Narodni Gospodar GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE. člani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno. Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne Gena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; nt vračajo. — Gene inseratom po 20 h od enostopne petit-vrste, za za četrt leta eno krono; posamne številke po 20 h. ” večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 143. V Ljubljani, 25. julija 1903. Poštno-hran. št. 849.872 Kmetijstvo. Poljedelstvo. Zlata pšenica. (Dopis iz Dobrepolj.) Pred desetimi leti je prinesel kmet Zlatorepec iz Amerike nekaj zrn pšenice. Delal je v rudnikih države Minnesotta, ki se ponaša z izvrstnimi železnimi rudami in obširnimi bogatimi žitnimi polji. Ondi pridelujejo zlasti mnogo najboljše pšenice. Nek v Minnesotti naseljen Šved je na svojem vrtu delal poskušnje z raznimi žiti. Naši rojaki, ki so hodili mimo na delo in z dela, so se čudili krasnemu žitu. Zlatorepec je prosil Šveda, naj mu da nekaj klasja. Prijazni Šved mu je dal in še povedal, da je dobil seme od svojega brata farmerja v državi Wisconsin ter da se imenuje „zlata pšenica11. Ko se je vrnil Zlatorepec v domovino, je tisto zrnje vsejal, Pšenica, ki je zrastla v naši zemlji in našem podnebju, sicer ni taka kakor ona z rodovitnih amerikanskih tal, vendar domačo pšenico v vsakem oziru daleč nadkriljuje. Najboliši dokaz je to, da je v zadnjih štirih letih v naši dolini, kjer stanuje tako konservativno in tudi proti novim semenom nezaupljivo kmetsko ljudstvo, domačo pšenico popolnoma izpodrinila radi svojih dobrih lastnosti. Zraste namreč visoko in daje izvrstno škopo. Klasje je dolgo in polno zrnja, ki daje boljšo moko in več kakor navadno. Seje se bolj redko in da kopa te pšenice nad 1 stari mernik zrnja, ko da kopa domače pšenice ob najboljših letinah komaj 3/4 mernika. V drugih krajih, ki so za pridelovanje žit ugodnejši kakor je naš, bodo vspehi brez dvoma boljši. Sejanje žit se sicer ne priporoča in zlasti pšenica ne da tistih dohodkov kakor detelja in koruza. Vendar ker sejejo pšenico zaradi škope, ali pa zato da sejejo po strnišču ajdo ali repo in jo najbrž ne bodo opustili, je vendar pametno, da potem sejejo pšenico, ki daje boljši in večji pridelek kakor navadna domača pšenica, in to je iz Amerike pri-nešena zlata pšenica. Po sedanjih ugodnih in zadovoljivih vspehih jo kmetovalcem z mirno vestjo toplo priporočamo. Oddajalo bo pšenico za seme Kmetijsko društvo v Bohr e polj ah in sicer v vrečah a 50 hg za 15 kron franko kolodvor v Dobrepoljah ali pa v vrečicah h, b kg za 3 krone razpošiljano po pošti. J. Ozki kraji, zastarana reč. čuditi se moramo v resnici, da so se v mnogih krajih, pri nas skoro povsod, ohranili še ozki kraji, ko vendar toliko momentov sili v kmeta, da preide k ravnemu obdelovanju polja, da more s koso in strojem obdelovati polje. Za ta nujno potrebni prehod od ozkih k širokim krajem naj služijo sledeči praktični migljaji. Ozki kraji so na mestu samo tam, kjer je rodovitna prst tako plitva, da jo moramo skupaj zo-ravati, da dobimo dovolj zemlje za rastline; dalje v takih kotlinah, kjer se vsled pomanjkanja odtoka ne more drenirati ali osuševati, kjer smo torej prisiljeni z rozori odpeljavati odvečno vodo. Akp hočemo tudi na mokrotnem svetu preiti k širokim krajem, moramo odvodne jarke napraviti dovolj globoke, da ponižamo talno vodo in napravimo zemljo gorkejšo, tudi moramo skrbeti z obilnim gnojem, najbolje gnojnico, da se more pričeti razkrajanje v zemlji. Mnogokrat opažamo, da so odvodni jarki preplitvi, s tem se doseže ravno nasprotno od tega, kar se je nameravalo : topla, redilna deževnica se odvaja, mrzla, zastala talna voda pa ostane v škodo kulturnim rastlinam. Tako pogine marsikako polje z nemško deteljo, ker pridejo korenine v mrzlo zemsko plast s talno vodo. Pri prehodu od ozkih k širo kim krajem je treba pred zimo polagoma preoravati globlje in ne naenkrat, ker bi sicer prišlo preveč mrtvice na vrh in bi bila zemlja v mrtvo preorana. Ko začnemo globlje orati, moramo tudi dobro zagnojiti s hlevskim gnojem, da damo zemlji črne prsti (humusa), ki zboljšuje fizikalne in kemične lastnosti zemlje. Za srečno izpeljavo širokih krajev bi bilo marsikje potreba tudi boljših plugov, ki zemljo po-bolnoma zrahljajo in obrnejo, to bi bil pa ravno največji dobiček za kmetijstvo dotičnega kraja. Velikokrat se sliši, da postane na širokih krajih in čisto ravnih njivah v kratkem pirnica gospodinja ; toda ta ugovor ima veljavo samo za one gospodarje, ki svoja polja zanikerno obdelavajo. Nazor, da se z ozkimi kraji pridobi več sveta za rast, in da torej na ozkih krajih več zraste, je popolnoma šepav; le poglejte, kako lepo enakomerno raste žito na ravno zorani njivi, en klas in eno steblo je tako kot drugo. Kako neenakomerna pa je rast pri ozkih krajih: na hrbtu kraja vidiš zeleno setev, v razoru je pa največkrat nič ni; prostora za žito bi bilo pri ozkih krajih le tedaj veliko, ako bi žito tako rastlo na njivi, kakor bodice na ježu, to je v vseh smereh, a v resnici rastejo samo navpično. Proč tedaj z ozkimi kraji, ki nam slabijo žetve in zmanjšujejo pridelke. F. P. Pridelovanje travnega semena v Porenju. (Konec.) Travniško bilnico v veliki meri pridelujejo v Grajnskajmu kakih 25 let sem, dočim so preje nabirali travnato seme samo o priliki po travnikih; tega pa nikakor ne priporočamo, ker prvič travnik, ki popolnoma dozori s s tem tudi zelo oslabi, drugič se pa na ta način tudi ne dobi enakomernega in čistega semena. Pridelujejo pa tamošnji ljudje po mno- goletnih izkušnjah travnato seme tako-le: Njivo, ki se ima obsejati s travo, preorjejo v jeseni, ravno tako, kakor za ozimino, t. j. z običajno globino in čez zimo leži njiva tako v debelih brazdah. Na vigred zemljo še enkrat krepko predelajo s plugom in brano in pripravijo za setev. Trave po navadi ne sejejo same ampak vedno med kak drug sadež, ječmen ali oves, najraje pa imajo ječmen, ki se vrže bolj na redko in potem zavleče. Zdaj še-le pride na vrsto setev trave, večjidel visoka trda bilnica. Seme se vsej e ob prav mirnem vremenu na široko in ne pregosto. Sploh obrajtajo bolj redko setev; kakih 30 hj na 1 ha in jo na lahko zavlečejo z brano. Marsikak kmet seje tudi ječmen pomešan s travnim semenom in zavleče celo zmes ob enem. Pogostokrat pride mej travno seme tudi po nekoliko detelje, zato ker se vsa setev prvo jesen ko do-raste, pokosi za živinsko krmo, seme se dobi šele v drugem letu. Kot gnojilo služi v drugem letu spomladi nekoliko čilskega solitra, ki se potrese po mladi travi. Ljudje skrbno postrežejo travi, da se dobro razvija. Po potrebi se nasevki plevejo, posebno skrbno zatirajo