GDK :945.14 Svetovni sistem znanstvenih in tehniških informacij in gozdarstvo Teja KOLER* Izvleček Koler, T.: Svetovni sistem znanstvenih in tehni- ških informacij in gozdarstvo. Gozdarski vestnik, št. 9/1990. V slovenščini s povzetkom v anglešči­ ni, cit. lit. 10. Sodobna računalniška tehnologija in telekomu- nikacijski sistemi omogočajo delovanje svetov- nega računalniško podprtega informacijskega si· stema. V zgodnjih osemdesetih letih so se razvile številne svetovne podatkovne zbirke znanstvenih in tehniških informacij. Za gozdarstvo, ki je vanje vključeno kot podsistem pri rodoslovja, so pomem- bne zbirke AGRIS, AGREP, AGRICOLA, ELFJS, TROPAG, CAB ABSTRACTS. Pomembne so tudi interdisciplinarno zasnovane zbirke drugih znanstvenih panog, ki se kot mejne lahko vključu­ jejo tudi v gozdarstvo. Dostop do omenjenih zbirk pri nas je zagotovljen prek več informacijskih centrov. i. UVOD Živimo v času velikega razvoja znanosti, tehnike in tehnologije, kar se odraža v produkciji znanstvenih in strokovnih doku- mentov kot sredstev za prenos rezultatov znanstvenega in strokovnega dela v jav- nost. Tako obstaja velika nevarnost, da strokovnjaki tu~i na svojem ozkem, specia- liziranem področju kmalu ne bodo več videli posameznega drevesa v gostem gozdu informacij. Na skrajnost omenjene proble- matike kaže izjava nekega angleškega stro- kovnjaka, da je včasih laže odkriti kakšen nov pojav kakor iz literature ugotoviti, da je isti pojav že bil odkrit {3). V tem času postaja vse pomembnejša informatika. Opredeljena je z več definicija- mi, med katerimi je najustreznejša nasled- nja: »Informatika je znanstvena disciplina, ki raziskuje lastnosti informacij in sredstva, * T. K., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU. 420 G. V. 9/90 Synopsis Koler, T.: World's Information System of Scien- tific and Technical Information and Forestry. Go- zdarski vestnik, No. 9/1990. ln Slovene with a summary in English, lit. quo t. 1 O. Modern computer technology and telecomuni- cation systems enable the functioning of an inter- national computer-based information system. ln the early eighties many international bibliographic data-bases were developed. Bases AGRIS, AGREP, AGRICOLA, ELFIS, TROPAG and CAB ABSTRACTS are important for forestry, which is considered as subsystem of agriculture. lnterdis- ciplinary data-bases as well as other sciences closely connected to forestry are also important. ln Slovenia data-bases mentioned above can be accessed through certain information centres. ki omogočajo optimalno dostopnost in upo- rabo informacij. Ukvarja se z disciplinami, ki se nanašajo na nastanek, zbiranje, orga- nizacijo, shranjevanje, iskanje, posredova- nje in uporabo informacij« (3, s. 25). Njene naloge so razviti kar najbolj učinkovite me- tode in sredstva za odkrivanje, zbiranje, slekcioniranje, analitično-sintetično in lo- gično obdelavo ter razvrščanje dokumentov po obstoječih klasifikacijskih sistemih, shra- njevanje ter selektivna diseminacija znan- stvenih in strokovnih informacij. Počasen in neažuren pretok informacij je tudi posledica slabih metod distribucije, pre- majhnih knjižničnih fondov, strogih meril pri selekcioniranju distribucije dokumentov· ter jezikoslovnih ovir na svetovni ravni. Za rešitev tega problema je bil ustanov- ljen mednarodni interdisciplinarni znan- stveni informacijski sistem UNISIST (United Nations Information System in Science and Technology). Ustanovila sta ga UNESCO in ICSU (International Council of Scientific Unions). Predpogoj za delovanje takšnega svetovnega sistema znanstvenih in str okov- nih informacij je zgrajena osnovna struktura bibliotek in INDOK centrov za posamezne znanstvene panoge (9). Nas kot gozdarje najbolj zanima, kako je z osnovami za funkcioniranje UNISIST v naši stroki. 