mnHiPiiiiifnitmimimhttM
..— List izhaja 25. vsakega meseca. —=—:—™ Za člane v „DežeIni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno K 2 —. Sicer stanc list celoletno K 5.—, polletno K 2.60, četrtletno K 1.30; posamezne številke		Uredništvo In upravništvo je v Ljubljani, Murije Terezije cesta Stev. 16. Strankam Je uredništvo na razpolago vsak ponedeljek ta petek od 4.-6. popoldne.	
===== Cena iuseratom: 1 /is strani K 1*50, pri večkratnih objavah popust. =====		Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je poSlljati do 5. oziroma do 20. ===== vsakega meseca, s tem dnem se uredništvo r»HJn« 				
Št. 11-12.	V Ljubljani, 25. decembra 1919.		Leto VI.
Ministrski svet razveljavil alkokolne naredbe za Slovenijo, Hrvatsko-Sla-vontjo in Vojvodino. Jedinstvena naredba za vso Jugoslavijo.
Uradni list deželne vlade za Slovenijo z dne 3. decembra 1919, štev. 170 razglaša sledeče:
Štev. 752.
Naredba ministra za notranfe zadeve z dne 13. novembra 1919. o omejitvi točen/a alkoholnih pijač.*
'	Člen	1.
Po navratiščih, gostilnah, kavarnah, žganjetočfh in v vseh drugih prodajalni-cah alkoholnih pijač in v podobnih, lokal in je prepovedano točiti in prodajati od sobote ob ' oseninajstih (šestih zvečer) cn> ponedeljka ob enajstih dopoldne žgane pijače: žganje, liker, rum, konjak itd.
člen 2.
Notoričnemu pijancu je sploh prepovedano dajati alkoholne pijače, če se gost opije v takem lokalu ali če se daje v takem lokalu pijača že pijanemu gostu, spada pod kazen lastnik obrata, odnosno poslovodja, kakor tudi sam pijani gost.
Člen 3.
Kdorkoli se javno zaloti y pijanem stanju, se kaznuje.
Člen 4.
Ista določila veljajo tudi za buffete, klubske lokale, čitalnice, restavracije uh železniških postajah, kakor tudi za plese, gledališke in kinematografske predstave, glasbene zabave, varieteje in javne veselice vobče; v javnih hišah (blodiliščih) pa je prepovedano točenje vsake alkoholne pijače.
*) RazglaSena v,.Službenih Novfnah kraljestva Srba, Hrvata i Slovenaca" St 143. Izdanih dne 19 novembra 19191
Voditelji železniških restavracij so dolžni imeti mineralne vode v malih steklenicah za zmerno, po oblastvih potrjeno Ceno.
Člen 5.
Gostilničar ne sme gostu odrekati jedi zaradi tega, ker ne uživa alkoholne pojače.
Cldn 6.
Osebam pod šestnajstim letom se ne sme v javnih lokalih vobče dajati alkoholna pijača, najsi bi bili v spremstvu odraslih. Mlade osebe pod šestnajstim letom smejo zahajati v gostilne in kavarne samo v spremstvu roditeljev, odrastlih sorodnikov in drugih nadzornih oseb ali na potovanju zato, da se nasitijo.
Člen 7.
Kdor prekrši določila te naredbe, tega kaznuje pristojno oblastvo prvič z denarno globo od (100) sto do (500) petsto kron, drugič z denarno globo do (1000) .tisoč kron. Ista kazen zadene gosta, ki sc je pregrešil zoper to naredbo.
Gostilničar, kavarnar itd., ki bi bil zaradi take prekršitve že dvakrat kaznovan, se kaznuje tretjič z najostrejšo kaznijo (z odtegnitvijo koncesije) po zakonih, ki veljajo v posameznih pokrajinah.
Ob neizterljivosti se izpreminja denarna globa'v kazen zapora, pri čemer se za vsakih 20 kron računi po en dan zapora.
Člen 8.
Vse denarne globe, ki se plačujejo na podstavi te naredbe. gredo v korist državne blagaine.
Čl-eii 9.
Ta naredba se mora izobesiti v vseh lokalih, navedenih v členih. 1. do 3., kjer se toči in prodaja alkoholna pijača, tako, da je gostje ne morejo prezreti.
Kdor ne izobesi te naredbe v svojem lokalu, se kaznuje v zmislu člena 7. te naredbe.
Člen 10.
Ta naredba stopi v veljavo tistega dne, ko se razglasi; takrat preneha veljava vsem naredbam, ki se ne skladajo s to naredbo.
V Beogradu, 14. novem. 1919.; štev. 7415.
Minister za notranje zadeve: Sv. Pribičevlč s. r.
Zvezin občni zbor.
V naslednjem podamo poročilo o zve-zinem občnem zboru, ki se je vršil 15. oktobra 1.1. Dasi je poročilo vsled tiskarskega štrajka zelo zakasnelo, ga moramo podati, ker so sklepi storjeni na občnem zboru zveze obvezni za zadruge. — Navzočt! Predsednik g. Ogorelec, podpredsednik g. Kavčič, obrtno oblastveni komisar g. Jančigaj in 47 delegatov včlanjenih zadrug. Predsednik g. Ogorelec pozdravi navzoče, predstavi obrtno oblastvenega komisarja in otvori zborovanje ob ^ na 11. uro. — Prečita se zapisnik zadnjega občnega zbora in odobri. Tajnik poaa kratko poročijo o delovanju zveze in tudi blagajniško poročilo, katero se po izjav, preglednika računov g. Bolčta na znanje vzame in izreče vodstvu absolutorij. — K proračunu se od strani raznih delegatov poudarja, da dosedanji dvekronski prispevek posameznih članov zadrug nikaikor nc zadošča za pokritje stroškov zveze in izdajanje strokovnega glasila, ter predlaga g. Kuralt iz Kranja: odslej bodi prispeven k zvezi od vsakega člana zadruge 5 K in n a j s e načelstvom naroča, da imajo to doklado redno pobira t ii n zvezi o d r a j t o v a t i. Na dano glasovanje se ta predlog soglasno sprejme. — O reorganizaciji zvezništva in zadružništva poroča tajnik, da se je delovanja obeh činiteljev intenzivnejše poprijeti, tako pri zvezi kot pri članicah zu-drugah. Z zboljšanjem prispevkov, bo zveza v bodoče lahko marsikaj več koristnega storila, zlasti s širšim izdajanjem ^vezinega glasila. Gospod Kuralt nasvetuje, naj se organizacija loti čimbolj gen
Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta.
Olastlo .Deželne rveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem«,
spodarskega delovanja t. i s pridobitvam! potrebščin, osobito sladkorja in take reči, zveza za zadruge in zadruge za svoje člane, da bodo tako imeli zadružniki tudi v gospodarskem oziru kake koristi. — Nato se prečita nekaj zakonskih osnov, tičoč se 8urnega delavnika, zakona proti pijančevanju itd. in se predlaga proti raznim točkam teh osnov in že sklenjenih zakonov te-le resolucije; 1. Proti Burnemu delavniku za gostilničarsko obrt. 2. Proti raznim paragrafom načrtov zakona o .omejitvi alkoholizma. 3. Za pripustitev počenja žganja za potrebo in 4. Za razširjenje policijske ure na deželi. — Vse te resolucije se soglasno z odobrenjem sklenejo. — Nato se vrši razprava o dobavljanju piva, ter sklene podati na deželno vlado memorandum, da ista ukrene v toliko, da se pivovarniško podjetje »Union« razširi, razpiše nova emisija delnic in iste prepustijo vse gostilničarstvu v subskrip-cijo in tudi Delniška pivovarna naj se pozove, svojo postrežbo intenzivneje razširiti na Kranjskem, da ne bo pri dobavljanju piva v bodoče tolikih težkoč. — K točki 9. dnevnega reda se prečita sprememba pravil in predlaga tako. da se naj glasijo .ista odslej »Zveza zadrug gostilničarjev itd. za Slovenijo«. Tudi ta predlog se soglasno sprejme. — K raznoterostim predlaga g. Šušteršič, naj se v vseh resolucijah posebno zahteva zastop interesentov v sosvete pri izdajanju novih naredo in zakonov. — Gosp. Kuralt predlaga, naj sc v svrho dobave sladkorja za gostli-ničarstvo izvoli odsek petorice. ki naj izposluje dotično dovoljenje pri vladi. V to se izvolijo gg. Kavčič, KrapeŠ, Bolč. Šušteršič Franc in Jakob Jesih. — Določi se, da ima odslej izhajati zvezino glasilo v večji obliki na 8 straneh. G. Kavčič vabi tovariše na čimvečjo udeležbo kongresa, ki se ima vršiti 21., 22. in 23. oktobra v Novem Sadu, ki bo z ozirom na napade od raznih protialkoholnih gibanj, za gostilničarsko obrt največje važnosti, kakor tudi za vinogradništvo in vinsko trgovino. — S 'tem je bil dnevni red izčrpan In zaključi načelnik z zahvalo vsem udeležencem za udeležbo, občni zbor ob ^ na
1.	uro popoldan.
Bostllničarsisi han^es SHS.