osat, ki trave hudo izpodriva ; za vse to je potreba precej ročnega dela, toda ravno mali posestnik je kos tej nalogi. Na enkrat obsejani njivi se prideluje seme skozi 3 do 4 leta (bilnica da prvo leto po 300 kg, drugo okoli 220 kg, tretje še 100 kg semena na ha), nato pa služi zemljišče zopet pridelovanju krme. Dobivanje semena samega gre takole izpod rok: Žetev se prične pri nizki Minici konci junija, pri visoki za kake 2 tedna pozneje. Kot pravi čas za žetev velja ona zrelost travnega semena, ko postane seme vže močnato in se da na latih od zgoraj vže nekoliko osmukati, do- čim je vnanje znamenje zrelosti rumena barva semena. Zelo važno je pri žetvi, da se zadene pravi trenutek; en sam dan tukaj odločuje, če kosim prezgodaj, ostane mnogo semena gluhega, žanjem pa prepozno, mi veter raztrese mnogo zrnja in sicer najboljšega. Po navadi se žanje s srpom. Leva roka prime spodaj pod latom šop trave in desna s srpom odseka. Snopiče povežemo potem skupaj, peljemo domov ter jih izložimo na suhem zračnem kraju na dva do tri dni, da se seme spoti, kakor pravijo; pri tem se pa ne sme segreti, sicer gre kaljivost pod zlo. Na to pride neko delo, ki je ondotnim krajem čisto lastno. Posušeni snopiči se najpreje doma otresejo in tako dobi najlepše, popolnoma kaljivo zrnje, potem pa pridejo v ulico (gaso), da se še malo pozore. V ta namen vidiš pred vsako hišo, kakor je hiša dolga poldrugi (V5) meter širok tlak. Zbit iz dobre ilovice in lepo zravnan, podobno gumnom po nekaterih krajih. Ta pas lepo pometejo in po njem raz-polože snopiče, da se pozore. Na ulici ostane seme večji del samo en dan, na to se snopki otresejo ali s cepcem pretrkljajo, kadar je lepo vreme. Pozori se seme na ulicah kaj hitro, ker more zrak od vseh stranij do njega in seme se dobi iz gladko pometenega tlaka popolnoma čisto. Seme se skrbno pomete skupaj in spravi pod streho v kaščo, kjer se nasuje prav natanko in, da se pač ne ugreje, se vsaki dan premešava in obrača, dokler ni popolnoma suho, da se more shraniti v vreče. Čisti se to novo seme najprej s pajtelnom, ki se počasi goni, da se tako odpravi ves prah, rese itd. Ko je seme vže zelo čisto, ga očistijo še strni s pripravnimi siti, pri čemur radi rabijo velike prte, da se nič semena ne zgubi. Travnata slama, ki ostane po žetvi semena še na njivi se takoj pokosi in pokrmi; ljudje trdijo, da ta krma povrne še stroške, ki jih imajo s pridobivanjem semena. Trava, ki zraste še po žetvi za seme, se kosi jeseni za otavo. To pa bi dovoljevali mi samo za bolj vlažne lege; v suhih letinah je bolje pustiti travico, da se posuši na njivi in segnije. Zavoljo tekmovanja malovredne, pa cene amerikanske bilnice so cene za travnato seme v Porenju močno pale in sicer od 90 kron na 2V60 kron za 100 kil, zato ao mnogi bilnični posevki dandanes vže preorani in služijo pridelovanju krme. Kot poprečni pridelek navajajo kmetovalci v Glajns-hajmu 4 do 6 mq na 1 /m, kar bi dajalo pri majčkeno boljših cenah izvrstne dohodke. Ako bi hoteli zlasti pri skupnih naročilih držati se načela: Proč z ameriškim blagom! potem bi tudi pri nas bila lepa prilika pridelovati travnato seme ne samo za dom, ampak tudi za kupčijo in nam bi bil odprt nov lep vrelec dohodkov. Povzeto po Dunajskem kmet. listu. Živinoreja. Temeljni nauk umne krmitve. Pri reji goveje živine, in to imajo te vrstice pred vsem pred očmi, ne smemo nikdar pozabiti, da imamo opraviti s prežvekovalcem in da napravimo pri krmljenji vselej napako, kadarkoli ne vpoštevamo tega posebnega načina prebavljanja. Zato moramo dati živini pičo vselej v taki obliki, da jo more čisto naravno predelati in prebaviti. Prav zelo narobe ravnamo, ako si prizadevamo slaj-8ati živini prebavljanje, res da Bajdemo morda na to, da imamo °d živine nekaj časa več užitka, toda le na stroške njenega zdravja, d'ako na pr. moramo pri suhi krmi po zimi pokladati seno dolgo kakor je in ne zrezano. Ako ga Urežemo, s tem znatno olajšamo njegovo predelavo, zlasti pri prežvekovanju. Seno pri tem pride veliko manj v dotiko s slino, ker ga ni treba toliko žvečiti. Druga škoda, ako krmimo zrezano klajo je ta, da trahnamo in zapravljamo krmo, mesto bi varčevali ž njo. Živina žre toliko časa, dokler ni vamp poln, vsakdo si pa lahko predstavlja, da dolga krma prej napolni določen prostor, nego ista množina zrezanega sena, ki se veliko bolj skupaj stisne. Le poskusi enkrat gospodar to primerjati s tehnico in kmalu uvidiš, da z dolgo klajo le prihraniš. Pa še ena okolnost govori za nerazrezano klajo: pastir ve, da živina na paši pobere in pomuli le to, kar ji prija, vse zlesenelo, posebno pa strupene rastline pusti na miru in se jih ne dotakne. Ravno tako mora živina zbirati tudi v hlevu, ako dobiva dolgo klajo, je pa krma zrezana, to ni mogoče. Ravno pod-lesek more postati v zrezani krmi živini zelo poguben, dočim v dolgi klaji ostane vedno v jaslih. Ako je živina sama sebi prepuščena na paši, tedaj ima vsaki dan po dve glavni kosili; ako hočemo tedaj naravno krmiti, po-kladajmo tudi mi živini po 2krat na dan. Le na ta način smemo pričakovati, da nam živina krmo res izkoristi, tako kakor je namenu in reji najbolj primerno. Najvažnejše snovi v naših krmilih se dele v dušičnate beljakovine, in brezdušičnate v ogljikove vodane in tolšče. Razmerje prebavnih dušičnatih k brezdušič-natim snovem imenujemo redilno razmerje. Hočemo namreč, da je množina teh snovi med seboj po različnosti naših smotrov pri živinoreji različna pa vendar določena, po tem takem nazivljemo ozko redilno razmerje ono, pri katerem pride na en del dušikovin le malo delov brezdušičnatih snovij. Na primer 1:3, to se pravi na 1 del dušičnatih snovij imajo priti trije deli brezdušičnatih. Nasprotno je pa široko redilno razmerje ta- krat. ako pride na en del dušikovin mnogo delov brezdušikovin recimo 1:8. Nekako srednje redilno razmerje bi bilo 1:5 do 6. Po vspehu ki ga želimo doseči pri reji bomo jemali različna redilna razmerja. Tako n. pr. hoče imeti mlado tele ozko redilno razmerje 1:3, ker teža, absolutna kakor tudi odnosna ali relativna v nobeni starosti tako urno ne raste, kakor pri teletu. (Konec prih.) Vinogradništvo in vinarstvo. Čiščenje vina z mlekom. Kakor druga čistila namreč ribji klej, želatino, jajčni beljak, špansko zemljo, koalin itd., rabi se za čiščenje kalnega vina tudi sveže mleko. S čiščenjem se namreč odstrani razne beljakovinaste snovi v vinu, ki prouzročajo kalnost, in če se same ob sebi dolgo ne sesedejo, tudi pokvarjenje do-tičnega vina, Kadar se doda vinu eno ali drugo teh čistil, se ta zvežejo z beljakovinami, napravijo celo mrežo ter potegnejo vse te snovi s silo na dno in čim več se takega čistila vzame, tim hitrejše in