66 Narodno-gospodarske stvari. Kava pred državnim zborom Dunajskim. Magjari iščejo po vseh potih, kako bi siromašne svoje državne finance okrepčali; med drugim jim bi moral pomagati tudi povikšani dac na kavo in petrolej* In Avstrijska sedanja vlada, katera rada pieše po gos-lih Magjarskih, porazumela se je z Ogerskim minister-stvom o tem, da colnino (dac) stavita na 24 gold. za cent. Odbor, v Dunajski zbornici za to izvoljen ni pritrdil vladinemu predlogu, ampak zbornici predlagal, naj colnina za kavo, ki se pripelje v dežele našega cesarstva, bode le 16 gold. Nek poslanec, da bi posredoval med predlogom vladinim in odborovim, je predlagal 20 gold. za surovo kavo, 25 gold. pa za žgano kavo. Obravnava o dacu za kavo je pripeljala mnogo govornikov na oder; eni so zagovarjali ministerstva predlog, drugi in to možje federalistične strauke, pa ga pobijali. Grorke sta solila tudi liberalna poslanca dr. Kronawetter in Skene ministerstvu; poslanec pl. Zallinger (mož federalistične stranke) je izvrstno in temeljito razlagal pojem tega, kaj je branivna colnina (Schutzzoll), ki ne more zavoljo različnosti dežel po enem kopitu narejena biti v Avstriji; zato mora politi-ški program Avstrijskega federalizma dopolniti se z fe-deralističnim go spo darst v enim programom. — Blizo v istem duhu je govoril drugi mož nase stranke dr. Oelz, ki je posebno pobijal krive ugovore nekaterih ustavovercev, ki so v govorih svojih trdili, da kava ni hrana, ki človeka siti in redi, ampak je človeku le blizo to, kar mu je žganje ali kaka druga slast, — da tedaj povikšani dac na kavo ne bode zadel toliko revnih ljudi, kakor bogatinov. Da pa to ni resnica, dokazati si je prizadjal takole v svojem govoru: ,,Moj namen ni, obračati pozornosti slavne zbornice na moj govor, izraziti me je volja le nekatere pomis-like, ki mi vsled zaslišane debate ležč na srci. Da bi se bolj krepko podpiralo od vlade namerjano v z višanje colnine za kavo, zaradi tega so prijatelji vzvi-ševanja colnine trdili stvari, katere so v prirodoznan-skih in v državoznanskih krogih neresnične spoznane, že davno neresnične spoznane, zategadel jim ne bode moči pomnožiti zaupanja v našo parlamentariČno vlado. Skušalo se je, naslikati vzvišanje colnine za kavo kakor nekak ,,davek o potrati", kateri bi malo ali komaj zadel ubožnejše ljudstvo, in zato se je govorilo: ,,Kava ni redilna tvarina, kava je le vžitek bogatinom in debelim ljudem, da bolj z lahka prebav-ljajo, zaradi tega bi zadelo vzvišanje colnine za kavo le bogatine in debeluhe. Tej trditvi moram odločno ugovarjati. Ne le, da je kava redilna tvarina, tem- 67 več, kar je važnejše, kar je največe važnosti za ubogo delajoče ljudstvo, je to, da je kava sredstvo, sredstvo edino svoje vrste, katero promembe snovi v človeškem telesu počasi izvršuje in tako Človeka sitega stori. Gotovo je, da je kava delavcu poleg pičle njegove in slabe hrane edino sredstvo , da more ves dolgi dan in mnogokrat tudi vso dolgo noč prestati pri težkem delu v preživljenje svojcev, in vrh tega se ne govorim o ubož-nih bolnikih in oslabelih starih ljudeh, katerim je kava nenadomestljivo krepilo. Kaj ostanejo potem ravno od vladi ni h krogov hvaljene in pospeševane naprave, v katerih kuhajo juho in čaj, kajti več je nego li s sam j svitlo peno pozlačen „gospodoželjstven švindel", ako se ubogemu delavcu, kateremu ni moči kupavati tečne hrane, teži in odteza pridobivati si moči v kavi ter se bolj še nego do sedaj sili vživati, kar ni nikako odškodilo za kavo, nam reč brozgo, skuhano iz cikorij ali fig, v kateri ostra kemična preiskavanja do danes niso našla druzega, nego največ pobarvano sladkorovo vodo in kapljo pelinovca. Res, v nebč vpijoč greh je, ubogemu delavcu, kateri mnogokrat ne more kupiti si vrčka pive, da se okrepčd, prečiti vžitek krepila, katerega mu podaje skledica kave, pogostoma mešane s solzami! Takim načinom ostaje vladi samo še to, da naloži davke potu in solzam ubožcev — po tej poti se pomore bolnim našim financam! Odločno moram temu ugovarjati; jaz sem popolnem nasprotnih misli. Njegova ekscelencija gospod finančni minister se v6, je trdil, da je konzumcijska možnost nase države s konzumcijsko možnostjo drugih velikih držav Evropskih skoraj na eni stopinji. To pa nikakor ni mogoče. Kon* zumcijska možnost dežel raste s produkcijsko močjo in v primeri z velikansko produkcijsko močjč Angleške in Francoske je naša produkcijska možnost vedno še pritlikava. Lahko vsakdo umeje, da ravno po oni kon-zumcijski možnosti, ki je nasledek povzdignenega obrt-stva, rasto imenovanima državama prihodki. Njegova ekscelencija gospod finančni minister je dostavil, da se je povžitek kave na Avstrijskem v nekaterih letih povišal za 50 odstotkov. Ravno to pa jasoo dokazuje, da konzumcijska možnost v Avstriji hira. Gosp. finančni minister je ob enem trdil, da kava je le vž