Kongres gostilničarjev, ki se je vršil v dneh 21 „ 22. in 23. oktobra pr. 1. v Novem Sadu in Beogradu je bil velika manifestacija združenega gostilničarstva kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prvikrat je združeno slovansko gostilničarstvo nastopilo branit svoje pravice in zmagalo z vehementno silo, katera mu je lastna. Nakane abstinenclerjev in drugih podobnih društev, kojlh člani se smatrajo za opravičene svoje trapaste ideje usiljevati tudi drugim, so našle pri demokratični vladi tal za ekspertiranje svojih fanatičnih nazorov, in že so bili v delu zakoni in naredbe, katere bi bile v stanu gostilničarsko obrt popolnoma uničiti. To zaznavši je naša zveza prva opozorila zagrebačko po-sestriino na ta dejstva in ker se je leta že pripravljala sklicati shod hrvatskih gostilničarjev zaradi prepovedi točenja v dopoldanskih urah in za ureditev, oziroma zboljšanje obrtnega in točilnega zakona v smislu naših prejšnjih avstriskih zakonov, se je na to našo inicijativo program kongresa takoj razširil na drugo bojno polje — v protest proti nameravanim naredbam z zahtevo, da se pri ustvarjanju takih naredb privzame tudi interesente v sosvet. — Po predidpči konferenci načelnikov zadrug v Zagrebu se je podal naš tajnik v Zagreb ter sta s tajnikom hrvat-skega Zaveza sestavila temo in materijal za
obravnave na kongresu, kojega Je tajnik hrv.
zaveza g. Pavlekovič pri zborovanjih kongresa izborno interpretiral. Od strani Slovencev ni bila udeležba talca kot se je pričakovalo, vzrok temu je bil največ ker se je ravno ob istem času pričela tiskarska stavka In ni bilo možno zadeve zadostno razglašati. Bilo nas je vsega skup le 18 udeležnikov gostilničarjev, med temi častno, zastopstvo gostilničark, štiri gospe in ena gospodična. Zastopane so bile Deželna zveza po podpredsedniku g. Kavčiču in tajniku Pintarju, zadruga ljubljanska po podnačelniku g. Fran Krapežu in odbornik g. Peter Štepic. Zadruga ljublj. okolice po g. Al. Javorniku, zadruga v Kranju po načelniku g. Fran Kuraltu, Kamnik po načelniku g. Anton Cererju, Bled po g. I. Klemenčiču z gospo soprogo. Gostilničarke so bile ga. Kavčičeva iz Ljubljane, ga. Debevc iz Kamnika, ga. Jekler z [jleda in gospodična Zupančičeva iz Višnje gore. Drugi tovariši so se pridružili med vožnjo iz Ljubljane do Zagreba. Tu nas je pričakovala že številna tovaršija bratov Hrvatov in Srbov. Kmalu po opoldanski uri nas odvede posebni vlak iz Zagreba v širne poljane Srema in Slavonije. Na vseh večjih postajah in križiščih železnic so prihajali novi tovariši naše svete vdfrske. Za one, koji so prvič tod potovali, je bila vožnja veleza-nimiva, najlepši je bil pogled, ko smo se približali Donavi in na Sremski Karlovac in Fruško goro z nepreglednimi vinogradi in Sadovniki. Vožnja iz Ljubljane do Novega Sada je trajala i6 ur. Ob 8. zjutraj smo dne 21. vkorakali z vojaško godbo v Novi Sad, ki je bil ves v zastavah.
Bilo nas je nad dva tisoč mož broječa armada. Z nastanitvijo so bile težave in mnogi so morati daleko ven na periferijo mesta v odkazana bivališča. Točno ob 11. dopoldne se je pričelo prvo zborovanje v narodnem gledališču. Predsednik Saveza g. Schmit pozdravi v prisrčnih besedah došle tovariše in tovarišice iz vseh pokrajin naše mile Jugoslavije v koji se danes prvikrat zje-dinjeni postavljamo v bran preteči nevarnosti, bil je veličasten prizor. Gosp. Schmit si imenuje* častnimi predsedniki kongresa gg. Vlajka Radoviča iz Beograda, Frana Kavčiča iz Ljubljane/ in Anakuma Perišiča iz Sarajeva, za častne podpredsednike pa Vlado Jeliča iz Novog Sada, Janko Grabušiča iz G niža (Dalmacija) in Simona Budinčeviča iz Subotice, vsi zasedejo svoja mesta.
Navzoči so bili tudi zastopniki raznih oblastev in sicer Novosadski načelnik veliki župan prof. Jovan Zivojnovič, veliki kapetan dr. Žarko Kovačevič, del. ministra notranjih poslov vladni poverjenik inšpektor Aleksije-vič, delegat ministra trgovine in obrti sekretar Miloš Arzenovič, delegat ministra financ inšpektor Danilo Cuk in delegat Hrvatsko-Slavonskega gospodarskega društva Gjuro Kopač.
Kot poročevalci so bili tajnik Saveza v Zagrebu Srečko Pavlekovič, dr. Grebenac za Srbijo, Ante Pintar za Slovenijo, Rud. Zagradnik za Hercegovino in Bosno, Jovan Kanfor za Vojvodino. Po končanem pozdravnem govoru predlaga predsednik gosp. Schmit iz tega pomembnega, veličastnega zbora .poslati regentu kraljeviču Aleksandru brzojavni pozdrav vernosti, udanosti in lojalnosti. Predlog je bil z viharnim odobravanjem pozdravljen. Nato pozove tajnika Pav-lekoviča podati referate. Ta prečita predvsem brzojavni pozdrav regentu kraljeviču Aleksandru in,nadalje v temeljitem 2 in pol ure trajajočem razlaganju navede vse krivice in težkoče, ki so se doslej in se danes še v večji meri dogajajo gostilničarski obrti. Zborovalci so neštetokrat ogorčeno protestirali in dali hrupno duška nevolji pri drastično opisanih dogodkih. Razprave prvega dne so se nanašale na naredbe o omejitvah
točenja alkoholičnih pijač, o prememb! obrtnega in točarinskega zakona v smislu gostil* . ničarstva in o ustanovitvi osrednje zveze vsekupnega gostilničarstva kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. K sklepu svojih izvajanj predlaga poročevalec sledečo resolucijo:
Gospod minister!
Kongres gostilničarjev, kavamaijev, krčmarjev in hotelirjev, ki je dne 21. in 22. oktobra zasedal v Novem Sadu, je predstavnik mnogobrojnih tisočev obrtnikov kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, predstavnik ogromnega stanu, ki z ozirom na obstoječi davčni in dohodarstveni sestav izkazuje visoko stopinjo financijalne moči države, stan, koji je z ozirom na svoje vseobče raz-seženo in neobhodno nujno poslovanje važen faktor v društvenem, obrtnem, trgovskem, industrijalnem, kulturnem in nacijonalno ekonomskem pogledu. Pa ipak je imel ta stan zdržati silno borbo, bil je brezpraven, dolžnosti je nosil preogromne, aii pravic ni imel nikakih. Bič krutih obsodb gonil je njihove predstojnike in brezštevilne člane od urada do urada, od vlade do vlade, da bi uslišale njihove togove. Poleg težke življen-ske borbe občutili smo tudi vso težo politične naše raztrganosti. Vsaka pokrajina je bila podrejena drugi vladi. Ali Bog pravice zjediuil nam je očetnjavo in dal žezlo močni roki. Tudi naša pota so se zjedinila in sestavila nas vse na eno pozornico, “koja nas vodi na naše skupne vlade. Kar nas je doslej razdvajalo, nas nič več ne deli, a ostalo je le nekaj, kar nas je tudi preje držalo skupaj, t. j. naša nevolja. A tudi mi hočemo, da nas greje sofnce svobode, da nas teši očetovska briga naših prvih poglavarjev, pričakujemo to v topli nadi in v sveti pravici. Trpeli smo v povečavanju naše nevolje le z ozirom na priliko tega velikega prevrata, ker smo si bili v svesti, da se v prvem začetku ne more vse urediti. Ako bi šlo tako dalje, bi morali misliti, da se nas popolnoma zapušča in vedno hujše goni v zdvojnost in propast. — Ne. — Vsi znaki govorž zato nepobitno in vzdržujemo v naše državne krmilarje trdno upanje, dl oni ne bodo dopustili, da propade naš toliko mnogobrojni stan, stan toliko eminentne važnosti. Gledajoči iz roba brezdna v brezdan prosimo naše ministre, da nam hitro priskočite v pomoč. Nepravične naredbe, koje niso pogodile svoje, morda plemenito zamišljene svrhe omejitve točenja pijač, donašajo več zla nego bi ga mogli nam želeti najhujši protivniki. Rušijo vseobče gospodarske, obrtne, trgovske, industrijalne in socijalne interese, ponižujejo naš narod. A kolikor nas one naravnost ne tarejo, ubijejo nas globe, naložene v duhu rečenih naredb v nerazumu ali nepoznanju razmer. Več kot pol milijona kron znašajo te globe Iz poslednjih nekoliko tednov. V teh nabrušenih ojstri-cah stoji cel obrtni in točarinski sestav, kar nas težko tišči in na škodo države preprečuje solidni naš razvoj. Kakor je nujna potreba, da se napominane naredbe ukinejo, tako je tudi velika potreba, da se celi obrtni in točarinski'sistem reformira. Država itak stoji pred reformo vseh zakonov, zastarelih ali ne-edinstvenih, v tem pogledu ni odlašanja. Zakon je temelj države, a na slabem temelju ali brez njega ni mogoče, da se stavi velebna zgradba. Ni tukaj mesta, da dajemo duška našemu bogatemu ‘izkustvu v pogledu potrebne reforme, pri izdelovanju novih zakonov hočemo imeti za to priliko. V velikem delu sestave zakonodajstva je vsakdo dobrodošel, je pa le v interesu države, da se poslušajo vsi interesenti, a preje nego se Izda zakon, ki urejuje njihove prilike. Kakor je Izdelovanje zakonov važno delo, kojemu je treba posvetiti vso pozornost in kakor so z druge strani naše potrebe goreče, nedo-s ta tki javnih uredb glede naš« zaščite zelo
veliki, sc izkazuje nujna potreba, da se ustrojijo posebni odseki za gostilničarstvo pri ministrstvih kot pri ukrajinskih vladah, koji odseki bodo za to prehodno dobo pri izvrševanju reform zakona v stanu vpostaviti in vzdržavati ravnotežje med občimi interesi in interesi takega stanu, kakor je naš stan, ki s svojim poslovanjem zahteva povsem posebno važno mesto med ostalimi obrti. — Stisnjeni na mali prostor te resolucije, omejimo se z ozirom na zamrženo sedanje stanje zakona, vočigled našim silnim tegobam, vočigled dolgotrajnemu in obilnemu našemu skustvu in vpijočim potrebam naših stanovskih tovarišev in naroda ni drugega mogoče nego, da sumarno predložimo resolucijo kongresa, koje smer je:
1. Na neodložljivo ukinjenje naredb izdanih v področju Slovenije, Banovine in Vojvodine o prepovedi točenja žganja odnosno otnejenje točenja in prodaje alkoholnih pijač in preklic vseh glob in kazni, ter da se nove tozadevne naredbe ali zakoni izdajo po predhodnem zaslišanju vseh interesentov V razpravi v tem vprašanju.