boljše se čiščenje sponese. Toda preveč se navadno le ne jemlje, ker bi bilo to v marsikaterem slučaju potrata materijala. Posebno je pri tem hraniti pri rabi dragih čistil kakor ravno ribjega kleja. Razun takega mehaničnega čiščenja vina se pri takem opravilu izvrši tudi kemični proces, ker nekatera čistila vina razbarvajo. Nekatera čistila ne vzamejo vinu samo kalnost prouzročujoče snovi, marveč tudi barvo in deloma tudi trpkost. Posebno je to omeniti pri vporabi mleka in želatine. Marsikdo je gotovo že zapazil, da po čiščenju črnega ali rdečega vine ne postane samo čisto, marveč tudi milejše in svitlejše barve. Mleko pa odstrani kolikor toliko tudi postranski duh. V mleku je — 212 glavni del kazein, ki se s pomočjo alkohola, kisline in čreslovine strdi ter druge beljakovinaste snovi seboj potegne. Navadno se branijo vporabljati mleko, osobito če se istega kupi. V takem slučaju se mora res previdno postopati, da se ne vzame mleko od nezdravih krav ali pa že preveč vležano, ker se lahko na ta način tudi vino pokvari. Tudi se v takem slučaju vino počasi čisti in ostane še vedno nekoliko megleno. Zato se pa mleko rabi le za čiščenje bolj navadnih vin. Upoštevati se mora pa, da je to čistilo jako ceno in najbolj pri rokah ter pripravljanje nezamudno. Posebno pogostokrat se rabi mleko za čiščenje močno alkoholičnih pijač, n. pr. šnopsa, likerjev in takih vin, ki imajo kak postranski okus in katere se hoče razbarvati. Pri površni shrambi šnopsa se pripeti, da pride dotični z mnogo železom v dotiko in če je sod nov, izvleče iz dog mnogo čreslovine, ki napravi z železom, črnozelenkasto spojino. Tako blago se težko odda posebno, če se čuti tudi okus po železu. V takem slučaju se šnops popravi z zopetnim prekuhan jem. Ker je pa to zamudno in ker pridelek podraži, je bolje čistiti ga z mlekom. Za vsakih 100 litrov se vzame 1 liter težega posnetega mleka in v teku nekaj dni se to popolnoma sesede in potegne vse gori-navedene snovi seboj, vsled česar postane tekočina čista na barvi in tudi na okusu. Pri odtakanju, ki se mora izvršiti kakor hitro se vse sesede, je paziti, da se posode ne strese, ker se dotično blato prav lahko zopet vzdigne. Isto se toraj doseže pri čiščenju vina, pripomniti je pa, da mleko vino nekoliko ošibi, da mu vzame namreč tudi nekoliko alkohola in sicer vsak liter mleka približno 1 °/o, nasprotno pa pridobi vino na polnosti. Pred rabo se mleko precedi skozi platneno ruto, da se odstrani morebitne smeti, potem se ga zmeša v škafu z dotičnim vinom ali šnopsom, ki je za čiščenje namenjen, prelije nekaterikrati iz škafa v škaf, ter se potem naglo vlije v sod in v sodu zopet dobro premeša. Najbolje je, če se še od spodaj nekoliko odtoči in pri vehi v sod vlije, da se tako še bolje premeša. X. Splošno. Kumu a. Kumna spada mej ono malo številce kuhinjskih dišav, ki se pridelujejo tudi v velikem na polji; posebno veliko jo pridelajo Holandci. V Nemčijo se uvaža vsako leto okoli 2 milijona kg kumne, tedaj pridelek od kakih 1500 ha polja in sicer največ iz Holandskega. Kumna vspeva do mala v vsa-kej zemlji, najrajše v globoki ilovici, kjer ji ne primanjkuje apna in da v vlažnih letinah obilnejšo, v suhih pa finejšo žetev. Kot pred-sadež je najboljši ogrščica ali pa okopavine, seje se pa kumna v stročnice. Kjer je ročno delo po ceni, se seje kumna na posebne grede in se presadi potem v poznem poletji na polje v vrste oddaljene po 40 cm in v oddaljenosti 15 cvi rastlina od rastline. Na holandskem sejejo kumno spomladi pod kak drug sadež. V jeseni zorjejo polje prav skrbno in ga obsade spomladi s fižolom ali grahom v vrstah po 40 do 50 cm narazen. Nato se poseje 5 do 6 kg kumne na hektar prav plitvo, tako da pridejo vrste kumne ravno vmes med vrste gornje rastline. Po setvi se njiva povalja z obro-častim, ali še bolje zvezdnatim valjarjem. Ko so rastline pognale, se ohrani polje čisto z ročnim okopavanjem. Ko je vrhnji sadež iz njive odstranjen, se izredčijo kum-nove rastline na 12 do 15 cm in kjer je praznota se izpolni mesto. V jeseni se priporoča pognojite v s 150 do 200 kg žvepleno-kislega amonijaka. Prihodnje spomladi se kumnovo polje po potrebi 1 do 2krat okoplje. Sredi aprila požene kumna in kmalu se dvigne steblo navzgor, in na njegovih koncih se prikažejo znane bele cvetne kobulje. Cvetje odpade v začetku maja in seme zori po sv. Janezu pa ne popolnoma enakomerno. Z rezanjem se prične, kakor hitro prične belo zrnje rujaveti, reže se zgodaj zjutraj, se poveže rastline povezane s slamo v snopiče in se jih pusti nekaj dnij, da se pozore. Pri vožnji domov je treba voz odeti z rjuhami, kakor pri prosu. Pri vgodnem vremenu se omlati in če ostane na rastlinah še kaj prida nezrelega zrnja, se prepusti še za nekaj dnij solncu v po-zoritev in nato z nova omlati. Seme se spravi na zračen kraj v žitnico, se večkrat z lopato preobrne, da se dobro presuši in se potem očisti. Mogoče je pustiti kumno, da še enkrat prebije zimo in da drugo žetev, vendar je ta znatno slabša od prve. V obče je varnejša nova setev; dobi se pri prvi setvi 1000 do 2000, pri drugi pa 600 do 1000 kg semena na hektar, kdor ima ugodno priliko za dobro prodajo kumne, ta bi ne storil napačno, ako bi poskusil enkrat s setvijo kumne. —ov. Lesnika in njena korist. Jedna izmed onih dreves, katera so najbolj zaničevana in celo sovražena, to je gotovo uboga lesnika. Menim namreč drevesce jabolčne vrste, katero raste divje kje po pašnikih ter rodi navadno kaj grenak sad. Oblike je različne kakor drevo, tako sad, obema pa je videti, da ju ni negovala nikoh človeška roka, temuč ju le zani-žuje človek. Toda po krivici! Tudi lesnika je drevo, katero ni brez koristi za kmeta, zato si jo oglejmo natančneje. Raste navadno več ali manj skrivljena kje med drugo goščavo na pašniku ali ob kakem robu. Prav pohlevno prenaša ondi vse težave življenja, kakor snega ali vetra, tako tudi glodanje lakotnega zajca in druge živali. Kadar to vse premaga in vzraste v čvrsto drevo, požene — ako le ni preveč v gozdu — tudi sad, včasih v pravej obilici. Navadno ta res ni precej dober, vsaj za okus ne, pač pa se iz njega napravi mošt, kateri je mnogokrat kaj vreden. Lesnik je namreč več vrst. Nekatera izmed teh rode sadje, katero daje mošt, ki se ne loči mnogo od vina. Čudno pri tem je to, da čim stareji je mošt od lesnike, tem boljši je, kar se o drugem sadnem moštu ne more reči. Ljudje celo trdijo, da je celo bolehnim ljudem lesnikov mošt manj škodljiv, nego drugi mošt ali slabo vino. Naj bode to že tako ali tako, vendar sodba naša je, zavreči lesnike nikar. Prvič kakor rečeno, je ona vajena kraja in nezgod, kjer bi nobeno požlahtnjeno drevo ne uspevalo. Ondi je zadovolna z vsem