Kamniški (JBCAN Št. 9 Leto XXXVII Komenda na poti k novi občini Zgodilo se je, kar je bilo pričakovali Prebivalci KŠ Komenda. KS Križ in KS Moste so v nede Ijo. 19. aprila, glasovali za samo-Stojno obCino Komenda oziroma Za i/ločitev njenega območja iz dosedanje občine Kamnik. Zadnjo besedo bodo resda rekli poslanke in poslanci državnega Zbora, vendar je kaj malo ver-jetno, da bodo odločili drugače kol volilni upravičenci na poizvedovalnih glasovanjih (referendumu) na voliščih v nekdanji Glava i levi bolnišnic! v Komendi, OS v Mostah in gasilskem domu na Križu. Od 3244 volilcev iz vseh treh omenjenih krajevnih skupnosti jih je glasovalo 2198 (od teh osem v Kamniku), kar pomeni 67.76 odstotka od ljudi z volilno pra vico na Komendskem (v komend -.ki župniji). Za občino Komenda jih je bilo 1526 (69,43 odstotka), proti pa 644 (29,30 odstotka). Neveljavnih glasovnic je bilo 28 (1,27 odstotka), laksni so uradni izidi volitev, ki jih je objavila kamni Ska občinska volilna komisija. Posredovala jih je volilna komisija z volišč v Komendi, na Križu in v Mostah, ki je tudi bdela nad pravilnim potekom volitev. VollSče AS Kril Bolj zanimivi so rezultati glasovanja po posameznih voliščih. V Komendi je bil dosežen pričakovan, čeprav resnici na ljubo visok pozitiven volilni rezultat: /a občino Komenda je glasovalo kar 78.7 odstotka udeležencev volitev (977 od 1241). Križ je pomenil rahlo negativno presenečenje (glede na razmeroma veliko pripravljenost Križanov že od vsega začetka, da se pridružijo načrtovani občini Komenda in takojšnji podpori tedanjih glavnih mož v KS temu projektu). Za obCino Komenda je glasovalo 64.8 odstotka Križanov (164 od 253. kolikor jih je prišlo na volišče v gasilski dom). NajvcCjc pozitivno presenečenje pa pomenijo Moste, saj se je tudi Uikaj več kot polovica (378 od 696 volilcev ali 54,3 odstotka) odločila, da s svojim »da« podpre novo obCino Komenda in reče nasvidenie kamni ški. Zakaj pfesenečenje? Zato. ker so prebivalci KS Moste glasovali Za občino Komenda kljub temu, da 90 nekaj dni pred glasovanjem po njenem območju (pa tudi na Križu, kar je gotovo tudi vplivalo na tamkajsen volilni rezultat) krožili anonimni lističi, ki to jih odločno odvračali od lega dejanja Nadaljevanje na .3. strani Kamnik, 14. maja 1998 »Rotlce bo treba dobro zalivati, da bodo Ctm lepše cvetele,« so dejali najmlajši ko so zasajalt številne trajnice okrog svoje sole. Učenci in učitelji OS M. Vere z Duplice so se namreč lotil urejevanja m čiščenja svoje šolske okolice. V zvezi s tem imajo pomembno sporočilo za voznike. Več o tem na 6. str. (joto F. S.) Obrežje Kamniške Bistrice je spet očiščeno Velika planina pred poletno sezono Skupna akcija za čisto okolje Naša usmeritev v preteklem le-tll je bila čimbolj racionalno gospo 11; 11 jenje i objekti in napravami, je lia nedavni novinarski konferenci dejal Rudi Mcršak, v.d. direktorja družbe Velika planina Zaklad narave, ko je predstavljal lanskoletno poslovanje družbe in priprave na poletno turistično sezono. l>a je bilo bilančne izgube lani le za 2.9 milijona SIT (kar je le petina letne izgube v prejšnjih letih), je po njegovem mnenju posledica manjšega Števila zaposlenih (trenutno je v dni/bi zaposlenih 9 ljudi) in prizadevanj za povečan obisk Lanskega avgusta so namreč dosegli rekordno število prevozov potnikov na nihalki. okrog 15.500 potnikov v eno smer (vštetih je tudi 1500 brezplačnih prevozov otrok). Povedal je tudi, da lani žičnice Zaradi tehničnih zastojev niso stale niti en dan. Seveda pa so na Splošni manjši obisk planine vplivali številni deževni vikendi od aprila do avgusta. Sc posebej pa pomanjkanje snega v minuli zimski sezoni. Kljub temu pa jim je uspelo izvesti del predvidenega zimskega programa kot Noč čarovnic, tekmovanje v oblikovanju snežnih skulptur itd. Glede očitkov, da bi v določenih dnevih lahko zagotovili smuko na vlečnicah, pa je Mcršak dejal, da je po zakonu smučišče treba obravnavati kol celoto m da je treba zato smučarju omogočiti, da po snegu pride do smučišča. Kljub temu pa so vlečnico Tiho 2 za dva ledna le pognali. Novinarjem je pokazal tudi vsa poročila In dovoljenje ZAG-a za obratovanje vseh žičnic na podlagi pregledov, ki so hi li opravljeni konec lanskega leta. V pripravah na poletno lurislic no sezono so vsem osnovnim Šolam, sindikatom in društvom upokojencev poslali gradivo 0 Veliki planini m jih seznanili z možnost- mi obiska. Več pozornosti so namenili tudi ostalim oblikam predstavitve turistk ne ponudbe na Veliki planini. Tako nameravajo v Ankaranu in ob vstopu na avtocesto na Primorskem postaviti dva večja reklamna panoja. Zamislili so si tudi, da bi v sodelovanju s planšarji in ostalimi društvi letos pripravili teden Marije Snežne s programom, ki naj bi se začel v petek in bi trajal ves teden do naslednjega ponedeljka. Pri tem bodo sodelovali tudi z Gorenjskim glasom, ki bo pripravil posebno zabavno prireditev. Zvrstilo se bo Se tekmovanje harmonikarjev, otroški živžav. likovna kolonija in podobne prireditve. Vse naprave so tehnično uspo-sohliene. zato zastojev ne pričakujejo, v dneh do 28. maja bodo za nekaj dni ustavili nihalko. ker je po predpisih potrebno vsake štiri leta skrajšati nosilno vrv. Nadaljevanje na .3. strani Naslednja, 10. Številka Kamniškega občana bo Izšla v četrtek, 28. maja. Prispevke oddajte najkasneje do srede, 20. maja; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 26. maja. Prek šestdeset udeležencev čistilne akeije. med katerimi so bili najštevilnejši kamniški ribiči, med njimi pa so bili kot vedno tudi člani Zelenih Kamnika, člani kamniškega turističnega društva in drugi Kamilicam, se je tudi letos odzvalo povabilu občine Kamnik in se v soboto. 25. aprila zjutraj, zbralo v parku pri železnem mostu. Od tod so opremljeni z rokavicami in vrečami krenili na bregove Kamniške Bistrice proti severu do velikega jezu in proti jugu do Duplice. Medtem ko so ribiči očistili predvsem strugo reke, katere gladina je bila letos nekoliko višja od lanske v enakem obdobju, pa so ostali udeleženci polnili vreče z odpadki na obrežju, kjer so z grmovja namesto pomladnih cvetov visele polivini-laste vrečke, krpe in druge »zastavice«. Čeprav pravijo, da ne gre hvaliti dneva pred večerom, so vendar ugotovili, da je bilo letos v strugi reke manj odpadkov kot lani. Morda pa so k temu nekoliko le pripomogle taksne akcije ter splošno osveSčanje ljudi na področju varovanja okolja Uredili so tudi gornji del pešpoti na Stari grad V okviru čistilne akcije je 22 gasilcev GD Kamniška Bistrica in Kamniški ribiči so dobro očistili strugo Kamniške Bistrice GD Šmartno ter delavcev Komunalnega podjetja Kamnik ta dan urejalo zgornji del pešpoti na Stari grad Akcijo je vodil občinski tajnik Ivo Pristovnik. Pridružil pa se jim je tudi Marjan Hančič iz Mekinj. Pot so očistili in utrdili ter posuli / osmi mi kubiki peska, ki ga je prispeval rudnik Calcit. Seveda bo potrebno podobno akcijo nadaljevati tudi na spodnjem delu. Povedali je treba tudi. da je pot na Stari grad od 21. aprila dalje spet osvetljena. K temu so svoj delež prispevali delavci Elek-tra Ljubljana (g. Vegelj) in ELTG, d. o. o. Kamnik, ki so vsa dela opravili brezplačno, občina je plaćala le potrebni material. Na koncu čistilne akcije so se udeleženci zbrali na Glavnem trgu. kjer je župan poskrbel za malico, za vedro razpoloženje pa je udaril po strunah svoje planinske kitare Janez Vrenjak - Stegn. F. S. Sc#IO Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila PORSCHE litin t. JAN X htanttien lama, tel: Ml 173 44 88 SEAT «MNr Trato, M.: OSI 716 7» PORSCI 11 (V///-; Inhko /iniitiifiiiiii reč.' *0» ^Jce LAHKA 05UTEV IN OBLAČILA ZA VROČE PNI Odprto vsak dan od 8. - 19. In v soboto od 8. - 13. ure Kamnik tn liro je obiskal zelo Številčen zbor iz Nizozemski-, t/ trm -lahko bt rekli - mednarodnem dogodku govori reportaža na 2. strani. Na slikt: sprejem na občini Od leve proti desni: ho Pristovnik, tajnik občine, Marjan Bibič, zborovodja Ure, Marjeta llumar, podpredsednu o občinskega sveta, tn Jan IMverlnk, občinski svetnik Iz Gendrlngfio (Foto F. S.) 2 14. maja 1998 AKTUALNO Kamniški OBČAN Pevci zbora Ulfts Mannenkoor spet v Kamniku Od 29. aprila do 4. maja sn bili gostje Prvega slovenskega pevskega društva Lira pevci zbora Ulfts Mannenkoor iz nizozemskega mesteca Ulft v Občini Gen-dringen, Ze dolgo pobrateni s Kamnikom. Stiki med obema zboroma so se pravzaprav začeli le med vojno, ko sta se v enem izmed evropskih taborišč srečala dr. Albert Cebulj in eden od članov zdajšnjega gostujočega nizozemskega zbora. Iz osebnega poznanstva je zrastlo nešteto že tri desetletja trajajočih prijateljstev med dnilinami pevcev v Kamniku in Gendringenu. Zdaj je bilo namreč na obisku SO pevcev in skoraj toliko njihovih družinskih članov z namestnikom župana na čelu. Lani je Ulfts Mannenkoor praznoval 40-lemico, Na imenitnem koncertu ob obletnici je od prijateljskih zborov sodelovala samo Ura s solisti prof. Samom VremSakom in Dragico Čadet Kamniški župan Tone Smolnikar pa je s sočasnim obiskom občinske delegacije potrdil, da si tudi v novih družbenih in političnih razmerah želimo nadaljevati pevsko in občinsko prijateljevanje. Sliki, ki so se spletli v desetletjih pevskega druženja in občinskega pobratenja, so resnično prijateljski. Kdor spozna te ljudi iz idilične nizozemske ravnine, njihovo ljubeznivo in živahno naravo, lahko z njimi sklene samo prijateljstvo, ne poznanstvo. Taka so bila tudi srečevanja od 29. aprila do 4. maja. 30. aprila dopoldne je bil sprejem na Glavnem trgu v Kamniku. Folkloristi kamniškega upokojenskega društva so jim takoj za UraSi izrazili dobrodošlico, potem župan. Zgodnje poletje pa se je utrdilo pri nas, ko je iz XI) grl nizozemskih pevcev zazvenela slosvnska pesem Žabe. Sledil je uradni sprejem za namestnika gendrinSkega župana gospoda J. B. M. I.iherinka. dirigenta Pleta van den Sandna, predsednike Ulfts Mannenkoora, tajnika zbora Jana llatla. glavnega sponzorja zbora in odličnega solista A. Meulemana, povezovalko Marjan Hageman in spremljevalca na klavirju ali orglali llenka Bennika s soprogami ter za predstavnike Lire - predsednika Marjana Novaka, dirigenta Marjana Ribiča, Janeza Lapa in druge. Gostje iz Gendringena so občini podurili grafiko, ki prikazuje obnovo njihove občinske stavbe, in - v dokaz prijaznih stikov - grenčico, ki jo izdelujejo in pijejo na Nizozemskem. Potem so si ogledali Kamnik in Ljubljano. Zvečer je bil prvi koncert v UrSu-linski cerkvi v ljubljani. Najprej so gendrinSki pevci pojoč zlasti pesmi vzhodne liturgije spremljali mašo, nato so nadaljevali z duhovnimi pesmimi različnih narodov v različnih jezikih. V čast Slovencem so zapeli tudi Simonitijevo Nekoč bo zavladal mir in znano Kangaliiejsko ohcet. Pristna duhovnost, ki sojo ustvarili s petjem, ima svoje korenine v zasebni duhovnosti in nenarejeni humanosti, katere odraz je tudi pomoč revnim v Romuniji, ki jo prav občina Gendrin-gen na čelu z županom I. H. J. Petersom in tajnikom zbora Janom llallom nekajkrat letno odpelje v hribovite kraje nekdanje socialistične države Občina je v Romuniji ustanovila in podpira domove za sirote, namreč za otroke mater, ki rodijo pri dvanajstih. Štirinajstih letih, pa doma nimajo ne hrane, ne vode, ne zdravil in ne obleke. Naslednjega dne dopoldne so nizozemski pevci s krajšim koncertom počastili prvomajsko srečanje v Kamniški Bistrici, popoldne pa so nastopili v parku v Volčjem Potoku, kjer so s pesmijo tudi čestitali predsedniku Lire oh rojstnem dnevu. 2. maja so s pesmijo počastili najbolj znano slovensko Marijino svetišče na Brezjah in si ogledali Bled. Zvečer pa je bil v Srednji Soli Rudolfa Maistra tri ure trajajot koncert Pevci s solisti (Herman Mulder, Marc Wlllemsen, Marcel Kemperman, Theo Overgoor, WUlie Menke) so pod vodstvom dirigenta Pleta van der Sandna peli pesmi različnih narodov, obdobij in stilov s tako in-terpn'tativno močjo, daje dvorana odmevala od navdušenega ploskanja in vzkli-kanja. Odlično spremno besedilo v nizozemščini (Marjan Hageman) in slovenščini (Marjan Ribič) je skupaj s petjem izražalo srečo in veselje zaradi pevskega in prijateljskega druženja ter medsebojno spoštovanje dveh narodov, ki bo moralo hiti tudi temelj bodoče Evropske zveze. Pevce sta ob UraSih pozdravila predsednik kamniškega zbora Cantemus Tomal Vrabec in lupan Tone Smolnikar. Koncertu je sledil družabni večer v prostorih Šolske jedilnice. 3, maja so nizozemski gostje obiskali Postojnsko jamo. Popoldne pa je bilo zaključno družabno srečanje v Šotoru na komendskem hipodromu, kjer so se v sproščeni zabavi in plesu potrdila stara in navezala nova prijateljstva. Nizozemci so temperamentno sledili glasbi ansambla, ki ga je vodil Janez Krt, in vidno izražali žalost, da se morajo spet posloviti od liraSev in Slovenije. Štirje dnevi obiska so hitro minili. Pokazali pa so marsikaj. LiraSi z Marjanom Novakom, Marjanom Ribičem, Francem PoljanSkom na čelu so se na obisk pripravili tako dovršeno, da je 158 Nizozemcev doživelo Slovenijo v najsvetlejši luči. Kulturne in prijateljske vezi se tako vedno bolj poglabljajo. Nizozemci bi želeli da bi se spet obnovila izmenjava učencev in dijakov kamniških Sol z gendrinSkimi, pa ni bilo nobenega od ravnateljev, da bi se o tem dogovorili. Za Kamnik bi bilo zanimivo gospodarsko sodelovanje, ki pa ga kamniška občina do zdaj Se ni znala sprejeti. Vidno je bilo tudi to, da ho treba marsikaj storiti tudi na protokolarnem področju, če bomo hoteli poslati enakopravni člani evropskih narodov. MARJETA HUMAR Na kratko Ob dnevu upora proti okupatorju Življenje, preglasi plahutanje smrtnih ptic! PreglttSimo plahutanje smrtnih ptic je bil naslov glasbeno-pesni-Skega recitala, ki ga je pred letošnjim dnevom upora proti okupatorju v razstavišču Veronika pod pokroviteljstvom občine in Zveze kulturnih organizacij Kamnik izvedla glasbeno recitatorska skupina KD Priden možic iz Kamnika. Moto prireditve, v kateri so se prepletale besede ljudskega pesništva in balade iz narodnoosvobodilne vojne, je bil verz iz pesmi Cene-ta Vipotnika Pogreb: »Temni se. Sami smo na svetu... Kje si življenje, da v slovesnem letu preglasiš plahutanje smrtnih ptic?« Čeprav kratek, vendar je komorno zasnovan spored pritegnil sicer maloštevilne poslušalce, ki so izvajalce nagradili z navdušenim ploskanjem. Poleg recitatorjev Tine Malic', Maje Poljanee in Roka KnroSca so h glasbenemu delu prireditve prispevali UrSka Zajec, klavir in sopran, Barbara Jan; violončelo, in Bolo Matičič s partizanskimi napevi na harmoniki. I: S. kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o, Kamnik. Ljubljanska 3/a. direktorica Saša Mcjač. ncc. Ureja uredniški odbor. Odgovorna urednica in lektorica Breda Podbrcžnik-Vukmir. Strokovna sodelavka Vera McjaC. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Ministrstva za kulturo sodi ćasopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik. Glavni trg 24 (občina). tcl/fax: 831-111. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo Tisk Delo - Tisk časopisov in revij. d.d.. Ljubljana. Nekaj fotoutrinkov z obiska pevcev Ulfts Mannenkoor Prisrčno pozdravljeni v prijateljskem Kamniku, je na sprejemu nizozemskih pevcev iz Gendrigena v četrtek, 30. aprila, na Glavnem trgu dejal kamniški župan Tone Smolnikar. Goste je z nekaj plesi pozdravila tudi folklorna skupina DU Kamnik. Osemdeset pevcev pa se je pod vodstvom dirigenta Piet van der Sandena za prisrčen sprejem zahvalilo s tremi pesmimi, med njimi z Ipavčevo Žabjo svatbo. Predstavnike občine Gendri-gen in pevskega zbora iz Ulfta sla na občini Kamnik sprejela Marjeta Humar, podpredsednica občinskega svela, in Ivo Pristovnik, tajnik občine, jim izročila spominska darila in se zadržala z njimi v pogovoru o prijateljskem sodelovanju, ki teče že od leta 1971, ko je bila v Gendrigenu podpisana listina o prijateljstvu. Za lep sprejem seje v imenu občine Gendrigen zahvalil g. Jan Lbverink, občinski svetnik, ki je sporočil pozdrave župana g. Louisa Pelersa in opisal dosedanje sodelovanje med obema občinama. Podpredsednici Marjeti Humar je nato izročil sliko. Predsednik zbora g. Jan Ikink pa je v spomin na tretji obisk nizozemskih pevcev v Kamniku, potem ko se je Liri zahvalil za povabilo in čestital kraljici Beatrix za rojstni dan, našim gostiteljem izročil darilo v obliki grenčice s priporočilom, naj jo svetniki poskusijo po občinski seji, da ne bi kakovostna pijača vplivala na sprejete sklepe... Osemdeset pevcev Ulfts Mannenkoora na domiselno aranžirani sceni s pozdravi gostom v holandSčini (sceno v večnamenski dvorani srednje Sole Rudolfa Maistra so LiraSi uredili sami) je na osrednjem koncertu v soboto, 2. maja, s svojim peljem in s Številnimi solisti ter izbranim programom, v katerem so imeli pomemben delež tudi slovanski skladatelji (med skladbami je bila tudi Venliirinijcva Nocoj pa, oh, nocoj), navdušilo polno dvorano poslušalcev. Za lep večer seje pevcem v imenu občine zahvalil župan Tone Smolnikar. Z občnega zbora kamniško-zasavske podružnice DMS Letos praznujejo 25-letnico dela Taka srečanja in pogovori o izkušnjah v premagovanju posledic bolezni multiple skleroze nam zelo veliko pomenijo, je bilo pogosto sliSali na nedavnem občnem zboru kamniško-za-savske podružnice Društva multiple skleroze Slovenije. V to podružnico, ki je ena najbolj aktivnih v Sloveniji, vodijo Helena Hrovat iz Domžal, je povezanih 130 bolnikov z območja kamniške, domžalske, mengeške, moravske, lukoviške in zasavskih ohein. Na zboru, vodila gaje Zvonka Zupančič, poverjenica za Zasavje, so največ govorili o izkušnjah z različnimi oblikami terapije, s katerimi pomagajo premoSčali posledice le težke bolezni, o raznoliki Športni dejavnosti članov (njihove ekipe so dosegle prva mata no vseh dosedanjih državnih Športnih te- kmovanjih) pa tudi o letošnjem praznovanju 25-ietnice bogatega delovanja društva, ki ga bodo praznovali 4. juniju v Domu Španskih borcev v Ljubljani. Med letošnje naloge so si zapisali med drugim obiske najtežjih bolnikov, izvedbo srečanj s strokovnim predavanjem, organizacijo tedenskega razgibavanja in seveda športno srečanje, ki bo It), junija na balinišču pri Gostišču Reve v Lukovici. Gostilničar Stane Jerneje namreč že. vrslo lei zelo aktiven sporim referent podružnice in organizator športnih tekmovanj. V teku so tudi pogovori z vodstvom Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, da hi svojim članom omogočili terapijo - jahanjem na konjih (hipolerapijo). IRANC SVETEIJ Ure pravljic na Duplici Krajevna skupnost Duplica je enkrat tedensko odstopila svoje prostore Matični knjižnici Kamnik, zato lahko lam »tlnpliiki« Otroci vsak petek obiščejo uro pravljic. Spoznali smo se ob ovčki Mili, oh Valentinovem smo spoznali ZAUUBUE-NEGA ŽABCA in se vprašali A VES. KOLIKO TE IMAM K Al), bližal se je pust. zato smo izdelovali maske, obiskal nas je smešni MAČEK MAČKURSSON, pred H. marcem pa smo se naučili zgubati nekaj rožic in poslušali zgodbo A SI TI MOJA MAMA. Potem smo spoznali SLONČKA JAKONČKA m njegovo pesmico. Ob 25. marcu so se prestrašene sovice spraševale MAMA, KJE SI? Na prvi pomladni dan smo mali MARJETICI pomagali iskali pomlad, ki jo je gozdni mož zaprl v votlino. Ko smo jo skupaj rešili, smo sestavili in zlepili še rožo marjetico. Tudi prvi april je za nas praznik, zato smo poslušali hecne pesmi, kjer je vse pomešano in narobe. Preizkusili smo se tudi v oblikovanju gline in izdelali velikonočnega zajčka in kokoške. HELENA Po ogledu Postojnske jame v nedeljo, .?. maja, kjer so zapeli tudi nekaj pesmi, so se pevci na povabilo LiraSev zbrali v velikem šotoru na komendskem hipodromu na poslovilnem pikniku, /.a vse. tudi za godbo, so poskrbeli Lirasi sami, njihove žene pti so napekle polne peharje potice, ki je gostje niso mogli prehvalili. Kmalu so se gostje ob poskočnih vižah Lirinih muzikantov veselo zavrteli pozno v večerne ure... Besedilo in fotografije: Franc Svetelj Mestna godba Kamnik obvešča, da bo zaradi izvedbe praznovanja 150-letnice svojega obstoja v dneh od 22. 5. do 24. 5. spremenjen prometni retim v Kamniku, in sicer bo v teh dneh zaradi Šotora na Trgu prijateljstva postavljena zapora Tomšičeve uliee pred Trgom prijateljstva, pri Železnim in zapora Malograjskega prehoda v križišču z Maistrovo ulico. V nedeljo, 24. maja, bo od 13.30 do 16.30 zaradi povorke, ki bo potekala od železniške postaje no Kranjski cesti mimo Metalke po Sumi, Glavnemu trgu, Tomšičevi uliti do Trga prijateljstva, zapora teli cest. Skupinica otrok, ki me počaka v parku na sončku, ostali pa pridejo vsaj uro pred pričetkom In delajo družbo knjižničarki VVZAnton Medved Kamnik, Novi trg 26h SPOŠTOVANI STARŠI! Enote v vrtcih Aniona Medveda so zasedene in kar precej staršev je ostalo brez varstva. Edina možnost, ki vam jo lahko ponudimo, je vzgoja v enoti Fedenjped na Jakopičevi 27. Stiii si, ki to enoto ZC poznale, veste, da je v tej enoti priletno. Otroci so deležni vzgoje, dvaktal na leden pa imajo tudi angleške urice, v dopoldanskem oddelku so še .3 prosta mesta. Svojega otroka pa lahko Se prijavite v oddelek, ki jc odprt od 12.30 do 16.30 ure. Pisne prijave sprejemamo do zasedenosti oddelka Vse ostale informacije dobite na tel. St. 819-210! Kamniški OBČAN OBČINSKI SVET - ZUPAN 14. maja 1998 Po asfaltu od Kamnika prek ŠenturSke Gore do Cerkelj Končno sklenjen asfaltni krog Petek, 24. aprila, je bil za prebivalec Tunjic, lanis. Sidra/a Sen-turske Gore in drugih vasi pod Krvavcem pomemben dan. Ob zvokih harmonikarja Staneta Kregarja in petju Tunjiskega okteta pod vodstvom Ane Štele so Tone Smolnikar, kamniški župan. Prane Čcbulj, cerkljanski župan, in Jožica Petek, predsednica krajevne skupnosti Tunjice, skupaj prerezali trak na zadnjem kilometru asfaltne ceste od Diniš v kamniški občini do občinske meje z občino Cerklje pod vasjo Si-draž. Vrednost opravljenih del znaSa okrog 16 milijonov SIT, plačana pa so bila iz. sredstev državnega proraCuna. Svoj delež, pa so prispevali tudi krajani, ki so brezplačno odstopili potrebna zemljišča. Kot so poudarili vsi trije, bo asfaltirana cesta veliko pomenila za prebivalce tega območja in za njihovo boljšo povezavo z doli- Zadnjega kilometra asfalta so se razveselili posebno Sldražant, ki bodo poslej pot do Kamnika in nazaj prevozili po lepi cesti. no kamniške občine, prav tako pa je velik tudi njen turistični pomen, saj bo tako omogočen lažji dostop iz. Kamnika na Krvavec. »Kar nismo mogli verjeti, da je to res. zato Sele zdaj postavljamo transparent v zahvalo Tunjiča-nom in Kamničanom.« je dejal GavSekarjev Ivan iz Sidraža, ko je s sovaščani postavljal napis pri mostu, kjer so pred dvema letoma ob odprtju cerkljanskega dela asfalta Sidražani zapisali »Pri nas je že lepo, kdaj pa bo pri vas«.? Dogodka so se veselili tudi kolesarji, ki so kar po cesti z velikimi črkami napisali: »Končno užitek. T. A. Smolnikar, župan, hvala, kolesarji.« Svojo hvaležnost je na svoj način izrazil tudi tunjiški župnik Pavle Juhant. ki je po blagoslovitvi ceste obema županoma podaril Sveto pismo. Izkazale so se tudi laniSke gospodinje, ki so udeležencem slovesnosti ponudile Spehovko, potico in druge domače dobrote, pa tudi tunjiskega »močeradovca« ni manjkalo. FRANC SVETELJ Po sledi »strokovnega mnenja, ki zbuja strah« Konkurenčna tekma v kalnih vodah pomanjkanja predpisov? Ko je Anton Hočevar, podpredsednik občinskega svela, na 34. seji 25. marca županu predlagal, naj zahteva sklic izredne seje občinskega sveta v zvezi z izvedbo plinifikacije v Kamniku in ko je to svojo pobudo razložil, da po občini kroži strokovno mnenje, ki zbuja strah in du so bili ignorirani pomembni skle-Pi občinskega sveta v zvezi s plinifikacijo, seje marsikdo vprašal, za čigavo mnenje gre in kakšno je. Plin je namreč preveč nevarna zadeva, da bi se z njim igrali skrivalnice. Zato smo skušali najti bolj jasen odgovor na vprašanje, za kaj pravzaprav gre pri vsej zadevi. Ugotovili smo, da je bil povod za navedeno 'ločevarjevo pobudo pismo firme Je-'en Mengeš z naslovom Polaganje Plinskega omrežja v Kamniku z dne 9. 