ponovno izredno neugo- dno. Povprečni donos medu je bil le 13,1 kg na panj, povpreč- na ocena rojivosti je bila 2,71 in mirnosti 3,26 točke (od šti- rih). V Preglednici 2 so navedene rodovniške številke desetih najboljših matičarjev glede na povprečno oceno rojivosti. Preglednica 1: Prvih deset vzrejevalcev po povprečnem selekcijskem indeksu (Si) progeno testiranih matic v letu 2016 Št. Vzrejevalec Si 1 Anton Kumer 22,529 2 Matija Koštomaj 18,803 3 Ladislav Vozelj 18,700 4 Krištof Bokal 18,667 5 Janez Dremelj 18,264 6 Janez Luznar 18,200 7 Matevž Tomažič 18,046 8 Irma Petelin 17,811 9 Hernik Zaletelj 17,733 10 Marko Debevec 17,599 Preglednica 2: Najmanj rojivi matičarji, testirani na po- tomstvu v letu 2016 Št. Vzrejevalec Matičar Rojivost n 1 Kapun 1483-2010 4,00 2 2 Kapun 389 3,56 16 3 Janko Bukovšek 8244-2013 3,43 7 3 Herbaj 12629-2013 3,43 7 5 Janez Dremelj 383 3,33 9 5 Vidovič 398 3,33 9 7 Pokorni 30264-2013 3,25 4 8 Donko 27536-2012 3,22 9 8 Tratnjek 858-2014 3,22 9 8 Pislak 19855-2012 3,22 9 V Preglednici 3 so navedene rodovniške številke matic, ki so na testu potomstva dosegle najboljše povprečne ocene mirnosti. Preglednica 3: Najmirnejši matičarji, testirani na po- tomstvu v letu 2016 Št. Vzrejevalec Matičar Mirnost n 1 Bali, Čebelarstvo Pislak 16630-2013 4,00 2 2 Grm 404 3,86 7 3 Janko Bukovšek 8244-2013 3,71 7 3 Zaletelj 8984-2012 3,71 7 5 Koštomaj 7920-2012 3,67 9 5 Janez Dremelj 383 3,67 9 7 Štefan Bukovšek 4402-2013 3,60 10 7 Štefan Bukovšek 4401-2013 3,60 10 9 Kapun 389 3,56 16 10 Kapun 1483-2010 3,44 2 Vzreja čebeljih matic postaja vedno pomemb- nejša gospodarska dejavnost. V letu 2016 je ma- tice vzrejalo že 34 vzrejevalcev. Ena vzrejevalka svoje rodovniške matice tudi osemenjuje, štirje vzrejevalci pa matice prašijo na dveh rodovni- ških plemenilnih postajah (Luče in Rog Poni- kve). Delovna skupina za potrjevanje vzrejališč je pregledala vsa vzrejališča in ocenila mirnost čebel na satju, strnjenost zalege in obarvanost obročkov zadka. Iz 236 družin je zbrala vzorce čebel, na podlagi katerih je bil izmerjen kubi- talni indeks in ugotovljena morebitna nose- mavost. Potrjenih je bilo 82 matičarjev in trije trotarji, ki so prejeli Zootehniško spričevalo za ple- mensko kranjsko čebelo in s tem tudi dovoljenje za vzrejo in prodajo. V Izvorno rodovniško knjigo kranjske čebele je bilo vpisanih 37.627 matic. 41 % vzrejenih matic je bilo izvoženih v 35 držav, naj- več v Veliko Britanijo, Francijo in Finsko pa tudi v Iran in Japonsko. Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2016 5/2017 letnik CXIX 145 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE V Preglednici 4 so prikazane rodovniške številke matic, ki so na testu potomstva dosegle najboljši izmerjeni pov- prečni donos medu. Preglednica 4: Razvrstitev matičarjev po povprečnem donosu medu; test potomstva 2016 Št. Vzrejevalec Matičar Med (kg) n 1 Janez Dremelj 36464-2013 34,00 5 2 Kavaš 19020-2011 26,86 7 3 Pokorni 30264-2013 26,50 4 4 Donko 27536-2012 26,22 9 5 Debevec 382 26,17 6 6 Kumer 392 25,55 5 7 Vidovič 398 25,25 4 8 Koštomaj 7920-2012 24,82 9 9 Bali, Čebelarstvo Pislak 19857-2012 24,00 6 10 Štefan Bukovšek 4401-2013 23,84 9 Za vsako družino so čebelarji na lestvici od 1 do 4 ocenili tudi obarvanost. Ocenjenih je bilo 418 čebeljih družin. Pov- prečna ocena obarvanosti je 3,63 točke od štirih možnih. Najvišjo oceno je dobilo 68,4 % čebeljih družin, 27,0 % je do- bilo oceno 3, 3,8 % čebeljih družin pa je bilo ocenjenih z 2. Družine, ki so imele več kot 2 % čebel z obarvanimi zadki (ocena 1), so bile 3. Ker so vzrejališča čebeljih matic dra- gocen vir kakovostnega in čistega plemenskega materiala, vsem čebelarjem, ki čebelarijo v okolici vzrejališč, svetuje- mo, da svoje družine redno pregledujejo in menjajo mati- ce v obarvanih družinah. Peter Podgoršek, Eva Cukjati in dr. Maja Smodiš Škerl Kmetijski inštitut Slovenije peter.podgorsek@kis.si, eva.cukjati@kis.si, maja.smodis.skerl@kis.si Vir: Poklukar, J. (1999): Izboljšanje odbire čebel na proizvodne lastnosti z uporabo selekcijskega indeksa. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Kmetijstvo, Zootehnika, letnik 74, št. 1, str. 47–55. K odbiri pa je že pred več kot stoletjem čebelarje spod- bujal Anton Žnideršič. Udejanjali so jo »umni« čebelarji, žal pa je bilo vedno tudi nekaj takih, ki so se na vse skupaj po- žvižgali, prepričani, da se dvigajo nad povprečje, če v svoj čebelnjak privlečejo nekaj tujega. In danes smo, kjer smo! Iz takih čebelarskih zgag se je duhovito ponorčeval Fran Lakmayer (SČ, 1903, str. 63), ko pravi, da se v dolinah »dostikrat med čebelarji iz poklica dobi tudi čebelar, ki ima čebele le za zabavo. Tak čebelar-bogatin ne zahteva od svojih čebel no- benega dobička in par stota- kov gori ali doli, kaj mu mar? Napravi si eleganten pavilon na svojem grajščinskem vrtu in ker se mu zdijo čebele sosedov prenavadne za tako lepo prebivališče, naroči si lepe lahinje ali pa še lepše cyperke. S tem pa seveda polagoma zmeša domače pleme s tujim in te mešanke širijo se potem po celi okoli- ci.« (Op.: lahinje so italijanske, cyperke pa ciprske čebele – oboje imajo zadek bolj ali manj rumen.) Kranjski čebeli v bran je krepko zarobantil tudi Avgust Bukovec (SČ, 1913, str. 70) in italijansko čebelo ozmerjal kar z »laško kugo«, ki so jo v »ljubljansko okolico, Ljubljano, Kranj in drugod zanesli razni grajski mogotci, ki so si domišljali, da mora biti laška čebela, zato ker je laška, mno- go boljša od tiste, ki jo ima slovenski kmet. Posledica je bila, da so se križanke pojavile, zaplodile in razširile povsod. Le gorskim vasem in skritim dolinicam je prizanesla laška kuga. Danes pa, ko se je v tej zadevi naziranje marsikoga korenito izpremenilo, je to vprašanje dozorelo za javnost … Vsi vi, ki vam je slovensko čebelarstvo pri srcu, poučite kmetskega čebelarja o tem madežu, ki se je pojavil na kranjski pasmi, pokažite mu, kakšna je križanka, in pojasnite mu, zakaj je v sramoto naši čisti pasmi. Silite ga na to, da v svojem uljnjaku ne bo trpel križank in da bo vzimil le matice, ki so čiste krvi …Od vasi do vasi, od čebelarja do čebelarja naj gre glas, da moramo čebelariti le s čistimi kranjicami. Kadar pa iztrebimo tujko, ki jo je zanesel vrag v naše kraje, pojdemo lahko korak naprej s tem, da bomo začeli izberati iz čistih sivk najžlahtnejše, najrodovitnejše in najdelavnejše pleme- njake, oziroma matice. Takrat bo naša čebela pokazala, kaj zmore, in Danes skušamo stanje glede rasne čistosti čebel v Sloveniji izboljšati tudi s t. i. neposredno odbi- ro. Čebelar, ki ugotovi, da ima v neki družini več kot dva odstotka čebel rumeno obarvan zadkov obroček, ji je dolžan takoj zamenjati matico, dru- gim manj obarvanim pa postopno. To pa pomeni, da mora imeti zadosti odbranih rezervnih družin, za katere mora poskrbeti že v predhodnem letu. Kar seveda pomeni, da je neposredna odbira pro- ces, ki naj bi postopno peljal do uspeha. Kranjska čebela in rumeni obročki (II. del) Nekatere križance lahko ugotovimo šele z genetsko analizo. Ciprska čebela (Apis mellifera cypria) Fo to : In te rn et 5/2017 letnik CXIX146 DELO ČEBELARJA čudil se boš ti, slovenski čebelar, kakšen biser si imel v rokah, pa ga nisi znal ceniti in čuvati. Da, da, strmeli bomo! Srečen jaz, če dočakam tiste dni!