samo ako bi ji usmiljeni kmet v spomladi vsaj večkrat kodraste lase, preobilne mladike malo osna-žil, da lažje požene potem rast in sad. Drugič ako tudi nima tako prijetnega sadu, pa tega lahko porabimo za kis, kateri gotovo nima nobene graje. In to tudi ni malo vredno, ko vemo, koliko se kisa potrebuje čez leto pri hiši. Tretjič pa še pomislimo, za kaj nam služi lesnike čvrsti les. Ta je jako čislan za razne priprave in orodja radi svoje trpežnosti, tako ti. pr. za razne vijake ali šravbe itd. Od mladosti v trdih časih je navadno kaj žilav in trpežen. Tako smo toraj nekoliko pogledali ubogo puščavnico — lesniko, katera navadno medli kje zapuščena. Ne preganjajmo nje, temuč privoščimo ji skromnega prostora, navrh pa jo v spomladi nekoliko osnažimo, da more i ona nam roditi kedaj še svojega, če tudi grenkega sadu. Tudi ta bo nekaj zalegel. Pohorski. Shramba za zdravilna zelišča. ,,Zdravje je najboljše blago11, pravi pregovor. Tega se človek spomni navadno le tedaj, kadar ga obišče sovražnik — težka bolezen. Kako si ohranjevati zdravje, to je človeku težko dopovedati, kajti v zdravih dneh človek ne mara za opomine. Kadar pa ga bolezen položi že v postelj, takrat še le pozna, kako je slab in hrepeni po zdravilih. Ker teh ni vselej pri roki, prav je in pametno, da se jih za časa oskrbimo in varno shranimo. Menim namreč razna zelišča, katera se posebno sedaj lahko nabirajo in na posebej odločenem prostoru shranijo. Morebiti da pride v dolgem zimskem času kakšna sila, ko bomo morda še po noči radi obiskali to shrambo, da ondi najdemo zelišča posušena, katera bodo služila kakemu bolniku v zdravilen čaj. Pa res! Kakor nas uče imenitni zdravniki in mnoge lastne skušnje, je v raznih zeliščih mnogo tacih, ki so kakor nalašč za zdravilo človeku. Teh vidimo po letu vse polno po livadah, ob potih, največ pa še na vrtih, zlasti ako jih ondi še nalašč gojimo. Pa ta skrb ni zastonj. Ko-likrat človeka nenadoma napade kakšna bolezen, pa je iz zelišča kuhan čaj kmalo gotovo zdravilo. Kdor si je tega skusil, lahko verjame. Toda to je samo po letu, drugače je pa po zimi. Da tudi takrat ni hiša brez teh zdravil, skrbi dobra gospodinja, da jih nabira in posuši, gospodarja pa je naloga, da napravi potrebno shrambo za nje. Ta bodi kje v podstrešju, da se sveže rastline lažje posuše. Prav priprosto se za streho lahko napravijo nekake police, kamor se ob poletnem času nosijo rastline in na tanko položene, posuše. Ko so suhe, povežejo se v šopke in vsaka na svojem mestu shrani. Tako jih je potem v sili lahko najti za pomoč. To je vredno toliko več zategadelj, da se ohrani red pri tem in jih v naglici lahko prave najdemo. Nabirajte toraj gospodinje in shranite rastline in cvetice raznih vrst. Kakor grenek pelin, tako dišeči rožmarin, kakor pohlevna meta, tako ponosni slez, redka tavžentroža, bezgovo listje in cvetje, tudi grozdje, lipovo cvetje, kamilice, jetičnik, št. janževa roža, arnika in še mnoge, mnoge druge rastline. Te spoznati, jih nabirati in shraniti bodi nam skrb ob zdravih dneh, da kadar pride sovražnik — bolezen, ne bode našel nas nepripravljenih. Pohorski. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 50.: Iz. Šk. v sv. P. Šl. Posadil sem nekaj hruškovih divjakov, katere nameravam sedaj okulirati. Kam naj bi se obrnil za zanesljive cepiče in sicer zimskih hrušek, ki prav pozno in poletnih, ki prav zgodaj dozore, in dalje bi rad imel take vrste, ki ne dozore vse naenkrat ? Odgovor 50.: Zanesljive cepiče dobite na Mariborski šoli in od Kle-nerta v Gradcu. Veliko sort ima tudi Simončič v Sevnici. Od hrušek bi Vam priporočali: Dilovke, Napoleonovo in lesnobarveno maslenko, Ligelnovko, in kot prav zgodnjo vrsto pa zeleno zgodnjo Magdalenko. Sicer pa storite dobro, če se v tem oziru obrnete na katerega ondotnih potovalnih učiteljev ali boljših sadjarjev, ki krajevne raz- mere dobro poznajo in ki imajo že večletne skušnje z raznimi vrstami. Eno Vam pa svetujemo in sicer, ne sadite preveč vrst, če mislite zasaditi drevesa za kupčijo, kajti pomešano sadje ima vedno mnogo nižje cene kot nepomešano in zadnje se tudi lože proda. Odločite se rajši za 2, 3 vrste, a teh sasadite v zaželjeni množini. Vprašanje 51.: Iv. Šk. v sv. P1, Št. Imam kakih 400 jabolčnih dreves, ki so od krvne uši, ali kakor pri nas na Štajarskem pravimo „grinte", močno napadene. Poskusil sem že vsa mogoča sredstva, toda trajno odpraviti jih nikakor nisem mogel. Konečno sem poskusil z žvepljanjem napadenih delov enako kot pri žveplanju trt. To delo sem opravljal v rosnem času in kakor sedaj opazujem, se utegne to taisto prav dobro obnesti. Je to sredstvo priporočati ? Odgovor 51.: Kjer se krvna uš vgnjezdi, je vedno križ; prav težko jo je popolnoma zatreti in tudi z žvepljanjem se Vam ne bo trajno posrečilo. Vendar je to dobro in ceneno sredstvo in Vam celo priporočamo, da to nadaljujete, ker žveplo tudi druge glive pomori. Še bolje je, ako pomešate med žveplo gipsa ali fino zdrobljenega žganega apna. Žveplo prične ob vročih urah razvijati plin žvepleno sokislino, ki vse v dotiko s to došle glive in mrčese pomori; žgano apno se pa prične gasiti, če pride z mokrimi deli v dotiko in tako razje in uniči tudi škodljivce. Vprašanje 52.: Iv. Šk. Kako bi pregnal mravlje iz sadnega vrta? Razdrl sem vsa mravljišča pa se jih vendarle ne morem znebiti. Odgovor 52.: Najcenejše jih uničite, če polijete mravljišče z vrelo vodo ali pa z močno gnojnico. Vprašanje 53.: Iv. Š. v Š. Kako preženem grilje v kuhinji? Odgovor 53.: Snaga, to je glavni pogoj za odstranitev te golazni; osobito je paziti, da jedilni odpadki kakor tudi pomije itd. ne ostanejo po tleh. Po noči se treba večkrat spraviti na lov in vse luknje z malto zamašiti. Na ta način se jih prav kmalu zatre. Strupa Vam ne kaže rabiti, ker veliko ne dosežete, in če mnogo te golazni po luknjah pogine, se začne razvijati hud smrad. Strup pa bi tudi težko dobili. Vprašanje 54.: Iv. B. v L. Ali se lahko poseje deteljno seme lucerne potem, ko se ječmen p o žanje ? Prva setev mi je slabo vskalila. Odgovor 54.: Gotovo da to lahko storite in če ostane vreme ugodno in je zemlja dobro pripravljena in pognojena, postane še celo prav lepo deteljišče. Vprašanje 55: (Iv. M. v Sk.). Tu Vam pošljem liste neke trte ki so se nenadoma posušili oziroma opalih. Kaj je temu vzrok, je to nevarna bolezen? Kako preprečim nadaljni razvoj ? Sedaj je napadena le ena trta, od sosednje pa samo par listov, drugače je zdrava. Odgovor 55: To ni nikaka bolezen marveč le neka prirodna prikazen, katero poznamo pod imenom solnčni ožig in izvira od tod, da posije močno solnce naenkrat na liste, vsled česar izpulite več vlage nego je morejo korenine nadomestiti. Taka