3. 1998 (na koga je bilo pismo naslovljeno, se iz kopije, ki smo ■1° dobili v roke, ni dalo razbrati). V uvodu pisma je najprej rečeno, daje IMPPromonl iz Ljubljane koordiniral dela, IBE d. d. iz Ljubljane pa nadziral dela pri polaganju Plinovodnega omrežja v Kamniku. Gradbena dela je opravljalo podjet-■le Sportplan iz Ljubljane. Strojni del Poje na začetku izvajalo podjetje Solaris iz Slovenske Bistrice, kasneje Po je zaradi zamujanja rokov na Prošnjo IMP priskočil na pomoč Se Jelen Mengeš za vrtanje in monta-io hišnih uvodnic - glavnih požarnih P'P- In zdaj sledi tisto, na kar se bodo odgovorni za izvedbo teh del mo-ra'i odzvati in kar zbuja strah, kot * dejal Anton Hočevar. »V večini primerov so hiSni priključki nameščeni v nasprotju z ve-'■lavnimi predpisi I)VGW, na kar "m° mi opozarjali. Še več, so prime-JJ> bo so priključki Izvedeni tako, ogrožajo imetie In življenje IJu-m (počrtul F. S.). Take lahkomisel-n°šti in nestrokovnosti projektanta m nadzora pri naSem delu Se nismo srečali Z vso odgovornostjo lahko Pojemo, da so v Kamniku pri-ffJučkL kt nikjer v Sloveniji ne bi "Ul dovoljeni (podčrtal 9H F. S.). J<-'kajkrat smo v taksnih primerih Ponudili strokovne rešitve, ki pa so 11 c Ignorantsko zavrnjene, »čeprav J? 'o rešitve, ki so v skladu z n!W-jem in jih Energetika l.juh-Ja"a priznava.* ^ ' nadaljevanju pisma sledijo ne-oteri podatki o referencah podjetji J('len, ki je samo na območju ■"'■rgetike Ljubljana vgradilo že ijek 4000 uvodnic lastne izdelave z Kovnimi požarnimi pipami, ki vzdr-vO temperaturo 925 stopinj C naj-''"'/' 60 minul. V Kamniku vgraje-e Pipe so odporne samo do 625 '"P'nj C v času 30 minul. "ke nekaterim izvajalcem del pri kamniški plinifikaciji in ker bi lahko kdo dejal, da gre tu le za konkurenčni boj, kjer se sredstva za dosego cilja ne izbirajo ravno v rokavicah, smo se o navedbah v omenjenem pismu želeli natančno prepričati pri njegovem avtorju MIlanu Jelenu, lastniku firme Jelen v Mengšu, ki že osem let izdeluje plinske elemente in izvaja plinske instalacije. Naš sogovornik je bil tudi strojni inženir Roman levičar, vodja razvoja. »Kar poglejte tole mapo, v kateri je že prek 30 atestov naših izdelkov, ki so tudi praktično že preizk uSeni, nazadnje na Institutu za varilstvo v Ljubljani,«je dejal Milan Jelen, »zato imamo vso moralno pravico povedati svoje mnenje o kvaliteti vgrajenih elementov, ki smo jih zasledili pri kamniških priključkih.« »Mi naSo uvodnico naredimo in jo tudi vgradimo, namreč mnogokrat tipski proizvod ne odgovarja zaradi dolžine in podobno, potem pa se to improvizira. Konkreten primer smo zasledili, recimo, na BakovniSki 24, kjer je bil problem najbolj očiten, lam smo ponudili naSo rešitev, saj je bilo gradbišče odprto kar ves mesec. Vendar je gospod Babic iz Adriapli-na našo rešitev ignorantsko zavrnil,« pravi Jelen in pristavi, da hi se našel Se kak tak primer. Po mnenju inženirja levičarja ne gre za to, da nemške pipe. kijih Adriaplin vgrajuje, ne hi imele potrebnega atesta, pač pa za to, da bi pri vgradnji moral imeti prednost izdelek, ki je kvalitetnejši, saj njihova požarna pipa vzdrži ne 650, pač pa 925 stopinj C, in končno tudi to, da je to domač, slovenski izdelek. Pa še cena je za petino nižja od cene uvožene pipe. Treba je tudi povedati, pravita sogovornika, da je prek 90% uvodnic v ljubljani naših, samo letos smo naredili čez dvesto priključkov. Na vprašanje, kaj je potem sporno, ker so zapisali, da nikjer v Sloveniji ne bi dovoljevali lake izvedbe priključkov, kot SO narejeni v Kamniku, dobimo odgovor, da je bistvo v tem, da so nemške izdelke napačno vgradili. To so v firmi Jelen 16. 3. letos tudi prijavili Republiškemu energetskemu inšpektoratu. Gre za že omenjeni primer na BakovniSki 24, kjer je »priključek izveden lako, da skozi notranji prostor poteka plin delno skozi polietilensko cev, ki je popolnoma nezaščitena. Obstaja velika možnost poškodovanja polietilenskega dela in uhajanja plina«. O tem zapletu smo želeli slišati tudi mnenje prof. dr. Igorja Janezi- ta, predsednika občinske komisije za plinifikacijo. O njenem delu zadnji čas, čeprav je Se nihče ni odpra- vil, ne slišimo dosti. »Z zadevo sem sicer bolj površno seznanjen,« pravi dr. Janežič, izredni profesor na strokovni fakulteti, «vendar mislim, da je osnovni problem v tem, da podjetje Jelen nima vseh potrebnih atestov za svoje izdelke, vsaj jaz jih nisem videl. Verjamem, kolikor sem jih sam videl, da so njihovi izdelki kakovostni, vendar bi morali imeti za to tudi ustrezen papir, to je atest nemške industrije TU V. Tak atest pa seveda tudi nekaj stane, vendar pa se ta strošek s lako priznano kvaliteto izdelka kmalu pokrije.« Dr. Janežič je še povedal, da so bili v komisiji z županom dogovorjeni, da bo komisija spremljala, kakšni elementi bodo vgrajevani v omrežje, vendar zdaj ne ve, zakaj se ta dogovor ni uresničil. Sam tudi ni dobil na vpogled nobene pogodbe o izvedbi del. »Ne razumem, zakaj se z začetkom del na drugi fazi plinovodnega omrežja tako dolgo odlaša,« je Se dejal dr. Janežič. Iz celotnega pogovora je bilo moč zaznati poudarek, da ne gre za pričakovanje nikakršne protekcije, pač pa za enakopravno obravnavanje domačega podjetja in domačih izdelkov (seveda z ustreznimi uradnimi potrdili o kakovosti), saj je zdaj zaradi pomanjkanja ustreznih predpisov precej možnosti za protežiranje tujih firm, čeprav za ceno slabše kakovosti. Po sklepih občinskega sveta pa naj bi domači izvajalci ob enakih pogojih morali imeti celo prednost pri izbiri podiz-vajalcev. Na koncu pa je treba reči tudi to, da omenjeni primer kaže, kako potrebno bi bilo, da bi tudi Slovenija končno dobila ustrezne predpise in normative za izvedbo plinskih instalacij. Prihodnjič pa pričakujemo mnenje druge strani, Adriaplina, na katerega leti kritika glede izvedbe plinskih priključkov. FRANC SVETEU Vi sprašujete, župan odgovarja M. k. \i. Kamnika sprašuje, kako bo potekalo nadaljevanje izgradnje sistema plinifikacije v Kamniku. Adriaplin je kot koncesionar pridobil kompletno projektno dokumentacijo za II. fazo plinifikacije mesta Kamnik, kot je to opredeljeno v idejnem projektu, ki temelji na lokacijskem načrtu z oznako 1-3 plinifikacija. V zaključni fazi je tudi potrebno urejanje premoženjsko pravnih in lastniških zadev, na osnovi katerih se pridobivajo potrebna soglasja prizadetih lastnikov zemljišč. Razpis za oddajo del je zaključen. Na osnovi dogovora s konce-dentom občino Kamnik bo Ad-riaplan v letu 1998 zgradil plinovodno infrastrukturno omrežje na sledečih območjih: 1. Območje Šmarce Plinovodno omrežje bo sledilo izgradnji komunalne infrastrukture, kar pomeni, da bo v letu 1998 zgrajeno približno 2/ 3 omrežja. 1. etapa: .IV del Šmarce (2.720 m) II. etapa: JZ del Šmarce (2.680 m) 2. Območje Zaprice-Perovo-Center-Zgornje Perovo: 1. etapa. Zaprice - 1. del (4.945 m) II. etapa: Center - delno (4.130 m) III. etapa: Novi trg IV. etapa: Zgornje Perovo V. etapa: Zaprice - 2. del VI. etapa: Spodnje Perovo Občina Kamnik je podala Ad- riaplinu pobudo, tla se v izvedbo plinifikacije vključi ludi sosesko B-8 Perovo - zgornji del. za kar je Adriaplan že tudi naročil izdelavo potrebnih izvedbenih projektov. Glede na nekatere pomisleke, ki se porajajo pri sami izvedbi sistema plinfikaeijc. želim poudariti, da Adriaplin in nadzor zagotavljata, da so vsi projekti kot tudi uporabljeni in vgrajeni izdelki ter materiali ustrezno atestirani (DIN - DVGW), kompletna dokumentacija v zvezi z opravljenimi deli pa pregledana s strani izvedenca strojnih instalaciji in pristojnih inšpekcijskih služb pred izdajo uporabnega dovoljenja. Trenutno potekajo tudi usklajevanja vsebine pogodbe o izgradnji hišnega plinovodnega priključka, ki jo konćni uporabnik sklene z Adriaplinom. Predvsem gre za vsebino 7. člena pogodbe, s katerim se nalagajo obveznosti naročniku glede dobave in odje- ma plina iz omrežja. Da bi zainteresirali čim več občanov, bo občina predlagala Adriaplinu da v pogodbo vnese sprejemljivejši model obveznosti priključevanja končnih uporabnikov. V letu 1998 bosta v vsakem primeru zgrajeni I. in II. elapa. vsaka od naslednjih etap pa le v primeru, če bo koncesionar z markelinško raziskavo ugotovil zadosti velik interes za priklop na omrežje do kurilne sezone 1998/1999. V ta namen S KG Kamnik ugotavlja zainleresira-nosl za izvedbo priključka med občani in zbira vse potrebne podatke posameznih naročnikov, na osnovi katerih pripravi koncesionar pogodbe o izgradnji hišnih priključkov. TONE SMOLNIKAR župan Komenda na poti k novi občini Nadaljevanje s 1. strani Svarili so jih, kaj vse jih utegne doleleti. če se bodo izrekli za občino Komenda. Skratka: nič dobrega! Pisci tega letaka, napisanega v zelo slabi slovenščini in ponekje celo žaljivega, so se spravili tudi nad krajevno glasilo Ap-lenca, ki naj bi preraslo v občinski list, njegovo uredništvo pa naj bi se že veselilo lepih denarcev (doslej so vse delali zastonj!). Komenda naj bi v prihodnje kol se del nove občine Se stopnjevala svojo gospodovalno politiko do KS Moste in KS Križ. si vasi v njih popolnoma podredila. Temu lističu, ki ni dosegel svojega namena, ljudi pa je le malce razburil, je tik pred referendumom sledil letak, ki je krajane KS Križ in KS Moste prepričeval, naj ne nasedejo provokativnim besedam in gredo glasovat za novo občino Komenda, saj je le v njej pravi napredek zanje. Spravil se je tudi na moščanska svetnika v občini Kamnik v zadevi, ki bi jo bilo bolje reSevali drugje in na drugačen način. Pod letakom je pisalo: skupina MoSča-nov, podpisov pa ni bilo. S temi informacijami »obdarjeni« pa še z marsikaterimi drugimi »resnicami« in »polresnicami« so ljudje prihajali na volišča. Da so tako glasovali, kot so - večina je videla in vidi najboljšo možnost zase v občini Komenda - je prav gotovo svoje prispevala tudi publikacija z naslovom To bo moja občina!, ki so jo 14. aprila izdale KS Komenda. KS Križ in KS Moste v 1300 izvodih, kar pomeni po enega na gospodinjstvo na Ko-mendskem. V njej je bilo povedano vse bistveno, kar naj bi vo-lilci vedeli o prednostih nove občine s sedežem v Komendi; vse to pa popestreno z zelo povednimi izjavami pomembnih krajanov, spodbudno besedo mengeškega župana Janeza Pera in cerkljanskega župana Franca Cebulja, primeri nekaterih sosednjih in drugih slovenskih občin, ki so po letu 1995, odkar so postale samostoj- ne, dosegle lep razcvet, in sklepnim povabilom, naj se Komend-čani. Križani in MoSčani ne odrečejo potici, ki se jim ponuja. Kolikšen kos je bo, bomo Se videli (velja biti zmeren v pričakovanjih, pa toliko več narediti za novo občino), vsekakor pa so volilni upravičenci s Komendske-ga tokrat glasovali čisto drugače kot decembra 1994. To kaže, da vse zahteva svoj čas. Tudi pri Moščanih, ki nikakor niso tako »slabi« ljudje, koi jih nekateri vi dijo in prikazujejo. Na njihovem volišču je sicer prihajalo do občasnih napetosti (v času mojega obiska je eden od krajanov stresal jezo nad članom volilnega odbora, češ da gre dosedanjim krajevnim funkcionarjem na Ko-mendskem le za stolčke v novi občini, in zagotavljal, da bo tudi on kandidiral za župana), vendar se je vse srečno izteklo. Tudi jaz sem se vrnil domov s celim fotoaparatom, čeprav mi je eden od krajanov grozil, da mi ga bo razbil, če ga bom fotografiral. Televizijska ekipa s POP programa pa je lahko posnela prerezan volilni transparent sredi Most. Glavno, kar si ljudje želijo in za kar so se odločili, je bilo doseženo - za vključitev v družbo občin, ki doživljajo razcvet, kot je pisalo in vabilo na volilnih transparentih. Politika ljudi, ki na Komendskem vidijo Širše, so usmerjeni k združevanju in iskanju novih, skupnih poti naprej (med njimi predsednika KS Komenda Tomaža Drolca). žanje prve sadove. Zela pa jih bo še naprej, če bodo ljudje na odgovorna mesta v občini volili predvsem tiste krajane, ki jim je za skupni blagor, so strpni, delavni, dobro poznajo svoj kraj in ga imajo radi. Ti bodo tudi kaj naredili zanj - v dejanju in ne le v besedah. Potem se bo tudi občina Komenda pridružila zares razvitim slovenskim krajem in uspešno reševala velike načrte, ki jih ima pred seboj. S sedanjimi rešitvami, ki so zahtevale toliko prepričevanj, potov in denarja, namreč ne bo mogla (ne more) biti resnično zadovoljna. Najti bo treba nove. boljše, primernejše. To pa bo mogoče le v ustvarjalnem sožitju, dobrih strokovnih podlagah in nesebičnem delu. Potem bo »da« občini Komenda, obkrožen 19. aprila 1998, tej po vsej verjetnosti novi slovenski občini resnično prinesel tisto, za kar so glasovali njeni prihodnji občani. JOŽE PAVLIC Zaradi rednih vzdrževalnih del od 18. do 28. maja nthalka ne bo obratovala. Velika planina pred poletno sezono Nadaljevanje s 1. strani Ker je letos v državnem proračunu predvidenega nekaj več denarja za prenovo žičniskih sistemov v Sloveniji, v družbi pripravljajo program prenove sedanje sedežnice v dvosedežnico s Ši-mnovca na Zeleni rob, za kar bodo predvidoma potrebovali okrog 50 do 70 milijonov SIT nepovratnih sredstev. Na koncu pa je bilo na novinarski konferenci govora tudi o možnostih za uresničitev več kot 25 let stare zamisli, da bi krvav-ški žičniski sistem, ki se namerava širiti na območje naše občine, povezali z dolino Kamniške Bistrice. Tako bi omogočili tudi bolj-So izrabo počitniških zmogljivosti na Veliki planini, hkrati pa tudi boljši obisk višje ležečih smučišč na Krvavcu. FRANC SVETELJ V prijateljstvu in slogi je moč! Čestitam krajanom vseh treh krajevnih skupnosti Komende, Most in Krita za vzpodbuden referendumski izid pri odločanju za samostojno občino. Naj se obenem kol pobudnik in predlagatelj zahvalim komendskim svetnikom v KS in občini Kamnik, ki so pni podprli mojo pobudo o samostojni občini in vseskozi sodelovali. Ravno tako gre zahvala moščanski pogajalski skupini in kriški KS, ki so po svojih močeh pomagali pri pripravi na referendum. Čestitam In se obenem zahvaljujem vsem posameznikom, ki so mi kakorkoli pomagali pri pripravi gradiv, bodisi za parlament, ministrstva, razne medije in v zaključni fazi pri pripravi na referendum s publikacijo Moja občina. 19. aprila smo luko vse tri krajevne skupnosti skupaj obrnile lisi v knjigi zgodovine naše nove občine in si s tem zagotovile možnost, da s strpnostjo vseh tO-krajanov zaptiemo na prvi nepopisan lisi naslovov: »Vprijateljstvu in slogi je moč«. TOMAl DROLEC predsednik sveta KS Komenda Velika planina je lepa tudi v pomladnih dneh, ko Izpod snežnih zaplat pokukajo pisani podleski In telohi. ZičnUarjl pa radi omogočijo dostop na planino tudi Invalidom... 4 14, maja 1998 DRUŠTVA - STRANKE Kamniški OBČAN Občni zbor mladih krščanskih demokratov občine Kamnik V ponedeljek, 4. maja 1998, je potekal občni zbor mladih krščanskih demokratov s Kamniškega. Na občnem zboru smo udeleženci najprej obravnavali delovanje odbora v preteklem obdobju. Delovanje MKD Kamnika je bilo v tem obdobju usmerjeno predvsem v pomoč SKD Kamnik pri lokalnih in državnih volitvah, sodelovanje pri volitvah v študentski parlament in udeležbo na kongresih MKD Slovenije. Udeleženci občnega zbora smo sprejeli tudi smernice za delo v naslednjem obdobju. V njih poudarjamo pripravljenost za delovanje v okviru nalog in potreb SKD Kamnik, predvsem bomo pomagali pri predvolilnih akcijah SKD na bližajočih se jesenskih lokalnih volitvah. Zavzemali se bomo ludi za izboljšanje splošnega položaja študentov in mladine na Kamniškem. Nezadovoljni smo predvsem z visoko ceno študentskih mesečnih vozovnic za vlak, ki so bile pred uvedbo enotnih (za avtobus in vlak) bistveno cenejše. Skušali bomo organizirati tudi različne športne prireditve, izlete in okrogle mize, kjer bomo lahko mladi povedali svoje probleme pa tudi zamisli. Na občnem zboru je bila posebej izražena zavzetost za dosti bolj živahno delovanje MKD Kamnik v prihodnosti. Skrajni čas je že, da tudi mladi krščanski demokrati aktivneje stopimo na kamniško politično prizorišče in podpremo svoje starejše strankarske kolege pri njihovem političnem delu. Zato se moramo veliko pogosteje odzivati na žgoče probleme v občini Kamnik in se pač v okviru svojih možnosti tudi vključevati v njihovo reševanje. Skušali bomo delovati tudi v prid izboljšanja ugleda stranke SKD. Predvsem pa se je treba še naprej bojevati za večjo demokratizacijo slovenske družbe in dosledno udejanjanje načela pravne države, pri tem pa je treba začeti kar na krajevnem nivoju. Katoliško usmerjena mladina je bila dolga desetletja po vojni v Kamniku (kot drugod po Sloveniji) pri političnem odločanju potisnjena v ozadje in se še danes ne upa povsod javno govoriti. Temu je treba napraviti konec in v demokratičnem dialogu z. drugače mislečimi jasno postaviti naše zahteve in poglede. Na občnem zboru smo izvolili tudi nove člane občinskega odbora MKD Kamnik, za predsednika odbora pa je bil soglasno izvoljen Metod Berlec. Na koncu občnega zbora se mladi krščanski demokrati nismo mogli izogniti tudi odgovoru na provokativno akcijo Mladega foruma Združene liste, ki je na praznik upora proti okupatorju raztrosila po kamniških ulicah letake z za nas nesprejemljivo vsebino. Na teh letakih z »zaščitnim« znakom OF (Osvobodilna fronta) so zahodno vojaško organizacijo NATO označili kot teroristično organizacijo. V zvezi s tem smo sprejeli izjavo za javnost. Mlademu forumu ZL priznavamo vso pravico do izražanja njihovega nestrinjanja z vstopom Slovenije v NATO, vendar oblika in način, s katerima to izraža, zelo spominjata na protizahodno gonjo s konca štiridesetih in začetka petdesetih let, ki jih je organizirala pravna predhodnica njihove stranke -ZKS, takrat imenovana še Komunistična partija Slovenije. Če že moramo govoriti o kakšni teroristični organizaciji, je bila to za slovenski narod Varnostno obveščevalna služba (VOS), ki je delovala v okviru Osvobodilne fronte, in jo je ustanovila KPS avgusta 1941. VOSOFje med vojno zagrešila z izgovorom, da gre za »narodne izdajalce«, na tisoče pobojev predvsem med komunističnimi nasprotniki ali vsemi tistimi, ki niso hoteli sprejeti njenega koncepta boja proti okupatorju. Zveza NATO pa ni ubila niti enega Slovenca, poleg tega pa je bila omenjena zveza od svoje ustanovitve 1949 vseskozi garant varovanja pridobitev zahodne civilizacije pred sovjetsko komunistično diktaturo in je s svojim obstojem tudi pripomogla k padcu železne zavese in koncu komunističnega sistema - vsaj formalnega - tudi pri nas. Zato nas čudi zamegljevanje zgodovinskih dejstev in zavajanje kamniške in slovenske javnosti. Posebej nas navdaja s skrbjo dejstvo, da imajo takšno mnenje prav naši mladi vrstniki, saj smo pričakovali, da bodo prav oni najbolj zagreti zagovorniki preloma s »starimi silami«, ki naj bi se zgodil pred nedavnim v njihovi stranki. DAMJAN HANČIČ Veterani vojne za Slovenijo Veni od številk Kamniškega občana v lanskem letuje bilo mogoče zaslediti članek, kije opisoval pravice vojnih veteranov, ki so sodelovali v vojni za Slovenijo. Pri razumevanju teh pravic po mnenju avtorja tega članka prihaja do nekaterih nejasnosti, zato Želim zaradi lažjega razumevanja posredovali nekaj določb zakona, ki te pravice opredeljujejo. Namen tega pisanja je zaslužnim udeležencem vojne pokazati način, na osnovi katerega je. mogoče reševati te pravice. Zakon o vojnih veteranih CZVV) je začel veljati s 1. januarjem /996. leta in je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 63 z dne 6. II. 1995. Drugi člen med drugim opredeljuje, da je vojni veteran pripadnik Teritorialne obrambe Republike Slovenije, policist, operativni delavec kriminalistične in obveščevalno varnostne službe, pripadnik narodne zaščite ler pripadnik enot za zveze Republike in občin, kije v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od 26. 6. 1991 do 18. 7. 1991 opravljal dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije. Pomembna določba zakona navaja, da mora postopek za uveljavljanje pravic veteranov začeti upravičenec, kar pomeni, da se obravnavajo le tiste vloge, kijih vložijo posamezni upravičenci in niso vložene po uradni dolžnosti pristojnega državnega organa. Pripadnik omenjenih sestavov mora kot dokazilo pri uveljavljanju pravic predložiti potrjeno vojaško knjižico, iz katere izhaja, da je izvajal naštete dolžnosti. Če potrditve, kljub naštetim formalnim razlogom, nima in je sodeloval v vojni, mora ta status pridobiti na Izpostavi za obrambo občine Kamnik, Maistrova 18 (nad avtobusno postajo). Fotokopijo potrdila o udeležbi v vojni iz vojaške knjižice in izpolnjeno vlogo, ki jo dobi tn Izroči referatu za varstvo vojnih veteranov In žrtev vojnega nasilja v sobi št. 8 upravne enote v Kamniku, Glavni trg 23. Pripadniki Narodne zaščite, ki so sodelovali v vojni, lahko oddajo vloge na navedene organe, čeprav še ni natančnejših navodil, kdo potrdi udeležbo v vojni za to v takratnih zakonih opredeljeno obrambno strukturo. Vsekakor gre tudi v teh primerih za upravičence. Državni parlament še ni retil tega vprašanja. 