« Tistih dni Bukovec ni dočakal in še mno- gi za njim tudi ne. Zakonska zaščita in drugi razlogi za varovanje Ponovno omenimo Spomenico Odseka za varstvo priro- de in prirodnih spomenikov Muzejskega društva v Ljublja- ni (1920), kjer je zapisano, da glavna grožnja naši čebeli »ne obstaja v tem, da bi se čebelarstvo v naših krajih opustilo, marveč v tem, da bi se ta pasma ne pomešala s krvjo drugih pasem in bi izgubila na ta način svoje specifične vrline. Zato naj se prepove uvoz živih čebel in matic v kraje, kjer je doma kranjska čebela …« Zakon določa, da je v Sloveniji dovoljeno gojiti samo kranjsko čebelo. Vendar pa je nadzor nad spoštovanjem tega določila vse prej kot lahek. Nič lažjega ni kot sporno matico v matičnici vtakniti v žep in jo nato doma dodati v čebeljo dru- žino. Ko pa tudi na zunaj postane očitno, da so v panju me- šanke, so se troti verjetno že spajdašili z mladimi maticami iz drugih panjev. In še potlej, ko postane očitno, da je nekdo kršil zakon in spridil čebele sebi in okolici, nas ni toliko v hla- čah, da bi energično udarili po mizi. Zakonu navkljub. Govorimo, da imajo križanci (bastardi) bolj ali manj ru- mene obročke na zadku, čebele so tako imenovane pasan- ke. Vendar pa do tega pride samo pri križanju s čebelami, ki imajo rumeno barvo na zadku – to sta zlasti italijanska in buckfaška čebela. Zavedati pa se moramo, da nekaterih križancev ne moremo ugotoviti po obarvanosti in so za kaj takega potrebne genetske raziskave. Tako (skoraj) ne ome- njamo vprašanja križancev s temno čebelo, ki je doma v za- hodni, severni in ponekod v srednji Evropi, čeprav tudi že močno rasno mešano. Veliko napako delamo, če si priskrbi- mo matice, npr. v Nemčiji, na Češkem ali celo na Poljskem, pa čeprav so nam bile prodane ali podarjene kot kranjske. Nikoli ne vemo, koliko je v njih tuje »krvi«, koliko so zmeša- ne s temno čebelo. Zato roke stran od takih matic! In zakaj takšen odpor do križancev? Prvi in poglavitni razlog je, da z vnosom tujih čebel uničujemo svojo avtoh- tono raso, za katero smo odgovorni, da jo ohranimo. Da ohranimo njeno gensko sliko, njen genom, ki edini doka- zuje njeno rasno čistost. Tudi zato jo moramo ohraniti, ker je dokazano najboljša. Križanci načeloma kažejo boljše go- spodarske lastnosti, kar lahko vidimo tudi pri domači živi- ni. Pri njihovih potomcih pa prednost ni več zagotovljena, saj pri dedovanju med križanci ne moremo govoriti o neki stanovitnosti. Pri čebelah se to pogosto pokaže, če že dru- gega ne kot povečana napadalnost. Na to opozarja v svojih delih tudi odlični poznavalec čebel Brat Adam. Danes pa je poglavitni cilj selekcije priti do čim krotkejših čebel. Ne zakrivajmo si oči pred dejstvom, da nas tuji kupci naših matic opozarjajo na opazno povečanje napadalnosti njiho- vih potomcev. Skrb vzbujajoče je, da tudi nekateri naši napredni čebe- larji nekritično priporočajo križance. Tudi taki, ki bi že po službeni dolžnosti morali trikrat premisliti, preden izusti- jo krivično sodbo. S tem se ustvarja nezdravo ozračje, saj lahko kdo pomisli, da oglaševanje naše in samo naše čebele pomeni, da bodo čebelarji s tem prikrajšani. Treba je rav- no nasprotno: čebelarjem dopovedovati, da je naša čebela dokazano najboljša. Le tako lahko pričakujemo uspehe pri ohranjanju kranjske čebele. Zavedajmo se, da to lahko do- sežemo samo s sodelovanjem vseh čebelarjev. Uspeh je od- visen od njih, od njihove ozaveščenosti. Marsikaj smo pri nas že zapravili, čebelarji, ne dovolimo, da se to zgodi tudi z našo čebelo, našo sivko. Da podleže globalizaciji! Temna čebela (Apis mellifera mellifera) Fo to : In te rn et Janez Gregori janez.gregori@gmail.com Gradilnik za lovljenje varoj in odbiro trotov Maja so družine razvite, da je lepo pogledati njihovo delo. Družinam, ki jim še nisem dal zaklade tople stavbe v aprilu, jo v plodišče dodam v maju. Družine bom pregledal vsakih sedem do deset dni, in sicer zelo preprosto, v plodišču je za- dnji sat v topli stavbi gradilnik. Pogledati ga je treba, in če ga čebele lepo gradijo, izrežem gotove tretjine, eno, dve ali tri, po potrebi. Izrezujem pokrito trotovo zalego, posebej na začetku gradnje, ko je vsa zalega enaka, izrežem samo dve tretjini, tako da vedno ostane ena tretjina gradilnika pred Danes je 10. 3. in začenjam opisovati svoja predvidena dela v maju. Do maja je še daleč in ne vem nič o vremenu, zato se bom postavil v vlogo mladega fanta, ki gre maja na veselico in si misli, kako bo vse lepo potekalo in bo zado- stil svojim hormonom. Čebelarji smo enaki in si vsako leto znova zamišljamo in sanjamo o lepih donosih. Nikdar pa ne vemo, kaj pride, in s tem moramo biti zadovoljni. Čebelarjeva opravila v maju 5/2017 letnik CXIX 147 DELO ČEBELARJA zapiranjem trotovih bub in deluje kot lovilec varoj. Teh družin ne bom pregledoval več naprej, ker ne vidim po- trebe. Na vsakem stojišču pa pri dveh izbranih dru- žinah pustim, da se troti dvakrat izležejo v celoti. S tem se širijo dobri geni domačih trotov po čebelnja- ku, ker če trotov ne bi bilo v družinah, bi prišlo preveč nezaželenih iz soseščine, ki pa po mojem mnenju niso »v pravi stranki«. Družine, ki ne gradijo po mojem »urbanističnem načrtu«, gradijo slabo ali nič ali celo vlečejo matičnike na gradilniku, v tem primeru bom celotni plodiščni del pregledal, da ugo- tovim vzrok. Če je izgubila matico, dodam novo iz rezerve. Če ima matičnike v začetni dobi, vse odstranim in odstranim tudi matico ter dodam novo v kletki, ki pa ostane zaprta to- liko časa, da se druga nepokrita zalega vsa pokrije. Potem še enkrat dobro pregledam in odstranim vse zapoznele matič- nike ter odprem matičnico, da čebele preko sladkornega testa osvobodijo matico. Izkoriščanje akacijeve paše Maj je mesec cvetenja akacije, zato bom prepeljal tudi del svojih čebel na to pašo. Seveda sem za dovoljenja poskrbel že prej, na isto pasišče hodim že od leta 1984, nekoč z dvema kamionoma, sedaj pa s šestintridesetimi panji na traktorski prikolici – toliko jih lahko dovolj dobro pripravim za pašo. Za- četek paše se po letih razlikuje, zato grem opazovat akacijo, kako se pripravlja na cvetenje. Če akacija pozebe popolnoma ali delno, ne vozim. Delno pozebla akacija ne medi dobro in naj ostane za domače čebelarje. Vem, katera drevesa cvetijo pred drugimi, in ko začnejo, prepeljem. Čez dan ali dva, ko se čebele umirijo, iztočim ves med iz medišč in dam nazaj v medišče lepe mlade svetle sate iz hladilnice. Vsaki družini do- dam še dve satnici za izdelavo. Ko sem prevažal po Jugoslaviji in sem šel najprej na oljno ogrščico v aprilu, nato pa na akaci- jo, sem imel težave z vonjem akacije- vega medu po oljni ogrščici, zato od ta- krat satje pred aka- cijo zamenjam in te težave ni več. Vem, da tega drugi ne delajo, je pa nujno, če želim imeti či- sti med akacije. Za čas cvetenja akacije si želim lepega vremena, lahko malo rahlega dežja, nikakor pa ne vročega juga. Ko bo akacija odcvetela, bom počakal, da med dozori, in šele nato iztočil in čebele čim prej odpeljal na domače pašno mesto. Družine, ki so na stalnem in so ostale doma, pa bom med tem časom samo redno pregledoval. Maja steče tudi vzreja matic Jaz jih vzrejam s sistemom Jenter, ker mi ostrina vida ne dopušča presajanja žerk ročno. Imel sem dobrega inštruk- torja za vzrejo, dr. Janeza Poklukarja, ki je bil zelo strog pri presajanju ličink za matice. Še vedno sem mu hvaležen za na- tančnost pri izbiri ličink. Dobre so bile samo tiste, ki so bile ravno prozorne v prozornem mlečku. Ko je hrana že bela in dobi žerka belo barvo, za matico ni več dobra, za pridelavo mleč- ka pa je prava. Pri vzreji z Jentrovo kaseto stvar po- teka štiri dni dlje. Družini z izbrano in od inštituta potrjeno matico dam pol litra sladkornega sirupa in kaseto, v kateri je matica. Družina je vedno v polnem razvoju, zato ji večkrat odvzamem zalego in ji dam v izdelovanje satnice. Vedno ima tudi pogačo, nikoli pa ne sme priti v rojilno razpoloženje, ker potem matica kasete ne zaleže. Kaseto obesim na prazen sat- nik, pred tem jo dobro očistim in namažem s sirupom. Mati- co vstavim v kaseto popoldne in naslednji dan dopoldne. Ko je kaseta polna, jajčeca izpustim. Dan ali dva pred vstavlja- njem matice v kaseto naredim tudi starter, to je družina, ki bo vzrejala matičnjake. Naredim ga v sedemsatni prašilček, in sicer vzamem iz rezervnih družin sedem polnih satov pole- gajoče zalege. Skupaj s čebelami na dveh satih mora biti nekaj cvetnega prahu in medu. Če je premalo mladih čebel, jih še dosipam, dodam pogačo in odnesem v vzrejni čebelnjak. Ko mine dvainsedemdeset ur po izpustitvi matice iz kasete, so žerke dovolj in ne preveč zrele za presajanje. Iz starterja nekaj ur prej vzamem en sat, iz katerega se je izvalilo največ zalege, in ga zamenjam z okvirjem, na katerem je trideset plastičnih matičnjakov. Starter je sedaj, ko so se v njem izvalile čebele, tako močan, da se okvir z matičnjaki zaradi množice čebel težko vstavi. V starterju se tile matičnjaki navzamejo vonja pred presajanjem, vse druge sate pa je treba dobro pregledati in podrobiti vse morebitne matičnjake. Sate ob pregledu tudi obrnem. Presaja se preprosto in hitro. Iz kasete jemljem dno celic, na katerem je žerka stara pribl. 