2. Na brezo dložljivo ustanovitev posebnih odsekov za gostilničarstvo pri ministrstvih in pokrajinskih vladah.
3. Na najhitrejšo reformo obrt. zakonov z naročitim normiranjem, da se za kavarniški, gostilniški obrt uvede vsposobljenje in da se pri udeljenju vsake obrtnlce mora za-dobiti mnenje dotične stanovske organizacije in da v razpravi o tej reformi sosvetu-Jejo vsi interesenti.
4. Na skorajšno reformo točarinskih zakonov, a da v razpravi o tej reformi sodelujejo vsi interesenti.
V svesti si važnosti teh vprašanj zajamčimo vstrajno sodelovanje, predpostavljajoči obče narodne interese svojim posebnim, stoječi nepobitno na braniku naših človečanskih ln državljanskih pravic. Iz tega branika dvigujemo i danes naš glas in prosimo našo centralno vlado, odnosno njene predstavnike da uslišijo naše pravične zahteve, a kot plačilo *a njihov trud jih čaka blagodarnost naša in celega naroda.
V Novem Sadu, 22. oktobra 1919.
Kongres gostilničarjev, kavamarjev, krčmarjev ln hotelirjev kraljestva SHS.
Predsednik:
Franjo A. Schmidt.
Za Srbijo:
Viajko Radovič.
Za Vojvodino:
Vlado Jelič.
Za Dalmacijo:
Janko Grabošič.
Za Črno goro:
Mlhovll Tatalovič.
Glavni Izvestitelj:
Srečko Pavlekovlč.
Za Herceg - Bosno:
Avakum Perišič.
Za Slovenijo:
Franjo Kavčič.
Za Hrvatsko 1 Slavonijo:
Franjo A. Schmidt.
Kongres je resolucijo soglasno sprejel in se izrekel, da je isto izročiti vsem ministrom in vladam.
Izvestitelj zaključuje razprave prvega 'dne kongresa ter pridejo nadaljne točke prihodnjega dne na razpravo. Omenja še, da •ko bi se persekucije napram gostilničarstvu I nadalje godile in bi se ta stan še nadalje tlačil ln preganjal z dosedanjim sistemom, se preostaje drugega, kot generalni štrajk ivsevkupnega gostllničarstva. Naj živi slobo-den gostilničarsko - krčmarski obrt v slo-bodni državi Slovencev, Srbov in Hrvatov.
V. tepi dospe zahvala regenta Aleksandra, ki
se glasi: Gostilničarski kongres, Novi Sad: Primio sam sa zadovoljstvom pozdrav, koji mi je bil poslan iz zbora gostilničarjev, ka-varnarjev, hotelirjev in krčmarjev. Moram uveriti zbor, da mora upravičena zahteva tega stanu dobiti v naši kraljevini isto ono interesovanje in negovanje, koje je posvečeno vsakemu drugemu društvenemu redu. Za hvaljujem najiskreneje na izraženem plemenitem spominjanju in želim uspeha. -—Aleksander. i
Kongresisti so stoje poslušali Aleksandrovo zahvalo in burno pozdravljali mladega kraljeviča Aleksandra. Predsednik gosp. Schmidt zaključuje današnjo razpravo In napove nadaljevanje kongresnega Zborovanja na drugi dan ob 10. dopoldne. Nato se je vršil svečani banket v veliki dvorani hotela »Svobode«, katerega je priredil podpredsednik vojvodinske gostilničarske zveze gosp. Anton Foldi. — Banketa se je udeležilo nad 300 gostov, drugi so se porazdelili po raznih restavracijah. Ob 5. popoldne je bil izlet v Petrovaradin, koder so tamošnji tovariši izletnike najprlsrčneje sprejeli. Na večer je bil povratek z vojaško godbo v Novi Sad, kjer so bile prirejene različne zabave in v gledališču v počast kongresistom svečana predstava. Drugi dan kongresa se je pričel končno ob napovedani uri v skoro docela napolnjeni veliki dvorani hotela »Slobode«. Prisotna in zastopana so bila naslednja obla-stva: Ministrstvo za notranja dela, ministrstvo trgovine iii obrta, ministrstvo financ; opravičili so se: ministrstvo za socijalno politiko, ministrstvo zdravstva, deželna vlada za Slovenijo, deželna vlada za Bosno in Hercegovino, "trgovska in obrtniška zbornica v Zagrebu in Osjeku, trgovska in obrtna ka-mora v Dubrovniku pa je poslala svoje delegate. Takoj v početku zborovanja so podali gostilničarji kolodvorskih restavracij pritožbo zaradi znižanih cen jestvin, ki jim jih predpisujejo direkcije železnic. Prečita] se je dopis prof. državne gimnazije v Dubrovniku g. Ive B. Lovričeviča, v kojem predlaga kongresu, da se tudi vprašanje jedilnih listov glede terminologije uredi jedinstveno. Veliko ogorčenje je povzročilo poročilo o re-darstveni odredbi v Djakovu, koja ukazuje, da se mora gostilničarja, koji ima količkaj čez policijsko uro odprto, takoj aretirati in zapreti. Sklene se, vse podvzeti, da se te vrste paševanje Iz naše domovine iztrebi. Nato so prišla na vrsto poročila in resolucije posameznih zvez, tako beogradske, dalmatinske, herceg - bosanske ln vojvodinske. Poročilo zveze za Slovenijo otvori podpredsednik gosp. Fran Kavčič iz Ljubljane, nagla-šajoč z radostnim pozdravom idejo za ustanovitev državne zveze, ker je meč presekal vsako vez med Dunajem in tamošnjo državno zvezo, kamor smo preje morali gravitirati, a sedaj je srce polno nade v srečnejšo bodočnost, ko se Slovenec, Srb in Hrvat združijo v eno dušo in eno telo. Tajnik Ante Pintar poda dve resoluciji in eno spomenico, koje je sklenil občni zbor zveze predlagati kongresu. Te so sledeče:
Na občnem zboru zveze dne 15. oktobra 1919 v Ljubljani zbrani zastopniki go-stilničarstva vse Slovenije, sklenemo podati potom predstaviteljev gostilničarskega kongresa v Novem Sadu na prizadeta ministrstva v zadevi načrta zakona o omejitvi alkoholizma sledečo resolucijo:
1. Pred vsem protestiramo proti temu, da se take tako globoko v državno in zasebno gospodarstvo segajoče naredbe izdelujejo brez zaslišanja interesentov, brez parlamenta in izvoljenih ljudskih zastopnikov, kar na željo posameznih pristransko fanatizira-nih družb.
2. Načrt zakona je v kolikor nam Je do-sedaj znan že v tem nedopusten in prenagel, ker posega v obrtni red oziroma istega pre-
urejuje le na škodo te vrste obrtnikov, n® pa, da bi s tem le trohico mogel služiti omejitvi pijanstva, Osobito v II. poglavju obrtne določbe (§ 9) se dovoljuje kupiti najmanj 5 1 žganja, ki ga imovjt kupec lahko pije doma kot vodo, siromaku pa se ga ena osininka tudi v najnujnejšem slučaju potrebe ne sme privoščiti. -- (§ 10) Volitve ali delavski štrajki gotovo ne trajajo po tri mesece, a oblastvom je naročeno v takih slučajih dati zapreti gostilne kar za tri mesece;
Jlh .odškoduJe- to zakonodajca ne skrbi. — (§ 11) Ako se izljubi v katerem kraju kakemu trapastemu fanatiku nabrati tri petine podpisov prebivalstva proti točenju alkoholnih pijač, mora obrtna ali policijska oblast
I.	instance takoj najmanj za tri leta zapreti v tistem kraju vse gostilniške obrate; kdo in s čim se bo med tem preživljalo prizadete rodbine gostilničarja, tega modrost zakona-dajca ne pove.