0 pravicah po tem zakonu bo odločil omenjeni upravni organ po določilih Zakona o splošnem upravnem postopku ter v skladu z Navodilom o načinu zbiranja podatkov, vodenju evidence ler o vsebini in obliki izkaznice vojnega veterana. Pravice vojnih veteranov so veteranski dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo, letni prejemek, zdravstve- no varstvo, zdraviliško in klimatsko zdravljenje, brezplačna vožnja, pogrebnina in priznanje pokojninske dobe. Natančnejšo vsebino teh pravic opredeljuje ZZV, pravico do varstva po tem zakonu pa ima vojni veteran, ko dopolni 50 let starosti, alt je prt njem nastala trajna popolna Izguba delovne zmotnosti Glede na navedeno večina upravičencev zaradi starostne omejitve teh pogojev še. ne izpolnjuje, kar pa ne pomeni, da si ne uredijo statusa na osnovi omenjenega zakona. Na tem mestu naj opozorimo še na organizacijo Združenje veteranov vojne za Slovenijo, k i sicer združuje predvsem upravičence po Zakonu o vojnih veteranih, vendar gre pri tem za dve različni stvari, ki pa sta si sorodni vsaj po izrazoslovju. Združenje veteranov vojne za Slovenijo je prostovoljna organizacija, ustanovljena na osnovi Zakona o društvih in predstavlja prostovoljno združenje veteranov po statutu, v svoje vrste pa vključuje člane, ki so sodelovali v pripravah na vojno in tudi tiste, ki so kakorkoli izkazali upor proti agresiji .14. Pri pridobitvi članstva pa je postopek naslednji Vsakdo, ki meni, da izpolnjuje pogoje za članstvo, izpolni obrazec, ki ga prejme na Izpostavi za obrambo občine Kamnik, Maistrova ulica 18, opiše in potrdi navedbe o sodelovanju v vojni ter odda prijavnico, kateri predloži dve osebni fotografiji Komisija ZWS za občino Kamnik presodi upravičenost vloge, ki jo lahko potrdi oziroma zavrne. Potrjene vloge komisija izroči državni organizaciji ZWS, ki po predhodnem plačilu članarine izda izkaznico, ki jo posamezniki lahko prejmejo na Izpostavi za obrambo občine Kamnik ali neposredno na sedežu Združenja v Ijub-Ijani, Rojčeva 16. Upravičenci bodo prejeli obvestila o izdelanih izkaznicah, kijih bodo lahko dvignili na Izpostavi za obrambo Kamnik, pri tem pa naj navedemo, da to ni njihova delovna dolžnost, temveč gre za dobro voljo delavke tega organa, da se uredi ta satus posameznikom. Pri izdaji teh izkaznic je prišlo tudi do nekaterih napak, kajti izdaja za vso Slovenijo se ureja predvsem na prostovoljni osnovi, saj gre za organizacijo, kije registrirana na osnovi Zakonu o društvih. Toliko o poteh, na osnovi katerih si zaslužni lahko rešujejo svoje pravice, pri tem pa je seveda še vrsta drugih vprašanj, ki se nanašajo na vsebinska, domoljubna in moralna vprašanja, ki pa niso predmet tega pisanja. JOŽEARKO Območno združenje borcev in udeležencev NOB Kamnik Letna skupščina društva Partizan Mekinje Programsko volilna konferenca V soboto, 21. marca 1998, ob 17. uri je v dvorani društvenega doma v Mekinjah potekala redna letna skupščina društva Partizan. Namenjena je bila predvsem pregledu dela v enoletnem obdobju, odkar ima društvo novo pomlajeno vodstvo in članstvo. Predsednik Franc Letnar je na začetku podal okvirni pregled dela društva v letu 1997. Kot je poudaril, je bila večina aktivnosti namenjena obnovi društvenega doma (zamenjava ostrešja, žlebov in obnova sejne sobe), formiranju novih sekcij (za kulturo, pohodništvo. namizni tenis, aerobiko) in oddajanju terminov uporabnikom dvorane društvenega doma. Poleg prizadevnega dela članov sta prav prišla tudi pomoč in razumevanje raznih donatorjev, še posebej KS Mekinje. Podpredsednik Dušan Letnar pa je podal poročilo o športnih prireditvah, ki jih je društvo organiziralo v preteklem letu: tradicionalni mekinjski kros, planinski pohod na planino Košutna, planinski pohod na goro Olševo in novoletni namiznoteniški turnir. V telovadnici društva pa se vseskozi odvijajo športne aktivnosti, tako da so med tednom zapolnjeni skoraj vsi termini. Posebej aktivna je aerobna skupina, ki jo vodi Metka Romšak. Največja športna prireditev, ki jo v letoš- njem letu načrtuje športni del društva je že 10. mekinjski kros, ki bo v ponedeljek, 27. aprila. Poročilo o delu kulturne sekcije je podala njena predsednica Jana Svetec. Kulturna dejavnost v kraju se je v zadnjem obdobju močno okrepila. V preteklem letu je kulturna sekcija organizirala ob sodelovanju odbora za kulturo pri KS Mekinje več prireditev: ogled Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani, proslavo ob krajevnem prazniku KS Mekinje, komemoracijo ob grobu vojakov iz prve svetovne vojne, lutkovno igrico za otroke, obisk dedka Mraza in novoletno zabavo v dvorani društvenega doma. Blagajničarka Štefka Koritnik je podala finančno poročilo, iz katerega je razvidno, da se je večina finančnih sredstev porabila za obnovo društvenega doma. Člani društva so z glasovanjem z veliko večino odločili, da se društvo Partizan preimenuje v Športno-kulturno društvo Mekinje. Ime Partizan so društvu vsilili v povojnem času, ko se predvojno Katoliško izobraževalno društvo, ki je delovalo do leta 1941 in bilo znano predvsem po svoji gledališki dejavnosti, ni smelo zaradi takratnih političnih razmer več obnoviti. Lastništvo mekinj-skega društvenega doma, ki so ga med letoma 1909 in 1911 zgradi- li Mekinjčani in Godičani sami, je po vojni prešlo na društvo Partizan Slovenije, ki se je leta 1990 preimenovalo v Športno zvezo Slovenije. Danes je lastništvo doma v 50% lasti mekinjskega društva, 50% pa Športne zveze. Sedanje vodstvo društva si prizadeva dobiti še bolj ugodno lastniško razmerje (80%:20%), kar je možno doseči z. vlaganjem v obnovo doma. Sploh pa ime društva ni tako pomembno, najpomembnejše je, da živi in dela ter ima prizadevne člane, ki so pripravljeni delovanju posvetiti kar precej svojega prostega časa in prostovoljnega dela. Da takšnih članov ne manjka, dokazujejo tudi načrti za letošnje leto. Sredi marca so že sanirali del lesenega tlaka v dvorani, ki ga je uničila lesna goba. Načrtujejo pa tudi zamenjavo dotrajanih oken v pritličju, ureditev sanitarij in preplcskanje dvorane. Društvo upa, da bodo donatorji tudi letos tako velikodušni pri podpori njegovih dejavnosti kot preteklo leto. Le s skupnimi močmi bomo lahko rešili propadanja mekinjski društveni dom, ki predstavlja poleg cerkve in uršulinskega samostana tretji simbol našega kraja, brez katerega številnih športnih in kulturnih aktivnosti sploh ne bi mogli imeti. DAMJAN HANČIČ Delegati vseh krajevnih organizacij ZB občine Kamnik so 8. aprila v sejni sobi občine pretehtali dosedanje delo in si naložili nove obveznosti za naslednje obdobje. Vsi delegati in vabljeni gostje so z vabilom prejeli poročilo o delu ZB v zadnjih štirih letih. To je bilo usmerjeno k razreševanju mnogih organizacijskih vprašanj in tudi k dogajanju sedanjega časa. Poročilo govori O procesu lastninjenja, zlasti pa o vračanju gozdov fevdalnega izvora cerkvi. Zaradi dogajanj v zadnjem obdobju so bili na odgovorne naslove poslani Številni protesti, vendar pa pozitivnih premikov ni opaziti. Vključevanje v realizacijo vojne zakonodaje je skupaj z Društvom izgnancev prispevalo, da je večji del upravičencev že prejel odločbe, pri čemer je treba opozoriti tudi na dobro delo upravne enote. Zelo intenzivno so se vključevali tudi v razpravo o novi pokojninski zakonodaji. Zelo pomembno je bilo delo komisije za politične zapornike, internirane« in druge žrtve naci-fašizma. Iz podatkov je razvidno, da je v II. svetovni vojni iz kamniške občine umrlo 816 ljudi, od tega 391 borcev. V poročilu je kritično obdelano poglavje 50- letnice konca vojne. mazaSke akcije in skrunjenje spomenikov NOB. Pozornost je namenjena tudi vedno večjim pritiskom razvrednotiti osvobodilni boj in sodelavce okupatorja ter vso kolaboracijo rehabilitirati. S takimi in podobnimi pojavi se ZB srečuje dnevno, sem lahko vključimo tudi Zbornik žrtev II. svetovne vojne v občini Kamnik, ki je izšel ob občinskem prazniku. Občinska organizacija ZB, ki je sestavljena iz II krajevnih združenj, je konec lanskega leta štela 732 članov. V zadnjih letih jih je umrlo 187. Janez. Prczclj, dosedanji predsednik, je v uvodnem delu spomnil na pomembnost pokojninske zakonodaje, ki je v obravnavi, na vključevanje Slovenije v evro- atlantske povezave in na druga aktualna vprašanja. Konference se je udeležil (za krajši čas) župan občine Tone Smolnikar. Govoril je o različnih pritiskih političnih strank, o poskusih enostranske sprave, do zahtev po izselitvi ZB iz. občinske stavbe, o izključitvi telefona in drugem. Posebej je govoril o nekaterih tekstih, ki naj bi jih vključevali v Zbornik. Konferenca je izvolila nove organe Združenja borcev in udeležencev NOB. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Janez Pre-zelj. V zaključni besedi se je novoizvoljeni predsednik zahvalil za izkazano zaupanje in pozval vse udeležence NOB, da vztrajajo na začrtani poti in da ne smejo dovoliti, da bi bili poskusi razvrednotenja pomembnega deleža osvobodilne vojne uspešni. STANE SIMŠIČ [-s iiimiuiiiHraH RAZPISUJE za šolsko leto 1998/99 ŠTIPENDIJE ZA PRIDOBITEV POKLICA: • TESAR •ZIDAR Kandidati naj vlogi za pridobitev štipendije priložijo še naslednje listine: • kopijo spričevala zadnjega razreda osnovne šole • izjavo, da ne prejema druge kadrovske štipendije • potrdilo o vpisu v šolo • potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije Popolne vloge oddajte osebno v kadrovski službi podjetja SGP GRADITELJ d.d., Maistrova 7, Kamnik, do 15. 7. 1998. Dodatne informacije dobite v kadrovski službi, tel. 818-800. Zaželene so informativne predprijave, osebno ali pisno na naslov podjetja. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v septembru 1998. Upokojenska zveza pri SLS Kamnik SLS podružnica Kamnik je ustanovila upokojensko zvezo, dne 15. 4. 1998. Tega dne je bil v Kamniku ustanovni občni zbor upokojenih članov in simpatizerjev SLS za ustanovitev zveze upokojencev s kamniškega območja. Po uvodnem nagovoru predsednika zveze upokojencev na državnem nivoju gospoda Igorja Lazarja, podpredsednika zveze pri upokojenski zvezi v SLS, in tajnice gospe Ivanke Brezigar so navzoči, ki so se vključevali v razpravo ugotovili, da upokojenska zveza po drugih občinah dobro deluje. Strinjali so se, da zaradi problematike upokojencev na raznih področjih v naši državi moramo ustanoviti to zvezo tudi v občini Kamnik. Na občnem zboru smo izvolili predsednika in podpredsednika Zveze upokojencev pri SLS podružnice Kamnik in šest članov v upravni odbor zveze. Na občnem zboru smo predsednik in upravni odbor dobili nalogo, da v najkrajšem času sestavimo program dela pri SLS podružnici Kamnik. Vabimo vse člane SLS podružnice Kamnik in simpatizerje, da se včlanite v našo zvezo! Predsednik zveze SLS podružnice Kamnik Franc Koncilia Delovno predsedstvo volilne konference med nagovorom župana Toneta Smolnikarja, poleg njega Janez Prezelj, Lojze Logar In Rozka Lavrinc Čistilna akcija je uspela Akcija čiščenja nabrežin in struge Kamniške Bistrice in Nevljice, kije potekala pod pokroviteljstvom občine, v soboto, 25. aprila, je v celoti uspela. Kljub vsemu pa moramo omeniti dva primera, ki resnično zaslužita kritiko. Prvi je kup smeti na Fužinah pri elektrotrgOVtnt Kotne. Podjetja ne bi posebej bremenilo, če hi na omenjeno mesto poslalo traktor in enega delavca, ki bi moteč kup odstranil, čeprav smo prepričani, da vsi odpadki zagotovo niso od Kotne. Malo dobre volje in zadrta hi bila pospravljena. Drugo, zares pereče vprašanje je dvorišče podjetja Alprem. Sami zapo- sleni bi lahko dvorišče ustrezno uredili, da ni denarja za en sam zabojnik, je težko verjeti, če. pa je. res tako, smo prepričani, da sta tajnik občine Kamnik ali ckologinju ga. Mihela Ber-not-Vetrnik sposobna najti sponzorja, ki bi ta minimalni strošek pokril. Naj na koncu izrečemo priznanje vsem, ki so sodelovali: občini Kamnik, županatu, oddelku za okolje in prostor ter svetovalki za okolje, še posebej pa gre pohvaliti novega sekretarja Zelenih Kamnika g. Bogdana Steklast), ki je uspešno prestal organizacijski »krst«. Na svidenje prihodnje leto! ZELENI - OO KAMNIK Kamniški OBČAN PO OBČINI 14. maja 1998 5 Minister za pravosodje obiskal Komendo Tomaž Marušič ni pozabil družinskih korenin V ponedeljek, 20. aprila, se je na večurnem neuradnem obisku v Komendi mudil minister /a pravosodje pri vladi Republike Slovenije Tomaž Marušič, sin Vide Mejač, poročene MaruSić, rojene pri Mejačevih, »Šolskih« v Komendi. Umrla je 8. junija 1975, pokopana pa je v Solkanu. Povabil ga je član vladne komisije za popravo krivic in svetnik LDS v svetu občine Kamnik Stane Zamik s Podboršta pri Komendi. V imenu Komendčanov se mu Je zahvalil za podporo pri prizadevanju za ustanovitev samostojne občine Komenda. Minister Ma-ruSiC je pripomnil, da je to rad naredil iz ljubezni do tega kraja. Minister Marušič si je v sprem-slvu Slancta Zamika, predsednika KS Komenda Tomaža Drolca in pmlpredsednika KS Komenda Janeza Kimovca, pridružil se jim je tudi kamniški poslanec v državnem zboru Maksimilijan Lavrinc, najprej od zunaj ogledal stavbo Glavarjeve bolnišnice v Komendi. Nato mu je komendski župnik in dekan Nikolaj Pavlic predstavil dragocenosti Glavarjeve knjižnice. Visoki gost si je po ogledu te ko-mendske znamenitosti, ki je nanj naredila velik vtis, ogledal še pokopališče. Posebej se je ustavil pred grobnico Mejačevih, nato pa Se pred duhovniškim grobiščem in grobnico kriških baronov Apfal-trernov. Na cerkvenem trgu sta njegovo pozornost najprej pritegnila plošča zamolčanim žrtvam druge svetovne vojne in spomenik padlim komendskim župljanom v prvi svetovni vojni. toto: Minister MaruSif. (prvi z desne) si ogleduje komendske znamenitosti POSLOVNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK SVETOVANJE IN INFORMIRANJE: nadaljujemo i brezplačnimi generalističnimi svetovanji za podjetnike in samostojne podjetnike po navedenih razporedih in vsebinskih sklopih: PONF.nF.IJFK: od 14. do 16. ure SVETOVALEC: Nuclcus Consulting d.o.o.. Barbara Guzina, dipl. oec. KJE: Cankarjeva 3, Kamnik, tel. 817-529 KAJ: Svetovanje s področja delovnih razmerij, zaposlovanja in kolektivnih pogodb, davčno svetovanje IOREK:od 1(1. do 12. ure SVETOVALEC: TRIVA1, KOMPOZITI, d.o.o.. Rudi Capuder, dipl. oec. KJE: Bakovnik 3. Kamnik, tel. 812-076, faks: 812-294 KAJ: Svetovanje s področja priprave internih aktov družbe (pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, pravilnik o plačah, pravilnik o delovnih razmerjih, pravilnik o računovodstvu). Zaposlovanje in odpuščanje delavcev (pogodbe o zaposlitvi, sklepi, programi presežnih delavcev). Statusno preoblikovanje in prestrukturiranje družb TORF.K: nd 15. do 16. ure SVETOVALEC: Darinka Prešeren, dipl. oec. KJE: Občina Kamnik, Glavni trg 24, soba 33 (II. nadstropje), tel. 818-163 KAJ: Informiranje o podjetniški zakonodaji (postopek registracije...), o možnostih in pogojih kreditiranja, o sejmih, poslovnih konferencah, o razvojnih spcxlbudah Sklada za razvoj MG ter drugih skladov, svetovanje pri poslovnih načrtih TOREK: od 16, do 17. ure SVETOVALEC: Prof. dr. Mark Otto KJE: Poslovno informacijski center občine Kamnik, (ilavni trg 23, Kamnik, tel. 817-443, 817-069 (predhodna najava) KAJ: Svetovanje na področju elektrotehnike, pomoč mladini inovatorjem SRF.DA: ml 14. do 16. ure SVETOVALEC: Nuclcus Consulting d.o.o.. Robert Potočnik, dipl. oec. KJE: Cankarjeva l Kamnik, tel. 817-529 KAJ: Področje računovodskega informacijskega sistema, davčnega svetovanja, poslovnih načrtov, preverjanje podjetniške zamisli. Svetovanje na področju pridobivanja virov financiranja. SREDA: od 17. do 19. ure SVETOVALEC: DATA-Z d.o.o., Mirjana Zcjnclagič. dipl. oec. KJE: DATA-Z, d.o.o.. Medvedova 10. Kamnik, tel. 817-226 KAJ: Področje vodenja poslovnih knjig. Davčne zakonodaje, finance. SRF.DA: od 17. do IQ. ..re SVETOVALEC: CORAL d.o.o., Kamnik. Karol Svctie KJE: Poslovno informacijski center občine Kamnik. Glavni trg 23, Kamnik, tel.: 817-443 KAJ: Zakon o gospodarskih družbah, gostinstvu, obrti, trgovini itd. Statusno oblikovanje poslovanja (pridobitev statusa samostojnega podjetnika za opravljanje pridobitne dejavnosti, pridobivanje dovoljenja za opravljanje pridobitne dejavnosti za osebne in kapitalske družbe). CLlRlLh: od 12. do 14. ure SVETOVALEC: ZORI, d.o.o, Kamnik, Darko Sitar KJE: Steletova 25, Kamnik, tel. 810-200, 810-205, 812-848 KAJ: Svetovanje pri nakupu ali najemu poslovnih prostorov, sestavljanje najemnih in prodajnih pogodb PONEDELJEK: od 16. do 17. ure Cltkj/LK: od 8. do 9. ure SVETOVALEC: VAREKA - Igor inž. Jenko, s.p.. Inženiring za varstvi. pri delu, požarno varnost, ekologijo in kakovost Kil : VAREKA, Potok pri Komendi 3/b, tcl./faks: 841-479 (na klic in dogovor) KAJ: Za področje varstva pri delu in požarno varnost. Ekološki problemi podjetnikov. Uvajanje kakovosti v procese ra/voja, proizvodnje, nabave... po ISO 9000. Informacije: PIC Občine Kamnik, tel.: 817-443 ali 818-107. Minister Marušič se je prav posebej zanimal za rimski kamen na cerkvenem trgu (opozoril je. da ga je zaradi njegove velike zgodovinske vrednosti treba obnoviti), postal pa tudi pred lipami, kapla-nijo in komendsko graščino. Kako je bilo in je z njo ter posestvom Šmidovih, mu je povedal Luka Šmid sam. Nazadnje se je ustavil pred spomenikom padlim borcem v drugi svetovni vojni. Po omenjenih krajih ga je spremljal in mu razlagal, kolikor je bilo potrebno, tudi domačin Jože Pavlic. Gostiteljem se je pridružil tudi glavni urednik Aplence Baldomir Kremžar, ki g. Marušiču pošilja ta list, z, njim pa je bil prav posebej v stikih, ko je kot predsednik KS Komenda urejal nekatere zadeve v zvezi s postopkom za vračanje premoženja nekdanjim lastnikom na območju sedanje KS Komenda. Potomci Mejačevih so namreč vložili svoje zahtevke za vrnitev nekdanje posesti, pri tem pa pokazali tudi svojo širokosrč-nost. Ravno Tomaž. Marušič je kot njihov pooblaščenec v denaciona-lizacijskem postopku podaril KS Komenda nekdanjo Mejačevo parcelo v izmeri skoraj 2000 kvadratnih metrov. KS Komenda jo je pozneje prodala Konjeniškemu klubu Komenda, denar od nje pa so potomci Mejačevih v darilni pogodbi namenili za obnovo Glavarjeve bolnišnice. Visoki gost je obisk v Kpmen-di končal s prijateljskim pogovorom v gostilni »pri Olgi« v Mostah, kjer se je gostiteljem pridružil tudi kamniški Zupan Anton Smolnikar. Podaril mu je zadnji Kamniški zbornik. Jože Pavlic pa svojo knjigo V zarji stoletij. E. Č. Redna skupščina meščanske korporacije pa še vedno upa. da bo tesneje sodelovala z občinsko upravo, kar je obljubil tudi predstavnik kamniške občine. Će pa bi prišlo do hitrega vračanja premoženja ali kakšnih drugih pomembnih dogodkov, bo gospodarski odbor sklical izredno skupščino. Na koncu so sprejeli še sklep o letošnji članarini, ki je po 2.000 tolarjev na vsakega člana z dodatkom, da bodo ta znesek tistemu, ki ga ne bo plačaL kakor tudi vse tisto, česar posamezni člani Se niso poravnali, odračunan skupaj z vsemi obrestmi od njihove udeležbe na dohodku, ko ta bo. B. POLLAK V četrtek. 23. aprila, je MKK imela svojo redno letno skupščino. Od 86 vabljenih predstavnikov (po statutu se namreč ne vabi pisno vseh članov, ampak samo njihove predstavnike) se je je udeležilo ob napovedanem času kar 54. Skupščina je potekala predvsem v pregledu vseh težav, ki jih povzroča država Slovenija, da MKK ne bi dobila nazaj tistega, kar ji pripada. Će že upravna enota Kamnik skuša čim bolj spoštovati ne samo zakon, ampak tudi smisel in duh tega zakona, država meče polena pod noge z raznimi pravniškimi triki, o katerih, vsaj nekaterih, je bilo napisano nekaj tudi v Kamniškem občanu. Zato je upravna enota opravila ogromno dela, kakor tudi gospodarski odbor in njegove komisije, a rezultat je precej piCel - samo ena delna odločba o vračanju okoli 4 in pol hektarja gozda v neposredni okolici Kamnika, ki pa tudi lahko postane neveljavna, če bo uspelo raznim »pobudnikom«. Tako je tudi za prihodnje delo najprej predvidena izpeljava postopkov vračanja. Šele po temm bo lahko MKK začela izvajati konkretne programe tako v gozdno-gospodarski, lovski, turistični in tudi ostalih dejavnostih, za katere je vizijo razvoja sprejela že na lanski in zopet potrdila na letošnji skupščini. Pri tem Ob 1. maju Praznični dnevi so za nami. 27. april, dan upora proti okupatorju, smo v Kamniku kar dostojno zaznamovali. Izobešene niso bile samo zastave, ampak smo to poka/ali tudi s srcem, kljub »izrednim naporom nekaterih, da bi ta praznik omadeževali.« Dasiravno je danes življenje drugačno, kot je bilo v zadnjih desetletjih preteklega in v začetku tega stoletja, je delavec danes znova na razpotju. Bojevati se mora za osnovno pravico, pravico do dela Mnogi so na robu preživetja, prihodnost pa ni nič Kamnik na intemetu (2) Novembra lani smo lahko v Kamniškem občanu prebrali, kako malo aktualnega, zanimivega in koristnega o Kamniku z okolieo in o življenju na Kamniškem je bilo takrat tudi s pomočjo domačih in tujih iskalnikov in imenikov možno najti na intemetu. V preteklih nekaj meseeih pa seje uporaba tega svetovnega omrežja Se bolj povečala, saj v .Sloveniji po najnovejši anketi že kar 300.000 ljudi (IX odstotkov odraslih) občasno uporablja internet, vsaj 10.000 uporabnikov pa celo vsak dan. Zato nas upravičeno zanima, kaj Je na inlernelu novega o Kamnik u. Konec lanskega leta smo iz objavljenega pisma avtorice izvedeli, da ima svojo domačo stran na intemetu Upravna enota Kamnik. Stran poiščemo preko naslova slovenske vlade http:llwww.sigov.stl, tam izberemo črkovno kodo (zaradi pravilnega izpisa Šumnikov) in v vladnih ustanovah poiščemo Upravno enoto Kamnik. Na tako dobljenih straneh se lahko seznanimo z nalogami in organizacijo enote, z uradnimi urami, s telefonskimi Številkami, predstavljajo pa nam tudi tiskan vodnik po upravni enoti, ki ga lahko dobimo na vseh njenih oddelkih. Se posebej pa naj omenim zanimivo predstavitev osnovnih značilnosti območja upravne enote - torej območja občine Kamnik. Turistični Kamnik je na intemetu zdaj že bolje zastopan, pravzaprav imamo že kar dva ponudnika informacij. Nekoliko starejša je zbirka podatkov Dobro-doSlt v Sloveniji, ki jo najdemo na naslovu http:llwww. creattv.siltourtstlsln-dex. htm (s pomočjo gumba Iskanje poiščemo Kamnik). Podatki, kijih je verjetno v celoti prispeval Turistično informacijski center občine Kamnik, nas na kratko seznanijo z zgodovino, lego in najvažnejšimi turističnimi zanimivostmi Kamnika in okolice. Teksti so v slovenščini in angleščini. Nekaj je tudi slik in nekaj podatkov o turistični ponudbi na Kamniškem. Podatkov je premalo in niso celoviti. Ta domača stran pač Se ni dokončno izdelana. Dmgi ponudnik turističnih informacij za področje občine Kamnik je občina Kamnik, najdemo pa jih na domači strani Kamnik v naročju planin na naslovu http:llwww2.stoinetlextlkamnlklindex.html. Stran, kije označena kot stran v iz- ta Upravna enota Kamnik Naloge Jn organizacija DE Kamnik [UPRAVNA ENOTA KAMNIK S NAČ&MHC UPRAVI« ENOTE j OtJdftab xa oblo upi **t>, dru$e uprtim* I.H|;MUH»"IJ.»k* Mn Itd lir gradnji, ima pet podstrani: Kamnik v besedi, Kamnik v sliki, občina Kumnik -splošna pn'dstavitev. Turistično informacijski center občine Kamnik in Poslovno informacijski center občine Kamnik. Opis kraja in njegovih zgodovinskih znamenitosti je kratek in jedrnat, slike so zadovoljivo kvalitetne, ker pa so neposredno prikazane, se zaradi večjega formatu dokaj počasi nalagajo. Podstrani Splošna predstavitev občine in obvestila TIC Kamnik Se nista izdelani, poslovna podstran pa nudi obrazložen spisek vabil na zanimiva poslovna predavanja. Zal trenutno Se prav nobenega od omenjenih treh informativnih sklopov o Kamniku ne najdejo in ne pokažejo, če iščemo Kamnik, ne domači imenik naslovov Mat'kurja (http:llwww.t)s.silslo) niti ne najbolj uporabljani tuji iskalniki m seznami Sirani, kijih ni v imenikih in jih ludi iskalniki ne poznajo ali pa so l>od napačnim oz. nekim splošnim geslom, praviloma Itdtko najdejo le avtorji in naročniki teh strani. Za tujce, ki na internem iščejo Kamnik, in za kanmi-sk t turizem pa je to gotovo zelo pomembna pomanjkljivost, kipa je ni težko odpraviti. BRANKO NOVAK Pripis: Celovitejši podatki 0 Kamniku na Internetu : ustreznimi delujočimi povezavami so vam še naprej ažurno na razpolago na straneh Matične knjižnice Kamnik (http:llwnw.kam.sik.sil). kaj obetavna. V tem smislu so potekale različne proslave in družabna srečanja ter razmišljanja. Na Starem gradu Ze na predvečer praznika so po vrhovih zagoreli kresi. Ob njih so se zbirali stari in mladi in pričakovali I. maj. Tudi na Starem gradu so številni udeleženci ob kresu začeli s proslavljanjem. zatem pa je Mestna godba Kamnik zaigrala uvodno skladbo. Moški pevski zbor Solidarnost je ob spremljavi godbe zapel Inter-nacionalo. V nadaljevanju je nastopil tudi Priden možic, kot slavnostni govornik pa se je predstavil Dušan Kumer, tajnik ZdruZe-ne liste Slovenije. V svojem nagovoru je zbranim nanizal nekatere težave, ki pestijo današnji kljub dežju so prvomajsko praznovanje v Kamniški Bistrici obiskali tudi pevci ulftskega moškega pevskega zbora, kt so zapeli tudi znano pesem Žabe. Živahna družba je ob prijetni glasbi vztrajala, nekateri do zgodnjih jutranjih ur. Zmotil jih je le dež, zato so s srečanjem nadaljevali v prostorih Prvomajskega golaža in različnih dobrin je bilo dovolj na voljo. Tradicionalno srečanje v Kamniški Bistrici Tradicionalnega srečanja v Kamniški Bistrici - pri Jurju se je kljub močnemu dežju udeležilo nekaj sto obiskovalcev. Janez Maleš, predsednik društva Solidarnost in pobudnik tega vsakoletnega srečanja, je navzoče pozdravil, spomnil na pomen praznika in tradicije. Zupan Tone Smolnikar je zbranim čestital. čas, zlasti preproste delavce, ki se morajo boriti za preživetje. Mladi Združene liste so vsem udeležencem pripenjali rdeče nageljčke. Po recitacijah je nastopil tudi mešani pevski zbor iz Holandije. ki je zapel dve pesmi, od tega je bila ena slovenska. Zabe. Vsi nastopajoči so bili deležni viharnega odobravanja, še posebno gostje iz Holandije, ki so nastopili kot gostje kamniške Lire. Gostišče pri Jurju je obiskovalcem postreglo z jedačo in pijačo, ob prijetni glasbi so nekateri tudi zaplesali ter se na prizorišču zadrževali še dalj časa. Dež. je nekoliko prenehal, zato se je slavje nadaljevalo in zaključilo v popoldanskih urah. STANE SIMŠIĆ ZA samoprispevek v Tunjicah V krajevni skupnosti Tunjice so se v nedeljo. 