6 ur, in jo prenesem v matičnjak – v en starter jih gre 30, deset na lestvico. Družina, takoj ko je dobila matičnjake, dobi tudi liter sirupa. Povprečje prijema matičnjakov je pri meni 28 kosov od tridesetih. Jože Sever – Semič cebelarstvo.sever@gmail.com Trotovino dobrim družinam pustim, da se po teh trotih širijo dobri geni. Gradilnik s trotovino Moje čebele na akacijevi paši v boljših letih 5/2017 letnik CXIX148 OBVESTILA ČZS Projekt »Kar sejemo, to ža- njemo« – setev sončnic Projekt »Kar sejemo, to žanjemo«, ki je bil v zadnjih letih namenjen spodbu- janju sejanja medovite ajde, bomo le- tos nadgradili s setvijo sončnic. Sonč- nice, ki jih pogosto videvamo kot okras vrtov, sejemo tudi kot kulturne rastli- ne, ki jih lahko v celoti izkoriščamo in uporabimo vse dele rastline. So tudi bogata paša za čebele in druge opraše- valce, semena sončnic pa so primerna tudi za uživanje – lahko rečemo, da so pomembna hrana za čebele, ljudi in živali. Namen projekta je spodbu- diti setev sončnic in sodelovanje med čebelarji in kmeti. Zato smo k sodelo- vanju povabili partnerje projekta »Kar sejemo, to žanjemo«. Pridružile so se kmetijske šole, ki bodo sejale sončnice, to so: Biotehniški center Naklo, Grm, center biotehnike in turizma Novo mesto, Biotehniška šola Rakičan, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti v Celju, Šolski center Šentjur in Bio- tehniška šola Ptuj. Poleg sodelujočih šol projekt podpirajo še: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Kmetijsko gozdarska zbornica Slo- venije (KGZS), Gospodarska zbornica Slovenije, Semenarna Ljubljana d. o. o, Izobraževalni center Piramida Mari- bor, Biotehniška fakulteta, Medium d. o. o., Atotech d. d. ter Dergan razvoj in svetovanje, d. o. o. Sončnice so koristne tako za čebele kot tudi za kmete, saj prinašajo doda- ten pridelek in tudi dohodek, in seve- da tudi za kupce, ki vedno bolj cenijo lokalno pridelano hrano. S svojo sonč- no rumeno barvo ustvarjajo čudovit videz krajine, ki nas navdaja s toplino, veseljem, življenjsko energijo ... Strokovne službe KGZS so pripra- vile koristne nasvete za pridelavo sončnic. Del dokumenta objavljamo v nadaljevanju, v celoti pa bodo koristni nasveti objavljeni na spletni strani ČZS. Izvedeli boste veliko zanimive- ga o sončnicah, od samega izvora in opisa rastline, o njihovi vsestranski uporabnosti, nasvetih za pripravo tal, čas in gostoto setve. Sončnice so pri- merne kot glavni ali strniščni pose- vek, sejemo jih tudi v okrasne namene … Uporabne so tudi v kulinariki, več o prehranski vrednosti, uživanju semen sončnic in njihovi uporabi v prehrani bomo objavili v naslednji številki SČ. Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ Koristni nasveti za pridelavo sončnic Sončnico (Helianthus annuus L.) uvrščamo v družino košaric (Asteraceae, sin. Compositae). Sončnica izvira iz južnega dela Severne Amerike, v Evropi so jo najprej upo- rabljali kot okrasno rastlino. Sončnica ima namreč veliko vrst, večina je okrasnih. V rodu Helianthus je veliko vrst, najpomembnejši poleg sončnic je topinambur (Heliant- hus tuberosus L.). V sredini 19. stoletja so iz sončnice v Rusiji začeli iztiskati olje in tako je sončnica postala tudi gospo- darsko pomembna. Seme sončnice vsebuje od 25 do 53 % kakovostnega olja. Pri nas se je v manjšem obsegu začela sejati konec 19. stoletja, predvsem so jih sejali na robove njiv za okras. Največ površin pod sončnicami je bilo po drugi svetovni vojni (približno 1000 ha). V zadnjih letih se površine pod sončnicami gibljejo med 200 in 300 ha. V letu 2015 je bilo v Sloveniji s sončnicami posejanih 230 ha njiv. Poleg uporabe v živilsko predelovalni industriji za pre- hrano ljudi (olje, margarina, majoneza, celo zrnje) sončni- ce lahko uporabljamo tudi kot krmno poljščino. Rastline siliramo v času cvetenja, lahko pa siliramo samo zrna v pozni mlečni zrelosti. Za krmo jo sejemo tudi v mešanih posevkih (npr. s krmnim grahom, bobom ali gra- šico). Kot belja- kovinska krma so pomembne sončnične tropi- ne, ki ostanejo po stiskanju zrnja za olje. Zrnje sončnic je uporabno še kot hrana za ptice. Sončnice lahko uporabljamo tudi kot ku- rivo (stebla in koški sončnic), so pa tudi zelo priljubljene okrasne rastline. Sončnica je medovita rastlina. Njeni veliki zlato- do rde- čerumeni cvetovi so izredno privlačni za čebele in druge opraševalce in predstavljajo pomemben vir paše. Sončnič- ni med zdravi in preprečuje bolezni dihal, vnetje želodčne in črevesne sluznice, srčne in ledvične bolezni in uravnava krvni tlak. Cenjen je tudi v kozmetiki. Čebele, čmrlji in ose so glavni opraševalci sončnice. Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Čebele so pomembne opraševalke sončnic. Fo to : M iša P uš en ja k Partnerji in botri v projektu »Kar sejemo, to žanjemo« Dergan, razvoj in svetovanje, d. o. o. 5/2017 letnik CXIX 149 OBVESTILA ČZS Vabilo k sodelovanju na Dnevu odprtih vrat sloven- skih čebelarjev 2017 Spoštovane čebelarke in cenjeni čebelarji, zahvaljujemo se vsem, ki ste že oddali prijavnico za sodelovanje na Dnevu odprtih vrat slovenski čebelarjev 2017. Društva, ki še niste potrdila sode- lovanja, vabimo, da pošljete izpolnjeno prijavnico o sodelovanju najkasneje do 12. maja 2017 na e-naslov: natasa.stru- kelj@czs.si. (Prijavnico v elektronski obliki dobite na spletni strani www.czs. si pod rubriko Za čebelarje / Obrazci in programi / Ekonomika / Prijavnica.) Prosim, da izpolnite rubrike v prijav- nici, zaradi lažje nadaljnje koordina- cije in promocije dogodka. Označite, če boste potrebovali promocijski ma- terial, in navedite lokacijo prevzema materiala. Letos boste lahko v okviru promocijskega materiala dobili tudi plakate v velikosti povečanega A3-for- mata, kamor boste vpisali podatke: ime čebelarskega društva, lokacijo, datum in uro dogodka. Na tak način boste še dodatno opozorili na dogodek in pri- vabili ter motivirali obiskovalce, da vas obiščejo. Material boste lahko prevzeli na čebelarskem prazniku 20. maja 2017 v Laškem oziroma na sedežu ČZS. Dan odprtih vrat slovenskih čebe- larjev bo v petek, 9. junija 2017, oziro- ma se bodo čebelarji prilagodili lokal- nim praznikom in bodo odprli svoja vrata že pred oz. po uradno napoveda- nem datumu. Vse dodatne informa- cije v zvezi z dogodkom lahko dobite na ČZS, JSSČ na telefonski številki: 01/729 61 24. V nadaljevanju vas vabim, da pre- berete zanimiv prispevek in primer dobre prakse organizacije dneva od- prtih vrat, ki ga je pripravilo ČD Stič- na. Za ČD Stična ga je zapisala Petra P. Okorn. PREPOZNAVNI – POVEZANI – MOČNI, ODPRIMO VRATA SVOJIH ČEBELARSTEV! Vljudno vabljeni k sodelovanju! Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ Primer dobre prakse organizacije dneva odprtih vrat v ČD Stična V ČD Stična si že nekaj časa prizadevamo, da bi ponovno obudili čebelarski krožek, in verjamemo, da nam bo to kma- lu uspelo. Zato smo se še s toliko večjim veseljem pridružili projektu dneva odprtih vrat, pri čemer že drugič zapored so- delujemo z učenci OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Zbrane učence najprej ob diapozitivih in opazoval- nem panju poučimo o življenju, nalogah in bivališčih čebel ter o delu in pomenu čebelarja. Številni učenci na- mreč ne poznajo življenja čebelje družine. Mi pa se za- vedamo, da jih bomo le tako ozavestili in v njih vzbudili skrb za avtohtono kranjsko čebelo. Po uvodnem predavanju pa vrata svojih čebelnjakov odpro naši čebelarji. Učenci tako izvedo veliko o čebe- larjevem delu, spoznajo čebelarsko opremo in osnovna opravila. Prav tako spoznavajo čebelje pridelke in izdel- ke. Ob koncu obiska pa so deležni še pogostitve z me- denimi dobrotami, ki jo pripravijo domače gospodinje. Po praktičnem delu učenci v šoli videno skupaj s svo- jimi učitelji še ponovijo in utrdijo pridobljeno znanje. Prav tako lani ni manjkalo prekrasnih panjskih končnic, ki so jih ustvarili. Vsak učenec pa je ob koncu našega druženja prejel vrečko s semeni medovitih rastlin. Veseli nas, da svoje delo lahko predstavimo učen- cem, saj so oni tisti, ki bodo nadaljevali našo čebelarsko tradicijo. Prav zaradi našega lanskoletnega obiska se je letos v naše društvo včlanil mlad čebelar, star le 12 let. Čebelariti je začel z dvema družinama in tudi z našo po- močjo mu bo nedvomno uspelo! Vabilo na delavnico strateško načrtovanje v čebelarstvu V okviru Evropskega projekta Era- smus+ - ISM+ je bil razvit program za izdelavo strateških načrtov za kme- tijstvo, v okviru katerega je možno izdelati strateške načrte tudi za če- belarstvo. V ta namen bomo organi- zirali delavnico, na kateri boste pod vodstvom dr. Marije Klopčič z Bio- tehniške fakultete in s pomočjo raču- nalniškega programa (ISM program) izdelali dolgoročni strateški načrt za vaše čebelarstvo. Delavnica bo pote- kala v treh delih, začnemo v četrtek 11. maja 2017 ob 15.00 uri in nadalju- jemo 16. in 25. maja prav tako s pri- četkom ob 15.00 uri, delavnica bo tra- jala predvidoma do 19.00 ure. Vabim Vas, da se udeležite tega strokovnega srečanja s praktično delavnico in da skupaj pristopimo k izdelavi strate- ških načrtov za vašo kmetijo, ki se ukvarja s čebelarstvom. Vaše prija- ve in morebitna dodatna pojasnila v zvezi z delavnico pošljite na e-naslov: natasa.strukelj@czs.si oz. pokličite na telefonsko številko: 01/72 96 104. Več o vsebini delavnice bomo objavili na spletu. Prepričani smo, da bomo z Vašo pomočjo pripravili zanimive in uporabne strateške načrte za vaše čebelarstvo. Udeleženci tega stro- kovnega usposabljanja boste preje- li poseben certifikat za pridobitev dodatnih znanj. Omenjeno izobra- ževanje bo potekalo: v računalniški učilnici OŠ Janka Kersnika, Brdo pri Lukovici 5 na Brdu pri Lukovici. Vlju- dno vabljeni! Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ 5/2017 letnik CXIX150 OBVESTILA ČZS Poziv za zbiranje predlogov izdaj izobraževalnih publi- kacij za leto 2018 Programsko-izdajateljski svet ČZS poziva predlagatelje, ki želijo, da se izda delo, povezano s čebelarstvom, kot izobraževalna publikacija, da na ČZS predložijo predloge avtorskih del, ki morajo vsebovati naslednje podatke: • zvrst dela: strokovna, promo- cijska, zgodovinska, mladinska, poljudnoznanstvena; • ime in priimek avtorja; • naslov dela; • okvirno dolžino besedila (števi- lo znakov s presledki) s številom predvidenih slik, grafov, tabel; • opis dela, ki vključuje tematiko, kazalo vsebine in kratek opis vsebine (800–1000 besed brez presledkov); • pri strokovni in poljudnoznan- stveni zvrsti navedbo recen- zenta/ov publikacije in njegovo (njihovo) priporočilo predložene publikacije; • razmerje med izdajateljem in avtorjem/i (avtor ohrani moralne avtorske pravice, materialne in druge pravice pa prepusti Čebelar- ski zvezi Slovenije) in navedbo, ali se avtor/ji odpoveduje/jo honorar- ju/ali gre za plačljiv honorar (v tem primeru velja honorar v skladu z Normativi o izračunu honorarjev Čebelarske zveze Slovenije); • rok oddaje gradiva; • izdajo/soizdajo (finančna kon- strukcija z navedbo plačnika in deležem kritja stroškov). Rok za oddajo predloga je 31. av- gust 2017. Predlog se odda v kuverti v tajništvo ČZS, Brdo 8, 1225 Lukovica, s pripisom »zbiranje predlogov iz- daj izobraževalnih publikacij za leto 2018 – PIS«. Merila za ocenjevanje so objavljena na spletni strani ČZS. Programsko-izdajateljski svet ČZS bo predloge izobraževalnih publikacij obravnaval na seji v mesecu septem- bru oz. oktobru 2017. Lidija Senič, vodja služb ČZS Razpis Sklada za ohranitev kranjske čebele ČZS bo na spletni strani ČZS 5. maja 2017 objavila razpis, s katerim čebelar- ska društva, pri katerih v sodelovanju z osnovnimi šolami delujejo čebelar- ski krožki, vabi k oddaji vloge za izbor upravičencev za ureditev medovitih vrtov ob učnih čebelnjakih. Sredstva za ureditev medovitih vrtov Skladu za ohranitev kranjske čebele zagotavljajo donatorji in pokrovitelji, upravičence pa bomo izbrali v skladu z določili Pra- vilnika o delovanju Sklada za ohranitev kranjske čebele ter načrta za delovanje sklada za leto 2017. Rok za prijavo na razpis je 19. maj 2017. Za več informa- cij se lahko obrnete na e-naslov: nata- sa.lilek@czs.si. ČZS Edinstvena hrana za čebele in ljudi – čebelji kruhek Med čebeljimi pridelki je še naj- manj poznan izkopanec. Zahtevnejša in težavna pridelava pa vpliva na to, da ga na tržišču skoraj ni. Da čebelarji spoznate prednosti izkopanca, načine pridelave, skladiščenja in uporabe, vas vabimo, da se udeležite okrogle mize, ki bo potekala v četrtek, 18. maja 2017, na sedežu ČZS, Brdo pri Lukovici 8, z začetkom ob 16.00. Podrobneje bo svoj način pridelave in uporabo izkopanca predstavil čebelarski mojster Vlado Pušnik, med praktično delavnico pa si bomo ogledali tudi strojno pridobiva- nje izkopanca. Vabimo tudi čebelarje, ki se s pridelavo izkopanca že ukvar- jajo, da predstavijo svojo prakso in da izmenjamo mnenja glede njegove pri- delave. Vse, ki bi želeli, da izkopanec v prihodnje postane del vaše ponudbe, vabimo, da se nam pridružite. Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da svoj prihod predhodno sporočite na naslov natasa.lilek@czs.si ali na telefonsko številko 040/436 519. Vljudno vabljeni! Nataša Lilek, svetovalka JSSČ Se zanimate za pridelavo cvetnega prahu? ČZS, JSSČ pripravlja seminar o teh- nologiji pridobivanja cvetnega prahu. Seminar bo obsegal tako teoretično kot tudi praktično izobraževanje, na njem pa se boste seznanili s pomenom cvetnega prahu, biološkimi osnovami pridobivanja cvetnega prahu, s teh- nologijo pridobivanja cvetnega prahu osmukanca in njeno problematiko, s pridobivanjem izkopanca, postopki ravnanja s cvetnim prahom po odvze- mu, skladiščenjem in označevanjem pridelka ter uporabo. Potrdilo o ude- ležbi na seminarju bodo prejeli le ti- sti slušatelji, ki se bodo udeležili vseh osmih ur izobraževanja. Seminar bo potekal predvidoma v prvi polovici meseca junija v prostorih Čebelarske- ga centra na Brdu pri Lukovici in v če- belnjaku Hofer. Na seminar se lahko prijavite na e-naslovu: natasa.lilek@ czs.si ali po telefonu: 040/436 519, kjer lahko dobite tudi dodatne informacije. Ob prijavi po e-pošti obvezno navedi- te ime in priimek, naslov (ulica, hišna številka, številka pošte, kraj), ali imate izkušnje s pridobivanjem cvetnega prahu ali ne, tel. št. in e-naslov. Prija- ve zbiramo do 25. maja 2017. Največje število udeležencev je 50, zato pohitite s prijavo! Natančen urnik z datumi in kraji bodo vsi prijavljeni kandidati pre- jeli po e-pošti pred začetkom tečaja. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ 5/2017 letnik CXIX 151 OBVESTILA ČZS Uradne ure za svetovanje o javnem razpisu za tehnično pomoč Javna svetovalna služba v čebe- larstvu bo po objavi javnega razpisa za tehnično pomoč čebelarjem kot pomoč pri pripravi njihovih vlog v različnih krajih po Sloveniji organizi- rala uradne ure, ki jih bomo objavili v SČ 6/2017 in na spletni strani ČZS. Vsem, ki imate namen kandidirati na omenjeni razpis, predlagamo, da si pravočasno pripravite vsa veljavna potrdila o usposabljanjih ter račune in potrdila o plačilih, ki bodo kot pri- loga sestavni del vloge za prijavo na javni razpis. POZOR! Zadnji izvedbi usposabljanj bosta: 8. 5. 2017 osnov- ne Smernice HACCP in 1. 6. 