3. Ker je govora v § 12, 13 in 15 te naredbe o koncesijoniranju na drobno prodaje alkoholnih pijač Izven gostilen, podamo proti temu odločen ugovor, da bi se prodajanje Pijač toleriralo še drugod kot pri koncesj-joniranj obrti gostilnjčarstva sami, ter zahtevamo določbe, da je za prodajanje pijač, bodisi alkoholnih ali nealkoholnih, v steklenicah ali odprto, edino le gostilniška obrt poklicana, trgovec naj ima odkazan svoj re-sort, gostilničarstvo pa svojega. Kdor ni namenoma slep jn gluh, mora vendar videti, da se ravno vsled te zmesi največ popiva zakotno po trgovinah,, branjerijah jn kon-zumih, koder ni mogoče nobenega poEcjj-skega nadzorstva.
4. Določba, ki se glasi, da se županu kakega kraja sploh ne more dovoliti gostilna ali da gostilničar ne more biti župan, pa zadeva naravnost v kršenje najprjmjtlvnej-Ših državljanskih pravic, ali pa se smatra gostilničarja že za zločinca!
Izjavljamo, da z radostjo pozdravljamo izdajo resnih jn temeljnih zakonov proti gnjusnemu pijančevanju, a biti morajo taki da zadenejo resnično le krivce In notorične Pijance, ne pa, da že vnaprej izgledajo kot zatiranje za državo nad vse koristnega cvetočega obrtništva in utesnitev človeške svobode.
n.
Na občnem zboru zveze gostilničarskih zadrug za Slovenijo dne 15. oktobra 1919 v Lubljani zbrani delegati, sklenemo soglasno proti odredbi deželne vlade za Slovenijo z dne 9. januarja 1919 št. 259 glede omejitve alkoholizma, podati na ministrstvo za obrt in trgovino sledečo
r e s o I u c 11 o:
Z ozirom na ta, da Je pijančevanje po naših krajih že docela ponehalo, da se celo v veliko manjši merj konzumirajo pijače, kakor je bilo to pred vojno in po največ jz
vzroka, ker so vse pUače nezaslišano drage, osobito pa žgane pijače imajo tako ceno, da si jih razen bogataša nihče ne more v večji meri privoščiti. — So pa dejstva, da mnogokateri, ki nima mleka ne sladkorja, ne kaj drugega gorkega za zajutrek, izpije čašo žgane pijače in povžije svoj kos kruha in je s tem za ves dopoldan opravljen. Tu je potreba dajanja žganja neobhodna, ker služi le kot živilo. — Za dopustitev v 'takih slučajih, kjer je evidentno, da se ne gre za pijančevanje ali potrato žganih pijač, dajati po potrebi žganje, se je od strani go-stilničarstva že opetovano zaprosilo, a vlada SHS. v Ljubljani tej upravičeni želji noče ustreči. — Zato stavimo na ministrstvo za obrt in trgovino nujno prošnjo, naj naroči deželni vladi SHS. v Ljubljani, da ista doda k začetku navedeni naredbi dodatek, da je prodajanje ali davanje žganja takrat, kjer se
uživa isto malenkostno le kot živilo ali okrepčilo dovoljeno in da ne bo dotični, ki se ie tacega prosilca usmilil, kaznovan na barba-ričen način kar po 500 in 1000 K za posamezen malenkosten slučaj.
m.
Spomenica.
Na občnem zboru zveze gostilničarskih zadrug za Slovenijo dne 15. oktobra 1919 v Ljubljani zbrani zastopniki 40 zadrug gostilničarske obrti konstatiramo, da je naredba z dne 12. septembra 1919, tičoč se uredbe delavnega časa v industrijskih, obrtnih, rudarskih in prometnih podjetjih, spoznana za gostilničarsko obrt vseh panog v marsičem nemogoča, ter se zahteva opiraje se na § 1 te uredbe, da je gostilniško obrt smatrati za tako, ki je podvržena modifikacijam, ki so neizogibne z ozirom na značaj te obrti, ter da se pri modifikacijah vsekakor zaslišijo interesenti. — Delavstvo v gostilniških, kavarniških in hotelskih obrtih rima opravila s takim naporom kot rokodelsko, tovarniško in industrijsko delavstvo, mora biti sicer / celi čas obratovanja na razpolago, a uživa čez dan večkrat odmor in počitek. Skrajšanje delavnega časa v gostilniški in hotelski obrti, bi bilo na občutno škodo uslužbenstva samega, zato je to obrt podrediti določbam § 4 in 5 te naredbe z najširšimi modifikacijami, ter preuredba dotičnih določb neizogibna. — Kongresu gostilničarstva celega kraljestva SHS. v Novem Sadu se naroča, dati to spomenico z drugimi resolucijami vred na glasovanje in predložiti ministrstvom v Beogradu v uvaževanje.
Temu sledijo še razna poročila posameznih zadrug in gostilničarskih korporacij, kakor tudi posameznih slučajev. Po izčrpanju dnevnega reda zaključuje načelnik g. Franjo Schmidt zborovanje z apelom na vse udeležnike, da naj poneso svojim tovarišem pozive, v tesno združenje in složno delovanje v vseh strokah našega stanu, da postanemo procvitajoče moderno in rodoljubno gostilničarstvo. Z vzklikom »Živio naš predsedn:k g. Franjo Schmidt« se je zborovanje končalo. — Tretji dan t. j. 23. oktobra ob 6. uri zjutraj so krenili vsi kongresi-sti z vojaško godbo na posebne parnike, da se prepeljejo jz Novega Sada v Beograd. V Beogradu so sprejeli izletnike tamošnji tovariši najprisrčneje, na čelu jim g. Mihajlo Nikolič. Po izmenjanih pozdravih se ie krenilo preko Kalimegdana proti konaku ministrskega predsednika spremljani od kraljevske vojaške godbe. Prjšedši pred m:nistrsko predsedstvo se je vstavila ta ogromna ma-nifestacijska procesija, nakar je zaigrala godba narodno himno in se je na balkonu pojavil ministrski predsednik Ljuba Davi-dovič.	r
Tajnik hrvatskega saveza g. Pavleko-vič je vigovoril ministrskega predsednika z vznešenim govorom, izrazivši mu kongresne pozdrave v imenu stotisočev stanovskih tovarišev. Povdarjal je, naj blagovoli gospod ministrski predsednik uvaževatl, da se je gostilničarstvo cele naše države odločilo na ta težak in naporen pot, ne iz ošabnosti ali luksusa, nego so ga v to gnala neurejena stanovska vprašanja in ub:janje obrt-ne svobode. Gostilničarstvo je globoko uver-jeno, da bode tukaj našlo lek svojim ranam.
Z vzklikom »Naj Bog poživi Njegovo Viso-čanstvo kraljeviča Aleksandra!« zaključuje svoj pozdravni govor. Iz ogromne množice navzočih se je po vsej ulici razlegalo »Živio Aleksander!«. Ministrski predsednik Ljuba Davjdovič se je zahvalil na izbranih besedah pozdrava in naglašal, da zna dobro ceniti važnost gostilničarske obrti iz soci-jalnega, društvenega in prometnega stališča
in da hoče rad podpfratl vse želje gostilničarstva. Povdarjal je, da kadar se bodo razmere v Evropi konsolidirale, bode v tujskem prometu zavzemalo in vršilo gostilničarstvo važno kulturno in nacijonalno misijo, tak stan se mora podpirati. Minister se je 5e enkrat zahvalil za* ovacije in kongresni pozdrav, ter se poslovi!. Manifestanti so zaorili »Živio ministrski predsednik!« in nato krenili do spomenika kneza Mihajla, ter se v večjih gručah razšli k obedu. Predsedništva vseh zvez pa je g. Vlajko Radovič povabil na skupen obed. — Ob 5. uri popoldne je sprejel ministrski predsednik kongresne poslanike, koje sta vodila Mihael Nikolič in Franjo Schmidt, vseh delegatov je bilo 26. Kongresni poročevalec Pavlekovič je razložil ministru vse neprilike in težkoče, katere ima gostilničarstvo prenašati in obrazložil naše za-hteve, ter mu izročil na kongresu sklenjene resolucije. ' Ministrski predsednik g. Ljuba Pavidovič je odgovoril na vse poedine mu izjavljene pritožbe, ter se izrekel za priporočene potrebne reforme, ter pripoznal težek položaj našega obrtnega stanu in izrekel nado. da se bode s skupnim delom to breme olahkotilo. Splošno je izražal mnogo poznavanja in razumevanja za gostilničarsko obratovanje, ter izjavil, da se bodoči mednarodni promet ne da nrsliti brez dobro ureienega strokovnega gostilničarstva. Izrazil je veselje nad našim zedinjenim nastopom in delom, ter zagotavljal vse prisotne, da če izdati odredbe, da se bo v bodoče v vseh vprašanjih, koja zadevajo gostilničarsko stroko, ;melo preje zaslišati mnenje interesentov. Priznal fe neosnovanost v raznih pokrai:nah izdanih protialkoholnih odredb, ter hoče izdati ukaz, da se ukinejo, koder bode mogoče. Izdati se mora za celo državo enaka naredba, pri tem pa se mora pozvati na sodelovanie gostilničarske zveze. Nato je g. ministrski predsednik konferiral še z vsakim posamezn?m delegatom, nakar se je delegacija skupno poslovila v dobri zavesti, da bode se v najkrajšem času obrnilo na bolje, ter ustreženo perečim zahtevam gostilničarstva. — In res je vrš!l nato že 29. oktobra ministrski svet, pr? katerem se je imela za vršiti naredba za omejitev točenja in prodaie alkoholnih pijač, s katero tsaredbo so se razveljavile dosedanje tozadevne naredbe v Sloveniji, Hrvatski, Slavo-i.iii in Vojvodini. Na ta posvet so bili pozvani vsi zastopniki gostilničarskih zvez cele države. 29. oktober je vel:ki dan vseskup-nega južnega Slovanstva, ker smo se tega dne rešili verig in okov nvstriiskega robstva in na obletnico tistega dne, tešilo se je ro-stilničarstvo verig in okov protialkoholnih naredb in ubilalne politike naš'h abstinetnih družb, ki so hotele posegati v naše obratovanje. — Na tem ministrskem svetu, sporazumno z zastopniki gostilničarstva sklenjeno raredbo priobčujemo danes na prvem mestu našega lista, ter nujno opozarjamo nanjo in prosimo, da se iste brezpogojno strogo držite. — Vračajoč se še k sklepu kongresnega potovanja, so se zbirali kon-gresjsti na večer 23.' oktobra v dvoranah hotela »Ruski car« na skupni odhod iz Beograda, ki se je vršil okoli 8. uri zvečer. Vsi hotelski prostori so bili polni vrvečega občinstva. Iz obrazov vseh se je čitalo zadovoljnost In zavest, da smo zmagali. Spremljani od kraljevske gardne godbe in velikanske množice beograjskega občinstva. In z v'harniml pozdravi smo odkorakali na beo-gradski kolodvor, od koder nas je odpeljal hlapon zopet domov v razne kraje Sirne niše domovine.