10. maja, krajani z referendumom izrekli za uvedbo samoprispevka za obdobje petih let, od I. junija letos pa do 31. maja 2003. Od 479 volilnih upravičencev jih je glasovalo 326 ali 68%. Za uvedbo samo prispevka se je izreklo 301 volivcev ali 92.3%. proti uvedbi samoprispevka pa je glasovalo 25 volivcev ali 7,7%. Predvidevajo, da bodo s samoprispevkom zbrali predvidoma 22 mio tolarjev. Sredstva bodo porabili predvsem za sofinanciranje razširitve in obnovitve pokopališča, za izgradnjo kanalizacije, asfaltiranje in vzdrževanje vaških cest in parkirišča, komunalno urejanje kraja, za financiranje dejavnosti krajevne skupnosti, dotacije in podporo delovanju društev v KS. Z uspelim referendumom so Tunjičani ponovno dokazali, da znajo prisluhniti drug drugemu, zlasti pa potrebam kraja. SAŠA MEJAĆ RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel. 713-660 STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) - 12 ur računalništva z ure)evalnlkom besedil WORD - 48 ur val Iz 9tro)epl»|a_ TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur). WINDOWS. WORD EXCEL (20 ur) ACCESS (20 ur) INTERNET (8 ur) Za pogodbeno Izvajanje (skupine) priznamo 10% popusta Brezposelnim, dijakom In Studentom priznamo 20% popusta. Delavcem, ki so zaposleni pri samostojnih podletnlklh (S.P.), stroške izobraŽevanja delno povrne Sklad za Izobraževanje delavcev pri obrtnikih 6 14. maja 1998 LJUDJE IN DOGODKI Kamniški OBČAN Zlata leta Terezije in Miha Vrhovnika Preteklo je polnih 50 let, odkar sta Terezija in Miha Vrhovnik izrekla svoj življenjski DA. Danes Živita v Kamniku na Kersnikovi ulici. Zanju in za njune potomce je to bil pomemben dogodek, ki so ga skupaj proslavili 28. februarja. Njuna življenjska pot je zanimiva in bogata. Miha je bil rojen 26. 9. 1923 v Vrhovju pri Tunji- Slavljenca ob 50-letnici skupne poti cah. Po osnovni soli. ki jo je obiskoval na Šenturski Gori, je Sel v uk za kovaCa. Dobil je delo v Tovarni kovanega orodja, a je med vojno ostal brez dela. ker se je tako kot veČina zavednih Slovencev odločil, da se bo boril proti skupnemu sovražniku in njegovim sodelavcem. Ze 1. avgu- sta 1942 je odšel v partizane. Najprej je deloval kot terenski delavec, nato pa je bil v Šlandrovi brigadi. Leta 1949 je bil demobiliziran v Zagrebu. Tam je našel tudi zaposlitev v tovarni Rade Končar. Tu sta se prvič srečala s Terezijo in se 24. februarja poročila. Leta 1950 sta se vrnila v Slovenijo v Kamnik. Miha je spet našel delo v Tovarni kovanega orodja, nato pa v Titanu postal glavni skladiščnik. Upokojil se je leta 1975. Ves čas je bil prizadeven društveni delavec. Delu se ni nikoli izmikal, zalo je prejel številna odlikovanja in priznanja (vojaška in delovna). Med ostalim je dobil medaljo za hrabrost, red zaslug za narod II. in III. reda. Dobil je tudi red zaslug za narod s srebrno zvezdo in medaljo dela ter še mnoge druge. Terezija je bila rojena 14. 10. 1925 v Dolgovaški Gorici pri Lendavi, kjer je obiskovala osnovno šolo. Njen oče je bil tekstilni delavec in je dobil zaposlitev v Zagrebu, zato je tam obiskovala meščansko šolo. Tu se je tudi pričela njena skupna pot z Mihom. Srce ju je vleklo nazaj v Slovenijo, zato sta se kmalu potem tudi vrnila v Kamnik. Tudi sama se je zaposlila, nekaj let je delala v Titanu, svojo aktivno dobo pa je leta 1980 zaključila v Zarji. 5 otrok se jima je rodilo, dva od teh sta zelo mlada umrla. Ustvarili so si svoje družine. Dočakala sta pet vnukov in celo enega pravnuka. Zelo radi se obiskujejo in so izredno vesele narave. Slavljenca sta nam povedala, da sta zelo zadovoljna in da so njuni otroci glasbeno navdahnjeni. Vsi znajo zelo dobro igrati na harmoniko. Pred leti so ustanovili svojo skupino, ki je zelo uspešno nastopala v domačem kraju, va- Jan Plestenjak je obiskal OŠ Moste 5. februar je bil za osnovno Solo Moste malo drugačen dan. saj je učence obiskal glasbenik Jan Plestenjak. Mladi od petega do osmega razreda so se zbrali v telovadnici, kjer jim je Jan spregovoril o svojem načinu življenja, o svojih strahovih (mladim je zaupal, da se je v osnovni šoli bal telovadbe), kakor tudi o tem. kaj zanj pomeni sreča. Izzval je kar nekaj posameznikov, da Jan nas je razveselil tudi s svojim avtogra-mom. so se sami aktivno vključili v delavnico in govorili o svojih čustvih in željah. Mladi so svoje strahove zapisovali na zmaja, ki so ga za to delavnico prav posebej pripravili. Najpogosteje jih je strah vojne, aidsa, da bi se skregali z najboljšim prijateljem, prav tako jih je strah šolskih testov, pajkov, kač in hudobnih ljudi. Pozornost so namenili pomembnima čustvoma, sreči in veselju. Jan je vesel in srečen, kadar na obali prisluhne šumom morja, ko mu prijatelji pripravijo divje Sparglje s slanino in jajci ali kadar je lahko v družbi z dobrimi prijatelji. O sreči in veselju so mladi govorili bolj neobremenjeno in tudi bolj gostobesedni so bili. Večina jih je dala na prvo mesto dobrega prijatelja, srečni so tudi takrat, ko dobijo dobro oceno v šoli, ko uživajo v svojih hobi-jih in športih, ena izmed deklet pa uživa v drobnih rečeh. Koncerti z isto zasnovo potekajo v okviru projektne skupine urada za mlade na ministrstvu za šolstvo in šport že od leta 1996. Do zdaj je sodelovalo že več kot šestdeset šol. ki so jih izbrali med prijavljenimi. Projekt je dobil naslov po eni izmed pesmi Jana Plcstenjaka »NAJ POVE SRCE«. Zmanjševanje povpraševanja po drogah je mogoče doseči le, če otroci odraščajo v razmerah, v katerih lahko izpolnjujejo potrebe na dejaven in ustvarjalen način, v katerih razvijajo trdne točke svoje osebnosti, oblikujejo in gojijo svojo individualnost po poteh, ki zanje niso škodljive. Taksno razmišljanje je bilo izhodišče pri pripravi projekta »NAJ POVE SRCE«, katerega glavni namen je spodbujanje ustvarjalnih dejavnosti mladih ter druženja in uveljavljanja brez uporabe mamil. To pa lahko promovira neka referenčna oseba, ki za mlade predstavlja zvezdo, s katero se je možno identificirati. Na ta način mladi lahko posnemajo Ja-nov vedenjski stil. stil oblačenja komuniciranja idr. Jan med svojim izvajanjem ni pozabil omeniti tudi neuspehov, govoril pa je tudi o izkušnjah in drobnih življenjskih dogodkih. Obdobje mladosti in odraščanja je za marsikoga čas drznosti, preizkušanja učenja in eksperimentiranja. Življenje se le malokrat odvija po poti naših načrtov. Na vse mogoče načine preizkuša tudi mlade, ki so še posebno rapljivi. Ker so dovoljena in prepovedana mamila sorazmerno lahko dosegljiva, veliko mladih posega po njih. Medijska odprtost v svet. vključno s tehničnim razvojem je na stezaj odprla vrata drogi. Veliko staršev, vzgojiteljev in učiteljev se sprašuje, kako obvarovati naše otroke, naše mlade. S tem projektom so bili tudi mladim z OS Moste ponujeni trenutki za razmišljanje o drugačnih možnostih. Tekst infoto:EILI JAZBEC bili pa so jih na priložnostne prireditve, poroke in druga srečanja. S to tradicijo bodo, kot je videti, nadaljevali tudi vnuki, ki gredo po njihovih stopinjah. Slavljenca se nad življenjem ne pritožujeta, vendar jima marsikaj ni po godu. kar se danes dogaja. Premalo je poštenja in iskrenosti. Obema slavljenccma so predstavniki Društva upokojencev Kamnik čestitali, jima poklonili skromno darilo in izročili diplomo o ZLATI POROKI ter jima iskreno zaželeli, da bi še dolgo srečno živela v krogu svojih najdražjih. STANE SIMŠIČ Spoštovana voznica, voznik! učenci os marije vere vas vljudno prosimo, da ne spreminjate šoi.skih zelenic v vozne površine, urejenost šolske okolice ni v ponos samo šoli, temveč tudi krajanom, moramo vam povedati, da se niti na šolskih površinah ne čutimo več varni. saj nas z vožnjo po igrišču in zelenicah ogrožate. Želimo si urejeno oko lico in varno počutje na šolskih površinah. k temu lahko prispevate TUDI VI. Učenci OŠ MARIJE VERE Namesto nekega nekrologa Učenci OŠ M. Vere na uspeli čistilni akciji Prostor okoli šole je naš... Številnim pobudam za čistilne akcije konec aprila so se z veseljem odzvali tudi učitelji in učenci Osnovne šole Marije Vere na Duplici. V petek, 24. aprila, sc je preko sedemsto učencev v lepem, sončnem vremenu zbralo pred šolo. kjer jim je o pomenu skrbi za čisto okolje spregovorila ravnateljica Violeta Vodlan, ki je nato skupaj s pomočjo dveh prvošolcev zasadila lipo v bodočem šolskem parku, ki ga danes še »krasijo« stari avtomobili. Nato pa so učenci ob zvokih pesmi Upanje 2000 sklenili živo verigo okrog šolskega prostora in s tem simbolično pokazali, da je ta prostor njihov in da ga želijo čimbolj polepšati. To so dokazali tudi potem, ko so na zelenicah ob šoli posadili pomladansko cvetje, ki jim ga je podaril Arborctum iz, Volčjega Potoka. Zelena straža pa bo v prihodnje skrbela, da bodo zelenice čiste in da cvetje ne bo pogrešalo vode. Poleg okolice šole so se učenci višjih razredov podali Sc na čiščenje obrežja Kamniške Bistrice in »slavnega« dupliške-ga hriba (bivšega odlagališča, ki grozi, da bo to znova postalo). FRANC SVETELJ »ho bosta vidva končala to solo, ho ta lipa Ze velika in z njo vred veliko zelenja okoli Sole,« je dejala ravnateljica Vodlanova prvoSolcema, ki sta ji pomagala zasaditi prvo drevo. PLESNI KLUB MIKI vabi v soboto, 23. maja, v Halo komunalnega centra in ploščad Veleblagovnice v Domžalah na MIKU EV PLESNI DAN ob 10. uri: Predstavitev plesnih parov, folklornih skupin in košarkarskih navijačic ob 10.30: PROGRAM PREDŠOLSKIH PLESALCEV iz Domžal, Mengša, Kamnika, Lukovice in Moravč s KONCERTOM ROMANE KRANJČAN ZA NAJMLAJŠE ob 12. uri: Zaključek dopoldanskega programa ob 16. uri: TEKMOVANJE PLESNIH PAROV pionirjev do 12 let ob 18.30: PLESNA REVIJA skupin jazz-show, hip-hopa, parov plesnega kluba Miki Rezervirajte si dan! Pred nekaj tedni smo se od Nje poslovili in jo pospremili na zadnjo pot na mekinjskem počivališču. Mlado, v najlepših letih, mamico, sestro, hčerko, znanko, prijateljico, sokrajanko, stanovsko kolegico; Se bi lahko našteval... Več let seje borila z neizprosno boleznijo. Ni se vdala, do konca je upala in vztrajala in verjela. Vedno bo ostala v spominu in zavesti: prijazna, urejena, nasmejana, vesela, lepa in mlada. V zadnjih, najtežjih in najhujših trenutkih jo je verjetno videl malokdo, le tisti, njej najbližji, z njo čuteči, njeni. Potem je prišla tiho, po prstih bela odrednica, smrt - odrešitev trpljenja. Tedaj je bila povsem sama, spravljena sama s seboj, Bogom, svetom in vesoljem. Sama, kol bomo sami vsi v trenutkih, ko bomo odhajali v kraj pozabe. Mi, vsi, mrtveci na oddihu, ki se mu pravi življenje. Imela je, kot pravijo preprosti ljudje, »lep pogrebu, če je seveda lahko kakšen pogreb »lep«. Morda je bil res lepši, ker je bil takrat lep, sončen in topel dan. Pomlad, ki prehiteva! Tako kot življenja nekaterih, ki prehitevajo, ker vedo, da bodo umrli mladi. »Kogar bogovi ljubijo, umre mlad!* Tako nekako gredo tiste besede tolažbe. (Samo) tolažbe, ki smo sijih izmislili, da lahko preživimo. To je vedela tudi Ona. Verjetno je veliko vedela, videla, izkusila in napisala, saj je bila novinarka. Mlada in uspešna, življenja polna. Življenje, ki daje novo življenje! Ostali so zapisi, članki, objave, razmišljanja: in dala.je življenju smisel s podaritvijo novega življenja. Umremo le fizično, v zavesti drugih ostajamo s svojimi dejanji in deli. Nekaj let je bila zaposlena kol novinarka pri Kamniškem občanu: znanka, prijateljica, stanovska kolegica, sokrajanka, zanimiva sogovornici!, prijetno dekle... To je bila Romana Grčar. DUŠAN LIPOVEC V spomin Matjonovemu Vinetu! Pomlad je prišla. v cvetje odela je hribe in dole, s soncem ogrela mrzlo je zemljo. Zemlja zdaj topla je postelja tvoja, v srcih naših pa topel spomin. (Igor Kanižar) Tako kot vedno je tudi tistega dne čez ČeSnjice pihal veter, ko smo se poslavljali od Matjonovega Vineta iz Ra-kilovca. Besede žalosti je bilo slišati v vetru, veter pa je pihal in odnašal misli vseh, ki so se v velikem številu zbrali, da še zadnjič skupaj izrazijo žalost ob izgubi sina, brala, moža, očeta, sodelavca in prijatelja. DACAR Vinko se je rodil pred 42 leti, v družini pa so bile poleg njega še štiri sestre. Skupaj s starši in sestrami je živel skromno življenje na kmetiji. Sestre so sčasoma zapustile dom in si ustvarile svoje domove, sam pa je ostal doma s starši. Po končani osnovni šoli seje odločil, da se izšola za mesarja. OdSelje v takrat zanj daljni Maribor ler se domov vrnil kot izučen mesar. Zaposlil seje v podjetju Meso Kamnik, kjer bi delal še danes, če ga ne hi doletela prerana smrt. Kot vsi mladi si je tudi Vine iskal družico, njuno ljubezen je kronalo rojstvo sina Miha pred petimi leti. Skupaj s starši in svojo Darinko je sezidal nov dom. Prav v tistem času pa ga je zadela resna bolezen srca, kljub prestani operaciji pa je ves čas z veliko voljo do življenja pred vsemi skrival strah in bolečine. Vsi se spominjamo Vineta kot veselega fanta, ki je bil vsem in ob vsakem času voljan nuditi svojo pomoč. Koliko veselih trenutkov je s svojo prisotnostjo napravil še lepših vsem, ki smo ga poznali. Ne bomo ga pozabili, vedno ho med nami, ko bomo obujali spomine, ko bomo srečali njegovega Miha, ko... ko bomo na njegovem grobu prižigali svečke spomina. Krajani KS Psajnovlca GLASBENA SOLA KAMNIK obvešča, da bo vpis novih učencev za šolsko leto 1998/99 potekal v maju. Sprejemni preizkus glasbenih sposobnosti bo v sredo, 17.6. 1998, od 17. do 19. ure v dvorani Glasbene šole Kamnik. Informacije dobite po tel.: 815-187. Uradne ure: vsak dan od 8. do 10. ure in od 12. do 13. ure in popoldan v torek in četrtek od 16. do 17. ure. Prijave sprejemamo v tajništvu Glasbene šole Kamnik, Kajuhova pot 11, 1240 Kamnik, do 31. maja 1998. INDUPLATI d. d., Kamniška 24, Domžale Zbiramo interesente za najem proizvodnih prostorov 7000 m2 v treh etažah. Informacije po tel.: 721-911, Viktor Marinšek. Za kulturo jezika Do kdaj še in čemu Kino Dom? Na zadnji seji občinskega sveta so se svetniki dokončno odločili, da je treba stavbo na Fužinah obnoviti, in sicer tako, da bo primerna za kulturne prireditve in dejavnosti različnih kulturnih skupin naslednjih petdeset let. Načrti so še v rokah arhitektov, ki jih vodi Andrej Kocjan. Občinski moZjc bodo prav kmalu osiveli zaradi skrbi, kako preskrbeti denar, Kamnik pa bo v nekaj letih, morda desetletju - dalj ne bi smelo trajati - dobil sodoben kulturni dom. Pomembne stavbe imajo svoja imena. Velika hiša na koncu Grabna je v letih, ko je bila zaradi neurejenosti in zastaranosti zapuščena, nekako izgubila tudi svoje (do- bro) ime. Da je tako. kaZejo različna poimenovanja. Oglejmo si nekaj uradnih besedil, ki se nanašajo na to stavbo. V Odloku o zaključnem računu proračuna občine Kamnik za leto 1996 je postavka Kino Dom Kamnik, sanacija zgradbe in izdelava načrtov, v Odloku o proračunu občine Kamnik za leto 1998 (osnutek) pa so imena pri različnih postavkah različna: 349 sanacija zgradbe Kino Dom - obveznost iz. leta 96, 102 Kino dom Kamnik - sanacija zgradbe in izdelava načrtov, 103 adaptacija kulturne dvorane (gotovo je mišljena ista stavba, saj sc za adaptacijo namenja 130,000.000 Sil), na st r. 44 pa je zapisano, da bodo izdelani načrti za obnovo in adaptacijo kulturnega doma. Na isti seji je občinski svet obravna- val točko Aktivnosti za adaptacijo kulturne dvorane. Dom sc je - vsaj po mojem spominu - na začetku imenoval Kulturni dom. Kasneje je postal Kino Dom ali Kino dom, ker so bile v njem redne kinematografske predstave. Pri tem poimenovanju je bilo zmeraj vprašanje, ali napisati dom z veliko ali malo začetnico. Pisci so sc reševali tudi tako. da so uporabili velike črke: DOM, kjer se je problem pisave skril. Vendar danes ni več smiselno razmišljati, kako pisati Kino Dom ali Kino dom, saj je to s stališča dejavnosti in prireditev, ki naj bi tu bile, preozko ime. Tudi Kulturna dvorana je preozko, saj gre za stavbo z veliko prostori in več dvoranami. Stavba naj se imenuje Kulturni dom ali Kulturni dom Kamnik. NajbrZ bi bik) smiselno razmisliti, da bi dom poimenovali po kakšnem kamniškem kulturniku. Možnosti je veliko. MARJETA HUMAR Po štiridesetih letih spet obnovljena gledališka dejavnost v Mekinjah Grafike Andreja Schlegla v kavarni Veronika Končno si zopel lahko v kamni ški kavarni Veronik;] ogledamo likovno kvalitetno razstavo. Tokrat razstavlja oblikovalec, fotograf, likovni mentor in grafik Andrej Schlegl. V Ljubljani je končal Šolo za oblikovanje in fotografijo na oddelku za industrijsko oblikovanje, sedaj pa je študent likovnega oddelka Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Andrej Schlegl razstavlja ciklus grafik na manjših formatih, ki je nastal lani in v tem letu. Tehnično so to linorezi ali pa različna eksperimentiranja z raznimi materiali na tiskarski matrici. S polaganjem različnih materialov, kot so različne tkanine, volne, trakovi, vrvice in različna lepila na matrico, dosega avtor različne »rastre« in strukturalne grafične učinke. To so v bistvu orno bele abstraktne kompozicije, tu in tam včasih poudarjene z barvnimi akcenti, ki jih je grafik poimenoval Razmišljanja. Res je. gre za likovna razmišljanja v grafičnem mediju, za eksperimentiranje in raziskovanje grafičnih, tehničnih, tehnoloških in estetskih možnosti, ki jih nudijo različni tiskarski postopki. Poleg raznih linearnih tnreZ in naključnih Struktttr se večkrat pojavlja motiv spirale, ki lahko vsebuje tudi simbolna likovna sporočila. Mlademu avtorju tudi figu rali ka ni tuja. To so predvsem stilizirane ženske figure in akti, podani s plosk vijo ali linijo. Opozorili velja na ženski akl, izveden v čistih linijah na črni podlagi, in na glavo Kri- stnso (Kristusovo trpljenje) z ck-spresivnimi poudarki Oba linoreza nas nehote spominjata n.i vplive velikega slovenskega grafika, kamniškega rojaka Miho Maksa. Serija linorezov Morski motivi so stilizirane, dekorativne grafike, kjer se avtor svobodno poigrava z linijami m oblikami v svetu črnega in belega. Podobno sla izpeljani Se dve grafiki s pomenljivima naslovoma na temo New Yorka. Omenimo še, da so grafike, odtisnjene na različnih grafičnih papirjih, uokvirjene s paspartup v različnih barvah (kar jim daje posebno draz) in izvedene v tehnikah visokega tiska. Iz. grafik Andreja Schlegla je razvidno, da gre za resnega in ino-valivnegn avtorja, ki je že s svojo prvo grafično razstavo dokaj trdno zastavil svojo likovno pot. Zalo mu zaželimo še naprej srečna in uspešna potovanja v čudoviti svet grafike. DUŠAN LIPOVEC 20. 3. 1998 ob 19. uri je bila v dvorani mekinjskega društvenega doma odigrana premiera veseloigre Stari greh, češkega dramatika Jožefa Slol-he (prevod hran Govekar), v izvedbi mekinjske dramske skupine. To morda ne bi bilo nič posebnega, če ne hi bila ta igra prva po štiridesetih letih. Mekinje so bile v preteklosti znane po zelo razviti gledališki dejavnosti, ki se je začela ravno pred 95 leti (5. aprila 1903), koje bilo ustanovljeno Katoliško slovensko izobraževalno društvo. Imelo je več sekcij, med katerimi je bila najbolj dejavna dramska skupina, ki je na sezono odigrala več iger. Prvo (l.urška pastirica) so odigrali 21. maja 1903. Ta bogata tradicija se je ohranjala (z izjemo druge svel. vojne) vse do leta 195H. Največ zaslug za delovanje društva (ki je imelo do izgradnje Društvenega doma I. 1911 svoj sedež v mekinjskem župnišču) in gledališke dejavnosti sla imela mekinjska župniku, najprej (do 1919) Franc Ribar in nato Viktor Cadež, ter mekinjski učitelji, v zadnjem obdobju predvsem nadnčilelj g. Janko Malesie. Igro Stari greh smo igralci (Ivo Semprimožnik, Andrej Balantič, Justin Slunovec, Irena Kališnik, Primož Op-ravš, Alijuna Golob, Katarina Krt, Sonjo Beniot in Damjan HanClč) pod mentorstvom Jane Svettc in Iva Sem-primožniku vadili že od novembra, zalo smo bili se toliko bolj veseli izredno pozitivnega odziva mekinjskih krajanov in goslov iz okolice, ki so v petek - koje bila premiera - in v soboto - ko Nastopajoči igralci v veseloigri »Stari grehi«. je bila ponovitev ■ (kljub vstopnini, ki bo namenjena pokritju materialnih stroškov) napolnili dvorano do zadnjega kotička. Kaj podobnega v Mekinjah že dolgo ni bilo. Posebej smo bili veseli obiska nekdanjih članov mekinjske gledališke skupine, med njimi naj še posebej omenim dolgoletnega člana igralske skupine in najstarejšega krajana Mekinj g. Vincenca Kon-eilija (95 let). V naslednjih dneh smo gostovali še v nekaterih krajih. Poleg igralcev, ki smo za vaje žrtvovali mnogo prostega časa, je za uspeh prireditve -uslužna ludi tehnična ekipa, kije morala opraviti kar dosli dela, saj se od nekdanje gledališke dejavnosti ni ohranilo popolnoma nič rekvizitov uli drage opreme. Vsa potrebna mizarska dela (izdelava kulis itd...) je opravil g. Miro Petek, zavese in platno je uredil g. Jože Maček. Kulise je poburval g. Andrej Bernot, ki je bil tudi naš glavni masker, oblikoval pa je tudi plakale in vstopnice za igro. Za kostu- mogrujijojeposkrbela gospa Nevenka Uhan, sestre uršulinke pa so nam posodile pohištvo. Za razsvetljavo in ozvočenje sta poskrbela Miran Tratnik in Tomo Smolnikar, za glasbeno spremljavo igre pa Uroš Sitar in Primož Smolnikar. Kot sponzorji so nam priskočili na pomoč KS Mekinje, frizerstvo Mojca Repnik in Olgu Skrjanc (ki sta okusno uredili pričeske nastopajočim »damam«). Gostišče Murka in trgovina Tropik iz Kamnika. Naj omenim še to, da je v petek po končani igri krajane zabaval ansambel 4 GAS, v soboto pa mladi mekinjski glasbeniki bratje Smolnikar. Voščilnice, ki so jih dobile vse obiskovalke za bližnji materinski dan, pa so izdelali učenci OS Mekinje. Mladi mekinjski igralci želimo začeto gledališko dejavnost nadaljevati, k sodelovanju pa seveda vabimo tudi druge krajane. Sodelovanje pri takšnih prireditvah namreč ljudi poveže med seboj in s tem pripomore k boljšim medsebojnim odnosom! DAMJAN HANClC Matična knjižnica Kamnik Slovenski knjižni kviz Oton Župančič in Bela krajina Slovenija je šest let zaporedoma sodelovala pri mednarodnem knjižnem kvizu, ki ga je organizirala ustanova Sltjliing I jesen, Letos pa zaradi Imam■-nih problemov omenjena ustanova ne pripravlja več kviza in ker je v Sloveniji TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, 1240 KAMNIK TEL: 061/831-470, FAKS: 061/818-119 E-mail: lnfocenter.kamnlk-1@siol.net T KOLEDAR PRIREDITEV Petek, 15. maja 1998, ob 18 uri Športna dvorana prt OŠ F. Albrehta, Kamnik SOZVOČJA MLADIH Revija otroških In mladinskih pevskih zborov občine Kamnik Nastopa 450 mladih pevk In pevcev Iz osnovnih Sol kamniške občine In Glasbene šole Kamnik. Soorganlzacija: OŠ Frana Albrehta, Kamnik. Vstopnine nil BO Sobota, 16. maja 1998, ob 19.30 Srednja šola Rudolfa Maistra, Kamnik JUBILEJNI KONCERT ob 20-letnlcl delovanja MePZ CANTEMUS Kamnik Umetniško vodstvo: Janez Klobčar. Vstopnina: 1000 SIT (uro pred koncertom) Predprodaja: 800 SIT (ZKO, Japljeva 2; tel. 831-612) BO Petek, 22. maja 1998, ob 18. url Glavni trg, Kamnik PROMENADNI KONCERT MESTNE GODBE KAMNIK Dirigent: Franci Llplčnlk ob 19. uri Razstavišče Veronika, Kamnik Odprtje RAZSTAVE: JUBILEJ KAMNIŠKE GODBE: 1848-1898-1998. Razstava bo odprta do 25. Junija 1998, vsak dan od 10. do 12. In od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. BO Sreda, 27. maja 1998, ob 19 url Razstavišče Veronika, Kamnik KONCERT UČENCEV VIOLINSKEGA ODDELKA Glasbene šole Kamnik Mentor: prof. Janez Klobčar. Vstopnine nI. BO Petek, 29. maja 1998, ob 20. url Razstavišče Veronika, Kamnik LETNI KONCERT MoPZ DKD SOLIDARNOST Kamnik Zborovodja: Sebastljan Vrhovnik. BO Sobota, 30. maja 1998, ob 19. uri Srednja šola Rudolfa Maistra, Kamnik REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV GORENJSKE Nastop sedmih pevskih zborov, Izbranih na območnih gorenjskih pevskih srečanjih. PRIREDITVE V MATIČNI KNJIŽNICI KAMNIK Vsak torek ob 18 uri Pravljične ure z Jano Verllnšek In Andrejo Štorman. Predhodne prijave niso potrebne. Vsako sredo, ob 13.30 v VILI ČIRA-ČARA umetnlško-ročna delavnica Vodi prof. Rosana Kleindlenst Premk. Delavnica osebnostne rasti, vodi jo Vera PrelovSek. Informacije: tel. 0609-631-868 ali 842-209 Vsako sredo ob 10. url Igralne urice s knjigo, vodi Helena Sterle. Vsak drugI ponedeljek ob 17. url Pravljične ure v Šmarcl - (prostori KS) z Jano Verllnšek. Vsak petek ob 17. uri Pravljične ure na Duplici - (prostori KS) vodi Helena Sterle. DRUGE PRIREDITVE Vsak torek ob 19.30 V prostorih DU v Komendi: delavnica osebnostne rasti, vodi jo Vera Prelovšek. Informacije: tel. 842-209 In 0609-631-868. Ponedeljek. 