Kmetje in celjska gimnazija. Iz Savinjske doline. Kakor slišimo, trudi se halbenrajnski grof Stiirgkh s eeljskim Pomarjem in mariborskim Wolfhartom na vse kriplje, da bi se spodnještajerskim Slovencem odvzela celjska slovenska spodnja gimnazija. Mi slovenski kmetje temu slovesno in odločno ugovarjamo. In če bi naši slovenski kmetski poslanci v tej stvari le za pičico odnehali ali pokazali svojo slabost, potem jim že danes izrekamo popolno nezaupanje ter zahtevaruo, da položijo svoje mandate nazaj v naše roke. Da se nam ohranijo celjski spodnji gimnazijski razredi, tega ne zahteva samo slovenska narodna čast, ampak tudi naše kmetske koristi. Gimnaziie niso samo za gospodske otroke, ampak tudi za naše kmetske sinove, katere hočemo spraviti k boljSemu kruhu, kakor je nam odločen. Saj tudi več kakor gospodje plačujemo za gimnazije mi k m e t j e. In za naše kmetske olroke so potrebni slovenski gimnazijski razredi. Prej smo morali svoje sinove pošiljati po eno ali dve leti v nemške ljudske Sole, da so se nemščine naučili in še le potem smo jih lahko stlačili v kako nemSko gimnazijo. Mi smo torej morali za svoje študente eno ali dve leti več plačevati kakor, recimo, nemški kmelje. To je bilo krivično, kajti za nemškim kmetom ni naš prostor. Sedaj ko smo dobili slovenske razrede, šlo je lažje, ker so naši sinovi lahko kar vstopili v gimnazijo. Nam so se torej stroški za eno ali dve leti zmanjSali s slovensko gimnazijo. Zdaj pa nam hočejo zopet vzeti slovensko gimnazijo v Celju. Da se vtikajo v take reči nepozvane osebe, kakor so modrokrvni grof Stiirgkh, dunajski profesor Pomar in nemški advokat Wolfhart, to je skrajna drznost. 0 naših slovenskih rečehimamo govoriti mi slovenski volilci in naši poslanci. Mi kmetje pa hočemo in zahtevamo, da ostane slovenska gimnazija v Celju. Če se nam vzame slovenska gimnazija v Celju, potem smo prisiljeni, svoje sinove pošiljati alivnemškogimnazijo vCelju ali pa v slovensko gininazijo v Ma- ribor. Če jih pošiljamo v nemško gimnazijo, izgubijo s tera naši dečki zopet eno ali dve leti, mi pa si pridobimo za te dve leti noTih stroškov. Ce jih pa pošiljamo v Maribor, po- tem se nam neizmerno zvišajo stroSki za naše sinove, mnogim kmetom bo celo ne- mogoče, dati svoje dečke v gimnazijo. Za našo Savinjako dolino, za celi okraj celj- skega in brežiškega gtavarstva natn je Maribor preveč oddaljen in premalo znan. V Celje pridemo že večkrat po opravkih in lahko takrat, rekel bi mimogrede, pogledamo za svojimi sinovi. V Celju imamo tudi mnogi sorodnike in znance, katerim lahko izročamo svoje otroke. Kar pa je posebno velike važ- nosti, v Celje lahko mnogi kmetje dovažajo živež, s katerim plačujejo hrano in stano- vanje, česar bi v Maribor ne mogli, ker je predaleč. Vsakdo raora torej videti, da zahtevajo res kraetske koristi, da slovenska gim- nazija v Celju ostane. Za to pa se tudi na- dejamo, da bodo za njihov nadaljni obstanek storili naši poslanci vse, kar se le da. Bati se jim ni treba ničesar, kajti mi kmetje, njih volilci, stojimo za njimi.