trta se popravi sama ob sebi; treba jo je dobro poškropiti; prihodnje leto pa kratko obrezati in dobro pognojiti. O tem kaj več v prihodnji številki „Nar. Gospodarja". Prlrmrnfro cd ■ Vzajemna zavaroval-rl iJJUI UUd. o C . pVOti požarnim škodam in poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Medjatova hiša. Perilni stroj. StJKSfcfcieJT se izgubi, ves dom se onesnaži, pari se dušno; vse to more gospodarja in gospodinjo spraviti v obup Pri pranju je doma vse narobe. S pecilnimi stroji se temu pomaga. Tak stroj traja cel rod in ne potrebuje nobenega popravila. Lahek je, da ga dete izlahka obvlada. Nič ne ropoče in ker je zaprt s priklopom, omejuje parjenje. Perilo se varuje in vpere mnogo čišče, nego z roko ali na navadni peril-nici. Za kar se potrebuje pol drugi ali dva dni, zvrši perilni stroj za nekaj ur. Ker se prihrani čas in perilo, se izplača stroj vsakemu domu najdalj za dve leti. Izvrstne perilne stroje ponuja društvo Hospodar v Hustopečih nad Bečvo Morava. — Zahtevajte cenik. Izborno se je povsod obnesla Kathreinerjeva Kneippova sladna kava. Kdor hoče piti dobro kavo in vendar-le štediti, zahtevaj le pristno Kathreinerjevo kavo v znanih izvirnih zavojih. Kar se odtehtuje in prodaja odprto, ni nikoli Kathrainerjeva kava; na to naj častite gospodinje že pazijo posebno. Ce tudi izdado nekaj malega več, se to že izplača, zakaj res po ceni v porabi je le pristna Kathreinerjeva kava. Trgovina in obrt. Trgovina. Pogoji za odpravljanje brzovoznega blaga z odprav-nimi listi (naročba). (Konec) 10. Ako ni ugodnije, da se pošilja z mešanimi ali tovarnimi vlaki, odpravlja se z osebnimi vlaki. Uporaba brzovlakov je izključena. Kolikor železnica stranki uporabo vlakov predpisuje, odpravlja se brez izjeme s temi vlaki. Da se pošiljatve, katere se nar manje pol ure pred odhodom vlaka niso pripeljale odpravijo, se ne more zahtevati. 11. Pošiljatve se ne smejo preob-ložiti z povzetji po dohodu ali predujmi v gotovini. Naznaniti zanimanje do pošiljatve ni dopuščeno. 12. Po pošiljatev na določilno postajo poslati mora prejemalec. Ta se 0 dohodu pošiljatve ne obvesti. Železnica ima pravico, na postajališča oddane pošiljatve, katere se preč pri vlaku ne odvzamejo odpeljati naprej do naj bližnje postaje in naslovnika od tod obvestiti, da pride ponje. 13. Prejem pošiljatve je potrditi na odpravnem listu, katerega shrani železnica. 14. Morebitne izvensodne tirjatve, ki so se nahajale na odpravnem listu se morajo z vsemi podatki naznaniti. 15. Zaračunavajo se one vozne pristojbine, katere so za dotične predmete v tozadevni razmeri za odpravljanje brzovoznega blaga predpisane. Pri pošiljatvah, ki se oddajajo in prejemajo na postajališčih se voznina zaračunava na podlagi daljav, od, oziroma do postajališča po razdelitvi na pase, ki je določena v krajevnem blagovnem ceniku c. kr. avstr, državnih železnic. 16. Teža, ki se ima vzeti za temelj pri preračunavanju voznine, se pri pošiljatvah mleka v pločevinastih vrčih oziroma pri vrnjenih pločevinastih vrčih ne poišče tako, da se v resnici tehta, ampak na ta način, da se teža praznega vrča, ki ne drži več ko 10 litrov računa za 4 kg, teža vrča, ki ne drži več ko 15 litrov pa za 5 kg. i. t. d., za vsakih začetih 5 litrov naprej P° 1 kg. Cista teža preračuna se po tem, kolikor posoda drži in se vzame 1 lder za 1 kg. Kosmata teža se dobi, ako se seštejeti čista teža in dotična naravna teža praznega vrča. Pri drugih pošiljatvah se, kakor c. kr. ravnateljstvo drž. železnic razsodi pravo tehtanje v vsakem posameznem slučaju opusti in se teža, ki se ima vzeti za temelj pri preračunavanju voznine sporazumno s stranko enkrat za vselej določi. V to svrho se svaka posoda, prazna in polna — prostor naj se kar narbolj mogoče porabi — od železniškega urada stehta. Določena teža praznih in polnih posod in ime blaga se mora na posodi trpežno zaznamenovati. Pri pošiljatvah mleka v steklenicah se mora na posodi zaznamenovati tudi število in kakovost v posodi se nahajajočih steklenic. Po zgornjem načinu dobljene kosmate teže vzamejo se za temelj preračunavanju voznine, — brez ozira na to, ali se je prostor posode popolnoma porabil ali ne. 17. V pošiljalni oziroma zaraču-novalni postaji, katera naprej odpravlja, pišejo se razdeljeno po posameznih določilnih postajah zapiski o pošiljatvah, ki se opremljajo z odpravnimi listi. Na podlagi teh, izračuna in dokaže se mesečni dolg po računu, čigar kolek plača stranka. V ta zapisek zabilježi se vsaka pošiljatev z njeno okroglo težo po ceniku. Pri zaključku računov seštejejo se teže onih pošiljatev, za katere je upotrebljavati enako vozno pristojbino; voznina se zaračuna po znesku vseh tež. (Glej štv. 15.) K temu prištevajo se sprejemne kolkovine 10. vinarjev za vsako pošiljatev ali morebitne po ceniku pripadajoče premičnine ali druge postranske pristojbine za zvezne postaje, ki se posebej zaračunavajo. Stranke v teku meseca lahko pregledajo zanje pripravljene zapiske. 18. Obračunava se na postaji, ki naprej pošilja, oziroma na zaračune-valni postaji dotičnega postajališča zadnji dan vsakega meseca, v pričo stranke ali njenega pooblaščenca. Ako se pa stranka izjavi, da neče biti pri obračunu prisotna, naznani se ji na njene stroške, dokazljivo znesek, katerega je plačati. Znesek je plačati v teku dveh dni, po končanem onem dnevu, katerega se je obračunalo ali so se naznanila odposlala. Ko se je znesek plačal, izroči se stranki plačan račun in prepisi pripadajočih zapiskov oziroma se mu ti priporočeno dopošljejo. One stranke, ki hočejo plačati po c. kr. poštni hranilnici morejo upotrebljavati prejemne (uložne) liste, zaznamovane s čekračunsko številko pristojnega c. kr. ravnateljstva državnih železnic; ti se prodajo na postajah po 6 vinarjev komad. Od poštnega urada potrjeni prejemni listi se morajo poslati zaračunovalni postaji kakor potrdilo plačila. 19. Ako znesek, ki ga ima stranka na pristojbinah plačati doseže višino položene varščine in se dokazljivo ne plača precej primerne odbitnine, se takoj obračuna, ne da bi se čakalo konca meseca. 