Pravilnik
za hotele, kavarne, okrepčevalnice, pivnice, krčme, kuliinje, izkuhe, izdan na podstavi člena 33. sanitetnega zakona.*
I. Nihče ne sme o tvoriti nobenega gori* omenjenih obratov, dokler se mu prostori v zdravstvenem oziru ne pregledajo in ne odo-bre za uporabo. (Clen 29. obrtnega zakona.}
Oospodar obrata mora razen pravice za otvoritev obrata predložiti zdravniško Izpričevalo, da ne boluje niti za kužno, niti za prenosno boleznijo, zlasti pa ne za sifili-do ali za odprto tuberkulozo.
3. Istotako morajo pomočniki v obratu kakor vsi tu zaposleni dobiti zdravniško izpričevalo, da so zdravi in sposobni za svoj poklic.
4. Vsi prostori, namenjeni javni uporabi, morajo biti kar najbolj snažni.
5. Hotelske sobe morajo biti snažne, po beljene ali poslikane, brez mrčesa, opremljene z neoporečenimi posteljami in snažno posteljnino. Postelje se morajo prevleči vsak teden po enkrat in vselej pred novodošlim potnikom. Istotako se morajo otirali preme-niti za vsakega gosta.
6. Kavarniške posode za vino, pivo, kavo in ostale pijače morajo biti vedno snažne ter se morajo dobro izmiti za vsakim gostom, Uporabljeno orodje za jed s« mora umiti za vsakim gostom.
7. Vsi ti obrati morajo imeti poseben prostor za kuhinjo z železnim ognjiščem za kuhanje in pripravljanje jedi. Posode za jedi morajo biti neoropečne; ako pa‘ so za po-kositranje, morajo biti vedno dobro pokosi-trene. V tem prostoru ne sme nihče stanovati. Kuhmjo ie treba pospraviti vsak dan po izdaji kosila in večerje, tla pa obrisati z vlažnim krpami.
8. Vsa jedila morajo biti okusno napravljen ja iz neoporečnega mesa In ostalih živil. Vsa živila, ki se rada pokvarijo, se morajo v posebnih shrambah varovati muh in poleti še hraniti v hladilnicah (aparatih za led).
9. Mize, na katerih se }€, morajo biti pogrnjene s snažnim prtom, ki se mora zamenjati vsaj dvakrat na teden. Serviete se mečejo v pranje za vsakim gostom (priporočajo se zategadelj serviete iz papirja, ki se po eni uporabi sežigajo). Po krčmah in jzkuhih, kjer ni prtov, se morajo vse mize na katerih se jč. vsak dan poribati ter vedno imeti v največji snažnosti.
10. Strežništvo v teh obratih mora biti vedno snažno, ostriženo in obrito, z dolgini snažnim predpasnikom preko prsi in pasu. Da so predpasniki vedno snažni, jih jc treba zameniatl, čim se onesnažijo, a vsaJ dvakrat
na teden.	,	t
II. Tla takih obratov se morajo dvakrat na teden poribati in vsak dan obrisati z mokrimi krpami. V zimskem blatnem času tudi češče. Stole je treba vsak teden po enkrat obrisati s kako desinfekcijsko tekočino.
12. Stranišča teh obratov morajo biti kar najbolj snažna; angleški sistem stranišč mora biti vedno brezhiben. Stranišča brez vode, kakor tudi pisoarji se morajo vsak dan iz-plakniti z vodo, osna žiti in potem politi s kako tekočino za desinfekcijo.
13. V hotelskih sobah, po vseh prostorih teh obratov mora biti zadosti pljuvalnikov, ki se morajo vsak dan Izprati; vodo z dodatkom kake deslnfekcijske tekočine Je treba vsak dan premeni«. Pljuvalniki morajo biti postavljeni na vidnem kraju jn nad njimi bodi nabit natisnjeni opomin; *Ne pljuj po tleh«.	'	y
• RazglaSen ▼ »Službenih Novfnah Kraljestva Srba, Hrvata i Sk>venaca« »t 78.
14. Občasne sanitetno - policijske komisije bodo pregledovale te obrate in podajale poročila o njih snagi in primernosti. Sanitetni nadzorniki so dolžni nadzirati te obrate glede snage hotelskih sob, kuhinj, oprave za kuhanje, jedi in Pijače, glede kavarniških prtov in snažnih tal in primernosti pljuvalnikov kakor tudi snage po straniščih.
Zdravniki naj presojajo higijenske pogoje teh obratov in naj skrbe za zdravje gospodarjev in vseh tu zaposlenih oseb; predpisujejo naj potrebne desinfekciiske pomoč-ke ter naj glede snage in drugih zdravstvenih ukrepov dajo potrebne nasvete.
Vsak pregled in vsaka nepravilnost se mora zapisati v posebno knjigo »kontrolnik«, ki jo mora imeti vsak lastnik obrata, tako da je mogoče videti, kdai, kako in s kakšnimi predlogi se vrši nadzorstvo.
15. Te naredbe morajo biti natisnjene in v vsakem lokalu nabite na vidnem kraju.
Kdor se pregreši zoper nje, se kaznuje na podstavi § 33. sanitetnega zakona z zaporom do 30 dni, oziroma z denarno kaznijo do 150 dinarjev.
16. Ministrstvo narodnega zdravja kot vrhovno oblastvo bo svojih organih vršilo občasne revizije; za vse nepravilnosti bodo odgovorna ona oblastva, Id so po zakonu dolžna nadzirati te obrate.
Iz ministr. narodnega zdravja v Beogradu, dne 16. julija 1919; št. 12.951.
Harediia deželne vlade za Slnenija,
s katero se izdajajo predpisi za pospeševanje ustanovitve strokovnih obrtnih zadrug in zvez obrtnih zadrug
Clen 1.
Obrtne zadruge.
Strokovno zadrugo je ustanoviti, ako se večina obrtnikov, ki v sodnem ali političnem okraju izvršujejo isti obrt, izreče za tako ustanovitev na posebnem, v ta namen sklicanem ustanovnem zborovanju in ako sklepa pritrdi pristojna trgovska in obrtniška zbornica ter ga odobri deželna vlada za Slovenijo, oddelek za trgovino in obrt. Ob istih pogojih je ustanoviti strokovno zadrugo za obrtnike, katerih obrti so sorodni ali pa so našteti pod isto točko seznamka rokodelskih obrtov.
Ob snovanju trgovskih zadrug in gremi-jev je smatrati trgovce vobče za obrtnike, ki izvršujejo sorodne obrte.
Za nekatere maloštevilne obrte, ki se še označijo v posebni izvršilni naredbj (čl. 3.), je ustanoviti deželne strokovne zadruge za vse območje deželne vlade.
Clen 2.	,
Zveze obrtnih zadrug
Za strokovne zadruge je po možnosti ustanoviti strokovne zveze obrtnih zadrug. '
Vsaka obrtna zadruga je član strokovne zveze obrtnih zadrug, ako taka zveza ne posluje, pa pristojne splošne teritorialne zveze obrtnih zadrug.
Za vse zveze obrtnih zadrug v Sloveniji naj se osnuje v'Ljubljani osrednja deželna zveza obrtnih zadri/g, v kateri so včlanjene tudi vse deželne strokovne zadruge.
Za trgovske zadruge in gremije je ustanoviti zvezo trgovskih gremijev, katere člani so rsf trgovski gremiJi in vse trgovske zadruge v Sloveniji.
Clen 3. izvršilna naredba.
Deželna vlada za Slovenijo, oddelek za trgovino in obrt, se pooblašča, da po zasli-
šanj« trgovske in obrtniške zbornice In poslujočih zvez obrtnih zadrug izda izvršilno naredbo, v kateri je navesti one obrte, za katere naj se po členu 1. osnujejo deželne strokovne zadruge, ter označiti obrte, za katere se morajo z ozirom na njih posebnost ustanoviti strokovne zadruge in strokovne zveze obrtnih zadrug. V tej naredbi se lahko tudi določi teritorijalni obseg posameznih obrtnih zadrug in'zvez obrtnih zadrug.