18 5, 1998, ob 20. url Koncert Adija Smolarja v KD Šmartno v Tuhinju. Organizator SD Šmartno v Tuhinju. Informacije Boris Hrlbernik, tel.: 847-402. Petek In sobota 22. & In 23 5. 1998. ob 15.30 Šahovski turnir mladih - Komenda 1998. Posamezni turnirji dečkov In deklic do 15 let. Kraj prireditve OŠ Komenda. Organizator Šahovski klub Komenda. Informacije Franc Poglajen, tel.: 841-241. Sobota. 23, 5.1998, ob H url Kronometer Kamniška Bistrica 1998. Kolesarska dirka na kronometer, prlčetek v Stahovici. Organizator - kolesarski klub PRO M TEAM. Informacije Martin Kemperle, tel.: 816-209. Sobota 30. 5. 1998 ob 830 Veterani 1998 Kamnik - vožnja s starimi vozili (spretnostna vožnja) Start pri ZD Kamnik, zaključek pri Korobaču. Organizator AMD Kamnik. Informacije Jože Šuštar, tel.: 814-091 in AMD Kamnik, tel.: 831-320. Sobota In nedelja 30. 5. In 31 5. 1998 ob 10.30 Pokal Velike planine - državno tekmovanje jadralnih padalcev. Start z Velike planine, cilj v Godiču. Organizator DJP Polet Kamnik In ZPLS. Informacije Dušan Orehek, tel.: 831-843. PRIREDITVE OB 150-LETNICI GODBE V KAMNIKU IN 100-LETNICI MESTNE GODBE Petek. 22. 5. 1998. ob 20. uri Godbeniški žur s skupino MAMBOKINGS. Prireditveni šotor na Trgu prijateljstva. Sohota 23. 5. 1998. Ob 20. uri 10. prireditev VESELO V KAMNIK v prireditvenem šotoru na Trgu prijateljstva. Nastopili bodo: Mestna godba Kamnik, ans. Slovenski muzikantje, ans. Nagelj, ans. Viharniki, ans. Franca Miheliča, Tereza Kesovlja, Klapa Krk, humorist Dudek, povezovalec Vinko Šlmek. Ob 10. uri nedeljska maša, ob 11. uri koncert godbe ALTTANN (Nemčija), ob 14. url slavnostna povorka - 10 pihalnih orkestrov, lovci, gasilci, narodne noše, planinci..., ob 15. url nastopi In srečanje pihalnih orkestrov. Prodaja vstopnic za petkovo In sobotno prireditev: - TIC občine Kamnik, Glavni trg 23, tel.: 831-470, - Hram Rožice, Mengeš, tel.: 737-510. # * * OBČINA KAMNIK organizira PRIREDITVE NA VENERINI POTI v petek In soboto, 5.-6. Junija 1998, »ZA DVA DNI SREDNJEGA VEKA«. Informacije: TIC OBČINE KAMNIK, tel.: 831-470. kviz pridobil veliko mladih privržencev, so sodelavci iz Pionirske knjižnice iz Ljubljane. Knjižnice Črnomelj, Knjižnice Izola in Knjižnice lluj pripravili slovenski knjižni kviz na temo Oton Zupane u in Bela krajina. Pri pripravi kviza so sodelovali tudi Bralna značk a Slovenije, Bralno ilruši-vo Slovenije in Založba Mladinska knjiga. Kviz poteka od marca do septembra, zaključna prireditev pa bo 17. septembra v Matični knjižnici Kamnik. Sestavljen je iz dveh delov. Prvi del je namenjen učencem razredne, drugi del pa učencem predmetne stopnje osnovne šole. Gesli, kista rešitev kviza, sta vzeti iz poezije Otona Zupančiča. Pravilna rešitev gesla je lahko samo prvo geslo, samo drugo geslo ali pa obe gesli skupaj. Rešitev naj udeleženec k viza napiše na listič, na katerega ne sme pozabiti pripisati ime in priimek, naslov (ulica s hišno številko, kraj in poštno številko), starost, v katerem razredu je in na k atero šobi hodi. Mladi bralec lahko kviz rešuje skupaj z vrstniki, v družinskem krogu, v razredu, v knjižnici ali knjigarni. Pravilne odgovore vnese v ustrezna polja nu vprašalniku, s številkami označena polju pa prenese v uslrciiu polja na l "n CM vprašalnika, da dobi končno rešitev - neslo. Matična knjižnica Kamnik je šolskim knjižnicam poslala vprašalnik, dvignete pa jili laliko tudi nu pionirskem oddelku knjižnice. Glavna nagrađuje udeležim me$B tekmovalca s spremljevalcem v IV oddaji in na zaključni prireditvi, ki bo v tednu otroka v Ljubljani. Prireditev bosta pripravili Zveza prijateljev mladine in televizija Sloveniji' Mladi bralci! V.uhvaljujemo se za vase sodelovanje pri slovenskem knjižnem k vizu. Želimo, da bi pri iskanju želenih odgovorov odkrili veliko naravnih lepot Bele krajine in prebirali pesmi Otona Zupančiča! TATJANA TRATNIK Dramska skupina ŠCRM Kamnik Odmevna premiera Slonove igre Podlasica in drugi jaz Srednješolska dramska skupina Rudolfa Maistra je tudi letos uprizorila novo dramo; tokrat je posegla po moderni drami slovenskega avtorja Mirosluvu Slane - Mirosa, Podlasica in drugi jaz. Z njo so prvič nastopili na dnevih slovenskega izobraževanja, kjer sijaje ogledal tudi avtor, navdušen pa seje odzval tudi povabilu na šolsko predstavo. Drama je bila uprizorjena prvič, čeprav se je Ze pred dvajsetimi leti slovensk u drama s svojo takrat najboljšo igralsko zasedbo pripravljala za njeno premieru. Dijaki s svojo mentorico na čelu, prof Murjo Kodra, pa se naloge niso ustrašili in so dramo po najboljših močeh prvič uprizorili, podobno kol so to storili lansko leto s Hišo iz kari Borisa A. Novaka. Treba je poudariti, da je ta še danes aktualna drama izredno zahtevna, toda dijaki so po avtorjevem mnenju zadeli bistvo. Odlično so prikazali propad medčloveških odnosov, degeneriranost posameznika in celotne družbe. V igri smo znova lahko občudovali mlado in lalentiruno Tanjo Potočnik, vendar pa ne gre prezreti tudi ostalih pomembnih likov, zlasti Gregorja Rebolja. Mitje MileliCa in Katje Dol mar. igrajo pa še Marko Burja, Nina Korošec, Irena Kotnik in Tanja Kropivšek. Skupaj dodajajo drami barvitost in uslvurjujo napetost v ozračju, kije za to dramo zelo pomembna. Prav ta kvaliteta, ki se opazno dvigu iz leta v leto, omogoča takšne uprizoritve, ki so srednji šoli lahko v ponos Šolska skupina bo z dramo nastopila še za občinstvo v Kamniku, Skojji Ijikt in drugod. Naj vas povabimo, kajti dramu je vredna ogleda, dijaki pa st zaslužijo iiriziianjc za celoleten trud. URŠKA TOMKC Avtor v razgovoru z igralci dramske skupine v SCRM Kamnik 8 14. maja 1998 POGLEDI Kamniški OBČAN V Komendi s »konsenzom«, v Mostah z večino V nedeljo, 19. aprila, se je za občino v ustanavljanju, občino Komenda, uspešno končala 1. faza v postopku za ustanovitev občine. Pred dokončno ustanovitvijo sta še dve: zakonodajni postopek konstituiranja občine. Državni zbor bo na podlagi pozitivnega izida posvetovalnega referenduma v treh branjih sprejemal zakon o dopolnitvah in spremembah zakona o ustanovitvi občin. Ta del postopka naj bi se končal še pred parlamentarnimi poletnimi počitnicami. Koliko občin bo ustanovil državni zbor. se ne da napovedati. Zakonodajno oblast trenutno poleg državnega zbora vse bolj jemlje v svoje roke ustavno sodišče, ki je med drugim zaukazalo, da je občina Koper prevelika, da se morajo izločiti ruralni deli, istrsko podeželje. Volja ljudstva, ki se je že dvakrat referendumsko uprlo, jim ne pomeni prav nič. Tudi pri zadnjem ustanavljanju občin državni zbor ravna napak. Ravna arbitralno. saj je sam. kot zakonodajni organ, odločil, katera krajevna skupnost oziroma krajevne skupnosti bodo občine in katere ne. Zares zanimivo, kaj vse si »privošči« naš državni zbor. Poseganje ustavnega sodišča v zakonodajno vejo oblasti se s tem verjetno, iz izkušenj sodeč, še ne bo nehalo, zato je nemogoče napovedati bolj natančen datum, mesec ustanovitve občine Komenda. Vladni predlog dvajsetih novih občin je bil, če gledamo finančne pokazatelje za občino Komenda, nadvse utemeljen. Državni zbor je pri sprejemanju Odloka o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin sprejel sklep, da mora ministrstvo za finance novo oblikovane občine pred izvedbo referenduma seznaniti z obsegom razpoložljivih sredstev, s katerimi bi lahko razpolagale po njihovi ustanovitvi. Gre za izvirne prihodke novo oblikovane občine, kamor ni všteta morebitna izravna- va, dodatna sredstva iz različnih postavk resornih ministrstev za sofinanciranje določenih nalog. Skupni prihodki za zagotovljeno porabo (dohodnina in ostali prihodki za zagotovljeno porabo) so ocenjeni na 161.071.000 tolarjev (občina Kamnik 858.364.000 tolarjev), prihodki za druge naloge so ocenjeni na 16.444.000 tolarjev (občina Kamnik 87.629.000 tolarjev). Če se primerjamo s preostalimi občinami v ustanavljanju (37), se nahajamo po izvirnih prihodkih na petem mestu. Zelo spodbudno. Predreferendumske ocene, izjave na zborih občanov niso bile brez dejanske strokovne podlage, čeprav so bile le primerjalne ocene (sosednje občine in število prebivalcev). V tretji, zaključni fazi, obdobju konstituiranja novoustanovljene občine bo poleg priprav na jesenske lokalne volitve treba narediti nekaj osnov za čimprejSni začetek dela občine, mednje vsekakor spada tudi delitvena bilanca. kjer bomo uporabili dosedanja znanja občin, ki so si že uspele razdeliti premoženje (na primer MengcS). Kot usmeritev bi nam lahko bila zadnja novela zakona o lokalni samoupravi, ki jo morajo tudi zato poslanci državnega zbora čimprej sprejeti. Z zakonom o lokalnih volitvah so za občine z več kot štiri tisoč prebivalci in z od 12 do 15 svetnic/ kov občinskega sveta, predvidene proporcionalne volitve, strankarske in »neodvisne« liste ter liste za... (na primer Suhadole). V volilni enoti mora biti na listi več kot pet kandidatov. Župana se voli neposredno, po večinskem volilnem sistemu. Če v prvem krogu ne dobi več kot 50% glasov volilcev, se z drugouvrščcnim čez praviloma štirinajst dni pomeri še enkrat. Velika želja po novi občini ni več samo želja. Večina prebivalcev območja, kjer bo nastala nova občina, smo trdili, da nam občina, v kateri živimo, zdaj daje premalo, da nas zanemarja, da moramo za vse skrbeti sami in da bi sami znali veliko bolje ravnati v javnih zadevah in z. denarjem davkoplačevalcev. Pred nami je priložnost, ki jo velja izrabiti in se v njej izkazati. STANE ZARNIK Kako dobro poznamo svojo občino? V prejšnji Številki Kamniškega občana smo vas vprašali po imenu naselja na fotografiji. Uganka ni bila pretežka, saj so bili vsi prejeti odgovori pravilni. Med njimi je žreb izbral bilko Flerln Iz Kamnika, ki bo knjižno nagrada Kotne Kamnik prejela v njihovi knjigami na ljubljanski cesti llb. Na današnjem posnetku (desno spodaj) vam predstavljamo vasico nedaleč od Kamnika, kjer so pred davnimi leti pognali prvi 'zametki našega kmečkega turizma in skozi katero nas lepo urejena cesta pripelje tja gor do SenturSke Gore pod Krvavcem. Če boste pozorno prebirali današnjo številko Občana, potem rešitev gotovo ne bo težka... Vase odgovore pričakujemo do srede, 20. maja, na naslovu Kamniški občan, Glavni trg 24, Kamnik. Nagrajenec bo prejel knjižno nagrado Naravne znamenitosti Kamnlško-Savlnjsklh Alp na kamniškem območju, ki jo podarja Kočna Kamnik oan" lil C 1%|r*-jl jjjrliii .ft .i, »Sv- NAJLEPŠE SLOVENSKO MESTO so ob letošnji cvetlični razstavi ob prvomajskih praznikih postavili v Arboretumu. Sestavljale so ga makete najbolj značilnih hiš iz dvajsetih slovenskih mest,med njimi tudi iz Kamnika (Zvokljeva hita). PRA VI LOVSKI PRVOMAJSKI GOIAŽ prt lovski koči v Palovčah so tudi letos prlpralvlt kamniški lovci Za veselo razpoloženje, ki ga kljub slabemu vremenu nt manjkalo. Je poskrbel ansambel lovca Maksa Sušnika. (F. S.) Foto: F. SVETILI Pisma - mnenja - odmevi - Pisma - mnenja - odmevi - Resnica o žičniskih napravah na Veliki planini V Kamniškem občanu številka 8. z dne 23. aprila 1998 je Pavle ličar podpisan pod pismo, polno netočnosti in neresnic. Menjavo in splet vrvi sva opravljala dipl. ing. strojništva Ivan Klenovšek, ki sem bil vrsto let vodja oddelka na ZRMK, in Zlatko Završnik, ki sem bil več kot deset let vodja žičniskih naprav na Veliki planini, sedaj pa sem upravljalec žičnic na smučišču Zelenica. V Sloveniji nas je manj kot deset, Id Imamo vse potrebne dokumente, Id potrjujejo strokovnost za menjavo in splete žičniskih vrvi. Ista dela, kot sva jih uspešno opravila na Veliki planini novembra /996 na sedežnici Simnovec, v novem-bm in decembru 1991 pa na vlečnicah Tiha 1 in Tiha 2, sva v letih 1996 in 1997 opravljala po vsej Sloveniji Se na 14 lič-niških napravah (to so bila skoraj vsa taksna opravljena dela v tem času). Poročilo ZAG Ljubljana št P /773/97 - 630 o strokovno-tehntčnem pregledu, opravljenem 29. 12. /997 za vlečnici TIHA I in II, ugotavlja tehnično brezhibnost naprav in dovoljuje njihovo nadaljnje obratovanje. Za pojasnjevanje ostalih izmišljotin netočnosti in neresnic v istem pismu nisva poklicana. Pavle Ličar je s svop objavo izmišljotin podpisanima škodoval (in seveda ostalim, kijih napada v pisanju), zato bo na sodišču moral pojasniti, zakaj tako... I■!././. Zlatko Završnik s. p. in MERCON d. o. o. Ivan Klenovšek Burno prvomajsko jutro Zgodnje jutranje (bolje rečeno nočne) ure letošnjega 1. maja so mi ostale nepozabne. Motoristi, ne vem ali so člani kakšnega društva ali pa le navdušeni razgrajači, so nas, krajane KS Kamnik Zaprice na svojski način »vpeljali* v praznik dela. Skupina motoristov, ki vsako leto uprizori nekakšno prvomajsko parado, je s svojim početjem letos presegla vse normalne meje. Divja vožnja z motorji se je začela kmalu po polnoči in končala v jutranjih urah. Med zelo hrupnimi motorji se je pojavila tudi posebna »ropotarnica*, verjetno prav za to priložnost prirejen motor, ki mu je s svojim popolnoma nemogočim ropotom uspelo prebuditi tudi vse tiste, ki zares trdno spijo. Sprašujem se, v čem je pomen ali pa simbolika takega početja. Povzročati popolnoma nenormalen hrup v stanovanjskem naselju je skrajno nesramno in neodgovorno početje katerega rezultat je neprespana noč ljudi, ki si lake »zabave* za uvod v praznovanje 1. maja nismo želeli. Toliko v razmislek vsem po- vzročiteljem štabe volje mnogih Kamničanov, v upanju, da se bodo do naslednjega I. maja »streznili* in si omislili bolj primerno zabavo, s katero ne bodo nikogar obremenjevali. Simbolično praznovanje I. maja - praznika dela naj še naprej ostane prižiganje kresov na predvečer praznika, ki se marsikje nadaljuje z veselim druženjem, glasbo, petjem in plesom do jutranjih ur. Mihaela Brnot Vetemlk SKD ne podpirajo imenovanja novega podžupana! Slovenski krščanski demokrati v sedanjem občinskem svetu zasedamo največ mest, zato temu primerno aktivno delujemo v komisijah in odborih občinskega sveta in seveda v samem občinskem svetu. Ves mandat dajemo največ pobud, predlogov in dopolnil k občinskim odlokom, sklepom, programom itd. Sodelujemo tudi z drugimi strankami, ki so zastopane v občinskem svetu in podpremo njihove dobre predloge. Kritično spremljamo delo župana in občinske uprave in ocenjujemo, da župan s svojo ekipo ni opravičil pričakovanj volivcev in svetnikov v občini Kamnik. Nesporno dejstvo je, da kljub našim večkratnim zahtevam po predložitvi globalnega koncepta razvoja občine in časovni opredelitvi prioritet v tem mandatnem obdobju tega ni storil. Pri svojem delu in problemih vedno išče krivce drugje: v državi, zakonodaji, v svetnikih in še vedno, po skoraj štirih letih, v nekdanjem izvršnem svetu občine. Brez jasno postavljenih ciljev in na njihovi osnovi izdelanih projektov pa seveda ni možno ničesar pomembnega narediti, kaj šele pridobiti dodatna državna sredstva. Zupanova trditev, da so proračuni sedaj povsem drugačni, kot pred uvedbo lokalne samouprave in zato ne morejo imeti razvojne vizije ne drži. Zagotovljeno porabo občine je že tedaj določila država, kot tudi sedaj. Problem je v tem, da občina za svoje programe ne pridobi dodatnih finančnih sredstev od države, saj se zagotovljena poraba v zadnjih letih ni realno zmanjševala. Zupanovanje je zelo odgovorno delo in zahteva izrazito konceptualno dolgoročne usmeritve, jasna stališča, sprejemanje odločitev in prevzemanje odgovornosti za vse to. Vse to pa žal sedaj pogrešamo, saj je v ospredju nastopanje izgovarjanje na drugo, izogibanje resničnim problemom, zavajanje, lobiranje za politično preživetje prenašanje nastalih problemov na jutri in ustvarjanje ozračja, ko pravo sodelovanje skoraj ni možno. Preveč je nezaupanja in preveč namišljenih nasprotnikov. Slovenske krščanske demokrate zato županov predlog, da iz njihovih vrst imenuje novega podžupana, preseneča in ga jemljejo za neresnega. Vsem, ki spremljajo delovanje na kamniški občini, je znano, da s predlaganim kandidatom za podžupana, gospodom Milanom Windsehnurerjem, nista dobro sodelovala, ko je ta vodil za občino zelo pomembno mesto predsednika sklada stavbnih zemljišč in je prav zaradi slabega sodelovanja odstopil s lega položaja. Prav iz izkušenj, ki smo jih pridobili v (nejsodelavanju z županom, smo prepričani, da je imenovanje novega podžupana nesmiselno In naši svetniki v občinskem svetu ne bodo podprli imenovanja nobenega novega kandidata. Slovenski krščanski demokrati Kamnika Župan o podžupanu iz SKD V K. O. s 23. aprila je naš župan pisal o svoji prvotni nameri, da za novega podžupana predlaga Milana Windschnu-rerja. Potem pa, ko na kolegiju vodje poslanskih skupin o tem niso dali pozitivnega mnenja, da je ta predlog umaknil. Res je bilo tako, vendar g. župan ni napisal, da člani kolegija niso dali tega predloga na dnevni res seje občinskega sveta zato, ker župan kandidata o vsem tem sploh ni nič obvestil oz. ga prej povprašal za privolitev. Prof. Humarjeva je na tem sestanku tudi navedla SKD stališče: za tako kratek čas do volitev nima smisla imenovali novega podžupana, predvideni honorar zanj pa naj se nameni v dobrodelne namene. Ob vsem tem je treba občanom povedati, da bi moral g. Smolnikar glede na rezultat občinskih volitev leta 1994, po teh, predlagati v potrditev občinskemu svetu dva podžupana, enega iz vrst LDS in enega iz SKD. Medtem ko gaje iz vrst LDS (g. Skodlarja) Izbral zelo hitro, pa mu predlog za kandidata iz vrst SKD nikakor »ni šel od rok*. Po dolgem pogajanju z občinskim odborom SKD, potem ko je najprej zavrnil od njih predlaganega kandidata dr. Janeza Sušnika, je končno le privolil v novega g. Toneta Steleta, a mu, kot je znano, potem praktično ni dovolil izvesti nobene omembe vredne naloge. Ob zadnjem predlogu mene za podžupana je Slo pri županu očitno za eno samo javno sprenevedanje, saj je že vnaprej moral vedeti, da njegovega predloga ne bi mogel sprejeti. Zakaj? - Kljub moji veliki volji, da bi kot predsednik Sklada stavbnih zemljišč v začetku leta 1995. tudi s takrat novim županom Smolnikarjem, dobro sodeloval - mi to ni uspelo. Se več, županovo nenehno oviranje sodelovanja, tudi z. nizkimi udarci, me je pripeljalo do takšnega zdravstvenega stanja, da sem se moral pred dvema letoma predsedni-kovanju v Skladu odpovedati. M1IAN WINDSCHNURER Občinski denar samo za izbrane? Se ne tako dolgo tega seje občinskemu svetniku Milanu Windschnure.rju v našem najbolj branem lokalnem časopisu zapisalo, da mora župan resno razmisliti in nemudoma zamenjati Staneta Zamika v komisiji za šport, saj po njegovem mnetiju vanjo ne spada. Iz pričujočega sestavka bo morda razbrati, da je imel po svoje celo prav. Pa zares samo po svoje V to komisijo namreč prav zares ne spadajo tisti, ki zastopajo in bodo zastopali - šport za vse - v občini Kamnik. Formalni In kronološki dogodki moje navedbe prav zagotovo potrjujejo. Pravilnik o sofinanciranju športnih programov v občini Kamnik govori o pristojnostih in nalogah občinske komisije za šport. Poleg števila članov, izvolitve predsednika pravilnik določa, da predlog izbora programov in predlog delitve razpoložljivih sredstev, kijih za sofinanciranje športnih programov zagotavlja proračun občine in države, sprejme komisiju za šport v občini. Pogoje, merila in normative za vrednotenje programov sprejme komisija za šport na osnovi zakona o športu in nacionalnega programa športa. In kaj vse dela na svojih sejah komisija za šport? Na 1. seji naj bi bilo opravljeno konstituiranje komisije. To pomeni, da naj bi izbrali predsednika, namestnika predsednika in tajnika komisije. Glasovanje je bilo opravljeno, kar je razvidno iz zapisnika te seje in na predlog župana ter načelnika za družbene dejavnosti je bil za predsednika komisije soglasno izbran športni pedagog in lokostrelski trener Boris Jemec. Sklepa o tem žal v zapisniku nimamo. 2. sejo je kot osrednja točka zaznamovala pogodba za izvajanje strokovnih In organizacijskih del v zvezi z izvajanjem programov športne dejavnosti v okviru občine Kamnik. Sprejel je bil sklep, da se pogodbo podpiše v korigirani obliki. To ni bilo storjeno, saj se župan na to pogodbo ni hotel podpisati. Po vsej verjetnosti, ker je čakal na razpis, v katerem bi bila razpisana tudi strokovna opravila za komisijo za šport. Tako je »moral« strokovna opravila za komisijo za šport prevzeli Boris Jemec. Pripravil je besedilo razpisa, gradivo za prijavo na razpis, v katerem je vnesel že nekaj kriterijev in kriterije za delitev sredstev po svoji meri (šolski in lokoslrelsk i), morda še po meri plavalcev, malo manj pa odbojkarjev. Na 3. seji »je komisija vzela na znanje zapisnik in ugotovila, da je izdan moratorij na podpis pogodbe s strokovno službo, zato ni ocenjevala njegove realizacije, pač pa ga sprejela kot zapis izvršene seje.