20. Odpravljanje z odpravnimi listi se lahko od strani strank in od strani železnice vsikdar, ne da bi se uzroki naznanili ustavi. Železnica pa je dolžna izročiti varščino šele tedaj, ako je popolnoma določeno, da stranka vsled tega odpravljanja nima nobene obveznosti več. Prejem varščine stranka potrdi na uložnem listu in ga železnici vrne. « ZADRUGA Še enkrat pridolminski davek in rajfajsenove posojilnice. V zadnji številki lista smo pisali, da se zahteva od naših rajf-ajsenovih posojilnic predložitev napovedi za pridobninski davek — in smo rekli, da so rajfajsenove posojilnice v smislu § 84. lit. c zakona z dne 25. oktobra 1896 (drž. zak. št. 220) II. poglavje — pridobnine proste, da jim toraj ni treba predložiti napovedi. To je popolnoma res, ker določuje § 110 istega zakona, da mora vsako po II. poglavju zakona pridobninskemu davku podvrženo podjetje napoved vložiti, a rajfajsenove posojilnice niso temu davku podvržene, temveč so ga proste, toraj jim ni treba napovedi vložiti. — Svetovali smo radi tega našim rajfajsenovim posojilnicam, da predložitev napovedi odklonijo. Dotične posojilnice, ki so z ozirom na naš poduk predložitev odklonile, so prejele opetni poziv za predložitev in se jim je ob enem zagrozila kazen. Toraj sklicevanja na — jasna določila zakona ni zadostovalo. Vkljub temu naj naše posojilnice rajfajsenovke predložitev odklonijo, dotičnemu dopisu naj priložijo izvod svojih pravil in naj vrh tega, da še bolj razločno dokažejo, da so rajfajsenovke, navedejo odlok s kojim so se jim priznale pristojbinske olajšave — ter naj koncem citirajo ukaz c. kr. finančnega minister st v a z dne 2 3. maja 1898 št. 28421, ki pravi: Od gospodarskih zadrug (posojilnice spadajo k tem) in društev zahteva naj se samo tedaj pravilna napoved za pridobnino, če se razvidi s pravil, da so davku podvržene, a se taka zahteva opusti, če je s pravil, koje zadruge predložijo, razvidno, da so davka proste. Ukaz dostavlja, da bi se naj kot primerno pozivi za predložitev napovedi že v tem smislu Stilizirali, česar pa na pozivih, ki so je prejele naše zadruge, nismo opazili. Toliko smo morali omeniti za zdaj — a opetno pozivamo naše članice, da nam vpošljejo v pregled vse dopise, plačilne naloge itd., ki je prejmejo v davčnih zadevah, ker hočemo tem posvetiti posebno pozornost, da se obvarujejo članice neopravičenih zahtev in morebiti prehudega obdačenja. Sviiijcrcjsltii zadruga v Do-Ibrepoljah je pričela svoje delovanje v majhnem obsegu in z malimi sredstvi. Njen glavni namen je vzdržavati dovolj plemenih živalij angleške pasme, zlasti mrjascev in prirejevanje prešičev za pitanje doma. Tako bi ostal denar, ki ga morajo dajati kmetje za mlade prešiče doma, kuga, ki se uvaja s hrvaškimi prešiči, pa zunaj. Da bi bilo to koristno, spozna lahko najbolj zabit človek. Na ustanovnem shodu je govoril o tem uradnik „Gospodarske zveze11 g. Rožman. Zadruga je začela takoj poslovati. Kmetijska družba, ki se kaže prijazno in naklonjeno, je oskrbela nekaj lepih angleških svinj in mrjascev, nekaj se jih je pa dobilo od drugod. Ljudem je pa treba tudi strokovnega poduka, zato je 14. junija predaval v zadrugi ravnatelj kmetijske družbe g. Pirc o svinjereji. Kmetom je bilo predavanje zelo všeč in na željo je g. Pirc obljubil, da bo še prišel nadaljevat predavanje. Pretekli mesec je v okraju zopet poginilo mnogo prešičev, ki so jih prignali prekupci. Vlada je dala pobiti mnogo prešičev, mnogo jih pa tudi pogine, da nihče drug ne ve zanj, kakor kmet, ki mora dru-zega kupiti. — Mislim, da se ta bolezen tudi razširja s tem, ker se hlevi, kamor zapirajo prekupci prešiče, ne razkužavajo, in se prigodi, da za okuženo čredo pride druga čreda, ki je sicer zdrava, ki se pa lahko okuži. Bog daj, da bi nova zadruga s svojim sodelovanjem mogla ustaviti uvažanje tujih prešičev, ki so že toliko škode pri nas napravili. J. Za mlekarne. Gospodarska zveza ima v zalogi olje za separatorje — in ga oddaja v vsaki množini — 1 kg 1 krona. Surovinske, skladiščne in produktivne zadruge so proste dokladov, tako določuje zakon, ki je prejel dne 17. aprila 1902 naj višjo sankcijo. Žalibog pa ta zakon nam nič ne koristi, ker je namenjen samo za Galicijo. Izkazi prometa. Razposlali smo izkaze o prometu, kojega je imela „Centralna blagajna11 s pojedinim! članicami v I. polletji 1803. Ti izkazi naj se natančno primerjajo z lastnimi vknjižbami — in naj se morebitne nepravilnosti popravijo, oziroma se naj, če bi bile v izkazu, najdalje v 8 dneh nam naznanijo. V izkazih so poračunane obresti do 30. junija 1903 — in se naj dotični zneski sledeče vknjižijo: Zavodi, ki imajo obresti dobiti naj vknjižijo znesek — označen v saldu obresti — v blagajni knjigi med prejemki kot prejete obrest tekočega računa pri „Cen- Bilance. Badernsko društvo za štednju i zajmove, registrana zadruga na neograničeno jamčenje, za drugu upravnu g. 1902. Članovi: krajem g. 1901 38, u g. 1902 pristupilo 22, iztupio 1; koncem g. 59. Dijelovi: iz g. 1901 K 128, iz g. 1902 K 92, koncem g. 1902 K 220; odpovedano: 0. Novčani promet: K 84.617-70. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Gotovina 31. decembra 1902 . Zajmovi kod zadrugara . . . Interesi uplaćeni i tekoči . . Tekoči račun Interesi na tek. račun . . . Prinos „Zvezi* „ „Ljudskoj posojilnici* . Povratak troškova od tek. rač. Inventar ... .... Knjige i tiskovine .... Razni primitci 304 19.059 029 10.369 175 200 4 72 181 31 59 60 37 03 55 48 90 65 75 12 Zadružni dielovi Štedionički uložci Pasivni zajmovi Tekući račun Razni troškovi Cisti dobitak 220 8.160 19549 2.907 63 186 20 50 50 32 93 31.087 45 31.087 45 1 1 Beramsko društvo za štednju i zajmove, registrovana zadruga na neograničeno jamčenje, za petu upravnu g. 1902. Članovi: začetkom g. 1902 96, pristupilo 5, koncem g. 101. Dijelovi: začetkom godine K 384, primljeno K 20, koncem god. K 404; odpovedano: 0. Novčani promet: K 46.90V34. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Gotovina 31. decembra 1902 . Tekoči račun Zajmovi kod zadrugara. . . Od tekućih interesa diel, koji spada na god. 1902 . . . Inventar po odbitku 10°/o . . Knjige i tiskanice po odbitku 25°/o 1.573 15.710 31 525 1.841 188 28 96 44 03 52 97 27 Zadružni dielovi Uložci i posude sa kap. interesi Pribrana — rezervni fond Cisti dobitak 404 48.710 1.458 259 68 99 42 50.869 09 50.869 09 Centralna posojilnica v Gorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za drugo upravno leto 1902. Člani: v upravnem 1. pristopilo 155, odpadlo 0; koncem 1. 599. Deleži: v upravnem letu vplačano glavnih K 3.600, opravilnih K 290; koncem 1901 glavnih K 18.800, opravilnih K 910; stanje koncem leta K 23.600; odpovedano 0. Denarni promet: K 2,246.707-07. Imetje (Aktiva) K h Izg-uba (Pasiva) K h Račun posojil na osoh. kredit 182.909 70 Račun glavnih deležev . . . 22.400 „ posojil na vknjižbo 401.307 68 „ opravilnih deležev . . 1.200 Zaost. obr. na vknj. za 1. 1902 3 205 46 Hranilne vloge s kapitalizova- „ „ posojil za 1. 1902 1.355 85 nimi obrestmi 677 456 07 Račun efektov 7.082 — Predpl obr. na vknjižbo . . 3.728 82 „ efektnih obresti . . . 42 — Predplačane obresti posojil . 1.802 36 „ inventarja 811 72 Tekoči račun 89.460 32 „ knjig in tiskovin . . 956 — Račun rezervnega zaklada. . 117 34 Tekoči račun 192244 03 Cisti dobiček . . , . . . 