2017 Api- tehnični ukrepi (glej urnik usposa- bljan v maju na str. 154). Lidija Senič, vodja služb ČZS Seminar o pridobivanju medu ČZS, JSSČ razpisuje seminar o pri- dobivanju medu. Seminar obsega šti- ri ure in pol teoretičnega in devet ur praktičnega izobraževanja. Na njem bomo obravnavali osnove zakonoda- je in ustreznost pripomočkov pri pri- dobivanju medu, določali bomo vrste medu, seznanili pa se bomo tudi z označevanjem in s trženjem medu. Poudarek bo na praktičnem delu, v okviru katerega bomo spoznavali tehnologijo pridobivanja medu, toče- nja in polnjenja. Pogoja za pridobitev potrdila o opravljenem izobraževanju sta uspešno opravljeno preverjanje znanja in udeležba na najmanj dese- tih urah seminarja (od teh je obvezna udeležba na usposab ljanju o ustrezni tehnologiji pri pridobivanju medu – dve uri). Seminar bo potekal predvi- doma maja in junija 2017 na Lukovici. Na seminar se lahko prijavite mag. Andreji Kandolf Borovšak, in sicer na e-naslovu: andreja.kandolf@czs.si ali po tel. 040/436 514. Na tej telefonski številki lahko dobite tudi dodatne in- formacije. Ob prijavi po e-pošti obve- zno navedite ime in priimek, naslov (ulica, hišna številka, številka pošte, kraj), čebelarsko društvo, tel. št. in e-naslov ter koliko let čebelarite in v kakšnem panjskem sistemu. Te po- datke potrebujemo, da bomo lažje oblikovali skupine udeležencev s pri- bližno izenačenim predznanjem. Pri- jave zbiramo do 11. maja 2017, začetek seminarja bo predvidoma 16. maja. Število prijav je omejeno, zato pohiti- te! Natančen urnik z datumi in kraji bodo vsi prijavljeni kandidati prejeli po pošti pred začetkom seminarja. Mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ Seminar o čebelarjenju v LR-panju ČZS, JSSČ razpisuje dva 5-urna se- minarja o čebelarjenju v LR-panju. Se- minar obsega tri ure teoretičnega in dve uri praktičnega izobraževanja, na njem pa bomo obravnavali zgodovino LR-panja, temeljna načela čebelar- jenja z LR-panjem, izvajanje apiteh- ničnih ukrepov v LR-panju in načine zatiranje varoj v LR-panju. Seminarja bosta potekala v Selu pri Otovcu v Če- belarskem domu ČD Črnomelj in pri bližnjem stojišču LR-panjev. 1. termin: 17. maj ob 17. uri teorija in 18. maj ob 15. uri praksa. 2. termin: 24. maj ob 17. uri teorija in 25. maj ob 15. uri praksa. Na seminar se lahko prijavite (potreb- na je poprejšnja registracija) na e-na- slovu: vlado.augustin@czs.si ali po tel. št.: 040/436 516. Na tej telefonski šte- vilki lahko dobite tudi dodatne infor- macije. Ob prijavi po e-pošti obvezno navedite ime in priimek, naslov (ulica, hišna številka, številka pošte, kraj), če- belarsko društvo, koliko let čebelarite, svojo tel. št. ali št. GSM in e-naslov. Ker se bo seminarja lahko udeležilo največ 15 slušateljev, pohitite s prijavo! Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ Najava javnih razpisov iz programa ukrepov na po- dročju čebelarstva Obveščamo vas, da bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra- no RS na začetku junija 2017 v skladu z Uredbo o izvajanju Programa ukre- pov na področju čebelarstva 2017–2019 (Ur. l. RS, št. 73/16) na svojih spletnih straneh objavilo tri javne razpise, in sicer za tehnično pomoč čebelarjem, racionalizacijo sezonske selitve pa- njev in subvencioniranje vzreje čebe- ljih matic. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Čebelarska zveza Slovenije bo ime- la na čebelarskem prazniku v Laškem tudi svojo stojnico, na kateri bo mo- žno kupiti oblačila za prosti čas. Tajništvo ČZS Artikel Cena v EUR z DDV polo majica (moška in ženska) 18,30 majica (moška in ženska) 15,30 vetrovka (moška in ženska) 60,70 kapa 7,9 Oblačila za prosti čas tudi na čebelarskem prazniku v Laškem 5/2017 letnik CXIX152 OBVESTILA ČZS Nadaljevalni tečaji za čebe- larje začetnike ČZS pripravlja več samoplačniških nadaljevalnih tečajev za čebelarje za- četnike, ki bodo potekali maja in ju- nija 2017 na šestih različnih lokacijah po Sloveniji pod vodstvom predava- teljev: Brane Borštnik, Franc Kobe, Marija Sivec, Miha Rozman, Franc Podrižnik, Štefan Šemen. Tečaj obse- ga osem šolskih ur praktičnega uspo- sabljanja. Na njem se boste seznanili s čebelarsko opremo in pristopom k čebelam, z oceno moči in urejanjem čebelje družine, izdelavo narejencev in ometencev, oskrbo rojev in izrojen- cev, s tehnologijo pridelave čebeljih pridelkov ter pripravo čebelje družine na prezimovanje. Podrobnejša najava tečajev, s ceno, urniki in navodili za prijavo, bo objavljena na začetku maja na spletni ČZS. MB Zastava Svetovni dan čebel Na Čebelarski zvezi Slovenije še vedno lahko kupite zastavo Svetovni dan čebel. Naročila za zastavo sprejemamo na tele- fonski številki 01/729 61 00 ali barbara.dimc@czs.si, po ceni 30,50 EUR. Tajništvo ČZS Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Bela krajina, Metlika 6,3 Pomladno cvetje, sadno drevje Bistriško Pohorje -0,5 Ni medilo Bohor - Lisca 2,8 Pomladno cvetje, sadno drevje Braslovče 1,1 Pomladno cvetje, sadno drevje Dolenjske Toplice -1,6 Ni medilo Goriška brda 2,4 Pomladno cvetje, sadno drevje Goriško, Šempeter 4,7 Pomladno cvetje, sadno drevje Gorjanci, Kostanjevica na Krki -1,6 Ni medilo Ilirska Bistrica 2,4 Pomladno cvetje, sadno drevje Lenart 0,5 Pomladno cvetje, sadno drevje Kanalsko, Tolminsko 0,2 Pomladno cvetje, sadno drevje Kočevski rog -0,8 Ni medilo Koper, Dekani 2,4 Pomladno cvetje, sadno drevje Kostrivnica, Lahomno 7,1 Pomladno cvetje, sadno drevje Kozjak - Veliki Boč 0,0 Ni medilo Jelovica-Rovtarica -1,2 Ni medilo Krim - Iška vas 1,5 Pomladno cvetje, sadno drevje Krško, Sevniško 8,9 Pomladno cvetje, sadno drevje Laško, Malič 4,3 Pomladno cvetje, sadno drevje Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Lendava 6,3 Pomladno cvetje, sadno drevje Ljutomer 9,2 Pomladno cvetje, sadno drevje Logaška planota, Menišija 1,3 Pomladno cvetje, sadno drevje Lovrenško Pohorje -1,7 Ni medilo Mali Bakovci 2,3 Pomladno cvetje, sadno drevje Kranjska Gora 2,1 Pomladno cvetje, sadno drevje Ljubljana 7,1 Pomladno cvetje, sadno drevje Podčetrtek -0,7 Ni medilo Ptuj, Haloze 1,1 Pomladno cvetje, sadno drevje Slovenska Bistrica, Oplotnica 16,1 Pomladno cvetje, sadno drevje Slovenske gorice, Korena -0,7 Ni medilo Snežnik, Grajševka -2,5 Ni medilo Stojna -1,5 Ni medilo Travna gora -0,5 Ni medilo Trnovski gozd 2,3 Pomladno cvetje, sadno drevje Brežice 2,6 Pomladno cvetje, sadno drevje Zreško Pohorje -0,8 Ni medilo Žužemberk 1,6 Pomladno cvetje, sadno drevje Podatki o gibanju tehtnic od 21. 3. 2017 do 20. 4. 2017 RAZPISI ZA STOJIŠČA Spletna stran ONS: https://ecebelar.czs.si. h Telefonski odzivnik: 01/729 61 20. Vse vloge morajo biti v skladu s Pravilnikom o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in programu napovedi medenja. ČD Čebelja paša Naslov za oddajo pisne vloge Rok za oddajo Informacije Selnica ob Dravi gozd Anton Hiter, Spodnji Boč 46b, 2352 Selnica ob Dravi 15. 5. 2017 g. Hiter, 02/671 90 89 Dolsko kostanj ČD Dolsko, Dolsko 55, 1262 Dol pri Ljubljani 15. 5. 2017 g. Mencin, 031/545 470 Krim hoja ČD Krim, Jezero 21, 1352 Preserje 15. 5. 2017 g. Peček, 041/482 492 Kanal - Brda lipa in kostanj Ivan Mencin, Staničeva ulica 5, 5213 Kanal 16. 5. 2017 g. Mencin, 031/727 798 Tolmin lipa ČD Tolmin, Čiginj 45, 5220 Tolmin 19. 5. 2017 g. Lapanja, 041/387 591 Bled Gorje (območje Pokljuke) smreka ČD Bled Gorje, Zagoriška cesta 10, 4260 Bled 30. 5. 2017 g. Šimnic, 041/368 770 Kamnica- Bresternica gozd in kostanj Vlado Kamenšek, Lucijin breg 6a, 2351 Kamnica 31. 5. 2017 g. Kamenšek, 041/582 046 Moste-Polje kostanj Janko Jere, Besnica 3a, 1000 Ljubljana 1. 6. 2017 g. Jere, 041/988 965 Litija kostanj Janez Tehovnik, Kresnice 5, 1281 Kresnice 3. 6. 2017 g. Tehovnik, 041/358 910. 