Clen 4.
Deželnovladnemu oddelku za trgovino In obrt je naročeno, da izvrši to naredbo.
Clen 5.
Naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve.
Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani,
dne 15. novembra 1919.
Predsednik; dr. Žerjav s. r.
Na delo.
»Uradni List« deželne vlade za Slovenijo razglaša naredbo, katero podamo na drugem mestu današnjega lista, tičočo se ustanovitve zadrug in okrajnih zvez raznih obrti. Celi svet se organizira v strokovne skupine. Naša, to je gostilničarska obrt je po večjem že x organizirana, se pa še večji okraji, koder nj prav nobene organizacije, v tem prednjači naša Dolenjska. Zveza je vže pred sedmimi leti sklicala v Novem mestu shod za ustanovitev gostilničarske zadruge, koja naj bi obsegala ves politični okraj in bi bila močna postojanka za obrambo gostilničarskih interesov in pravic. Neka vplivna oseba pa je bila tako kratkovidna, da se je trudila dobiti nekaj glasov večine za odklonitev predloga za ustanovitev zadruge. Zbog takega nerazumevanja o organizaciji tega tako-važne-, ga stanu se potem ni Zveza dalja trudila tem ljudem pomagati. No, sedaj, upamo, bodo tudi najskrajnejši kratkovidneži morali uvideti, da tako ne bo šlo več. Vse vlade se dandanes ozirajo le na skupine, zadruge, zveze, društva in podobne organizacije, posamezn k ne opravi nič. Na dplo torej, razumivki v gostilniški obrti, povsod, koder, še nimate zadrug, obvestite nas o svoji želji. Po ustanovitvi zadruge in zveze bo ukrenila nadalje vse potrebno, da se taka ustanovi. Gostilničarski stan je prevažen faktor v državnem, finančnem, gosnodarstvenem in narodno-po-litičnem pogledu, da bi ob strani stal in brezdelno gledal, kako si drugi sloji pomagajo s krepko organizacijo, ki naravnost sami odločujejo svojo smer in usodo. Torej, kvišku in na delo, da ne bodo še le vlade prisiljene nas goniti skupaj in organizovati.
Zavedni gostilničar.
Zvezine obiave.
r
Kakor iz poročila o občnem zboru, razvidite, bo »Gostilničar« odslej Izhajal v večji obliki t. j. na 8 straneh mesečno. v Ker se s tem trosek zdatno pomnoži je občni zbor sklenil tudi članarino zvišati na 5 kron. Vsaki član zadruge ima torej ta znesek plačati bodisi . zadrugi ali na zvezi naravnost. Zadruge imajo tedaj rut občnih zborih skleniti ta prispevek od svojih članov pobirati in ga zvezi odrajto-vati. Tiskarska stavka nam je letos eno številko onemogočila, zato izdamo, dane« skupno dve številke. List se bo v bodoče, ako bodo prispevki redno prihajali, skušat izdatno žboljšati, širiti stanovsko zavest, biti dober svetovalec v pravnih in obrtmn zadevah prinašati točna poročila o vinskem trgu. informirati tovariše o narea-bah in predpisih in splošno odločno braniti gostilničarske interese.
Brez stanovskega glasila gostilničarska obrt dandanes sploh ne more več biti. Cena pa je tako nizka, da ga danes ni tista, ki bi se zamogel za ta denar dobiti. Razvideti morate iz tega, da organizacija ne išče nobenega dobička, sarno, da se stvarni stroški pokrijejo. Prosimo pa co-njcna načelstva, da skrbijo za kolikor mogoče redno dohajanje članarine. Vsem tovarišem širne naše ljubljene Slovenije želimo srečno in veselo novo leto! Vinko Ogor el ec, predsednik. Ante Pintar, tajnik.
Naredba osrednje vlade oziroma ministrstva za narodno’ zdravje z dne 16. julija 1919 št. 12.950, ki smo jo podali v »Gostilničarju« št. 8, dne 25. avgusta 1919 mora biti v vseh gostilniških in hotelskih obratih nabita na vidnem mestu. Oblastva zahtevajo to odredbo natančno spolnjevati in bi zadostovalo če bi naši tovariši dotični odtis iz našega lista v to porabili, a nihče menda ne uvažuje navodil, ki jih Vam dajemo. Bolje je plačati kazen, kaj ne? Na mnogostranske želje ponatisnemo danes še enkrat to naredbo in opozarjamo nujno vse člane da v današnjo številko ne zavijajo klobas, kot v kak dnevnik. Danes prinesemo dve najvažnejši naredbi, to je to zgoraj omenjeno, in naredbo o točenju žganja, obedve morata biti raz-obešeni v obratovališčih, sicer so kaznj neizogibne, in nobeno stokanje ne bo pomagalo, tem zahtevam se mora ustreči.
Zadružne zadeve.
Izšle so nove naredbe ministrstev in pokrajinskih vlad tičoč se gostilniške obrti. Te naredbe morajo biti v lokalih nabite in bodo policijski organi dobili nalog to nadzorovati; kdor bi ne imel teh predpisov. bo kaznovan.
Zveza bo dala te zakone natisniti in jih vsem zadrugam doposlala, da jih svojim članom razdele. Prosimo načelstva, da v to svrho naznanite zvezi število članov zadruge, da prejmete nato zadostno število teh tiskovin.
Občnj zbor »Gostilničarske zadruge v Mozirju se vrši v nedeljo dne 11. januarja v gostilniških prostorih g. Golt-nika. — Na dnevnem redu je tudi sklepanje o pr stopu k »Zvezi gostilničarskih zadrug za Slovenijo v Ljubljani«.
Kletarski tečaji.v/
V primeru z drugimi, bolj naprednimi vinorodnimi deželami, je naše kletarstvo še na nizki stopnji.
Zaradi tega je zlasti sedaj, ko Je nastala potreba, da vino izvažamo, nujno potrebno, da se naši vinogradniki poprimejo boljšega kletarjenja ter da pridelujejo dobro, okusno, čisto In stanovitno vino, ker je drugače nemogoče, s pridelki drugih vinorodnih dežel uspešno konkurirati.
Kaj pomaga gospodarju - vinogradniku še tako lepo grozdje, ako ne zna iz njega ju ipraviti tako pijačo, kakoršno se dandanes po svetu zahteva?
Ravnotako je tudi za kletarje, vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in x>bčin-stvoru, znanje umnega kletarstva, Žlasti pravilnega ravnanja s posodo in z vinom neobhodno potrebno, kajti iz najbolj žlahtne kapljice se z nepravilnim ravnanjem lahko naredi najgnusnejša pijača!
Da imajo ukaželjni priliko, se v umnem kletarstvu temeljito izučiti, priredi višji vinarski nadzornik B. Skalicky pri državni vzorni kleti v Novem mestu tekom tekoče zime več trodnevnih kletarskih tečajev.
Kdor se misli katerega teh tečajev udeležiti, zglasi naj se takoj pri drž. vinarskem nadzorstvu v Novem mestu.
Ker je število udeležencev za vsak tečaj omejeno, treba se je, komur je na stvari ležeče, čim prej zglasiti.
Vsak, kdor bo v tečaj sprejet; bo o tem potom posebnega vabila vsaj en teden pred pričetkom tečaja obveščen.
Drž. vinarsko nadzorstvo za Kranjsko v Novem mestu.
Oddaja trt. Iz državnih trtnih nasadov na Kranjskem se bodo oddajale trte vinogradnikom pod sledečimi pogoji kot druga leta. Cene za male kmečke posestnike so za 100 ključev 5,K, za 100 korenjakov prve vrste 20 K, druge vrste 10 K, za 100 cepljenk prve vrste 120 K, druge vv-ste 60 K. Zaloga cepljenk je le majhna. 'Kdor ne prinese županstvenega dokazila, da je mali posestnik, mora plačati dvoj« n o c e n o. — Trte so namenjene v prvi vrsti kranjskim vinogradnikom za nasu-Iditev lastnih vinogradov. Le potem, te kaj preostaja, jih dobe lahko tudi drugi naročniki. Bližje pogoje izve vsak iz razglasov pri županstvih vseh vinorodnih občin, oziroma pri spodaj navedeni oblasti. Naročila sprejema najpozneje do 15. sve-,Čana 1920. državno vinarsko nadzorstvo v Novem mestu.
Štev. 12432/19.
OKROŽNICA.
Vsem hotelom in prenočiščem.
Mestni magistrat naroča na podstavi določila § 54. obrtnega reda, da mora bit! v vsaki sobi, ki se oddaja tujcem v svrho prenočišča, nabit na vidnem kraju cenik.
Prestopki se bodo najstrožje kaznovali.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 12. decembra 1919.
Pivo so nam pivovarne s 1. januarjem podražile in sicer velja isto odslej v sodcih K 240'—, v steklenicah (zabojih) pa MK 380' — za hektoliter. Pomanjkanju Istega bo odpomagano, ker prične na ljubljanskem trgu zopet Delniška pivovarna v Laškem, delovati. Kakovost tega piva je Izborna in sl bo vsak izboljšal svoj obrat, kdor bo točil to pivo. Naročila se sprejemajo v zvezini pisarni, Ljubljana, Gosposvetska cesta 16.