4.015 82 Stanje koncem 1. 1902 . . . 10.266 29 800180 73 800.180 73 | Ljudska posojilnica v Ljubljana, registrovana zadruga z neom. zavezo, za sedmo upravno leto 1902. Člani: v 1. 1902 pristopilo 201, odpadlo 17, koncem leta 1467 s vplačanimi opravilnimi deleži K 5.868, glavnimi K 5.200; koncem 1. K 11.068; odpovedano: 0. Denarni promet: K 32,596.882 65. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Račun posojila 4,819.484 90 Račun glavnih deležev . . . 5.200 * tekočih posojila . . . 1,723 353 37 „ opravilnih deležev . . 5.868 — Naložen denar 2.399.306 50 Hranilne vloge s kapitalizova- Račun menic 319 889 33 nimi obrestmi 9,501.351 52 „ efektov 101.371 60 Račun pro diversi .... 47.631 34 „ nepremičnin .... 211.950 16 „ posojilnih obresti . . 15 211 64 inventarja 5.309 57 „ obresti tekočih posojil 1.917 94 „ posojilnih obresti . . 73.988 91 „ meničnih obresti . . 2.471 07 „ obresti tekočih posojil 1 590 76 , rezervnega zaklada 7.595 74'/2 „ efektnih obresti . . . 488 10 „ razpoložnega zaklada . 30 931 90’/4 ji blagajne 20.562 19 „ posebne rez. na zgube 31.875 84'/., „ zgube in dobička . . 27.240 39 9,677.295 39 9,677 295 39 | Hranilnica in posojilnica v Marezigah pri Korpu, tratni blagajni11 — in ga naj ob enem izknjižijo med izdatki kot na tekoči račun pri „Centralni blagajni11 naložen denar. Zavodi pa, ki so nam obresti dolžni, naj vknjižijo med izdatki v saldu obresti tekočega računa pri „Centralni blagajni11 in postavijo isti znesek med prejemke kot sprejet v tekočem računu od „Centralne blagajne11. Mi pripišemo sl.julijem 1903 obresti h glavnici. Izkazu priložili smo tiskovino, na kojej se nam najdalje v 8 dneh potrdi njega pravilnost — in smatramo vse izkaze, o kojih ne dobimo o določenem roku nikakega potrdila ali morebitnih ugovorov, potrjenimi. Objava bilanc. Vse one članice, ki so prejele od trgovskega sodišča poziv, da dokažejo objavo svojega računskega zaključka z bilanco vred za leto 1902, kakor to predpisuje § 22 zadružnega zakona, predložijo naj trgovskemu sodišču ono številko lista, v kojem je bila njihova bilanca objavljena, oziroma naj, če so nam vposlale pravočasno računski zaključek, pa še isti z ozirom na prostor v listu ni objavljen, v tem smislu sodišču poročajo. Denarni promet. registrovanu zadruga z neomejeno zavezo, za tretje upravno leto 1902. Na tekoči račun so nam vposlali Člani: v 1. 1902 pristopilo 43, izstopio 1; koncem leta 172. Deleži: v 1. 1902 vplačano K 215, odpadlo K 5; koncem leta 1902 K 860; J hr-inPos-(3- 7-)K 5000-- odpovedano: 0. Polh.Gradec, „ „ „ „ 1200-- Denarni promet: K 83.888-84. Vragom " .* I (4.'7.) I I00- Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Gcrje „ „ „ „ „ 2000-— Sorica , „ , , , 2442 71 Zg. Tuhinj „ „ „ „ 2000-— Sv. Križ p. K., „ , „ „ 400-— M°šnje , „ „ , „ 800-— Naklo n» n „ , 400 — Št. Jur p. K. „ „ „ „ „ 3700-— Št. Ilj p. T. „ „ „ „ , 1000-— Planina „ , „ , 800 — Borovnica, , , „ , 1000-— Št. Jur ob j. ž. „ „ „ n , 3000'— Vipava , „ , „ 4000 — Posojila Naložen denar Nevzdignjene obresti istega . Inventar Zaostale obresti posojil. . . Predplačane obresti izposojil . Vrednost tiskovin Gotovina konec leta 1902 . . 34.194 865 12 179 6 174 116 282 73 01 37 44 11 90 Deleži Hranilne vloge s kapit. obrest. Izposojila Predplačane obresti posojil Zaostale obresti izposojil . . Deželni odbor 3°/o .... Za 1. 1902 neizplač. nagrade . Rezervni zaklad Cisti dobiček 860 4.275 28.000 479 12 1.000 60 747 395 26 65 50 38 77 35.830 56 35.830 56 Šturije hr. in pos. (3. 7.) K 1400-— Gojzd „ „ „ „ „ 400 — Škof. loka Ij. n , „ „ „ 4200 Srednja vas „ „ „ „ „ 2000 Gorje * n n n » 2382 Poljane, pos. in hr. (1. 7.) „ 7000 Kropa, žebljarska zadruga (4. 7.) „ 1206 Kranjskagora, pos. „ Sv. Kunigunda, * 2000 — hr. in pos. (5. 7.) K 20001— Trebelno, „ „ „ „ n 1000-- Tunice, „ „ „ , 7) 2000'— Gojzd „ „ „ , 2150'— strug:e „ » n , n 300-— Škocijan, , , „ n 1200 — ViPava, „ „ „ , n 5000 — Sred. vas, „ „ „ „ n 3000-— Sred. vas, „ „ „ „ 300 — » » „ » Jf 1500-— Košana, „ „ „ „ n 4000-— žiri) . . , „ n 20001— MoŠnje> n . » „ n 1400 — Vrhnika, „ „ „ „ n 1500-— Srednja vas, km. dr. „ Velika seoska zajm. n 1300 — blag. (6. 7.) n 250 — Št. Jur p. K. h. in p. (8. 7.) n 500 — Leskovica, „ „ „ „ » 1000-— Horjul, „ „ , „ 79 600- Rečica, Ij. , , , n 8000-- Tržič, „ „ „ „ n 1600 — Jesenice, „ „ „ , 77 2000'— Vrhnika, „ „ „ Starigrad, km. dr. za n 3000’— št. in zajm. „ » 8000'— Vipava, , „ , n 5000'— Idrija, Ij. „ „ „ » 1400'— Škof. loka Ij. „ „ „ 1000'— Kranj, gor., „ „ » 2000-— Skrilje, hr. in pos. (9. 7.) 77 250-— Naklo, „ „ „ , 7) 400-— Škocijan, „ „ „ » 1000'- St. trg, km. „ „ „ » 7000-— Smledn., » » n » n 220-— Škof. loka Ij. „ , , (10.7.) 77 2000-— Šk. loka, Ij. „ , „ 77 1300'— Št. Janž, „ , „ (°/o.) » 718-21 Metlika, „ „ „ (10.7.) 7000- Št. Jakob v R, pos. (11. 7.) Sv. Kunigunda, ” 5000’— hran. in pos. „ n 800’— Kandija, hr. in pos. , 77 2000' — Trebelno, „ „ „ „ 77 1000-— Semič, . , „ „ 77 1500 — Š.Jur. p.K., „ H ,(14.7.) 77 600- Vipava, „ „ , „ 4000-— R°vte, „ „ „ (15.7.) n 10001— Idrija, Ij. „ „ „ 79 7300-— Tržič, „ „ „ n 1000-— Št. Peter, n , , * n 3000'- Tržišče, n „ „ n 211-60 Jesenice, „ „ , .. 7) 1000-— Bloke, „ » , 77 6000 — Posojilnica v Pišecah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za devetnajsto upravno leto 1902. Člani: v upravnem 1. prirastlo 34, odpadlo 29; koncem 1. 727. Deleži: v 1. 1902 prirastlo K 298, odpadlo K 210; stanje koncem leta 1902 K 4.944; odpovedano: 0. Denarni promet: K 106.489,12. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila . 93.381 Deleži 4 944 Zaostale obresti posojil. . . 5.976 32 Obresti deležev 531 Naloženi denar 807 — Hranilne vloge s kapitalizo- Nevzdignjene obresti.... 20 — vanimi obrestmi .... 46.424 43 Vrednost zemljišča .... 2.143 82 Predplačane obresti posojil . 151 89 Inventar 152 86 Izposojila 39.600 Prehodni znesek 92 16 Posebna rezerva 5.781 72 Predplačani davek .... 63 — Splošna rezerva 5 591 14 Gotovina konec leta 1902 . . 608 60 čisti dobiček 220 58 103.244 76 103.244 76 1 Konsumno društvo pri D. M. v Polju, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za šesto upravno leto 1902. Člani: v 1. 1902 pristopilo 16, odpadlo 1, koncem 1. 108 s vplažanimi deleži K 2460 55; odpovedano: 4. Denarni promet: K 81.22965. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Nal. denar pri drnzih zavodih Vrednost blaga Terjatve na blagu pri zadruž. Vrednost inventarja .... „ posestva .... , zaloge drv . . . Predplačan pos. davek . . . Predpl. obr. od dolga na hiši Gotovina konec leta 1902 . . 