5/2017 letnik CXIX 153 OBVESTILA ČZS EVROPSKO PRIZNANA KAKOVOST na čebelarskem prazniku v Laškem Si želite biti v družbi najboljših? Poiščite nas na čebelarskem prazniku v Laškem in se včlanite v sheme kako- vosti medu ter dokažite, da je vaš med eden najboljših v Evropi! Letošnje praznovanje čebelarskega praznika v Laškem bo potekalo v zna- menju predstavitve evropskih shem kakovosti medu z zaščiteno označbo porekla, ki jo nosita Kočevski gozdni med in Kraški med, in zaščiteno geo- grafsko označbo, ki jo nosi Slovenski med. Dogajanje bo spremljal bogat program z medregijskim tekmova- njem v kuhanju naj medenega ko- tlička z medom, vključenim v sheme kakovosti, predstavile se bodo dobre prakse čebelarjev, vključenih v sheme, organizirana bo likovna kolonija na temo čebelarstva ... Vse, ki ste ponosni na to, da ste dobri čebelarji, vabimo, da poiščete razstavni prostor shem kakovosti na prireditvenem prostoru v Laškem. Naši svetovalci vam bodo predstavi- li prednosti in možnosti vključitve v sheme kakovosti in kar na dogodku boste lahko izpolnili in oddali pristo- pno izjavo. S svojo vključitvijo v eno od kakovostnih shem se boste tako pridružili tistim, ki dokazano pridelu- jejo med višje kakovosti. V naslednjih treh letih bo glavni poudarek prav na promociji teh shem in čebelarji se mo- ramo pripraviti, da bomo lahko kup- cem ponudili želeno. Dokažite, da sodite v sam vrh, včla- nite se v Klub najboljših, klub imetni- kov shem kakovosti! Tanja Magdič, vodja projekta CMYK PANTONE skala (poenostavljena) yellow 012 pantone 137 Black 60% 35% 15% PANTONE skala: yellow 012 pantone 137 Black Cool Gray 10 Cool Gray 6 Cool Gray 1 Urnik usposabljanj v maju Vsa usposabljanja so namenjena vsem slovenskim čebelarjem. Člani ČZS morajo na usposabljanja ob- vezno prinesti izkaznico ČZS! Iz objektivnih razlogov bo urnik lahko naknadno spremenjen in dopolnjen. Vse spremembe bodo objavljene na naši spletni strani www.czs.si. Na usposabljanja o apitehničnih ukre- pih, smernicah dobrih higienskih navad (osnovne in obnovitvene) s seboj obvezno prinesite veterinar- ski dnevnik. VF NVI izvaja znotraj Programa izobraževanja s področja zdravstvenega varstva čebel izo- braževanja v naslednjih vsebinskih sklopih: 1. sklop: Prepoznavanje bo- lezenskih znakov pri čebeljih druži- nah; 2. sklop: Ugotavljanje in zdra- vljenje najpogostejših bolezni pri čebeljih družinah; 3. sklop: Ukrepi za zaščito zdravja čebel s področja obvladovanja varoze; 4. sklop: Po- znavanje zdravil za zdravljenje bole- zni pri čebeljih družinah, sledljivost nabave in uporabe zdravil, ustrezno shranjevanje zdravil in neškodljivo odstranjevanje neporabljenih zdra- vil; 5. sklop: Pravilna uporaba zdra- vil za zdravljenje bolezni pri čebeljih družinah, vodenje in hranjenje evi- denc; 6. sklop: Izobraževanje čebe- larjev začetnikov s področja zdrav- stvenega varstva čebel. Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 3. maj 16.30 2. sklop** Alenka Jurić Dvorana Marof, Mladinski center, Šmartno ob Paki 13, Šmartno ob Paki ga. Jurić 041/900 005 5/2017 letnik CXIX OBVESTILA ČZS 154 Delavnice svetovalcev JSSČ Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 3. maj 17.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu Tomaž Pintar V prostorih občine Tržič g. Perne 041/643 506 3. maj 19.00 Pridelava medu in sheme kakovosti Janez Markič Pr'Šprajcarju v Britofu g. Šink 041/386 662 4. maj 19.00 Dobra tehnološka praksa Janez Markič ČRIC Gorenjske, Rožna dolina 50a, Lesce g. Korošec 031/616 187 6. maj 11.00 Rejski program in osnovna odbira Roman Marinko Čebelnjak Vidić na Pijavi Gorici g. Ovca 041/820 346 10. maj 16.00 Rejski program in osnovna odbira Klavdijo Babič Učni čebelnjak Hrastovlje g. Babič 041/825 680 10. maj 18.00 Pridelava medu in sheme kakovosti Klavdijo Babič Učni čebelnjak Hrastovlje g. Babič 041/825 680 10. maj 18.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu Vlado Auguštin Pri Atelšku, Povir g. Auguštin 040/436 516 11. maj 18.00 Izpolnjevanje obrazcev v sistemu dobrih higienskih navad v čebelarstvu Dušan Milinkovič Kulturni center Semič g. Pavlin 031/636 205 11. maj 19.00 Rejski program in osnovna odbira Janez Markič Gasilski dom, Gozd Martuljek g. Juvan 041/695 546 13. maj 09.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu Andrej Jernej Dom krajanov, Virštanj 11, Podčetrtek g. Ilek 041/473 517 18. maj 17.00 Rejski program in odbira Anton Sušl Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin g. Podgornik 040/800 402 19. maj 18.00 Uporaba spletnih aplikacij Dušan Milinkovič Čebelarski dom Sela pri Otovcu g. Milinkovič 030/604 090 25. maj 18.00 Pridelava medu in sheme kakovosti Anton Sušl Osnovna šola Bovec g. Kosmač 041/406 258 Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 5. maj 17.00 4. sklop** Jana Kapelj Jakličev dom, Videm 34, Videm-Dobrepolje ga. Kapelj 031/339 292 5. maj 17.00 5. sklop** Alenka Jurić pri Minoritskem samostanu, Olimje 82, Podčetrtek ga. Jurić 041/900 005 8. maj 16.00 OSNOVNE Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu (zadnje letos!) mag. Andreja Kandolf Borovšak Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica ga. Kovačevič 01/729 61 24 9. maj 16.00 Oskrba čebeljih družin med letom - delavnica* Franc Podrižnik Čebelnjak pri g. Bićaniću (v primeru dežja v Čebelarskem domu Hrastnik) ga. Kandolf Borovšak 040/436 514 9. maj 16.00 5. sklop** mag. Mira Jenko Rogelj Društveni čebelnjak ČD Lukovica in ČD Domžale, Brdo pri Lukovici ga. Jenko Rogelj 041/645 769 9. maj 16.00 4. sklop** Suzana Skerbiš Pliskovica 77b, Dutovlje ga. Skerbiš 041/645 763 9. maj 17.00 5. sklop** Suzana Skerbiš Pliskovica 77b, Dutovlje ga. Skerbiš 041/645 763 9. maj 17.00 1. sklop** Alenka Jurić čebelnjak, J. Strašek, Srževica 13 a, v primeru slabega vremena v OŠ Ponikva ga. Jurić 041/900 005 10. maj 16.00 5. sklop** Suzana Skerbiš Mahić Asim, Plavje 103, Škofije ga. Skerbiš 041/645 763 10. maj 18.00 5. sklop** mag. Mira Jenko Rogelj ČRIC Gorenjske, Rožna dolina 50a Lesce g. Korošec 031/616 187 12. maj 16.00 4. sklop** Suzana Skerbiš Gasilski dom; Begunje pri Cerknici ga. Skerbiš 041/645 763 12. maj 17.00 6. sklop** Jana Kapelj KS Dob, Ulica 7. avgusta 9, Dob ga. Kapelj 031/339 292 13. maj 09.00 5. sklop** Alenka Jurić Kulturni dom Vojnik, Vojnik ga. Jurić 041/900 005 15. maj 16.00 2. sklop** mag. Vida Lešnik Čebelarski dom Ruše, Falska cesta nn, Ruše ga. Lešnik 041/645 792 16. maj 13.00 4. sklop** mag. Vida Lešnik Šolski čebelnjak, Šentilj pod Turjakom 1, Mislinja ga. Lešnik 041/645 792 17. maj 16.00 5. sklop** mag. Vida Lešnik Gostilna Jakšič, Glavna ulica 21, Kapca, Lendava ga. Lešnik 041/645 792 18. maj 16.00 6. sklop** Jana Kapelj UL Veterinarska fakulteta, Gerbičeva 60, Ljubljana ga. Kapelj 031/339 292 18. maj 17.00 6. sklop** Anita Vraničar Novak OŠ Leskovec, Pionirska cesta 4, Leskovec pri Krškem ga. Vraničar Novak 041/649 495 22. maj 15.00 1. sklop** mag. Vida Lešnik NVI MS, Noršinska 35; Murska Sobota ga. Lešnik 041/645 792 22. maj 16.30 4. sklop** Alenka Jurić Kulturni dom Dobrna, Dobrna 1 a, Dobrna ga. Jurić 041/900 005 23. maj 16.00 5. sklop** mag. Vida Lešnik Društveni čebelnjak ČD Prevalje, Na Fari, Prevalje ga. Lešnik 041/645 792 24. maj 16.00 1. sklop** mag. Vida Lešnik Kulturni promocijski center, Ul. Bratka Krefta 14, Sv. Jurij ob Ščavnici ga. Lešnik 041/645 792 25. maj 17.00 2. sklop** Anita Vraničar Novak OŠ Komandanta Staneta, Dragatuš 48, Dragatuš ga. Vraničar Novak 041/649 495 26. maj 17.00 6. sklop** mag. Mira Jenko Rogelj Dom čebelarjev Brode, Brode 37, Škofja Loka ga. Jenko Rogelj 041/645 769 26. maj 17.00 6. sklop** Suzana Skerbiš KS Dekani, Dekani 209 ga. Skerbiš 041/645 763 27. maj 09.00 6. sklop** Alenka Jurić ŠHVU, Ljubljanska cesta 97, Celje ga. Jurić 041/900 005 1. jun. 16.00 Apitehnični ukrepi (zadnji letos!) Vlado Auguštin Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica ga. Kovačevič 01/729 61 24 * Usposabljanja iz Programa ukrepov na področju čebelarstva, ** Program izobraževanja s področja zdravstvenega varstva čebel (vsi izvajalci so dr. vet. med.) 5/2017 letnik CXIX 155 OGLASI PRODAM Ajdo, avtohtona stara sorta korošica (medovita, roza cvetovi), naravno sušena, prečiščena, primerna za semenski material, moko, kašo, tel.: 041/958 434. Ajdo, medovita, 400 kg, dobava na liniji MS–LJ, tel.: 041/761 716. Cvetni prah, letošnji, zamrznjen, osmukan v neokrnjeni naravi Bohinja, tel.: 031/330 972. Cvetni prah, letošnji, svež, zamr- znjen, barvno pester, nabran v Zgornji Savinjski dolini, možna tudi menjava za vosek, tel.: 041/804 413. Cvetni prah osmukanec, svež, zamrznjen, nabran je v neokr- njeni naravi čez celo pomlad, tel.: 041/342 070. Cvetni prah, pakiran po 5 kg, zamrznjen, letošnji, tel.: 041/990 360. Akacijev, cvetlični, gozdni in ko- stanjev med ter matični mleček, tel.: 041/587 573. Akacijev, cvetlični, lipov, gozdni in ajdov med, tel.: 041/784 775. Akacijev, cvetlični, lipov in ajdov med lastne pridelave, tel.: 040/217 542. Lipov med, pribl. 