Vino. Vinske cene lezejo neprestano kvišku, vinorejci se za prodajo malo menijo, vse pričakuje spomladi še višje cene. štajerski veleposestniki sosebno oni nemškega mišljenja čakajo v priliki prodati svojim bratom onstran mejne črte. V Avstriji in Cehoslovaški so zaloge pošle, na Hrvatskem, to je v okolici Jaške in dr. se zahteva za novo 11 do 14 kron za liter, v 'Slavoniji dobra močna vina 9 do 11 kron, s transporti so težave. Ce se Italijan ,vmakne bomo dobili laglje dalmatinca, ki stane 7 do 10 kron liter. Člani ljubljanske zadruge se pripravljajo za dobavo celega vlaka vina iz Slavonije. Ce se to posreči, bo pomanjkanju vina na našem trgu precej odpomagano. prihodnji mesec se ima ekspedicija izvršiti.
Razno.
Prepoved izvoza srebrnega denarja.
Ker se v zadnjem času poizkuša izvažati srebrni (kovani) denar v večjih množinah iz naše države, je minister financ izdal nared-bo, v kateri se prepoveduje izvoz srebrnega
(kovanega) denarja iz kraljevstva Srbov, Hrvatov in Slovencev v znesku preku pet dinarjev na osebo.
Širši sosvet in Industrijski pouk v Beogradu. Minister trgovine in industrije je ime-vai za člana tega sosveta šefa oddelka ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani, sekcijskega svetnika dr. Rudolfa Marna in ravnatelja višje obrtne šole v Ljubljani, vladnega svetnika Ivana Šubica.
Devizna centrala za Slovenijo se je te dni ustanovila pri podružnici Centralne uprave v Ljubljani. Doslej je obstojala v Ljub-ljani nekaka podružnica devizne centrale v Beogradu. Ni pa.mogla razviti po uredbi, ki je bila predpisana, prave delavnosti. Glavni vzrok upravičenim pritožbam naših uvoznikov in izvoznikov je dajalo dejstvo, da se je izročene tuje valute obračunavalo v Beogradu in sicer silno zamudno. Stranka ni nikdar vedela, pri čem da je. Stranke, ki so iskale tuj denar, je redko doletela srečna usoda, da so kaj dobile. Posle nove centrale vodi posebna komisija, na čelu jf stoji predsednik deželne vlade.
Brzojavni odgovor! trgovske In obrtniške zbornice. Interesenti, ki se brzojavno obračajo na trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani za razna pojasnila, dobe brzojavne odgovore le tedaj, ako ie plačan brzojavni odgovor.
Kredit naš| trgovini, industriji fn obrti. Beograjska podružnica »Muzeja za mednarodno trgovino in industrijo v Parizu« priobčuje, da Je uprava tega podjetja sklenila dati jugoslovenskim trgovcem, industrijalcem in obrtnikom za 200 milijonov francoskih frankov blaga na kredit. Za informacije se Je obračati na podružnico omenjenega zavoda v Beogradu.
Davek na Izvoznike. Ministrstvo za- obnovo in prehrano zemlje je odločilo v soglasju z ostalimi zainteresiranimi ministrstvi, da se producentom in izvoznikom odvzame 20% njihovih proizvodov na račun siromašnega prebivalstva. Načelniki železniških in parobrodsklh postaj ne bodo nlkomnr izdajali niti vagonov nft! brodov, dokler ne predloži potrdila, da je dal predpisano količino državi za siromake.
Nova pristojbina za brzojavka. S prvfm januarjem letošnjega leta stop! v veljavo nov pravilnik brzojavne službe, ki bo veljal za naše kraljestvo. Nova pristojbina bo znašala 0*10 dinarskih para za besedo.
Ameriški leseni par obrodi. Pomorska sekcija naše delegacije na mirovnem kongresu v Parizu je predložila vladi v Beogradn predlog, naj naša država sprejme ameriško ponudbo za nakup gotovega števila lesenih parobrodov, ld so našemu pomorskemu prometu izvanredno potrebni. Po mnenju nekaterih članov sekcije naj bj te parobrode kupilo delniško društvo, ki bi se osnovalo na široki podlagi v domovin!, a vlada b! morala ameriškim prodajalcem dat! Jamstvo, da se bo izplačala kupna cena. Parobrodl bi se kupih na kredit proti izplačilu samo neznatne provizije v gotovini (5 dolorjev za vsako tono, nekoliko manj kot 5%), a dobavitelj! se nadejajo, da bi se ti parobrodi v teku treh let lahko izplačali sami s svojjml dohodki, ker so pomorske vozarine danes izvanredno visoke in se sklepa, da bodo prllično na istj višini ostale vsaj dve do tri leta in šele potem polagoma padale.
'čudni element) na zagrebški borzi. Ju-
goslavenski L!oyd z dne 18. oktobra 1919 piše pod gornjim naslovom: »V zadnjem času velikega izpreminjevanja kurzov opaža-jo se na naši zagrebški borzi razni elementi, ki so v resnici zelo sumljivi. Kdo so, kaj so, s čim se bavijo, tega niti vrag ne ve, samo
to vemo, da so tu. Opozarjamo borzne me-šetarje, da so oni odgovorni, ako v imenu teh čudnih elementov sklepajo pogodbe; prosimo upravo borze, da prisili mešetarje, da Izvršujejo pogodbe s temi raznimi »trgovci« samo potom bank in ne po kavarnah in hodnikih, da se na ta način ognejo uzuelnemu obračunu. Vsekakor bi bilo dobro, da se en-krat izvrši temeljita perlustracija teh elementov«. K temu pripominja uredništvo: Kar velja za zagrebško borzo, velja tudi za'*l nekoncesijonirane zakotne »borze« v Ljubljani, kjer se istotako shajajo najsiimljivejši elementi, ki brez dela z goljufijo in veriže-njem izpodkopavajo temelje poštenemu trgovstvu in brez produktivnega ali potrebnega posredujočega opravila kot parasitj uničujejo dobrine našega narodnega gospodarstva. Opozarjamo policijo, da že enkrat s krepko roko poseže med te elemente ter jih brezobzirno izroči roki prvice.
Pazite na kolke na bankovcih! Komaj je markiranje končano, a že se razni sleparji — zanašajo se na neumnost in nepazljivost nekaterih ljudi — poslužujejo goljufije. V Celju n. pr. so se že pojavili bankovci, na katerih so namesto mark (kolkov) razne znamke in počez ponarejani žigi. Tudi so že prišli v' promet stokronski bankovci, na katerih so marke z desetkronskih bankovcev in počez ponarejeni žigi. Pomnite tore!: na tl-sočkronskih bankovcih morajo biti kolki (marke) modrorumene barve, na stotakih rjave, na petdesetakih zelene, na dvajsetakjh vijoličaste in na desetakih oranžaste barve.
Ne pustite se goljufati!
Ka| pa le to? K sklepu lista smo zaznali, da se je spravila policija nad ljubljanske gostilničarje ter Jih tira v masah pred preiskovalni forum, obtožene kot navijalce cen. Cene vina so v poslednjem času pri producentih neizmerno narasle. Dolenjec sam zahteva za svojo kislico do 14 kron za liter. Štajerska stara vina so na mestu po 16 do 20 kron, Banatska vina se vsled transportnih težav in velikanskih režijskih troš-kov tako podraže, da pridejo tudi na 14 do 16 kron na dom postavljena. Radi bi vedeli, kako naj gostilničar potem tako blago prodaja, da doprinese obrtni davek, dohodninski davek, najemnino, plača uslužbenstvo, plača neizmerno drago posodo, opravo, pe* rilo, kurjavo, razsvetljavo, osušitev In kalo, to vse znaša 34% na prvotno ceno blaga, nato se mora še prišteti 20% zaslužka za: preživljanje sebe In svojcev kot obrtnik. Vsakemu izobraženemu trgovcu In gostilničarju je znano, da se mora Pri vinu na fakturno ceno dodati 50%, ako hoče dobiti svoj račun in ne v par letih propasti. Ce sem plačal vino po 14 K, ga moram prodajati najceneje po 21 K; oho po 16 K nakupne cene po 24 K, sicer z bogom tl In obrat v najkrajšem času. Kdor kalkullra drugače, je delal tlako in zastonj, tega pa dandanes ne boš,
|n če se še taka pametna glava najde pri vladi. Pojdite prijet poprej vinogradnike, katerim cene v kleti od dne do dne rastejo, ne pa obrtnika gostilničarja, kateri ima vsled teh' nezaslišanih cen itak že tako slab obrat, da se marsikateri že peča z mislijo raje zapreti kot pa tako vegetirati. Vladna gospoda, gada se mora loviti pri glavi ne pri repu. Kadar bodete uredili cene pri producentih, potem še le ste upravičeni preganjati obrtnika, ako Je predrag, sicer pa čim dražje so pijače, tem manje se pije in je s tem tudi sveti vojski \ ustreženo, sal se nikogar ne sili piti, 'drago vino je luksus. Izogne se ga lahko vsak. Pojdite drugam poskusit, kakšne cene bodete plačevali po gostilnah, v obče Je znano, da Je Ljubljana glede preživljanja danes najceneje mesto, in v tem pogledu gre čast našemu gostjlnlčarstvu, katerega na poštenju ne prekašajo nikjer. Ni ga Boga, ki bi mi mo-
gel ukazat} prodajati ceneje kot pa sem kupil. Če je kdo šel s ceno gori pri enem in istem blagu, je šel gotovo le za to, ker ie s temeljitim računom prišel do zaključka, .la je delal desedaj z izgubo in da tako ne -more dalje, to je vzrok povišku, pa nič družeča.