200 5,693 7.800 572 7.352 88 8 137 103 62 92 34 22 50 17 Deleži Neizplačane obresti deležev . Izposojila Obresti- od teh na dolgu . . Dolg na blagu nezadružnikov „ „ posestvu Zavarovalni zaklad .... Bezervni zaklad Obresti rezervnega zaklada . Cisti dobiček 2.460 86 430 9 12.312 5.000 182 1.019 45 409 35 40 08 20 90 54 14 85 31 21 955 77 21.955 77 Kmetijsko društvo v Horjulu, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za šesto upravno leto 1902. Člani: vi. 1902 pristopilo 13, izstopilo 3; koncem leta 283 s vplačanimi deleži K 6.49V13; odpovedano: 4. Denarni promet: K 136.609'71. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Nal. denar pri družili zavodih Vrednosf blaga Terjatve na blagu pri zadruž. Terjatve na blagu pri nezadr. Vrednost inventarja . . . . , hiše „ zemljišč Nepovrnjena pridobnina . . Vrednost tiskovin Gotovina 31. decembra 1902 246 28.409 14 562 798 3 264 7 000 2 728 84 200 505 97 08 62 24 50 15 99 Deleži Neizplačane obresti deležev . Izposojila Dolg na blagu nezadružnikom Obresti od izposojil .... Rezervni zaklad Obresti rezervnega zaklada . Cisti dobiček 6.491 524 38.890 5.011 1.000 5.249 236 396 13 76 43 28 20 75 57 799 55 57 799 55 G-ospodarsko in konsumno društvo pri Sv. Mihelu, registrovana zadruga z omej. zavezo, za prvo upravno leto 1902. Člani: v 1. 1902 prirastlo 271 s vplačanimi deleži K 614; odpovedano: 0. Denarni promet; K 243.635-92. 1 Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Nal. denar pri d ruzi h zavodih 202 Deleži 614 Vrednost blaga 34.391 98 Neizplačane obresti deležev . 16 05 Terjatve na blagu pri zadruž. 41.360 72 Izposojila 59.065 19 Tejatve na blagu pri neza- Dolg na blagu zadružnikom . 679 79 družnikih 211 04 Dolg na blagu nezadružnikom 15 535 53 Vrednost inventarja .... 2.224 97 Zaostale obresti izposojil . . 1.994 57 Gotovina konec leta 1902 . . 41 Cisti dobiček 526 60 u 78.431 71 78 431 71 Mlekarska zadruga pri Sv. Mihelu, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za prvo upravno leto 1902. Člani: v upravnem 1. pristopilo 139 vsak z 1 deležom a K 6; odpovedano: 0. Denarni promet: K 91.647'48. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Gotovina 210 30 Izposojila 18.949 07 Terjatve 212 — Dolg na inventarju .... 309 54 Inventar 8.131 33 Alfa Seperator na razmen 74 10 Poslopje 11.446 40 Gosp. zvezi 79 76 Vrednost kuriva 180 — Dolg na obrestih 382 57 „ ledu 138 80 Deleži 834 — Zguba 310 21 20 629 04 20.629 04 Šebrelje, šted. pos. (16. 7.) K 10001— Buzet, dr. za št. in zajm. „ „ 750 — Loški potok, km. dr. . „ 175*— Radeče, okr. posojil. , , 4000’— Zg. Besnice, hr. in p. (17.7.) „ 500'— Polh. Gradec, pos. in hran. „ „ 700'— Škofja loka, Ij. hr. in pos. „ „ 1000-— Vojsko, hr. in pos. (15. 7.) „ 641416 Sred. vas, „ „ „ (18.7.),, 1200'— Sv. Kunigunda, hr. in pos. „ „ 500"— Zg. Tuhinj, hr. in pos. „ „ 1000-— Sorica, „ „ „ „ ,, 1404 08 Jesenice, hr. in pos. (18. 7.) „ 2500’— Gorje, „ „ „ » 1000' Rovte, „ , , » » 500-— Tinjan, dr. za štednju „ , 650'— Cerknica, hr. in pos. „ , 11000'— Srednjav., , „ „ » n 459'35 Domžale, „ „ , (19.7.) „ 1500'— Mengeš, „ „ „ » » 2000'— Škocijan, „ „ „ » » 1000'— Idrija, lj. „ „ „ » » 600'— Rovte, pos. in hran. (21. 7.) „ 900'— Gorje, hr. in pos. , , 1000 — Cerkno, , „ „ » » 12000'— Gorje, , „ „ (22.7.), 3000'— Senožeče, , „ , , „ 1000 — Rob, , „ „ „ n 2000- Cešnjica, „ , „ „ „ 2000'— Splošna zveza gospodarskih zadrug v Avstriji ima svoj občni zbor v sredo, dne 5. avgusta 1.1. ob n. uri predpoldne v veliki sejni dvorani c. kr. kmet. družbe na Dunaju, I. Schauflergasse 6. Dnevni red: 1. ) Otvoritev občnega zbora po pred- sedniku in izvolitev biroa. 2. ) Poročilo o delovanju v 1. 1902. — Razgovor in morebitni sklepi o pojedinih točkah poročila. 3. ) Predložitev računskega zaključka za I. 1902 in revizijsko poročilo. 4. ) Predlog predsedništva glede pre- membe pravil. 5. ) Vprašanja in predlogi članov. 6. ) Stanje in vspehi zadružne prodaje žita v Nemčiji; poroča zvezin ravnatelj. 7. ) Stanje in vspehi zadružne prodaje žita na Nižje-Avstrijskem, Češkem in Moravskem. M*" INajpopolnejši ‘TjUfg ■ ■ 'vtp "i-cosa* penini stroj, likalnica, ožcmalnica in pinja in sploh vsakršni praktiški stroji za gospodinjstvo in gospodarstvo po naj zmernejših cenah, nedosegljivo trdni. Plačuje se tudi na obroke. Ponuja franco do katerekoli postaje isi 10—7 Dm$tvo „5o$podar“ Zahtevajte cenik! V HllStOpOČicll^Hl eUliC, MOI rlVcl. Zahtevajte cenik! — 220 --- F ZB E O- IL E ID poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec junij 1903. Preiemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posojila o > “ o 1 m o vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > c s js r$ s-. ti, o o ti, o p- Nad 360.000 v rabi! Nad 600 prvih odlikovanj! Delniška družba Mfa-Separalir Zaloga za južne dežele: v Gradcu, Annenstrasse 26.s —• premim berite! Premim berite! 172 12—10 (Radovoljno $am potrdim, da so od $aše cenjene tvrdke za našo mlekarno postavljeni stroji, in mlekarske oprave sploh najboljše kakovosti in nas v vsaki svrhi popolnoma zadovoljujejo. J? opravičenim ponosom se zato lahko sklicujete na tukajšno mlekarsko opravo, katera se gotovo lahko prišteva k najmodernejšim delOVrŠbam. Spoštovanjem Deželna mlekarna in šola ja sirarstvo v Jarome riju, jY(oravsko. Komer iz, dne 20. maja 1903. (Anton (Liska, l. r. ravnatelj. ti P> ca §-■« o :» ■ti ti ►s ti •ti o ca o ti- ču INajizvr*stnejši in priznano najboljši plugi iz jekla, brane, poljski vaiarji, stroji za sejanje ,Agricola‘, amerikanski stroji za košnjo in žetev, zn mrvo, deteljo in žito, za obračanje mrve, grablje za seno in žetev. Preše za seno, slamo, vino, sadje in hidraulične preše. Mlini za grozdje, stroji za obiranje grozdja, mlini za sadje, brizgalnice za trte in rastline, priprave za sušenje sadja in prikuhe. $troji za mlatiti s patentova-nimi okroglimi in mazljivimi tečaji, na roko in na vit&l ali z motorjem, ■'Hi.HflVVjUtTU * UH?. ' A vitelji (kupje) za nap rego, mlini Ulij za čiščenje žita, trijerji, 1" za roškanje turšice, e+rnii io i-OTOninn s pateniovanimi, okroglimi in maz- SIPOJI id rtiZdlllUU Ijivimi tečaji. reznice za repo, mlini za Šrot, parniki za krmo, sledilne peči, obračljive sesalke za gnojnico m vso drage poljedelske stroje 185 8—6 izdeluje po najnovejši in poznano najboljši napravi Ph. Mayfarth & Comp. tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in zavodi za napravo plugov. Ustanovljene 1872. DUNAJ, II./l. Taborstrasse št. 71. .900 delavcev. Odlikovane 8 erez 500 zlatimi in srebrnimi Svetinami itd. Obširni katalogi brezplačno. — Zastopniki in prodajalci se radi sprejmo. Izdajatelj: Gospodarska Zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik dr. Viljem Schweltzer, odbornik Gospodarske Zveze v Ljubljani. — Tlsek Zadružne tiskarne v Ljubljani,