2. IUFRO IN INFORMATIKA Že ob ustanovitvi organizacije IUFRO l. 1892 je bila ena njenih glavnih nalog zdru- žiti raziskovalno delo specialnih področij znotraj gozdarstva ter razviti sistem stal- nega in učinkovitega pretoka informacij na mednarodni ravni. Leta 1903 je bila usta- novljena prva formalna zveza znotraj IUFRO za delo pri splošnih bibliografskih vidikih, to je bil komite za bibiliografijo in terminologijo. Obstajal je do l. 1971. Vzpo- redno je od l. 1969 do l. 1974 deloval FAO/ IUFRO komite za bibliografija (1949-1963) oz. bibliografija in terminologijo (1963- 197 4). Ob ustanovitvi svetovne podatkovne zbirke za področje biotehnike AGRIS je bil ta komite ukinjen. Leta 1971 ustanovljena sekcija S 6.03 za informacijske sisteme in terminologijo deluje še danes (4). V njeno delovanje sta aktivno vključena tudi naša gozdarska knjižnica in INDOK dejavnost. Gozdarstvo se s podatkovnimi zbirkami vključuje v svetovno računalniško informa- cijsko omrežje kot podsistem prirodoslovja. Najpomembnejše take zbirke so AGRIS, AGAEP, AGAICOLA, ELFIS, TAOPAG, CAB ABSTAACTS PLANT, ki so prek naših informacijskih centrov že dostopne. Tiskani izdelki večine omenjenih zbirk na bibliograf- ski ravni so dostopni pri INDOK centru za biotehniko v Ljubljani. Za posamezna ozka specializirana pod- ročja v gozdarstvu in mejna področja go- zdarstva z drugimi znanstvenimi discipli- nami so pomembne zbirke BIOS IS, PHY- TOMED, ENVIROLINE, TELEGENLINE, POLLUTION, PESTDOC, SCISEAACH idr. Multidisciplinarno so zasnovane zbirke COMPENDEX (inženirstvo), INPADOC (patenti), BMI (biografije). Dostop do posa- meznih zbirk je zagotovljen prek različnih posrednikov, kot sta IBMI (Inštitut za biome- dicinsko informatiko) in Informacijski center. 3. PREDSTAVITEV ZA GOZDARSTVO POMEMBNEJŠIH PODATKOVNIH ZBIRK 3.1. AGRIS Zbirka AGAIS (International Information System for the Agricultural Sciences and Technology) je bila ustanovljena L 1975. Je svetovni informacijski sistem za bio- tehniko v njenem najširšem pomenu. Deluje v okviru OZN (FAO) s sedežem v Rimu in vključuje 119 državnih ali regionalnih služb. Pri svoji razdelitvi znanstvenih panog upo- rablja alfanumerične kode. Oktobra 1986 je vključevala 1,300.000 referenc. Letni prirast znaša ca. 130.000 enot (6). Tiskana je v publikaciji AGRIN- DEX. 3.2. ELFIS Podatkovna zbirka ELFIS (Ernaehrungs, Land-und forstwirtschaftliches 1 nformations System) je bila ustanovljena l. 1984 pri Zentralstelle fOr Agrardokumentation und information v Bonnu. Vključuje gozdarske centre nemškega geolingvističnega pod- ročja v Hamburgu, na Dunaju in v Birmens- dorfu. Podsistem za področje Nemčije se ime- nuje Fis-Elf. Za njegovo funkcioniranje je zadolžen oddelek za dokumentacijo Zve- znega raziskovalnega centra za gozdarstvo in lesarstvo v Hamburgu. Vključuje 22 do- kumentacijskih centrov, zadolženih za po- samezna ozka specializirana področja go- zdarstva in lesarstva. Dokumentacijski cen- tri črpajo informacije iz točno določenih publikacij svojega ozko specializiranega področja, s čimer je onemogočeno nepo- trebno podvajanje informacij v zbirki (5, 6). 3.3. AGRICOLA Podatkovna zbirka AGRICOLA (Agricul- tural Online Access) vključuje šest washingtonskin nacionalnih knjižnic za bio- tehniko. V letih od 1970 do 1985 je zbrala 2,000.000 referenc. Letni prirast znaša do 150.000 referenc iz revij, monografij, poročil in drugih tipov dokumentov. Tiskana verzija omenjene zbirke ima naslov Bibliography of Agriculture (6, 9). G. V. 9190 421 3.4. AGREP Podatkovna zbirka AGREP (Permanent lnventory of Agricultural Research Projects in the European Communities) vključuje dokumente s področja biotehnil