Vsem zadrugam gostilničarske in kavarniške obrti v Sloveniji. Dosedanji obrtni red je predpisaval, da imajo zadruge sklepati na občnih zborih tudi o pristopu k zvezam. Naša sedaj osrednja zveza vseh gostilničarskih zadrug v zedinjeni Sloveniji je zadruge v ozemlju izven Kranjske dežele že z okrožnico na to opozorila. Med tem pa je Izšla .ia-redba deželne vlade za Slovenijo, s katero se izdajajo predpisi za pošpešcvanje ustanovitve strokovnih obrtnih zadrug in zvez obrtnih zadrug. Člen II. te naredbe dol> ča enostavno, da je vsaka obrtna zadruga že član strokovne zveze obrtnih zadrug oziroma pristojne splošne teritorijalne z ve/e'.
S tem je torej tozadevno sklepanje brezpredmetno, ker predpisuje določba že eo ipso avtomatično za vsako zadrugo članstvo pri obstoječi zvezi. Dotično nefredbo prinese današnja številka našega lista, iz katere so podrobnejša določila razvidna.* Naročamo torej vsem cenjenem načelstvom, da nam nemudoma dopošljejo natančen imenik vseh Članov, da se zamore pričeti z rednim pošiljanjem strokovnega glasila. Naslov: Zvena gostilničarskih zadrug za Slovenjo v Ljubljani.
Državni policiji v Ljubljani. Z ozirom na upeljano zaslišavanje gostilničarjev v zadevi vinskih cen si dovoljujemo povedati, kaj danes pravzaprav cene vinu povišuje in kakšen je resnični zadržaj pri vinski kbpčiii. Gostilničarji, kj sami dobivajo vino od producenta, vedo, kakšne velikanske stroške provzroča, vedo, kakšne velikanske stroške provzroča dandanes ta obrat, ker je za vsako stvarco deset- ' krat večja dobavna režija kot pa nekdaj. Za one pa, ki dobavljajo vino od veletržcav, prosimo imeti v vidu, da je na fakturno ceno prišteti za davke, najemnino, opravo, posodo, osobje, perilo, razsvetljavo, kurjavo in vse drugo še 34% na nakupno ceno in nato še le oblastveno določeni 20% čisti zaslužek za preživljanje sebe in svojcev. To so že po nekdanjih dunajskih vladah dognane kalkulacije in natančno s številkami dokazane. Vsled tega prosimo ta Pri presojevaniu današnjih vinskih cen vpoštevati in se po tem ravnati.
Tovariši!
Izboljšajte si svoj obrat s pivom Delniške pivovarne v Laškem, koje prekaša danes vse te vrste izdelke na našem ozemlju. Naročila sprejema založništvo v Ljubljani, Gosposvetska cesta 16 (Zvezina pisarna).
AVGUST AGNOLA
Ljubljana, Dunajska cesta 13.
242
Zaloga raznovrstnega namizja
za gostilne, hotele ih kavarne.
Vino,
izborne kakovosti v vsaki množini po primerni ceni nudi
Fran Jakovac, Jaška.
Zastopnik. -	v
Ivan Lovšin, Ribnica.
Zamaške
nove in stare, kupi vsako množino tvrdka Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
Jelačin H* Ho. L^u&rasta.
>5 VIN© -A
staro in novo v vsaki količini, jako dobre kakovosti in zmernih
£
cen prodaja
5
I. kranjska tovarna mineralnih vodi, sodavice i. t. d.
Ljubljana, Slomškova ulica itev. 27
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malinov in citrono« sok, nadalje izborne sadne pi|a‘e v pat. steklenicah: lagodovac. nektar, kristalno citronarto, jabol-6ni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje I
Ekstrakt
la kvalitete umetno s saharinom oslajen da z vročo vodo izborno pijačo. Okus in vonj pravega punča. Sladkorja ni potreba. Pošilja =5= se od 5 kg naprej po K 10-— kilogram. =====
HD0LF TOSiBC, Praga
Kral. Vinogradi štev. 1274/0.
g]®	-±==r	=
.1 .1 ifcli —1'HII .«11,l>
•mam J ..****•
•ral	•	.	-	-i«
fe)
isznovrsfno
$
T)
sssrr—-r rudninsko vodo
priporoča
A ŠARABON v Ljubljani.
/ Glasna saloga rnJaliisSsa voAo tu špeesrijska veletrgovina. k
Canikl na ra^oiagol iMfl	Ceniki	na	razpolagoI
L*	m
Vinometre „Bernatot“. — Asbestotf bombaž In prašek. — Eponlt. — Francosko želatino Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico.— Natrijev blsulflt. — Ribji mehur. Špansko zemljo. —Tanin. — Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu.—Limonovo kislino. ”	Vinsko kislino. — Soda bikarbono. — Strupa proste barve Itd.	.
ima v zalogi po najnižji ceni
Droggerifa Anton Kanc
Ljubljana, Židovska ulica 1.	'
I
Z vsemi V špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in buteljskiini vini postreže gostilničarjem najceneje
in najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, Ljubljana, vogal Sv. Petra ceste In Besljeve ceste.
Volopraiarna >o kavo * oloktrlftnlm obratom.	i	■------ i	»	Zaloga mineralnih voda. ■■■■■ 'i
I
Mia slekli, pnttlana li snllllli
Fr. Kollmann
v Ljubljani
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi Izdatno iniitne cene.
vv
s:v
s
fi. Bajec ±
cvetlični salon
Pod Trančo 2
vrtnarija Tržaška cesta 34
v Ljubljani.
'G)
y	y	y	y	VVVVV	'W
-A Jv A	A.	^rV
H
Ml
Odpri sem hotel Beograd
(dosedaj Sandwirt)
v Slovenjgradcu, kjer se nahaja gostilna, kavarna, mesarija, prenočišče, kegljišče, krasen vrt in se dobe vozniki na vse strani. Točil bom vedno najboljša vina in pivo ter kavo. Vsak čas se bodo dobila mrzla in topla jedila. Imel bom na razpolago vina vseh vrst v sodih in steklenicah, ter sadjevec na drobno in debelo za razpošiljanje od 56 1 naprej. — Za obilen obisk in naročila se priporoča
ANDREJ OSET, hotel Beograd, Slovenigradec.
3XXXJDBXXXXX X!XXXXXIXAJCXXXX!
m
m
•i
M'
•3
»I
m
m
m
m
m
m
m
Jaki Zinili
pekarija, sblSbraa in kavanu
Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
6»
Hi
m
m
F
»
m
m
Imam naprodaj:
kompleten acetilenski aparat, en pralni aparat in 20 metrov nove žične ograje (mreže). Cena zelo primerna po dogovoru.
Mirko FinSgar,
gostilničar Brezja, Gorenjsko.
113
gostilničarske zadrege v UbMjio!
Marjje Terezije cesta štev. 16
posrodnje bmplatoo za vse slnibo lttoto ,
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 60 v, -- z dežele 1 K. -	-
Tovariši gostilnltar]l! Poslužujte se Se ugodne prilike I
(lovaMti kraailiiio«
im milni lii
tjubljtia, Prekršen ifica ».3.
K SO.ptUtO-— „ 2.50UM--
i« (sela kmn Mi 1918 tlt| . mirrnigi »Midi ....
Sprejema vloge vsak delavnik
Za varčevanje ima vpeljane lične
—— douafte
Hranilnica je pupi-larno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
T podpiranji trjmn ii »Mii!« ima uitmvljni
Kreditno dnsMvo.
Mazilo zoper tySrbeClco" garje, lišaje za ljudi in živino, stane en lonček 6 krone, po pošti 7 K. Mazilo je belo, ne smrdi, ne maže perila. — Dobi se v lekarni
3a
i Moczy, Lju&Uona.
" Vinska trgovina In restavracija
: Peter Stepic
■ Spodnja Im Ifev. 256
• priporoča p. n. gostilničarjem svojo
■ veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, gorlških, Istrskih
® in štajerskih vinskih goric.
■	Telefon	k«.	282.
Obrtno izprašam sodariki mojster, canilac-fevedsaec Ljnbljaaa, Kolezl|ska oltea Me v. 18.
Franjo Repič.
P. n.
Usojam sl Vam naznaniti, da sem prevzel od pokojnega očeta so-darsko delavnico.
Obrt sem moderno, materijelno in osobno zvečal, ter se Vam dovoljujem nuditi bogato zalogo v poljubni izberi:
Sode vseh velikosti za vino, žganje, ki«, olje In mast. Kadi ledenice za sladoled, cvetlične, pralne, kopalne posode ln posodo za ilvtao. Ravno tako vse zgoraj navad ena popravila ln kletarska dela. Na zahtevo izvršujem popravila tudi na domu.
Parafinlrenje sodov 1  ir m .......................
Zagotavljam, da bodem noročbe točno, ceno in solidno izvrševal, ter uljudno prosim naročila.
Z odličnim spoštovanjem
Franjo RepM
sodarski mojater.
I. Millerja v Mih
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih »In Iz dolenjskih, hroatsklk In SUJsrsklb olnsklb goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah.
Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
rM brinjevec
se dobi po primerni ceni pri
Franc friseliu no Bregu
pošta Borovnica, Kranjsko.
Pivovarna nUNIONu v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dobi so fndl tropine In sladno cimo, ki so ko! živinska krma solo priporočljivo.
■ .M ■ ..I .1 .1.1—■	  ■	■■—■ — ..................................................................................         ■■■	   ■■■■.. ...
kd«ja in zalaga HPežclna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem". — Odgovorni urednik Avguštin Zajec. — Tisk »Narodne tiskarne".