200 kg, pakiran po 30 litrov, zlata medalja v Ko- pru, tel.: 031/454 669 (po 16. uri). Čebelje družine na 7 satih z letoš- njimi maticami, tel.: 051/303 362. Čebelje družine na AŽ-satih (Dol pri Ljubljani), tel.: 040/470 897. Čebelje družine na 2/3 LR-sa- tih ter eno- in dvoletne sadike medovitih dreves – evodije, tel.: 041/410 152. Čebelje družine na LR-, 2/3 LR- in AŽ-satih, tel.: 040/455 855. Čebelje družine na LR-satih, tel.: 040/399 778. Čebelje družine na 5, 6 DB-satih, lanska matica in satje, s stirodur panjem (Domžale), tel.: 031/616 123. Nekaj čebeljih družin na AŽ-satih in nekaj AŽ-panjev ter oddam v najem čebelnjak za 20 AŽ-panjev (Bohinj), tel.: 04/572 10 72. 45 družin na 10 satih, tel.: 051/339 096. Nekaj čebeljih družin na 7 AŽ- -satih (okolica Ivančne Gorice), tel.: 041/727 456. Čebeljo družino na 5 satih z 1/1 LR-panjem, lanska matica in satje, tel.: 040/838 956. Štiri močne družine na 10 AŽ-sa- tih z lanskimi maticami ter štiri družine na 5 AŽ-satih z letošnjimi maticami, tel.: 031/619 189. Šest čebeljih družin z lanskimi maticami (okolica Trojan), tel.: 064/229 328. AŽ-satnike, zelo ugodno (Borov- nica), tel.: 040/704 952. Zažičene AŽ-, LR-, DB- in Zander satnike (Kobarid), tel.: 031/870 709. 2/3-naklade, 10-satne za LR- in matične rešetke, podnice za osmukanje cvetnega prahu, navadne podnice (Domžale), tel.: 031/616 123. Rabljene AŽ-panje, 9- in 10-satne, ter cvetlični in lipov med (Pri- morska), tel.: 041/881 830. Štiri rabljene AŽ-panje, 10-satne, cena po dogovoru, tel.: 041/891 691. 32 rabljenih 10-satnih panjev, šest AŽ-nakladnih panjev z visoko podnico ter zabojnik za 8 panjev, tel.: 051/339 096. Nove AŽ 7- in 10-satarje – tudi 3-etažne, možna menjava za čebelje družine, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). Nakladne panje AŽ, 7-satne, AŽ-panje, 10- in 11-satne (2- in 3-etažne), ter prašilčke (Cerkni- ca), tel.: 041/840 357. Stekleni panj, AŽ 7S (Sežana), tel.: 040/284 100. Avtomobilsko prikolico, primer- no za prevoz čebel, dimenzije: 400 x 180 x 200, tel.: 031/695 208. Zabojnik z rabljenimi 8 AŽ-panji 10S, SMS-tehtnico in sončno celico ter komplet 20 trietažnih panjev, tel.: 051/339 096. Kamion TAM 110 z nadgradnjo in 45 panji, zadnji del je predeljen za točenje, lepo ohranjen, redno servisiran, tel.: 051/339 096. Nov čebelnjak s 15 novimi AŽ- -panji (Kostanjevica na Krki), tel.: 031/446 349. Prenosljiv čebelnjak za 10 panjev in prikolico za 10 panjev, rabljene AŽ-panje ter drugo opremo (Ma- ribor), tel.: 02/251 21 21. Montažni čebelnjak z 12 10-sat- nimi AŽ-panji in 8 rezervnimi 5-satnimi AŽ-panji (Jesenice), tel.: 031/815 581. Digitalno čebelarsko tehtnico z vgrajenim LCD-zaslonom na okvirju, tel.: 041/722 102. Elektronsko tehtnico UWE AXM 6000 g in dva opazovalna panja, cena po dogovoru (Preddvor), tel.: 040/431 991. KUPIM Glasilo Slovenski čebelar in vso čebelarsko literaturo do leta 1946, tel.: 051/611 377. Čebelje roje, ometence ali družine na 2/3 LR-satih (okolica Maribora), tel.: 041/906 700. Čebelje družine iz certificirane- ga ekološkega čebelarstva, tel.: 041/277 794. Mali oglasi Privabimo čebele! Bogata ponudba semen medovitih rastlin SEMENARNE Ljubljana • Semena medovitih cvetlic in zelišč, • sadike medovite okrasne drevnine, enoletnic in trajnic. www.semenarna.si Privabimo čebele, Semenarna Ljubljana 88 x 129,3 mm.indd 1 11. 04. 2017 10:21:33 Dr.Gosar Eko koncencentrati Ameriški slamnik, rdeča pesa... . Koncentrati za mešanje z medom z odlično prodajno zgodbo. Polnjenje medu Polnjenje medu v priroč- no embalažo (pomoč pri deklaraciji in dizajnu). Inhalacija iz panja Različni inhalacijski seti s katerimi lahko izvajate inhalacijo aerosola iz panja. info@dr-gosar.si; www.dr-gosar.si; 041674724 5/2017 letnik CXIX156 OGLASI Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,20 EUR/kg. Vosek steriliziramo pri 125 oC. Odkupujemo vosek po največ 7,00 EUR/kg. Priznano vzrejališče čebeljih matic Debevec. Sprejemamo naročila. Prodamo čebelje družine na AŽ- in 2/3 LR-satih (Farrar). Sprejemamo naročila. TRIETAŽNI AŽ-PANJ10-SATNI AŽ-PANJI PRAŠILČEK AŽ 3-, 5-, 7- IN 9-SATNI PREDELAVA VOSKA V SATNICE SAMO 1,20 EUR/KG KRMILNIK ZA PLASTENKO STIMI – KOLIČINSKI POPUST za več kot 150 kg, pri plačilu z gotovino STANDARDNI LR- IN DVOTRETINJSKI LR-PANJ ŽICA ZA SATNIKE 250 g RSF – 4,8 EUR 250 g CINKANE – 2,9 EUR GRELNIKI ZA MED 187 EUR KAKOVOSTNA RSF- TOČILA IN POSODA Delovni čas: ob delavnikih 8.00–12.00 9.00–12.00 16.00–18.00 ob sobotah ČEBELARSTVO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 • Panji so izdelani natančno in kakovostno. • Kakovostna izdelava po ugodni ceni. • Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. apis.med93@gmail.com Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16 NAKLADNI AŽ-PANJ E 5/2017 letnik CXIX 157 OGLASI gospodarske in rodovniške Rodovniške matice so potomke matic najbolje ocenjenih linij v progenem testu 2016, oplemenjene na plemenilni postaji Lučka Bela. Čebelarstvo Cvet Mitja Nakrst, Žeje 30, 1233 Dob pri Domžalah T: 031 291 603 www.cebelarstvocvet.si info@cebelarstvocvet.si Matice lahko prevzamete osebno, pošiljamo jih po Sloveniji in v tujino. Vzreja poteka po preizkušeni vzrejni metodi ter z lastno odbiro v selekcijskem čebelnjaku s sodelovanjem KIS-a (DPO) in ČZS (PRO). Registrirano vzrejališče čebeljih matic pri MKGP-ju vam nudi oprašene in neoprašene čebelje matice. Ponujamo tudi zrele matičnike znane starosti. Glavne prednosti točil ATELŠEK: • Robustna stabilna konstrukcija, izdelana iz nerjevečega jekla, • Košare, izdelane na način, ki zmajšuje trganje mladega satja, • Sifonsko oblikovana iztočna pipa za iztok medu brez voščin, • Velikost in dimenzije točila lahko prilagodimo vašim potrebam. CENIK TALILNIKOV: Premer Cena z DDV 170 mm 70,00 € 215 mm 75,00 € 300 mm 85,00 € 350 mm 95,00 € TALILNIKI ZA MED IN TOČILA ATELŠEK Naročila sprejema in prodaja: Atelšek d. o. o., Povir 52a, Sežana e-pošta: jani@atelsek.si, GSM: 031 667 158 MODELI TOČIL: 6-satno AŽ, 6-satno AŽ + LR, 6-satno AŽ + DB, 12-satno AŽ, 36-satno RADIALNO. FTN d.o.o. Nad izviri 34 2204 Miklavž na Dravskem polju www.ftn.si 02/62-96-226 UGODNE CENE KOZARCEV IN POKROVČKOV Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. FTN oglas cebelarji 182x62_marec2017.indd 1 30/03/2017 11:28 5/2017 letnik CXIX158 OGLASI Miha Kunstelj s. p., ing. Jože Kunstelj s. p. Zavrti 41, 1234 Mengeš tel.: 031/352 797, 01/723 70 27 e-pošta: jm-kunstelj@amis.net www.mj-kunstelj.com Čebelarski jopiči, kombinezoni, klobuki, kape, rokavice, pajčolani … Čebelarska točila in posode za med, rezervni deli za točila, motorji (80 in 110W), ročni pogoni … NOVO! Izdelki za zaščito: čebelarske obleke iz mrežaste tkanine, gumijaste rokavice (kislinoodporne), rokavice iz debelega usnja, klobuk s kovinski mrežo. Vse za čebelarje. Tudi v spletni trgovini: www.cebelarski-center.eu LASTNA PROIZVODNJA – VISOKA KAKOVOST Izdelujemo panje iz tehnično sušenega smrekovega lesa. ČEBELARSKI CENTER LENART 05 917 89 27, 041 474 897 info@cebelarski-center.eu Čebelarski center Gorenjske v Lescah, Rožna dolina 50a, vam omogoča: - izdelavo satnic iz vašega voska, - odkup voska, - nakup AŽ- in LR-satnic. Vse informacije dobite na: www.cricg.si ali 031/628 499. Mobilni telefon 040-346-436 E-mail cebelarskaoprema@gmail.com IZDELAVA OMETALNIKOV ZA ČEBELE Specifikacija Material: inox, nerjaveča pločevina Metlice: konjska žima Pogon: 2 motorja, brez jermenov Klin d.o.o. Logatec Napajanje: 12VDC Ponujamo vam označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev, vzrejene pod nadzorom KIS. - Matice lahko dobite od konca maja do pozne jeseni bodisi po pošti bodisi na naslovu: Golo Brdo 19, 1215 Medvode. - Matice pošiljamo večkrat na teden. - Po predhodnem dogovoru vam nudimo zrele matičnjake. Telefon: 01/361 24 28 Vzreja matic BUKOVŠEK – od leta 1934 - Grant 1e, 5242 Grahovo ob Bači Ponujamo vam označene matice čiste kranjske sivke. Naročila: tel.: 031/254 995 e-pošta: info.carnica@gmail.com Prevzem: osebno ali po pošti KOLIČINSKI POPUST VZREJNI CENTER RODICA S KAKOVOSTJO DO USPEHA! 