* Brez komentarja. Če nisem komentiral zapisanega s 3. seje pa že 4. sija pokaže, da seje želel nekdo od občinskih uradnikov vmešavali v delo komisije ali celo usmerjati nezmotljivo in prizadevno Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Predlog za grb nove občine Komenda (Križ, Moste) Da ali ne zaključnemu računu? Tako, pa smo poleg velikonočnih uspešno preživeli tudi prvomajske praznike, zraven pa sc ko-mendsko-krizki-moščanski referendum za novo občino. Mošča-ni so se sicer držali bolj nazaj, vendar jim vseeno zaželimo srečno. Če so se že doslej znašli kot skupni larani. se bodo verjetno tudi v prihodnje tudi kot skupni občani. Res pa je, da že na samem začetku niso preveč zadovoljni z imenom nove občine Zato so na vi, ki se je, viseč na občinski hiši sredi Kamnika, preklala na dvoje. Kakšna simbolika! Tega se je zavedal tudi kamniški tajnik, ki je naslednji dan izobesil novo, vendar trikrat manjšo zastavo, da se ve, da smo odslej manjša, »bolj obvladljiva« občina, kakršno so si že nekaj časa želeli nekateri občinski možje. Ne ve pa se, kako bodo zadovoljni takrat, ko bo treba dajati doto novi občini in ko bo že tako skopa mati drža- tupan Rudiju Zelenemu: Kar sedem milijonov praviš, da je vredna tale obešanka...? zadnji seji kamniškega občinskega sveta kamniški kolegi ponujali »osamosvojiteljem« rešitev tega problema v obliki občinskega grba, na katerem je na ščitu upodobljen konj (simbol komendske konjeniške tradicije), ki preko (novega) mostu nese križ. Veliko vprašanje pa je, če bodo novi ko-mendski občinarji s takim predlogom zadovoljni... Kolikšno energijo je tisto belo nedeljo izžareval komendski referendum, se je najbolje videlo na občinski zasta- va še bolj zadrgnila svoj proračunski »žakelj« pri delitvi tolarč-kov naši pomanjšani občini... Zato so zadnjič Tunjičani svetovali županu, naj čimprej prebere sveto pismo, ki ga mu je ob odprtju ceste v LaniSah podaril tunjiski župnik Pavle, in da naj Se posebno dobro preuči zgodbo o kangalilejski ohceti, če bo hotel pomnožiti tiste skromne občinske denarce... Vse kaže. da bo moral imeti župan pri izbiri najemnikov za gostilno na Šimnovcu bolj srečno roko, kot jo je imel doslej, če bo hotel, da se nekdanji hotel, kasneje gostišče, ne bo spremenil v razpadajočo planinsko bajto. Od takega najemnika, ki po vsakega piščanca in gajbo piva sproti hodi v dolino, res ni bilo mogoče kaj dosti pričakovati... Ko je zadnjič vodja javne tribune v občinski hiši spet kritično okrcal občinske može, ker se niso odzvali njegovemu vabilu, je poudaril, da nekateri organi niso »identični« za preverjanje podpisov na dokumentih, nato ozmerjal se Občana, ki da je kriv /a slabo udeležbo, ker je izšel dan kasneje, kot se je napovedal. Torej blokada na celi črti, je dejal vodja... Ko smo že pri črtah, je prav, da rečem kakšno tudi o takozvanih »črtah diskretnosti« v naših bankah. Zgodi se. da bančna us lužbenka diskretnost razume tako, da stranki zavpije, da »je v limitu za tri jurje«, kar sc sliši daleč preko omenjene črte. Verjetno se je možakar, ki je dobil tak odgovor, počutil tako, kot bi oropal banko. Pa to ni pomembno, važno je. da gremo v Evropo... Pa bo res treba v Evropo pogledat, kako tam spoštujejo območja, namenjena samo pešcem. Ko so se za praznike turisti ob ogledu Sume ustavljali ob našem jeklenem »milničarju« pri Ambrožu, so se pošteno nasmejali. Poleni, ko ga je jekleni konjiček prevozil, se je mitničar dvignil iz zemlje, se malo zamajal in sc nato spel pogreznil v zemljo. Tako se je samo pokazal, da je še tam, da pa raje počiva, čeprav je naše občinarje stal že kar precej de-narcev... Da je občinsko premoženje last vsega ljudstva, ne trdijo samo »javni tribunaši«, ki jih občina meče na cesto, pač to praktično dokazujejo tudi naši vrli komunalci, ki na kamniškem sejmišču za raztrgano ograjo in ob odprtih vratih ponujajo na samopostrežni način betonske plošče, med brati vredne sedem milijonč-kov. Če niso bile dobre za Šut-no, bodo pa za kako dvorišče, saj jih je vendar plačalo ljudstvo... Krištofov Pepe II. 22. aprila so kamniški svetniki obravnavali zaključni račun proračuna občine za leto 1997. Od župana predlagani hitri postopek te obravnave pa so že na začetku zavrnili. Dobro, da so to storili. V celotnem zaključnem računu (ZR) je namreč toliko nerazloženih nejasnosti in odstopanj, da bi bilo vsako hitro sklepanje o njem povsem neodgovorno dejanje. Skrb zbujajoče je veliko upadanje deleža sredstev za razvoj občine, to je deleža za investicije. Že prvo leto sedanjega županovega mandata, leta 1995, je ta delež v skupnih odhodkih proračuna zdrknil na 36,5%. V letu 1996 se je zmanjšal na 30,6%. Lani pa je bilo porabljenih sredstev za investicije vsega le Se 24,2%: od tega je bilo teh sredstev v skladu stavbnih zemljišč za 221 milijonov (ali 11%), v Stanovanjskem skladu 96 milijonov SIT (5%) in le slabih 156 milijonov ali 8.1% je Slo za investicije iz rednih proračunskih sredstev (leta 1996 še 13% in leta 1995 Se 24%). Zanimivo, ob prihodkih, ki so bili za 80 milijonov manjši od planiranih, je občinski upravi lani, poleg običajnih sredstev na obeh skladih (125 milijonov), ostalo še neporabljenih 99 milijonov v rednem delu proračuna -pri vsem tem pa so bili načrtovani odhodki realizirani samo s 86,4% (z 1.9 milijarde SIT), in-' vesticije pa celo le z 72%. Očitno gre tu za slabo delo dela ali celotne občinske uprave, saj je bila ta, po plačah sodeč s 96,7% realizacijo, v »polni postavi«, možno pa je tudi, da so nekateri prihodki oz. odhodki prikazani nelransparent-no in je bilo neporabljenih 99 milijonov že na ta ali oni način zablokiranih. Vse to terja nujna pojasnila! Se več, pojasnila terja kar nekaj, glede na plan. visoko prekoračenih postavk oz. postavk, za katere je bil izplačan denar, pa v letu '97 sploh Se niso bile realizirane. Med prve spada npr. 7-milijonski presežek sredstev za Zaklad narave (Velika planina) pa 2-milijonski presežek pri najemanju kreditov... pri drugih pa npr. 11,975.239 SIT izplačanih sredstev za nič narejeno kanalizacijo v Smartnem. pa 9,2-mi-lijonski prenos sredstev (kam?) za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč ipd. Enako hudo je pri vrsti povsem izpadlih proračunskih postavk in to. izgleda, po samovoljni presoji župana (občinske uprave). Tako so npr. izpadla v proračunu od občinskega sveta potrjena sredstva: za sanacijo OŠ M. Vere (1,4 milijona SIT), sredstva za obnovo cerve v Stranjah (0,4 mio) in sv. Nikolaja v Smartnem (0,5 mio), za rekonstrukcijo Palovške ceste (3 mio) in zopet Kovinarske ceste (2 mio), za sanacijo hudournika v Motniku (I mio), sanacijo vodnih zajetij v Špitaliču (1,5 mio), za rekonstrukcijo ceste pod pokopališčem v Tunjicah (0.9 mio), za III. fazo izgradnje vodovoda Soteska (5 mio), za rekonstrukcijo kanalizacije Jurčičeva-Kovi-narska (3,8 mio), rekonstrukcijo ceste na Viru (0.5 mio), za meteorno kanalizacijo v Molniku (2.5 mio), za ekološko rento v KS Moste in KS Križ (10 in 2 mio)... Vsi ti zgoraj) navedeni primeri bi se zaradi velikih odstopanj od predloga proračuna morali nujno predhodno odobriti 1 rebalansom, kar pa se lani ni zgodilo in za kar ne zdrži nobeno opravičilo. V odloku o ZR se predlaga tudi tale absurd: prenos viška sredstev med ustrezne prihodke integralnega proračuna, ki so za 24,6 milijona večji od dejanskega presežka prihodkov nad odhodki. V smislu vseh gornjih pripomb se glasi tudi dobro poročilo nadzornega odbora (v nadaljevanju NO), ki je pregledal ta zaključni račun. V tem poročilu dobesedno navaja, da v zaključnem računu za leto 1997 občinska uprava prakhčrio m upoštevala ničesar iz priporočil tega odbora ob nadzoru ZR za leto 1996: »... saj ni upoštevano utemeljeno priporočilo: - o izkazovanju uresničitve v predhodnem letu (1996), - o obrazložitvi neugodnih in ugodnih odmikov (to je bilo pri- poročilo tako za leto '95 kot za '96), - o izkazovanju specifikacije obveznosti terjatev, avansov itn. per 31. 12. 1997. - o izkazovanju presežkov prihodkov nad odhodki oz. kumulativnem prirastu »občinskih denarnih sredstev«, - o gospodarnosti in rizičnosti plasiranja (kratkoročnih) denarnih viškov, - o definitivno prevzetih obveznostih v poslovnem letu za naslednje obdobje itn.« Nadalje NO meni, da bi moralo biti gradivo ZR podano tako, da bi ga razumeli vsi bralci, ne glede na izobrazbo. Postavlja tudi vprašanje, kako je lahko prišlo do vseh teh odstopanj od predloga odloka proračuna '97 (kdo jih je potrdil?!). Razlage so v bistvu do kraja formalistične, brez nujnih vse-binskosti. Prevelik poudarek je dan nekaterim segmentom (komunala), skoraj nikakršen drugim. Prihodkov v »odloku« je za redni račun proračuna 1.659 milijonov SIT, v izkazu prihodkov pa 1.702 milijonov. Ali sta oba podatka pravilna ali eden (ali nobeden)? Ob koncu tega analitičnega prikaza ZR občine za leto '97 potegnimo črto in si ob tem preberemo dva stavka iz Statuta občine. Prvi iz 59. člena se glasi: »Za izdatke, ki v tekočem letu niso predvideni v proračunu občine, je potrebno pridobiti predhodno soglasje občinskega sveta«. Stavek iz 60. člena pa se glasi: »Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine«. Čeprav po naši najnovejši zakonodaji prekrški 59. člena za župana niso sankcionirani (!), pa nas občinske svetnike to določilo v statutu (občinski ustavi) zagotovo obvezuje. Evidentno je, da je bilo ob izvrševanju lanskega proračuna določilo iz 59. člena grobo kršeno. Glasovati za tako protinorma-trvno izvajan proračun pomeni nespoštovati občinsko zakonodajo in negirati institucijo sprejemanja proračuna. MILAN WINDSCHNTJRER Pisma - mnenja - odmevi - Pisma - mnenja - odmevi ■ delo predsednika komisije za šport. Takole se glasi: »Člani komisije so ponovno poudarili, da motno nasprotujejo naCinu dela, kjer se sklepi komisije samovoljno in naknadno spreminjajo. Mnenju seje pridružil tudi predsednik. Člani so bili mnenja, naj Zupan ali načelnik jasno izrazita svoje mnenje in posredujeta načelne usmeritve, da delo komisije ne bo izgledalo kot Sizifom prizadevanje,« Da stvari ne bodo preveč zapletene, premalo pojasnjene, se vrnimo na 2. sejo komisije: »V razpravi, ki seje razvila ob proračunskih postavkah na področju športa, so člani ugotovili, daje v zbirnem proračunskem gradivu pri poglavju investicije še 4 milijone tolarjev, namenjenih za popravilo strehe na telovadnici bivšega zdravstvenega doma.« Člani so izrecno poudarili, da se ne strinjajo z načinom dela, da se sredstva iz skupne mase izločijo samovoljno in da komisija razpravlja samo še o ostanku, ne vedoč za višino celotne mase. Z amandmajem, ki sem ga vložil pri sprejemu letošnjega predloga proračuna, sem poizkušal navedene 4 milijone tolarjev vrniti za športno dejavnost klubov in društev, pa mi je svetniška naveza SKD-SDS (Ilumar-PodbreZnlk, za šport pa Milan Windsehnurer) to preprečila. Amandma ni dobil zadostne podpore svetnic in svetnikov ter ni bil sprejet. Ne glede na njegovo vsebino je zanje pomembno samo to, katera stranka je predlagatelj. Na isti seji (4.) komisije za Sporije bil sprejel sklep: »Predsednik pripravi razpisno gradivo, v katerem upošteva ugotovitve in sklepe iz razprave ter opravi konzultacije z drugimi člani komisije« Predsednik komisije je pripravil in sprejel dokončno besedilo razpisa za objavo. Vendar njegovo besedilo ni bilo objavljeno, lako kot gaje pripravil. V enem delu mit gaje popravil načelnik oddelka za družbene dejavnosti Anton Kamin ter ga popravljenega dal objaviti v Kamniškem občanu. Razpis naj bi trajal (takšno je bilo objavljeno besedilo) do 20. 4. 1998. pa ga je OBČINA KAMNIK (ne komisija, ne župan) podaljšala do 24. 4. 1998 do 12. ure. Papir brez žiga iti podpisa, ki spreminja navedeni datum, nosi naslov »Dodatek k razpisnemu gradivu za sofinanciranje programov Iporta v občini Kamnik.« To da do dne mojega pisanju tega članka konzullmi/c s predsednikom komisije za spori m bilo. ni treba postjiej poudarjati, saj sem vsaj glede nivojev, ki jih je dal ukazati, kol predstavnik športa za vse, izrazito »podnivojski«. Bližje mije namreč naslednje nivojsko ruzmisljanje in razdeljevanje sredstev pri kolektivnih športih: 1. nivo - prva državna liga, 2. nivo - druga državna liga, 3. nivo - ostale lige (tudi medobčinske). Strinjam se z Borisom Jemcem, daje treba dati poudarek na mlade, vendar se ne strinjam z njegovim izrazito navijaškim pristopom za individualne športe in za šport v osnovnih šolah in to na način, da se z določitvijo nivojev izloči skorajda vse kamniške klube s področja kolektivnega športa ter s tem zagotovi večino razpoložljivih sredstev za individualne športe. Nivoji (kolektivni športi) po Borisu Jemcu so naslednji: 1. nivo - uvrstitev v prvo tretjino uvrščenih v vseh ligah, ki jih organizira panožna zveza 2. nivo - uvrstitev v prvo polovico uvrščenih v vseh ligah, kijih organizira panožna zveza 3. nivo - vse ostale ekipe, ki nastopajo v tekmovalnih sistemih, kijih organizira panožna zveza. Ne financirajo se uvrstitve članskih ekip. '/.a katerega člana komisije za šport je pripravil le kriterije Boris Jemec, ne vem. Pri kolektivnih športih v občini Kamnik je morda pisal kriterije, upam vsaj, le za odbojkarski klub Kamnik. To, da Boris Jemec pri točkovanju v posameznem nivoju ne razlikiijejlzičnih sposobnosti starejših deklic in dečkov od mlajših mladink in mladincev ter starejših mladink in mladincev, ni zgolj biološko-anatomsko vprašanje. Vsem trem navedenim kategorijam je v 1. nivoju zapisal 300 ur vadbe. Prav gotovo si želi na ta način pridobili čim več denarja za starejše deklice in dečke, torej ludi za osnovnošolski šport, torej za mentorje šolskih »športnih društev«, torej za... SŠD-jev formalno sploh ni (niso jih še utegnili ustanoviti po zakonu o društvih) in bodo za tovrstna društva kandidirale posamezne osnovne šole. Vrnimo se k podaljšanju razpisa. Razpis je bil »podaljšan« na tribuni, ki jo je organizirala strokovna služba Športne zveze občine Kamnik dne 16. 4. 1998. Na tej tribuni je Boris Jemec izjavil, lako so mi dejali udeleženci tribune, da so kriteriji, ki jih je pripravil, sprejeti. Pozabil je povedati, dao sprejemu kriterijev, še nima sklepa komisije za šport občine Kamnik. Nestrpno pričakujem odločitev župana. Meje že zamenjal, ali bo zdaj dovolj tehtnih razlogov, da me bo. Tudi meni hi odleglo, saj je delo v komisiji s takšno sestavo najmanj zelo utrudljivo. STANE ZARNIK Čemu tako? Nemalo sem bil presenečen, ko sem v predzadnji številki Občana v članku Komenda bo občina, prebral vrsto očitkov na moj račun in na račun Toneta Spenka v zvezi z gradnjo pokopališča v Komendi. V članku, kije. nastal na nekak- šni tiskovni konferenci pred referendumom, bi človek pričakoval analize in prognoze delovanja bodoče občine. S kakšnim namenom so bile te obtožbe lansirane, je verjetno bralcem povsem jasno. Kako bi bilo, če bi javno obravnavali početje posameznih občinskih svetnikov iz Komende, koje šlo za vitalne interese Most? Ker se gonja še nadaljuje, sem prisiljen javnosti zadevo pojasniti. Konec decembra sem med sejo občinskega sveta dobil na mizo v podpis papir, na katerem je med drugim pisalo, da je investicija v pokopališče v Komendi prednostna investicija za KS Komendo, Križ in Moste S Spenkom sva želela pred podpisom tega dokumenta dobiti informacijo, ali bo imel podpis lega dokumenta kakšne posledice na ostale investicije v KS Moste ali ne Ustrezne informacije nisva dobila niti od županata. Vsa zadeva sc je preko novoletnih praznikov vlekla v januar. Na januarski seji občinskega sveta sem pri obravnavi osnutka o proračunu občine Kamnik za leto 1998 med drugim predlagal, da se za pokopališče v Komendi zagotovijo potrebna finančna sredstva in da je ta investicija sestavni del občinskega proračuna. Da bi se morali svetniki podpisovali za neko investicijo, se v Kamniku še ni zgodilo, lak način ni predviden niti v občinskem statutu niti v poslovniku. Sele pred dnevi sem izvedel, da je dokument nastal na podlagi dogovora med županom In predstavniki KS Komende da se bomo morali v primeru nadaljevanja gradnje pokopališča odpovedali ostalim investicijam. Žal bo izbrana varianta širitve pokopališča po navedbah gradbenikov (gradnja bo potekala v treh fazah) stala 100 mio SIT. po vrhu pa ta rešitev ni dolgoročna. Če hi izbrali drugačno rešiles; bi verjetno že dosedaj porabljena sredstva, to je 12 mio, zadostovala za pričelek delovanja. Povedati moram tudi to, da smo v času, ko sem bil predsednik upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč, dali iz sklada za pokopališče v Komendi 2,5 mio SIT. Prav tako smo v leni času s pomočjo članov upravnega odbora iz našega konca namenili iz sklada še 11,7 mio za zemeljski razvod telefonije, da ni bilo potrebno naročnikom dajati še dodatnih prispevkov. Potem je sklad prispeval še 7,5 mio posojila, da se je lahko sočasno s telefonijo pričela tudi napeljava kabelskega sistema. Zaradi lega posojila je na župana letelo veliko kritike, čeprav pri dodelitvi tega posojila ni sodeloval. S Spenkom sva bila tudi ustanovna člana odbora za izgradnjo kabelskega sistema. Vsa stvar je potekala normalno, dokler je bil predsednik KS v Komendi g. Remše, koje prišel na njegovo mesto novi predsednik, so se seje pričele v dopoldanskem delovnem času, zalo se teh sej nisem mogel redno udeleževali. Ne da hi vedel zakaj, so me nehali vabili na seje obveščen pa nisem bil niti o sklicu nekakšne skupščine delničarjev kabelske TV. Z letošnjim letom se štiriletni mandat Izteka. Z rezultati sem delno zadovoljen, preveč časa pa je bilo porabljenega za postavitev krajevne skupnosti, iz katere prihajam, na mesto, kiji gre. Kljub temu pa seje v Mostah pričelo premikati na naslednjih področjih: izdelani so bili projekti kanalizacije za celotno področje bodoče občine. Letos pa naj bi se pričelo z deli na relaciji Suhadole-Mengeš-Jarše Nadaljevalo se bo z obnovo vodovodnega^sistema od Komende skozi Moste in Suhadole za kar je v proračunu letos namenjenih 10,5 mio SIT. V bodočnosti naj hi se la vodovod zaradi boljše vode priključil na kamniški vodovod. Dograditev štirih učilnic pri šoli v Mostah naj bi se pričela letos v juliju, do septembra '99 pa naj bi bile dograjene, kar bo omogočilo enoizmensk i pouk tudi na tej Soli. V la namen je poleg sredstev samoprispevka in ministrstva letos namenjenih še 20 mio občinskih sredstev. V lanskem letuje bilo izvedeno odvodnjavanje šolskega zemljišča. Ob tej priložnosti se zahvaljujem kolegom, prijateljem iz poslanskih skupin SKD in SDS ki so to investicijo vzeli za svojo prioriteto. Sanirana je bila struga Pšale in njenega razbremenilnika. Razširilo se je telefonsko omrežje in zgradilo kabelsko. Delno.je bila že obnovljena cesta skozi Suhadole delno pa ho še letos. Po sprejetju rebalansa gradnje cest v državnem zboru se bo pričela tudi težko pričakovana obnova regionalne ceste skozi Moste in Žeje. Vsi projekti so pripravljeni. V ta namen je bilo vloženih veliko naporov tako župana kot tudi vodje oddelka za okolje in prostor g. Mlakarja pa tudi posameznih svetnikov, ki smo v ta namen žrtvovali številne ure prostega časa. Ob tej priložnosti pozivam vse lastnike parcel ob cesti k sodelovanju, ker nekateri komaj čakajo, da bi denar odpeljali drugam, mi pa bi ostali praznih rok. Sprejet je bil zazidalni načrt M02. Dela se na projektih javne razsvetljave in izgradnje pločnikov. Po 0,5 mio je namenjenih sanaciji opornega zidu pri gasilnem domu v Mostah in za cerkev v Suhadolah, toliko pa je lani dobila tudi cerkev v Mostah. Kot vidite, oba občinska svetnika iz Most delava na zelo različnih področjih, poleg svojih službenih in drugih obveznosti. Delava za interese celotne občine, v kolikor kot svetnika na to lahko vplivava. Za vse, kar sva naredila, sva prepričana, da sva naredila v dobro nas vseh. Iskreno upava, da boste vsi, ki boste delali v novi občini, uspešno nadaljevali že začeta dela. Veliko uspeha pri reševanju Interesov celotne bodoče občine. VINKO OVUAČ 10 14. maja 1998 PLANINSTVO - SPORT Kamniški OBČAN Planinski kotiček Tečaj za varnejšo hojo v hribe PD Kamnik Vodniški odsek planinskega društva Kamnik organizira tudi letos pred glavno poletno planinsko sezono kratek tečaj osnovnih znanj za varnejšo hojo v kopnem v hribe. Ta tečaj je namenjen predvsem tistim planincem in ljubiteljem gora, ki bi radi hodili čim varneje po zahtevnejših zavarovanih poteh, pa pri tem še nimajo veliko izkušenj in znanja ali pa bi radi svoje dosedanje znanje in izkušnje dopolnili. Tečaj sestavljajo teoretična priprava in praktične vaje, ki bodo med turo, vodili pa ga bodo kamniški gorski vodniki. Zato naj tista ali tisti, ki jo ali ga to zanima pride v torek, 19. maja. ob 17. uri v prostore planinskega društva Kamnik na Sut-no 42. Tam bomo povedali, kakšna je ustrezna oprema, ki naj bi jo imeli s seboj na zahtevni turi in jo seveda tudi znali uporabljati, kakšne nevarnosti prežijo na nas in kako se jim lahko izognemo in kakšne so osnove varnejše hoje. Seveda pa bodo predavatelji rade volje odgovarjali tudi na vprašanja o vseh rečeh, ki zadevajo hribe Sledil bo dogovor o turi. Ta naj bi predvidoma potekala po poteh skozi dolino Kamniške Bele in Presedljaj na Konja in nato še na Rzenik in čez Martinj steno navzdol na Kopi-Sča. Cena celotnega tečaja (predavanja, brošura, praktične vaje in tura) ali samo enega njegovega dela. je za člane PD Kamnik, ki v društvu nimajo nobene zadolžitve, 2.000, za člane drugih društev 3.000 in za nečlane PZS 4.000 tolarjev. Dokaz o članstvu je izkaznica s člansko markico za leto 1998. Po poprejšnjem dogovoru si bo možno izposoditi tudi kakšen del ustrezne opreme (plezalni pat, čelada, samovaroval-ni komplet). Tone Škarja - vodja slovenske odprave »Daulagiri 98« V letošnjem letu ima osrednje mesto med našimi odpravami v tujino odprava na Daulagiri (8.167 m. »Sraufova gora«, na katere vrhu pa sam. kljub številnim poskusom, na žalost nikoli ni stal) v pomladanskem času. Njeni cilji so: normalni vzpon po klasični smeri čez. SV greben, ena ali dve prvenstveni smeri v severni steni in smučarski spust z vrha. Osnovni namen tako organizirane odprave je na kar najbolj varen način prenesti himalajsko znanje in izkušnje na mlajšo generacijo alpinistov, ki se je že izkazala v nižjih hribih, poleg tega pa tudi očistiti zanemarjeno območje baznega tabora in tako prispevati k bolj čisti Himalaji. Odprava šteje 15 članov, ki so bili izbrani na osnovi dveh jav- ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o. DOMŽALE 1230 Domžale, Kolodvorska 6, tel.: 061/711-082, telefaks:'061/712-278 RAZPISUJE • SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: - poslovodska šola (V. stopnja) - trgovska šola (IV. stopnja) - usposabljanje računovodij (V/1), 400-urni program - ekonomsko komercialna Šola - gostinska šola (kuhar, natakar) - agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - VVindovvs 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97... • USPOSABLJANJE ZA DELO EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) seminar: računovodstvo malih podjetij seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. varstvo pri delu in požarno varstvo seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) tečaj strojepisja tečaj skladiščnega poslovanja tečaj za voznike viličarjev tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki • TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure. ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure a« na tel. številki (061) 71V082 in (061) 712-278 nih razpisov in strokovne ocene KA. Stroški so po 10.000 USD, pri čemer mora vsak član prispevati po 2.000 USD, ostalo (skupaj Sc 130.000 USD) pa predvsem vodja od raznih sponzorjev. Vodja odprave je Tone ŠKARJA iz AO Kamnik, zdravnik je Damijan MEŠKO iz AO Ljublja-na-Matica, ostali Člani pa so Se Viktor GROŠELJ in Gregor KRESAL iz AO Ljubljana-Mati-ca, Tadej GOLOB iz AO Zelezni- Marko Prezelj na Šišo Pangmo V soboto, 28. marca I998, je iz Ljubljane prek MUnchna in Bang-koka v Katmandu odpotoval Marko Prezelj. Tam se bo pridružil nizozemski odpravi na ŠiSo Pangmo, tudi Gosaitan imenovan, 8.027 m visoki vrh v Tibetu. Vrnitev domov je predvidena za 20. maj. Celotna odprava Šteje samo 6 članov. V baznem taboru pod Sisa Pangmo naj bi bili okoli 3 tedne. Najprej se bodo za aklimatizacijo povzpeli na dva čez 6.000 m vi- čar, Tomaž JAKOFČIĆ iz Akademskega AO, Dušan POLEN IK iz AO RaSica, Davorin KARNI-ČAR iz AO Jezersko, Miha MA-RENČE iz AO Kranj, Janko MEGLIC iz AO Tržič, Gregor LAČEN iz. AO Črna na Koroškem, Andrej MARKOV1Č iz AO Novo mesto, Peter MEŽNAR in Blaž STRES iz. Soškega AO Tolmin ter Rafael VODIŠEK Odpravit je . decembra. Takoj za tem smo začeli urejati in pripravljati planinsko sobo. SovuSčanom se zahvaljujemo za prostovoljne prispevke, da smo lahko plačali neizogibne slroSke, veliko materialu in vsa dela pa smo opravili člani sami. 27. februarja smo imeli odprtje, prelepe društvene sobe in prvi občni zbor. V kar premajhnih prostorih krajevne skupnosti se nas je zbralo 113 članov -ljubiteljev planin. Otroci Šolske sekcije planinskega društvu so nam pod mentorstvom Monike Žurbi pripravili prijeten program. Moški pevski zbor Komenda pa je razgrel srca z lc;x> planinsko pesmijo. Po uradnem začetku smo l>olrdili predsedstvo društva. Stari in novi predsednik je svoje poročilo povezal s prehojeno potjo sekcije ter načrti in željami za to leto. Z zadovoljstvom je govoril o naših uspešnih akcijah in pohodih, o nadaljnjem delu, ki nas še čaka, o urejanju planinskih poti, in o povabilu članstvu za čim večjo udeležbo na pohodih. Laos bomo spet skupaj dopu-stovali v taboru na Bohinjskem koncu, otroci pa v Ratečah. Spodbuden odgovor je podal inž. Stefula, predstavnik PD Kamnik. Dejal je, da smo presk ro-mni, saj društvo s prek 500 člani ni majhno društvo, svojo zrelost smo pokazali že s petletnim delom kol sekcija. Vsi upamo, da bosta PD Kamnik in PD Komenda dobro sodelovala In da bomo dobri sosedje. Sledila so poročila in finančno poročilo, podelitev priznanj in pozdravi gostov. Po skromni zakuski se je kramljanje o planinah potegnilo pozno v noč. Člane in bodoče člane vabimo v društveno pisarno vsako sredo med 17. in 19. uro. Pridružite se nam na nuših pohodih in skupaj bomo spoznavali in občudovali lepote Slovenije. V mesecu marcu pa smo že izvedli pohod od Marije Reke prek Mrzlice, na Kal in Smohor do iMškega. Na tradicionalni 24. pohod na Snežnik nas je Slo 24 Komendcanov. Želim Vam varen korak KATJA 10. mekinjski kros V ponedeljek, 27. aprila 1998, sc jc v sončnem jutru na startu tradicionalnega, že desetega, mc-kinjskega krosa zbralo kar 143 tekačev in tekačic iz. vse Slovenije. Proga je vodila po lepih, v pomladi prebujajoči!) sc obronkih in gozdovih nad Mekinjami pii Kamniku. Tekači so nastopili v vseh starostnih kategorijah. Kot vedno so bili najštevilčnejši otroci. Blizu 40 tekačev pa jc nastopilo na eminentni, razgibani progi, dolžine K) kilometrov. REZULTATI PO KATEGORIJAH: deklice letnik'92 in mlajše - 500 m: I. Petra Vrhovnik (Mekinje) 2:30, 3. Manca Smolnikar (Mekinje) 2:59, 3. Zala DolinSek (Mekinje) 3:23; dekleta letnik'89'91 -500 m: I. lirika Vrhovnik (Tunjicc) 2:08. 