5/2017 letnik CXIX 159 OGLASI PE LUKOVICA, BRDO 8, 1225 LUKOVICA ( (01) 729 61 30, e-mail: cebelarna.lukovica@gmail.com INVERTNE POGAČE 30% VEČJA STIMULACIJA PANJI Z NOTRANJIM SMUKALNIKOM CV. PRAHU vzrejenih pod nadzorom KIS. Vzreja matic JOŽE HERBAJ Nedeljica 29, 9224 TURNIŠČE Tel.: 02/572 14 70 in GSM: 041/214 980 Sprejemamo naročila za označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev, MATICE LAHKO PREVZAMETE OSEBNO, POŠILJAMO PA JIH TUDI PO POŠTI! Vzreja matic DARKO GRM Hude Ravne 1, Dole pri Litiji Tel.: (01) 897 21 45 – GSM: 041/900 606 e-naslov: darko.grm1@siol.net • Sprejemamo naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. • Ponujamo vam tudi matičnike črne barve za pridobivanje matičnega mlečka ali za vzrejo matic. Žižki 93, 9232 ^ren{ovci Pri nas dobite kakovostne in ozna~ene matice kranjske sivke iz odbranih mati~arjev. Vzreja poteka pod nadzorom Kmetijskega in{tituta Slovenije. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih po{ljemo po po{ti, tudi v tujino. ^ebelarstvo in vzreja matic Tel.: 041/886 652, 031/574 775, e-po{ta: joze.tratnjeksiol.net Jožica in Jožef Tratnjek Vzrejamo kakovostne matice kranjske sivke pod nadzorom KIS-a. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Pri nakupu več kot pet matic ni poštnine Pri nakupu več kot 10 matic vam priznamo 10 % popust. Vaneča 70a, 9201 Puconci Tel.: 031 703 603, 031 727 837 e-pošta: info@kapun.net www.kapun.net www.cebelar.net Medom d.o.o., Dolnja Bitnja 19 a, 6255 Prem AKCIJSKE CENE TRAJAJO OD 10. 2. DO 10. 3. 2017 BARVE Čebelar.net Čebelar.net Čebelar. et Satniki AŽ iz lipovega lesa, že sestavljeni s folci ter vrtani (6 lukenj). Cena: 0.65 eur/kos PANJ AŽ, 7 satni MATERIAL: STIRODUR Panj dobite v paketu z navodili za sestavljanje Cena: 22 eur/kosNOVO oglas cebelar MAREC 2017.indd 1 16. 03. 2017 23:36:39 5/2017 letnik CXIX160 V SPOMIN Zapustili so nas STANE NOVAČAN 1921−2016 Bil je čebelar, učitelj, profe- sor, ravnatelj. Na začetku 90. let, ko se je uresničil sen mno- gih Slovencev o samostojni in demokratični državi, je postal predsednik DEMOS-a na področju Vrhnike. Njegov dom je krasil lep vrt s čebel- njakom. Ob upokojitvi je z nakupom tovornjaka začel prevažati čebele po Sloveniji in Hrvaški. Podprl je gradnjo šolskega čebelnjaka in postal prvi mentor. Kot odličen pe- dagog je mnogim učencem odstiral skrivnosti neprecen- ljivega dela čebel – zgleda delavnosti, reda in čistosti. Izredno se je trudil ohraniti svoj kraj, mu dati pečat mir- ne urejene vasi, za kar je pre- jel tudi občinsko priznanje za pozitivno delovanje na vzgoj- no-izobraževalnem podro- čju. Njegova družina je v spo- min očetu, dedku in pradedu zapisala: Vse življenje borec do zadnjega diha, upornik, pravičnež in domoljub! ČD Borovnica IVAN POGAČNIK 1930−2016 Avgusta 2016 smo se poslo- vili od Ivana Pogačnika, ki je bil doma iz vasi Zvirče pri Tržiču. Čebelariti je začel kot mlad deček, v vojnem letu 1943, ko sta z očetom kupila prve čebelje družine. Leta 1973 se je odločil za prido- bivanje matičnega mlečka. To intenzivno delo je zelo uspešno opravljal poleg svoje službe trgovca. Po upokojitvi 1985 je čebelaril z več kot 100 čebeljimi družinami, preva- žal jih je po celi Jugoslaviji. V Čebelarskem društvu Tr- žič je bil dolgoleten aktiven član. Prejel je odličja Antona Janše, leta 2014 je prejel zla- to značko Čebelarske zveze Slovenije za več kot 50 let čebelarjenja. Za njegovo več kot 70-letno delo s čebelami se mu tržiški čebelarji zahva- ljujemo in ga ohranjamo v trajnem spominu. Ida Žnidaršič Meglič, ČD Tržič FRANC KEJŽAR 1948−2016 Na lep poletni dan smo se z žalostjo v srcih poslovili od prijatelja čebelarja Franca, ki nas je prerano zapustil sre- di prelepe s soncem obsijane Sorice. Čebelariti je začel leta 2000, ko je od svojega očeta prevzel čebele. Po upokojitvi se jim je posvečal s posebnim veseljem. Čebele so mu dajale mir, občutek za čas in ljubezen do narave, sredi katere je pre- bil z njimi veliko svojega časa. Ohranili ga bomo v spoštlji- vem in trajnem spominu. ČD Železniki CIRIL VAUPOTIČ 1925−2016 Tik pred iztekom 91. leta staro- sti se je za vedno poslovil naš dolgoletni član. Čebelariti je začel leta 1960, ko se je včlanil v ČD Maribor Tabor. Ko se je pred dobrimi 25 leti preselil, se je takoj včlanil v lokalno ČD Selnica ob Dravi. Bogato čebelarsko znanje in splošno razgledanost smo takoj iz- koristili. Postal je član NO in tudi njegov predsednik. Svojo funkcijo je vestno opravljal vse do 2012. Za svoje delo je prejel številna čebelarska priznanja, med katerimi sta najpomemb- nejši odličji A. J. III. in II. sto- pnje. Pred dobrim letom je bil vpisan v klub čebelarjev 90-le- tnikov. Slovo od njega smo po- častili s prisotnostjo praporov ČD Selnica ob Dravi, ČD Ma- ribor Tabor in ČD Lovrenc na Pohorju. ČD Selnica ob Dravi 娀渀攀戀椀琀攀 猀攀 稀愀樀攀搀愀瘀猀欀攀 瀀爀愁椀挀攀 嘀愀爀漀樀攀 稀 渀漀瘀漀 爀攀瘀漀氀甀挀椀漀渀愀爀渀漀 洀攀琀漀搀漀℀ 嘀愀爀爀漀愀 䐀攀猀琀爀甀欀琀漀爀 䴀攀㈀㤀　　 樀攀 渀愀瀀爀愀瘀愀Ⰰ 欀椀 稀 漀搀搀愀樀愀渀樀攀洀 稀瘀漀ഁ渀攀 爀攀猀漀渀愀渀挀攀 瀀漀瘀稀爀漀ഁ椀 爀愀稀欀爀漀樀 瀀爀愁椀挀攀 嘀愀爀漀樀攀⸀ 䬀漀渀ഁ渀漀 戀漀猀琀攀 氀愀栀欀漀 稀愀愁ഁ椀椀氀椀 猀瘀漀樀漀 ഁ攀戀攀氀樀漀 搀爀甀縁椀渀漀 瀀爀攀搀 琀攀洀 渀攀瘀愀爀渀椀洀 稀愀樀攀搀愀瘀挀攀洀 戀爀攀稀 甀瀀漀爀愀戀攀 欀攀洀椀欀愀氀椀樀℀ 娀愀 瘀愀猀 渀愀瀀漀氀渀椀洀漀 洀攀搀 瘀 瀀爀椀爀漀ഁ渀漀 瀀愀欀椀爀愀渀樀攀Ⰰ 瘀 㠀 最爀愀洀猀欀攀 瘀爀攀ഁ欀攀⸀ 一愀樀 戀漀 瘀愀愁 洀攀搀Ⰰ 瘀 瀀爀愀欀ⴀ 椀ഁ渀椀 攀洀戀愀氀愀縁椀Ⰰ 瀀爀椀猀漀琀攀渀 瀀漀瘀猀漀搀Ⰰ 琀愀欀漀 瘀 最漀猀椀渀猀欀椀栀 氀漀欀愀氀椀栀Ⰰ 欀漀琀 瘀 瘀猀愀欀攀洀 瀀漀栀漀搀渀椀愁欀攀洀 渀愀栀爀戀琀渀椀欀甀⸀ 娀 椀渀栀愀氀愀挀椀樀猀欀椀洀椀 猀攀椀 䄀倀䤀ⴀ䄀䔀刀伀匀伀䰀 䤀Ⰰ 䄀倀䤀ⴀ䄀䔀刀伀ⴀ 匀伀䰀 䤀䤀 椀渀 䄀倀䤀ⴀ䄀䔀刀伀匀伀䰀 倀氀甀猀 氀愀栀欀漀 椀稀瘀愀樀愀琀攀 椀渀栀愀氀愀挀椀樀猀欀漀 愀攀爀漀猀漀氀渀漀 愀瀀椀琀攀爀愀瀀椀樀漀 椀稀 瀀愀渀樀愀⸀ 䤀稀戀椀爀愀琀攀 氀愀栀欀漀 洀攀搀 猀攀椀 稀 渀愀爀愀瘀渀椀洀 瘀氀攀欀漀洀 椀渀 猀攀椀 猀 瀀爀椀猀椀氀渀椀洀 瘀氀攀欀漀洀⸀ Izdelava prevoznih čebelnjakov AŽ- in nakladnih Anton Ciglič s.p. www.cebelnjaki.si info@cebelnjaki.si Telefon: 031 681 589 C M Y CM MY CY CMY K OGLAS - CIGLIC JAN2017.pdf 1 20. 12. 16 11:32 Untitled-1 1 14/04/2017 08:28 Delovni čas: Ponedeljek–petek 8.00–12.00, 13.00–18.00 Sobota 8.00–12.00 Jezik za sporazumevanje: nemščina. Naše satnice lahko kupite tudi v podjetju Logar trade, d. o. o., iz Šenčurja in Jana posredovanje, zastopanje, Maribor. Kako nas najdete: Wachsverarbeitung │ Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 │ 8493 Klöch, Avstrija Telefon & faks: +43 (0) 3475 / 2270 info@wachs-hoedl.at │ www.wachs-hoedl.at Imejte svoj vosek pod nadzorom! Satnice iz lastnega voska so spet aktualne. • Imate možnost prisostvovati predelavi svojega voska! Obvezna je predhodna telefonska najava! • Najmanjša količina obdelave je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. • Garantiramo razkuževanje s paro. • Zelo ugodno razmerje med količino in kakovostjo. • Po želji izdelujemo satnice vseh debelin in velikosti. • Predelava voska poteka vse leto. • Velika izbira pripomočkov za čebelarjenje. Blaž Okorn, s. p. Sp. Sorica 1a 4228 Železniki tel.: 04/519 80 30 ali 031/542 517 e-pošta: blaz.okorn@siol.net www.susilnicesadja.si Sušilniki spadajo med subvencionirano čebelarsko opremo. Sušilniki SUŠA Za sušenje cvetnega prahu in taljenje kristaliziranega medu, sušiti je mogoče tudi sadje, zelenjavo, zelišča, gobe itd. EVROPSKA UNIJA PODPIRA KAMPANJE, KI SPODBUJAJO VISOKOKAKOVOSTNE KMETIJSKE PROIZVODE. Fo to : F ra nc Ši vi c