2. Damjana Petek (Mekinje) 2:15. 3, Spela Vrhovnik (Mekinje) 2:17; dekleta letnik '85'88 - 1000 m: I. Katja l.elnar (Mekinje) 43:08, 2. Lidija Vrhovnik (Tunjicc) 4:10, 3. Penala Rus (Godič) 4:12; dekleta letnik'83 '84-2000 m: I. Judita Klemen (Mekinje) 8:39, 2. Nataša Burja (Mekinje) 8:4.3, 3. Aleksandra Matjašič (Mekinje) 14:36; ženske letnik '77-'82 -5000 m: I. Meta Pungerčar (AK Domžale) 25:56, 2. Ana Smklholei (TK Radenska) 27:40, 3. Irena Kališnik (Zduša) 32:16; ženske letnik'67-'76-5000 m: I. Irena PetkovSek (FXTRF.MF.) 23:19, 2. Kcsnija Proscn (Markovo) 30:43; ženske letnik '66 in starejše - 5000 m: I. Marija Zmavc (TK Bohinj) 32:57. 2. Jerneja Kemperl (ŠD Tuhinj) 33:24; dečki letnik '92 in mlajši - 500 m: I. Mirko Jurjcvič (Novi trg Kamnik) 2:41, 2. Miha Sedej (Voče) 3:06, 3. Blaž Letnar (Mekinje) 3:12: fantje letnik'89-'91 -500 m: 1. Rok Slapar (Mekinje) 1:48, 2. Luka Hren (Kamnik) 1:50, 3. Matevž Kirbus(Novi trg Kamnik) 1:58; fantje letnik '85'88 - 1000 m: 1. Bernard Jare (AK Domžale) 3:40, 2. Sašo Sušnik (Godič) 3:43, 3. Grega Letnar (Kamnik) 3:50, fantje letnik '83'84 - 2000 m: I. Denis Kemperl (Stranje) 6:10, 2. Matevž Rus (Godič) 6:15, 3. Jože Smidhofcr (AK Maribor) 6:22; moški letnik '77'82 - 5000 m: I. Grega Zore (Godič) 21:28, 2. Miha Menard (TK Ljubljana) 22:12, 3. Boštjan Rangus (TK Ljubljana) 22:23, moški letnik '67'76 -10.000 m: I. Izidor Berčič (Golnik) 38:51, 2. Zdravko Voljkar (ŠD Šmartno) 39:27, 3. Matej Krebs (Gornji Grad) 40:08, moški letnik '57'66 -10.000 m: 1. Lado Urh (Stop Tcam) 38:50, 2. Vojko Duričič (TK Kobarid) 39:42, 3. Lado Kveder (Mekinje) 39:44; moški letnik '47 '56 10.000 m: I. Bojan Eošcck (Ljubljana) 46:58, 2. Srečo Žerjav (Lj.-ŠiSka) 47:17, 3. Tone Klemene (Kamnik) 48:43; veterani letnik 46 in starejši -10.000 m: 1. Bine l-cnaršič (SK Brdo) 48:59, 2. Miha Horvat (Kamnik) 49:47. 3. Ciril Jagodic (Mekinje) 58:54; ženske -absolutno -5000 m: I. Irena PetkovSek (EXTREME) 23:19, 2. Meta Pungerčar (AK Domžale) 25:56, 3. Ana Smidhofcr (TK Radenska) 27:40; moški -absolutno -10.000 m: I. Lado Urh (Stop Team) 38:50, 2. Izidor Berčič (Golnik) 38:51. 3. Zdravko Voljkar (ŠD Šmartno) 39:27; najmlajša udeleženca krosa: Manca Smolnikar (Mekinje) leto rojstva 1994. Jaka Dr-žanič (Godič) leto rojstva 1994; najstarejši udeleženec krosa: Miro Rant (Kranj) leto rojstva 1931. ŠKD MEKINJE SIL EST POSLOVNE STORITVE prodaja, nakup in posredovanje nepremičnin Ljubljanska 45,1241 Kamnik (poslovna stavba STOL) tel.: 061 813 397, faks: 061 813 397 ODDAJAMO V NAJEM: - Kamnik - center - trije poslovni prostori - pisarne, skupaj 62 m2; - Tuhinjska dolina - 6 km iz Kamnika - prostor za trgovino ali obrt, 100 m2; PRODAMO: - Tuhinjska dolina - 20 km iz Kamnika - starejša hiša s parcelo 630 m2; - Kamnik - smer Kamniška Bistrica - 3 km - stanovanjsko hišo 180 m2 v treh etažah, na manjši parceli ob glavni cesti; - Gornji Grad - Tirosek - starejšo hišo 74 m2 - parcela 830 m2; - Tuhinjska dolina - zazidljiva parcela 800 m2; - Kamnik - Fužine - 3-sobno stanovanje 77,6 m2; - Kamnik - Klavčičeva - garsonjera 32 m2; - Kamnik - Steletova - garsonjera 28 m2; MENJAMO: Garsonjero za manjšo hišo v okolici. Informacije: vsak dan od 9. do 12. ure. Kolesarska dirka Po Sloveniji skozi Kamnik Avstralec prvi na Črnivcu in v Kamniku Športne novice Cc ste se v sredo 6. maja, nekateri avtomobilisti jezili zaradi zapore regionalne ceste Gornji Grad-Katnnik-Vodice, saj bi to razdaljo prevozili hitreje s kolesom kol z avtomobilom, posebno, če bi upoštevali novo prometno zakonodajo. Vsa pozornost redarjev in policistov, tudi zapora cest, je bila namenjena varnosti stoterici na 2. etapi mednarodne kolesarske dirke l'o Sloveniji, kije po letu premora ponovno zdrvela skozi Kamnik. Pisana karavana kolesarjev iz 20 profesionalnih in amaterskih moštev - razlika med njimi jc, da se eni trepljajo po prsih, drugi pa bolj po denarnici, je s celotnim spremstvom avtomobilov, polepljenih z reklamami vodila iz Maribora do 170 km oddaljenega Kranja. Črnivec in Kamnik pa sta bila le vmesna cilja za nabiranje točk za gorski in leteči cilj, ki ju je osvojil avstralski kolesar v dresu poklicnega italijanskega moštva Kross Selle Italija Trissan Priem. Dvominutna prednost s Črnivca, gorskega cilja na 902 m, in letečega cilja v Kamniku, pri spodnji Zel. postaji, je do roba ka- I Rajko Petek se odlično drli na mednarodni dirki »Po Sloveniji.« mniške občine te skopnela, zasledovalci so Avstralca namreč že ujeli in prehiteli, saj se je med najboljšimi že začel zaključni obračun za cilj v Kranju. Ciljni Sprint 27 kolesarjev v Kranju je dobil Domžaltan v dresu Perutnine Ptuj & Radenska Rog. Kot zanimivost - letni proračun kluba je 500.000 nemških mark. Razplet je bil najbolj v korist Novomeščana Gora-zda Stangtja, kije kot vodilni v skupnem seštevku oblekel rumeno majico. V tej karavani, ki so jo na območju Kamnika te pit tradiciji kot redarji pomagali varovati člani KI) Kamnik, pa se na več kot 1000 km dolgi dirki odlično drži Rajko Petek s Križa, kolesar kranjske Save. V cilj jc pripeljal kot 8. v času zmagovalca, v sk upnem seštevku pa je na petem mestu zaostajal 19 sekund. »Če ostane tako, kol je, bom zelo zadovoljen. Etape so zelo dolge, tudi čez 200 km, konkurenca pa zelo močna. Danes sem imel nekaj težav pri vzponu na Črnivec. V naslednjih dneh Idirka jc trajala do nedelje) pa nas najhuje šele čaka,« jc povedal 27-lctni kolesar, ki seje letos nekajkrat že izkazal z odličnimi uvrstitvami. Je zmagovalec prve spomladanske dirke PoreSka riviera, zmagal je etapno dirko l'o poleh kralja Nikole v Črni Gori, odlično tekmoval na španski Mal-lorci... Piskrček k uspehom pa jc dodal tudi na Kriteriju v Kamniku. METOD MOČNIK Kriterij za veliko nagrado Kamnika Rajko Petek prepustil zmago Križnatju Kamnik, 18. april. Tadej Križ-nar med člani. Jure Zrimšek med mlajšimi in Borul Božič med starejšimi mladinci so zmagovalci cestnega kriterija za veliko nagrado Kamnika, ki jo Ze drugo leto zapored na delu Ljubljanske ceste in mimo SKCi, kjer je start in cilj, pripravljajo kolesarji entuzi-asti iz vrst KI) Kamnik. Točke na vmesnem in končnem cilju, kar je bistvo kriterija, ki sc v okviru KZS točkuje za pokal Kriterij slovenskih mesl (KSMI, so najprej začeli nabira ti mlajši mladinci. Hladno, deževno vreme, spolzke ceste, na dobrih 1800 m dolgem krogu so najbolje izkoristili mladi kolesarji Krke iz. Novega mesta, ki so osvojili prva tri mesta. »Rczultatsko sem zadovoljen s svojimi varovanci, ne pa s taktiko,« jc bil kljub trojni zmagi (Jure Zrimšek, Aleš Kebclj, Matej Kastclic) kritičen Sandi Papež, legenda dolenjskega in slovenskega kolesarstva, ki seje podal med trenerje. Lanski zmagovalec KSM med starejšimi mladinci Idrijce Borut Božič v dresu Radenske Roga je tudi v tej sezoni ta tarna ta. Prednost v točkah z, začetnih šprintov jc ohranil do cilja, čeprav mu je bil hudo nevaren dolenjski kolesar Gregor Zagore, zmagovalec dvojno točkovanega ciljnega Sprinta. V članski konkurenci Je 43 km in S šprintov minilo v veliki premoči kolesarjev kranjske Save, saj so osvojili prvih pet mest. šele na šestem je prvi »proti« Krke Telekoma Boštjan Mcrvar, ki je lena prvem od osmih letečih ciljev prelisičil Gorenjce, »loje moja četrta zmaga v članski konkurenci in druga letos. Odločala sta prva dva šprinta. potem smo le složno vozili do cilja. Hvala ekipi,« je na ei lju razlagal zmagovalec Tadej KriZnar. kamničani v vrstah cestnih kolesarjev v najvišji kategoriji ne nastopajo, vseeno pa je đbmi gledalcev najbolj grel edi- ni iz našega konca Rajko Petek, kapetan Save »Ob lepi prednosti Križnarja iz prvih šprintov, ga ni imelo smisla izpodrivati s prvega mesta. Bolj je bila važna prepričljiva zmaga Save kot medsebojno vojskovanje,« je v cilju razložil poveljnik gorenjske desetine, ki sc je. kot večina kolesarjev v cilju, tresel kol šiba na votli, ven dar je na šilee krepkega /avil. Poganjanje pedal je Rajku Petku kruh (s trdo skorjo), zalo se ob naša profesionalno, kljub temu. da kolesarji Save ob odsotnosti drugih naših najboljših ekip Krke in Roga, ki so bili istočasno na dirkah v tujini, tokrat niso imela težkega dela. Tako so pobrali tudi smetano od dobrih 380.000 tolarjev po predpisih KZS obveznega denarnega nagla dnega sklada, ki ga je podelil organizacijski vodja tega tekmovanja Bogdan Jamšek. METOD MOČNIK Odbojkarji ostajajo v prvi ligi Čeprav so kamniški odbojkarji slabše igrati v drugem delu prvenstva, se jim po kvulijikacijuli obeta uvrstitev v enotno prvo ligo. V prvih dveh tek nitih nadaljevanja lige so igrali najprej doma in izgubili z novimi državnimi prvaki - ekipi lu-žinarja iz Raven, nato pa so izgubili na gostovanju proti drugim v državi -ek ipi Salonita. Tako smo prvo, in na žalost tudi edino, zmago dočakali proti ekipi Bleda. V gorenjskem derbiju so domači bolje začeli in povedi i s 3:0, vendar so nadaljevali slabo ter dopttslili gostom visoko vodstvo, kar 12:3. Pri lem rezultatu so se Kamničani le zbrali, v napadu sta odlično zaigrala Jani Ma-lovlč in Janez Turk, dosegli popoln preobrni in zaključili niz s 13 zaporednimi točkami. Z dobro igro so nadaljevali ludi v drugem nizu, ko so imeli vseskozi pobudo. V tretjem nizu pa smo lahko videli izredno izenačeno igro vse do konca, ko so domači z odličnim blokom dosegli odločilni točki ter s tem tmagO 3:0. Ta zmaga je že nakazovala obstanek v deseterici najboljših, vendar so se dogodki kasneje razvijali povsem drugače. Tako so največjo priložnost zamudili na domači tekmi proti ekipi 7,u-žemhcrka, ko so s slabimi sprejemi taktu dopustili gostom, da so se razigrali in brez težav osvajali točke. Domači so še nadaljevali s slabimi začetnimi udarci, ter povsem prepustili igro gostom, ki so to z veseljem izkoristili, igra Kantničanov se ni popravila niti v naslednjih nizih, lako da so gostje brez težav zaključevali in zlahka zmagali proti povsem razglašenim gostiteljem kar z rezultatom 3:0. Na svojo priložnost so Kamničani morali čakali tlo povratne tekme na Bledu. Imeli so sicer priložnost po vodstvu 2:1 v nizih, vendar so četrti niz izgubili, v skrajšanem zadnjem ni: u pa so bili liliji i le za odtenek boljši. Niso pa izkoristili tudi možnosti na gostovanju v Žužemberku, saj so izgubili kar 0:3. S tem pa je splavala še zadnja možnost in dokazali so sc morali v kvalifikacijah za vstop v enotno in povečano pno ligo. Tako so v prvi tekmi gladko odpravili ekipo Šoštanja z rezultatom 3:0. Dobra igra, predvsem pa odlični začetni udarci, so prevesili tehtnico na njihovo stran. Na žalost pa so v drugi tekmi malce nesrečno izgubili proti ekipi Krke, čeprav .so že vodili z 2: l. Kol kažejo rezultati letošnjih tekem, Kamničani nimajo sreče z dolenjskimi moštvi. Seveda pa so bili Kamničani hendikepirani, saj so Igrali tekmo t\a-' mesto v Kamniku v Ljubljani. Zakaj'! Problem jt občutna prezasedenost dvorane v sobotah z raznimi nešport-nimi prireditvami, ki sc je pojavljala celo letošnjo sezono. Tako so večino tekem v letošnjem letu odigrali v sredo namesto v soboto, kar pomeni, da so igralci utrujeni, saj so večinoma zaposleni. Predvsem je žalostna izguba gledalcev, ki so vedno bili sedmi kamniški igralec. Na žalost so na gostovanju zgubili ludi proti ekipi Granita, vendar to takoj popravili z zmago 3:0 proti ekipi Izole. Za uvrstitev jim manjka le še zmaga v gosleh proti ekipi Šempetra, ki pa naj ne bi bila problem. Tako lahko upamo, da bomo gledalci v Kamniku tudi v naslednjem letu lahko spremila H tekme najboljših slovenskih ekip. 7.e v letošnji sezoni smo lahko spremljali napredek reprezentanta Kamničana Gašperja Ribiča, ki so ga vzgojili domači trenerji. Selektor državne reprezentance Gregor Hribar, ki vidi v Gašperju velik talent, mu je poslovil tudi težko nalogo - kot stalni član prve postave ho hranil lansko prvo mesto na tekmovanju Spring Cup, ki ste ga lahko spremljali tudi v Kamniku. Vendar pa vse le ni odvisno od samih športnikov. Svetla stran so sponzorji, ki že več let stojijo odhojkarjem ob strani. Tako lahko pohvalijo Cal-cit, Titan, Stigmo, Novo ljubljansko banko, TV Impulz, PAX Kamnik ter K5 - Korobač, kjer sc fantje po tekmi okrepčajo. Na žalost pa v Kamniku obstajajo tudi taki »športniki«, ki skušajo iz klubov, ki imajo preko 150 mladih Športnikov v različnih selekcijah, iztisniti še tisto tnalo denarja, ki ga dobijo od Športne zveze Odbojkarji seveda upajo, da bodo odgovorni kmalu doumeli pometi šporlnih objektov v razvitju športa, predvsem kolektivnih športov, v kamniški občini. Na žalost v naši občini kolektivni športi zamirajo. Ali Kamnik postaja mesto mdividu-alislov? JOŽE JANKOVIČ Strelci uspešno V tem zimsko-pomladnem mesecu so strelska tekmovanja na višku. 8. marca so štirje naši strelci, R. Radej, J. Johansson, M. Radej in R. Oražem, nastopili na regijskem pokalu v Kranju, kjer so vsi dosegli visoke uvrstitve in norme za nastop na Pokalu Slovenije. Teden dni kasneje, 14. 3., so strelci vseh kategorij nastopUi na regijskem prvenstvu, prav tako v Kranju, kjer sc potrjuk' in dosega norma za nastop na državnem prvenstvu V močni konkurenci tekmovalcev iz vse gorenjske regije so kamniški strelci dosegli odlične rezultate V članski konkurenci v streljanju z zračno pištolo je ekipa Kamnika v postavi Burja, Johansson, Radej osvojila 4. mesto, posamezno pa je Roman Radej osvojil odlično 2. mesto s 557 krogi. Izjemen uspeh so dosegli mladinci z zračno puško, saj je Damjan Burja osvojil I. mesto s 582 krogi. Miha Radej 2. mesto 574 krogi in Anže Radej II. mesto s 524 krogi. Ekipno so seveda zasedli 1. mesto. Prav tak uspeh so dosegle tudi naše mladinke, saj je bila ekipa na I. mestu, posamezno pa so zasedle Vesna Zore, 1. mesto s 387 krogi, Bojana Bombač 2. mesto s 383 krogi in Spela Sitar 3. mesto s 371 krogi. Najmočnejšo konkurenco so imeli dečki, kjer so naši tekmovalci dosegli ekipno odlično 2. mesto, posamezno pa so zasedli Simon Podgoršek 2. mesto s 174 krogi, Jure Ugovšek 3. mesto s 171 krogi in Blaž Burja 7. mesto s 169 krogi. Vsi zelo vestno trenirajo, kar k' pogoj za nove uspehe in doslej so se na vseh tekmah, kjer so nastopili, odlično odrezali. Na prvi in drugi pomladni dan pa so naši strelci nastopili na tekmi GR AND PRTX NTTR A '98. Za slovensko reprezentanco je nastopilo kar 5 kamniških strelcev. Prvi dan, 21. 3., Je potekalo odprlo prvenstvo Slovaške kjer so naši dosegli naslednja mesta: puška mladinci: 4. mesto Miha Radej - 570 kr., 6. mesto Damjan Burja -568 kg., puška mladinke: 6. mesto Bojapa Bombač - 375 kr., 7. mesto Vesna Zore - 374 krogov. Naslednji danje potekalo mednarodno tekmovanje, kjer se lahko potrdi ali »ustreli« tudi normo za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo letos v Barceloni. S puško je mladinka Vesna Zore dosegla 5. mesto ■ 385 kr., Miha Radej pa je v mladinski konkurenci osvojil zelo dobro 3. mesto - 583 kr. in Damjan Burja 5. mesto - 575 kr. Miha Radej je kot edini slovenski mladinec nastopil v finalu, kjer je v skupnem nastopu vseh strelcev osvojil odlično 5. mesto. S tem rezultatom je tudi izpolnil normo za nastop na svetovnem prvenstvu. V nedeljo, 29. marca, je v Ljubljani na zračnem strelišču potekalo tekmovanje za Pokal Slovenije - nekdanja Zlata puščica - kjer nastopijo vsi strelci v enotni konkurenci. Norme za nastop na tej tekmi so imeli štirje strelci Kamnika, nastopili pa so samo trije. S pištolo je bil Janez Johansson 27. - 540 kr., s puško je Renata Oražem osvojila 18. mesto s 578 kr., odlično četrto mesto pa je spet osvojil Miha Radej s 588 krogi. S tem rezultatom je izenačil slovenski mladinski državni rekord 588 kr. pa je tudi njegov osebni rekord na tekmovanjih. IRENA RADU Šahovska pomlad v Komendi Šah je lepa igra, pravijo nekateri in ji navdušeno posvečajo svoj prosti čas. Drugi temu oporekajo in se za nič na svetu ne bi toliko in toliko ur sklanjali nad šahovnico ter razmišljali o milijonih možnih potez in kombinacij. Da je res lako, govori podatek, da imata oba igralca za samo prve štiri (4) poteze na voljo nič manj kot 8902 možnosti Šahisti ŠK Komenda sc v tej množici variant dobro znajdejo, k tir pričajo nekateri rezultati. Na pokalnem prvenstvu ljubljanske regije za leto 1998 /igralo je 7 ekip po principu izpadanja) je ekipa ŠK Komenda v treh dvobojih ostala ncprcmagami in se kol zmagovalka regije uvrstil a v naslednji krog. Tako bomo 18. aprila v Komendi gostili ekipo ŠK Nova Gorica. Dvoboj šibo začel ob 10. uri v klubskih prostorih, njegova posebnost pa bo, da tako močne ekipe v Komendi še nismo imeli v gosteh (Novogoričani so v slovenskem merilu po moči 8. postavljena ekipa. Komendeani po npr. sele .'5.1 P0VABIJEN1. DA SI (Kil.U) lil I t ŠAHOVSKI SPEKTAKELtll Po zaslugi šahovskega sodnika Franca Poglajna je bila pod okriljem ŠK Komenda v prvih letošnjih mesecih organizirana serija 7 kategornih turnirjev (trije za dekleta, štirje za fante), kjer so mladi šahisti (75 jih je bilo) od vsepovsod nabirali izkušnje in osvajali višje kategorije. Poleg vrste drugih turnirjev smo organizirali tudi moštveno prvenstvo osnovnih šol ljubljanske regije za deklice in dečke do 12. let. Potekalo je 21. 3. 1998 v prostorih OŠ Komenda-Mo-sle udeležilo se gaje 11 ekip. V konkurenci deklic je zmagala ekipa OŠ Prana Albrehta, ekipa OS Komen-da-Moste pa je osvojila 2. mesto. Na tradicionalnem odprtem šahovskem Jestivalu Bled 1998, potekal je od 21. do 29. 3. v hotelu Golf, je na B TURNIRJU v konkurenci 82 igralcev sodelovalo in nabiralo izkušnje tudi 5 šahistov iz našega kluba. Med njimi Je bil najboljši Anton Trehušak, kije s 5,5 točke osvojil 26. mesto. Ze zdaj potekajo priprave na 4. TURNIR MlADIII KOMENDA 1998. ki bo konec maja po predvidevanju v Komendo privabil okrog 150 šahistk in šahistov. Organizacija turnirja v takšnem obsegu ni mačji kašelj, zato pri pripravi po lastnih močeh sodelujemo in pomagamo vsi člani šahovskega kluba. Treba je poskrbeti za promocijo in razpošiljanje vabil, za pridobivanje generalnega pokrovitelja ter sponzorjev za prispevek denarnih sredstev in praktičnih izdelkov, ki Jih bomo namenili v nagradni fond. Akcija Iskanja sponzorjev se je že začela... Upamo, da bo tudi letos to tekmovanje ki s svojim čedalje večjim obsegom ni pomembno le za šahovski klub, temveč za promocijo širše okolice, pri njih naletelo na ugoden odmev. In na koncu še zanimivost. V zadnjem letu smo odkrili, da korenine organiziranega komendskega šaha segajo kar petdeset let nazaj. Sedaj zbiramo natančnejše podatke kajti »praznovanja Abrahama« zares ne hI hoteli zamuditi, zato bomo veseli vsakršne dodatne informacije, ki je komu mogoče znana. BOŠTJAN GKO&EU Klubsko prvenstvo za zaključek sezone v Smučarskem klubu Na velikonočni ponedeljek je Smučarski klub Kamnik organiziral svoj tradicionalni Beli dan z odprtim klubskim prvenstvom. Prireditev je bila organizirana na smučiščih Inncrkremsa v sosednji Vsliin (Mimogrede: napisi na reklamnih panojih na smučišču so nas opozarjali na io, da je tudi Innerkrcms vključen v kandidaturo treh dežel za organizacijo olimpijskih iger. Očitno se sosedje veliko bolj zavedajo možnosti promocije, ki jo nudi kandidatura, kot pa slovenski žičničarji in celoten slovenski turizem. Se ena stvar, ki bi se je morali Slovenci čim prej naučiti od Avstrijcev!) V Innerkrcmsu nas je pričakalo pravo zimsko vreme s temperaturami okoli 0 Č in rahlim sneženjem. Snežne razmere so bile maloda-ne idealne, kar je omogočilo, da je bila lahko proga postavljena po vseli tekmovalnih pravilih. Vse to je prispevalo k temu, da je bilo za tekmo prijavljenih rekordnih 43 tekmovalcev, ki so Mar-tali v osmih kategorijah. Absolutni rekord proge je postavil tre ner v alpski sekciji Tomaž Hribar. Na progo so se podali tudi snow-boardarji, ki jih jc pa bilo na ta lost premalo za samostojno kategorijo. Rezultati po posameznih kategorijah so naslednji: cicibanke: I. Laura Golob 40:87, 2. Alja Komšak 45:11, 3. Živa Vovk 45:54; cicibani: 1. Uroš PodbevSek 39:57, 2. Jure Dolin-sek 43:55, 3 Aleš Rode 46:82; deklice: 1. Romana Komatar: dečki: I. Andrej Podbeviek 39:43, 2. Ži- ga Dolinšck 40:81, 3. Anže Cim-prič 48:92; mlajše članice: 1. Petra Vovk 40:78, 2. Manica Ver-Snik 41:70, 3. Neva Suhadolčan 42:24: mlajši člani: I. Tomaž Hribar 34:64. 2. Aleš Cunder 36:65, 3. Sašo Palma 38:10: starejše članice: 1. Irena Podbevšek 47:93. 2. Maja Podobnik 48:47. 3. Breda priCel pomladanski premor.-ki pa se bo že v maju končal s prvimi pripravami za naslednjo smučarsko sezono. Na razglasitvi rezultatov po koncu tekmovanja so bila zmagovalcem v mlajših kategorijah podeljena poleg diplom tudi manjša darila, zmagovalci v višjih ka- Po razglasitvi rezultatov so se mlade tekmovalke in tekmovalci Smučarskega kluba skupaj s svojim trenerji postavili še v »gasilsko pozo« za v spomin na uspelo sezono 97/98. Rode 50:23; starejši člani: I. Aleš Doplihar 36:64. 2. Rok Jarc 37:96. 3. Joži Jankovič jr. 38:69: veterani: 1. Jože Jankovič s. 45:90. 2. Silvo Vovk 48:49. Tekma je minila v imenitnem razpoloženju. Predvsem starejši člani so jo jemali kot popestritev družabnega dogajanja tega dne, čeprav tekmovalnega razpoloženja med njimi ne gre zanikali Za člane alpske šole in pred-tekmovalne skupine pri Smučarskem Klubu Kamnik pa jc tekma pomenila še zadnjo priložnost, da ugotovijo svoj napredek v znanju smučanja od začetka sezone. S tem dnem se je za njih namreč tegorijah pa so bili poleg toplega aplavza deležni še dodatnega požirka krepkega. S tem je bila zaključena zadnja družabna prireditev kluba v zimski sezoni 97/ 98. Že v mesecu maju pa se s potrditvijo programov dela začenjajo priprave na naslednjo sezono Upajmo, da še bolj uspešno kot letošnjo! \ se člani Smučarskega kluba Kamnik vabimo, da se udeležijo re dne skupščine kluba, ki bo v četr tek, 28. maja ob 19. uri v Restavra ciji Kenda bivša Planinka v Ka mniku. SKM 12 14. maja 1998 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Romanje k Svetemu Primožu nad Kamnikom (nadaljevanje iz prejšnje številke) Petje v cerkvi ima pri ljudeh poseben pomen. Nekateri radi hodijo k maši prav zaradi tega. To se zavedajo tudi duhovniki, saj jim že način petja faranov pove, ali so zadovoljni z njegovimi pridigami ali ne. Zato so kaj radi napisali v kroniko, »da se je slišalo, kakor da bi človek sanjal.« ali »ko poje vsa cerkev, dobesedno bobni« Sprva so peli, kakor je naneslo. Leta 1925 je pri maši pel g. Ivan Zorman. pesnik in dirigent iz Clevelanda. Včasih je pel v naglici nabran zbor. Kaj kmalu pa so v cerkev uvedli ljudsko petje. Takšen način petja je bil všeč tako ljudem kakor župnikom, zato so ga uvedli za stalno. Da bi bilo vse skupaj pestrejše, je ljudsko pelje občasno spremljal zbor. Včasih so peli tako. da je pelo med ofrom ljudstvo, med mašo pa zbor. »Na koru so se zbrali Stranjski pevci, na ladji pa Kamniški. Meni samemu se zdi lepše, če bi vso mašo pela vsa cerkev. Tako pa je le med ofrom za-grmelo iz dna src nekaj velikončnih pesmi«, jc komentiral skupno sodelovanje med zbori in ljudstvom Proti vrhu k Sv. Primožu romarje ves čas spremlja slovesno pritrkava nje. Ob 10. uri se začne maša (foto: K Grzinčič, januar 1997). pater Anton Slabe. A to sodelovanje kljub vsemu ni bilo tako napačno. Včasih se jc »ljudstvo pridružilo pevskemu zboru v mogočen zbor, tako da so prepevali tudi tisti, ki niso mogli v cerkev.« Leta 1980 je bil v cerkev pripeljan harmonij. Do takrat so bile na Sv. Primožu le stare orgle, ki pa niso bile uporabne. Za poživitev petja ga je priskrbel organist Rudi Zore, za katerega je sam daroval polovico sredstev. Na Primoževo nedeljo je Rudi že nanje igral. Pomembno vlogo na Sv. Primožu ima poleg duhovnika tudi ključar. Njegova prvotna naloga je bila skrb za čistočo cerkve, po možnosti pa jo jc lahko ob posebnih slovesnostih lepo okrasil. Novo vlogo pa je dobil ključar leta 1990. Takrat je svetoprimoško mašo dobro slišalo vse ljudstvo. 25. marca 1990 je bilo namreč prvič uporabljeno ozvočenje. Ta novost je tako navdušila duhovnike, da so v kroniki kar nekaj časa pisali o tej tehnični pridobitvi. »Ozvočenje je res lepa pridobitev. Tako za romarje pa tudi za cerkovnika, če je prehlajen.«, »Želim si, da bi v bodoče ostalo ozvočenje redno.« Ozvočenje je res postala redna oprema maše, za katero skrbita današnja ključarja. Vseh pet maš na Sv. Primožu je žc tradicionalno ob deseti uri. Za vse romarje velja nenapisano pravilo, da morajo to pot opraviti peš. Res jc, da z avtom vse do vrha ni možno priti, vendar je dobra polovica poti prevozna. Večina romarjev se tega drži. Prvi prišleki sc pojavijo že pred deveto, glavni del pa priroma malce pred deseto uro. Ostane jim ravno toliko časa. da se oddahnejo, saj se točno ob 10. uri začne maša. Vsi romarji pa niso tako vneti za molitev in petje. Ze v preteklosti se je dogajalo, da je ob romarskih dnevih okoli cerkve botroval alkohol. Tudi danes, žal, ni nič drugače. »Medtem ko večina ljudi sodeluje pri maši, se jih vedno najde nekaj, ki ga ,cukajo' tam za cerkvijo«, je bil nejevoljen eden izmed izletnikov. Kritiko na žganjetoč so večkrat podali tudi župniki v kroniki. Tako se hudujc tudi Martin Pere, župnik iz Stranj, češ »da je vse ljudstvo sodelovalo, le na žalost žganjarji napajajo ljudi na cerkveni zemlji, kar je na vsak način treba preprečiti«. Takrat se je namreč dogajalo, da so na Sv. Primožu prodajali žganje različni prodajalci. Ljudje so kupovali, kakor je pač naneslo, in med seboj pijače mešali. Včasih, ko ledena pot ni dovolila nevarne ture, je pod Primožem prodajal šnops tudi Ahčin, znan starejšim Kamničanom. Tako so sc lahko romarji »okrepčali« žc pred začetkom romarske poti. Seveda je to Se tako vajenega moža vrglo s tira Zdaj velja na tem področju določen red. Za krepčilo skrbi mežnarija sama, ob romarskih dnevih pa dobi dovoljenje za točenje pijače le en trgovec. Največkrat pa si priboljške prinesejo v nahrbtniku romarji sami. Obvezna jc suha klobasa, velik kos kruha in čaj. Ker je maša v dopoldanskem času, si nekateri privoščijo pozen zajtrk in zgodnje kosilo hkrati. Lahko bi se reklo, da naredijo iz tega srečanja pravo pravcato pojedino. Na mizi se pojavijo celi hlebci kruha, kozarci zaseke, kumaric ali paprike. Salame in klobase režejo kar na leseni deski, ki jo prinesejo s seboj iz doline. Za nekatere sladokusce ne manjkata niti med ali marmelada, z obveznim maslom seveda. Preden pa začnejo s pojedino, obvezno nazdravijo s Silcem žganja ali domače medice - »da jim pogreje zamrle ude« Ob toplih dnevih jih večina pospravi svoje malice na prostem, ob mrzlih dnevih pa se posedejo v romarsko sobo v mežnariji, ki je že po tradiciji vedno zakurjena. O tem. kakšno vzdušje je bilo v mežnariji po cerkveni maši, so večkrat napisali tudi župniki v svetoprimoško kroniko. »Po službi božji smo se še krepko založili z jedjo in pijačo, za katero je poskrbel gospod ključavničar. Vino je bilo iz gostilne planinskega društva, odlična kapljica, zato je bila vsa družba, zbrana v mežnariji, kmalu v najlepšem razpoloženju. Bogdaj zdravje vsem, da se bomo še mnogo let lahko sestajali pri Sv. Primožu«, »Po maši se jih je precej zbralo v romarskih sobah, da so ob topli peči pospravili svojo malico. Gospa Suštarjeva pa je velikodušno delila izvrsten čaj, ki ga je skupaj s svojim možem preko leto nabrala v okolici Sv. Primoža. Zares čaj iz planinskih rož. Najbližje je postregla z izvrstnim golažem.« Ob romarskih dnevih so na Sv. Primožu odprta prav vsa vrata. Tako si lahko vsakdo ogleda notranjost cerkve sv. Primoža, zgornje cerkvice sv. Petra in prosto stoječ zvonik. V novejšem zvoniku zdaj visijo trije zvonovi, na katere ob dnevih romanja glasno pritrkavajo. Najbolj zagreti pritrkovalci se takoj po maši povzpnejo v zvonik in s pritrkavanjem pospremijo odhajajoče v dolino. Melodijo velikih zvonov prekinja manjši zvon, ki se ga sliši iz cerkve sv. Petra. Vsak prišlek mora pred odhodom šestkrat potegniti za vrv, ki visi pred vhodom, da se mu bo izpolnila želja. Uporabljeni viri: Fosler Norman, Hudočasnici, Zagreb I98b Kuret Niko, Praznično leto Slovencev, 3. knjiga, Celje 1970 Svetoprimoško kronika, v mežnariji na Sv. Primožu. Serbelj Ferdinand, Sveti Primož nad Kamnikom, Kamnik 1995 KATKA GRZINČIČ Počitek, spanje, bioritem (5) Poseben obred pred spanjem -J Čeprav nekateri mislijo, da so posebni obredi pred spanjem samo za otroke, jih v resnici potrebujejo tudi odrasli. To jc čas, ko se lahko v sebi umirimo, odobrovoljimo in v mehkobi postelje sproščeno zaspimo. Zlasti otroci izrabijo čas pred spanem, da se postopno ločijo od staršev oz. vzgojiteljev: nekateri otroci poskušajo obred pred spanjem podaljševati v »neskončnost« in se usposobijo že za pravo izsiljevanje odraslih. Vzrok za to je lahko pomanjkanje občutka varnosti, bodisi da tega res dobijo premalo bodisi da so njihove potrebe Se posebej izrazite. Tudi starši in kdo drug lahko sproži s svojim ravnanjem takšno otrokovo veliko zahtevnost. Otroku se nikamor ne mudi. starši in vzgojitelji pa merijo in razporejajo čas »do minute«. Nenadnega prehoda, ko je buden, do trenutka, ko spi, pri otroku običajno ni; je pa pri večini odraslih. Otrok zaspanost in utrujenost predhodno izrazi in povezano s tem želi tudi določene obrede (postavlja tudi pogoje). Iz. svetlobe (svetle kuhinje ali dnevne sobe) v temo ne mara, vsaj brleče lučke si želi; iz toplega v hladnejši prostor (četudi prijetno prezračen) ne mara; iz glasnega žuborenja neštetih glasov (TV, pogovori, žvenket posode...) ne mara v tišino; iz. stika z. ljudmi ne mara v samoto. Odraslega pa privlačijo teman in hladnejši prostor, tišina in samota. Zeljo po starSih in vzgojiteljih premagujejo otroci včasih tudi s tem, da sami dajejo zaščito in tolažbo drugim, največkrat kar igračam. Zato je poleg večernega umivanja prav vključiti večerni obred z. dajanjem igračk k počitku, s pripravo »ninice« (to so mehke stvari, pleničke, cunjice, odejice, mehke igračke..., ki imajo za otroka velik čustven pomen); s pripovedovanjem in branjem pesmic in literarnih besedil, s petjem in umirjeno glasbeno uspavanko, pripravo »pritajene lučke«, večerno meditativno molitvijo, itd. Če so starši malo z otrokom (osem-in večurna zaposlitev), je dobro, da včasih otrok zasede posteljo starSev in tako dobi občutek varnosti, pripadnosti in sprejetosti. Tudi sesanje palca, cunjice ali dude pri majhnih otrocih je pomirjevalno sredstvo. Vendar je izrazito, pretirano sesanje znak nadomestnega joka; ker ga ne tolažijo in pomirjajo starši in vzgojitelji, se pomirja sam. Nikoli pa ne smemo pustiti otroka dolgo jokati samega v prostoru, da bi omagan od joka zaspal. Metode uspavanja Metode uspavanja, ki jih uporabljajo starši ali vzgojitelji, so zelo različne. Tudi pripomočki, ki jih uporabljajo odrasli sami, so različni. Ena najpogostejših metod je enolično ponavljanje istih dražljajev (princip zibke). To je lahko zibanje v posteljici - zibki, ujčkanje v naročju, pozibavanjc med hojo (ko je otrok v nahrbtniku, kenguruju ali kako drugače privezan k materi ali očetu), vožnja v vozičku, avtomobilu... Med sproščujoče načine uspavanja sodi tudi branje pesmic in literarnih besedil, prav tako pripovedovanje pravljic, predvajanje glasbenih pravljic ali umirjene (meditativno naravnane) glasbe, igranje inštrumenta (rahlo), umirjeno petje matere ali vzgojiteljice. Vse te metode uporabljamo, ko je otrok že v postelji ali na ležalniku. Mnogi predšolski otroci si želijo pred spanjem telesnega dotika, npr. naročja, božanja, stisnejo se h komu (to jc lahko vrstnik v vrtcu, doma pa sestrica, bratec ali kdo od staršev...) Majhni otroci so bitja luči in svetlobe. Skorajda ni predšolskega otroka, ki bi prostovoljno sprejemal temo ali se zanjo sam Odločal Tudi šolarji, zlasti prvi razred, šc želijo vsaj malo svetlobe, zadostujejo že rahlo odrinjena vrata, celo mladostniki raje odhajajo k počitku, ko jc soba obsijana z, luno kot v popolni temi. Za odrasle pa so po večernem umivanju dobrodošle razne meditativne vaje, guganjc v gugalnem stolu, branje bolj duhovnih in sproščujočih besedil, poslušanje glasbe, gledanje filmov z. globinsko pozitivno naravnano vsebino, molitev, ritmično petje in brundanje, »zakonske« nežnosti... Za odrasle je pomembno, da se umirjeno, obredno pripravijo na spanje, ker jc v tem primeru kvaliteta spanja boljša (trdnejše spanje in lepše sanje). Dr. ANGELCA ŽKROVNIK Vlečni psi (nadaljevanje iz prejšnje številke) Pri tem je idealno, će jc pes tisti, ki je spredaj. Po približno 50 korakih ga ustavimo z. vedno enakim ukazom, pohvalio in končamo s treningom. Kasneje, ko je doumel kaj hočemo, vajo ponovimo z oprsnico. Te treninge določeno obdobje ponavljamo; vse gradimo na veselju do teka, razdaljo lahko povečujemo. KONTROLNE TOČKE: 1 komande na start in stop so vedno enake 2 načrtovano razdaljo je treba preteči brez ustavljanja 3 po možnosti vedno tečemo za psom 4 ohranjamo veselje in igrivost 5 čimprej začnemo z oprsnico 6 zaželeno je, da psa trenira vedno ista oseba na prostoru, kjer ni motenj in drugih psov Zdaj, ko je naš pes dobil voljo do teka in na naš znak galo-pira kot obseden, je čas, da začnemo s treningom vleke. Potrebujemo vrv dolgo 1,5-2 m, amortizer sunka ter avtomobilsko gumo ali poleno. Vlečno vrv pritrdimo na utež, drugi del pa s karabinom pričvrstimo na zanko oprsnice in postavimo psa v Startno pozicijo. Na začetku si pomagamo Sc s povodcem, da ga po potrebi malo usmerjamo. Tudi, če pes takoj, ko začuti novo obremenitev, obstane oziroma izgubi živce, se ne razburjamo. Obstajajo psi, ki sc ne zmenijo za dodano utež in tečejo še bolj zagnano in vneto. Ti psi so praktično že pripravljeni za vključitev v vprego. Nekateri pa lahko uprizarjajo pravi ples, vlečejo levo in desno. S komando jih ustavimo, jim damo predmet za povohat in vajo ponovimo. Takoj ko dosežemo majen napredek, ustavimo delo, psa pohvalimo in ga iz.prež.e-mo. Vsi treningi se začnejo in končajo z oblačenjem oziroma slačenjem oprsnice. Če po nekaj tednih opazimo veselje psov, ko sc jim približamo z oprsnico v roki, potem smo na pravi poti, da bomo imeli pravega vlečnega psa. Po večmesečnem delu lahko pri starosti 9 mesecev preizkusimo nadebudnega psa vključiti v vprego. Starejši psi so enkratni učitelji, pomembna je zanesljivost; hitrost v tej fazi ni pomembna. Razdalja naj ne preseže 3 km! Pri razvrščanju mladega psa jc najpomembneje, da teče ob samici, da ne bi prišlo do konflikta in negativnih vtisov. Vprega je torej pripravljena in ob štartni komandi sc izkuSeni psi takoj poženejo po progi. Novinec v vpregi bo najverjetneje poizkušal najti kontakt s kolegi, toda pravi vlečni pes ga ne bo jemal resno in če bo Se »težil«, ga čaka zaušnica, ki mu daje vedeti, da je čas za vleko. Zlato pravilo: Trening prekinemo, ko jc najlepše. (nadaljevanje prihodnjič) Vladimir J. Jeras Vihar v kozarcu vode Kmalu bomo praznovali desetletnico naše suverene države in vijugaste demokracije. Državne institucije v tem procesu zaostajajo, namesto, da bi bile za zgled našim južnim sosedom. Argumentov za to ugotovitev je več kot preveč (posvetovanje na Brdu z vrhovnimi sodniki, protest omhudsmana vladi zaradi zavlačevanja pomoči vdovam in otrokom, katerih očetje so padli v osamosvojitveni vojni, odmevi o denacionalizaciji stanovanj in lokalov, viharen zbor avtoprevoznikov v Celju itd.), saj vse te zadeve državni aparat rešuje z levo roko. Prenckateri postopki so preveč zamotani. Te ugotovitve naj med tisočimi primeri podkrepi naslednji: oseba, ki živi daleč od doma, je zahtevala od sorodnika, da spoštuje očetovo oporoko, v kateri ji je zapustil v uživanje pritlično sobo. Oseba te sobe ni uživala že več let. zato ji je gospodar določil drugo z vsem ugodjem. S tem pa upravičenec ni bil zadovoljen in je tožil sorodnika za vrnitev prvotne sobe. V tem primeru so sodni mlini mleli zadevo devet let. Počenjali so vse mogoče ekspertize in se končno domislili, da bodo sodili na kraju spora. Teh postopkov si ni izmislilo ljudstvo, pač pa tisti, ki v imenu tega ljudstva sodijo in odločajo. Da bi se utrjevale družbene vrednote in pomoč pri razreševanju posameznih težav občanov, je bil ustanovljen odbor za vodenje javnih zborov, da hi s pritiskom javnega mnenja pomagali hitreje reševati zamotane probleme. Sklicane so bile že štiri t. im. javne tribune ki se jih je udeležilo približno 45 občanov. Na ta sestanek so bili vabljeni družbenopolitični funkcionarji, ki se ga niso udeležili, razen v enem primeru župan in tajnik. Na februarski tribuni sem bil ludi sam navzoč in o obravnavani problematiki sem napisal prispevek v Občana. Na tem sestanku ni bil nihče osebno prizadel, razen nekatere strokovne službe kot celote. Kritika seje nanašala na konkretne primere. Zaradi konkretnih zadev in izrečene kritike je na javno tribuno padla temna senca, da se tu zbirajo oporečniki sedanjega režima in da župan ne bo več dal sejne dvorane v brezplačno uporabo. Sodu pa je izbila dno zadnja tribuna, ker je Viktor Hribar, ki je vodil sestunek, omenil Maksa iMvrinca, poslanca, zaradi mejnega spora s sosedom. V Delu je zapisano, da gre za skupino obrekovalcev, v Občanu pa, da gre za kršitelje zakona. Naj bo tako ali drugače, v tem primeru zagovarjam javno tribuno, saj opozarja na javne probleme, ker je v demokratičnem sistemu ustavna pravica državljanov Slovenije, da manifestirajo nezadovoljstvo, če oblast in njene ustanove ne delajo učinkovito. Poleg občanov so se sestankov udeležili tudi vidni politični funkcionarji iz Kranja, Celja in Ljubljane, ki so tudi pravniki, inženirji, obrtniki, kmetje in občinski svetnik. Glede na to strukturo udeležencev jih ne bi mogli zmetati v en koš kol kršitelje zakonov in obrekovaice. Zanimivo, da nihče ni napisal članka o celjskih kršitvah zakona, ko se je na protestu v dvorani Golovec zbralo nekaj sto avtoprevoznikov. Če se kdo od udeležencev na javnih sestankih v svoji razpravi oddal/i od teme razprave, je to možno, kar pa se sicer dogaja tudi v parlamentu. Javni delavci in politiki, ki ne prenesejo javne, kritike, ne bi smeli delovati na teh funkcijah. Kadar se čuti kdo prizadetega, dvigne vihar v kozarcu vode in z grožnjo tožbe umiri oporečnike. Novinarju, ki sta pisala v Delo in Občana, bi morala nekaj besed napisati tudi o nasprotni stranki Stanjko, da si bi bralci lažje ustvarili celovito sliko o sporu in sovraštvu. ALOJZU KONDA Ta roža je zate... Rožo namenjam Bojanu Polaku, ker nam v Kamniškem občanu predstavlja vrhove v kamniški okolici. Tudi tisti, ki mislimo, da poznamo Kamnik, smo včasih presenečeni in navdušeni, koliko različnih dostopov imajo različne izletniške točke. Helena Osnovna Sola Marije Vere je pokazala, kako sc da ob spomladanskem urejanju okolice zaposliti 800 učencev. Otroci so skupaj z njihovimi učitelji poiskali možnost, da čiščenje okolja ne bi bilo le pobiranje papirčkov. Tako so presajali rože, pre-plcskali klopi, naredili drevo domišljije, naredili plakate, izdelovali recikliran papir in sklenili okrog šole s svojimi rokami živo verigo. Rožo daje šoli ena od povabljenih udeleženk Rada bi pohvalila mamico, ki nam je za razvojni oddelek v vrtcu priskrbela računalnik. Zelo smo veseli, da je to uspela narediti za naSe otroke. Lea Najlepšo rožo bi dali avtomehani-ku Francu Štuparju iz, Komende, ki jc zadnji dan pred prvomajskimi prazniki vzel v popravilo avto, pri katerem je začelo puščali (beri: teči) olje. Popravili so ga Sc isti dan, da smo med prazniki lahko odšli na načrtovani izlet. Mlada družina iz Kamnika ... gostišču na Milem vrhu za hitro postrežbo, prijaznost, dobro hrano (odlično Znajo pripraviti tudi vc-geterijanski krožnik) in - ne nazadnje za zmerne cene Jožica iz Kamnika Naj sc sliši Se tako oguljeno, a res je, časi so taki, da se lahko zaneseš predvsem nase Sami in v krogu svoje družine tuhtamo, kako bomo obrnili tolarje, ki smo jih prislužili, kako bomo kljub težkim razmeram vendarle ohranili dobro voljo, prijetne odnose, saj so ti toliko vredni in po trebni kot vsakdanji kruh. Spoštovana kolegica dr. Bevčcva, Vi te vrline imate, povezali pa ste jih s svojo zdravniško strokovnostjo. Iskrena hvala Vam, da ste vse te vrline »uporabili« pri oskrbi moje mame Roz-kc Lavrinc. Dr. Danica Lavrinc-Rolha zate pa osat! Ljudje iz. blokovskih naselij si kljub javnim pobudam niso udeležili čistilnih akcij, niti se jim ni zdelo vredno, da bi se ozrli po svojem bivalnem okolju in ga uredili! Kammčanka Skupaj z otroki iz razvojnega oddelka v vrtcu smo v cvetlične lončke posadili tagetesc, da bi lahko opazovali, kako rastejo rože. Ko smo se po prvomajskih praznikih vrnili, pa je eden od otrok z. roko pokazal, da rožic ni več. V koritih je bilo le polovico zemlje, vendar pa ta ni bila raztresena po tleh. Zato je očitno, da lega niso naredili otroci. Osat naj dobi tisti, ki je na šini otrokom vzel rožice. Lm ROČNA AVTOPRALNICA HIT (Utolc) Vse svoje stranke obveščamo, da smo se preselili v Mengeš - AVTOKOZMETIKA, Linhartova 2, 200 m pred tenis šport centrom Fit top. Nudimo: • ročno pranje • poliranje - silikonski premazi • kemično-globinsko čiščenje • manjše avtoličarske usluge tel.: 738-844 825-034 041 686-825 041 708-076 Vsem strankam nudimo 10% popust s tem oglasom. KOVAŠTVO MUŠIČ Loka, Testenova 47, Mengeš Izdelujemo vilice za nakladanje bal in ostale tipe, osipalnike, okopalnike, kultivatorje, valje za njive, travniške brane s tronamenskim delovanjem, planirne deske, nakladalne drogove... za vse vrste traktorjev. Brezplačna dostava na dom. Informacije po tel.: 061-738-619. d.o.o. POD|ET)E ZA PRODAJO. MONTAŽO IN SERVISIRANJE ŠIVALNIH STROJEV Pristava 3. Mengeš, tel./fax: 737-457 Podjetje se ukvarja: - s servisiranjem gospodinjskih in industrijskih šivalnih strojev različnih znamk, kot so PFAFF, SINGER, PEGASUS, BAGAT idr. - s prodajo šivalnih strojev znamk PFAFF, SINGER, PEGASUS, za katero je pooblaščen servis PFAFF -Kaiserslautern - s prodajo rezervnih delov ter drugih artiklov (škarje, igle, pupe, prijemalce blaga, etiket pištole,...) Podjetje je odprto: PON.-PET. od 8. do 16. ure SREDA od 8. do 18. ure Vrba 7 1225 Lukovica IZDELUJEMO: - cvetlična korita - kamine, fontane - ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnike - tople grede, kompostnike - škarpne elemente - vinogradniške stebre tel.: 061/735-408, od 8.-17. ure •rta SamOPavličlp % mtel: 0609 626 061 ^ VSE O DIMNIKI ZASTOPANJE. MONTAŽA iCTOT^VlP^irtDIMNIKOV. g NOVOGRADNJA. SANACIJA DIMNIKOV IN TUDI SAMO SVETOVANJEI Qy VRTANJE DIMNIKOV IN VSTAVUANJE rJ* TUUAV IZ NERJAVEČE PLOČEVINE. ~f| », m, m, m-, m, m> m> m, »i Uh Ti Uh *T-k^ d.o.o. Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4B, DOMŽALE TEL: 061/716454 FAKS: 06V713-288 Prodajni center Latkova vas Latkova vas 84, PREBOLD TEL: 063/702-250 FAKS: 063/702-251 Trgovina z gradbenim materialom Zg Stranje M, STAHOVICA TEL: 06V825-564 Franšizing: Slporex-SAM SAK d.o.o.. KISOVEC TEL 0601/71-182 FAKS: 060V72-071 Cenjene stranke iz območja Kamnika in Šmarce obveščamo, da smo odprli novo trgovino ^0 4i VIJUDNO VAMJENI!!! SAM d. o. o. - POSLOVNA ENOTA STRANJE ^ TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Zg. Stranje la, STAHOVICA, tel: 0611825-564 Cene v novi trgovini so enake kol v Domžalah. AKCIJA 11! O ME$AI£L in SAMOKOLNICE po AKCIJSKIH CENAH! Pripravili smo POSEBNO PONUDBO tlakovcev, pranih plošč, porfido tlaka,... ZA UREDITEV DVORIŠČ IN OKOLICE! UGODNE CENE gradbenega materiala: strešnik BR AMAC, opeka MODULARNI BIjOK in ostali opečni izdelki, IZOLACIJSKI materiali. APNO, CEMENT, zidarsko ORODJE in drugo potrebno za gradnjo in obnovo, mešalci, cevni odri, podporniki..., stavbno pohištvo, okna, vrata, stresna okna VELUX, parket, program JUB-a... • NOVO: opaž za okrogle stebre MONOTUB 1)1) V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. GRVNT Trgovina, ki zna svetovati Kamnik, Fužine 9 Tel.: 832-711, 831-011 int 340 ČE ŽEUM0 ŽETI, BO KAR TREBA POPRIJETI! volilo Izblrfl s©m©n in ssdik lončki, zaboji, zemlja In gnojila za vzgojo tudi najbolj zahtevnih rastlin vsa pakiranja sredstev za varstvo rastlin ter zatiranje škodljivih insektov in glodalcev kompleten program univerzalnih specialnih gnojil PLANTELLA celotna paleta sredstev za varstvo rastlin BIOPLANT in VIVERA vse vrste orodja za obdelavo zemlje - od rahljačev do ruvalcev plevela električne In bencinske vrtne kosilnice FLYMO, AL-KO, HOMEUTE kompleten program orodja in pripomočkov GARDENA celovita ponudba plastlficlranih mrež za ograje BEKAERT popoln program hrane za pse in mačke DARLING In PURINA In še marsikaj. Pravilno izbiro zagotavlja prijazen strokovni nasveti r*n tim/nn v Kamniku, Fužine 9 (pri vhodu v smodnišnico) C7 t ODPRTO: DELAVNIKI 8^19", SOBOTA 8h-13h AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.: 831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. GL0BISSK0 ČIŠČENJE - TEKSTILNE TALNE OBLOGE - OBLAZINJENO POHIŠTVO - JOGI - AVTO SEDEŽI INFORMACIJE - pon. - sob. od 8. do 12. ure: tel.: 061 /738 844 ali vsak dan od X. do 20. ure: GSM: 041 /708 076 041/711 222 (NOVO) Clio, Master, Kangoo Express -(dobava takoj) (AKCIJA) Twingo -(popust 100.000 SITI C - Velika izbira vozil - UGODNO) Classic, Scenic -150.000 SIT PRESA d. o. o. Cerklje tel: (064) 428 000 RINALIT STEKLARSTVO HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717 Delovni čas: pon., tor, čet. in pet. od T do 15h sreda od 7h do 17h Velika izbira barvnih stekel in ogledal izdelava steklenih vitrin, termopan etekia, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo... d.o.o. STAHOVICA UROŠ URANIČ Kranjska cesta 2 1241 KAMNIK tel.: (061) 813-685 041-631-148 SERVIS IN PRODAJA RADIO - TV - HIR - VIDEO POOBLAŠČENI SERVISER IN PRODAJALEC APARATOV SAMSUNG PRODAJA IN MONTAŽA SATELITSKIH ANTEN NOVA ASTRA opel v Domžalah - avtotehna 0' in KOSEC d.o.o Salon: Ljubljanska 110, Domžale, tel. 061/716-092. servis: Kamniška 19. Domžale, tel. 061/715-333 UGODNI KREDITI T + 5% do 4. let DNEVI ODPRTIH VRAT 23. in 24. 5. 1998: - PREDSTAVITEV ASTRE - TESTNE VOŽNJE 14 14, maja 1998 Kamniški OBČAN lcwCH 2. tel.: 064/421 119. tcl./faks: 064/421 141 SERV IS \ O/.IL: I.ahovče40, tel.: 064/421 193, tel./faks: 064/421 021 Vabimo vas v našo prodajalno na Usnjarski lv Kamniku (tel. 817-404), kjer dobite meso in mesne izdelke za piknik, dnevno sveže meso, drobovino in mesne izdelke, narejene po izvirnih domačih receptih iz mesa živine slovenskih rejcev. Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. MIKA V NO IN DOBRO! AHAČIČ Domžale, SERVIS Prešernova 1/a, TRGOVINA tel. 722-107 prodajalna izdelkov gorenje SUPER PONUDBA PRALNIH STROJEV, ŠTEDILNIKOV... - HK 243 (Štedilnik 3 plin+1 el., 60 cm, rjavi) 63.670 SIT - pralni stroji od 53.682 SIT - sušilec perila 43.792 SIT - kovinski rezalnik Bosch 17.523 SIT - sesalniki SIEMENS od 21.060 SIT - MALI GOSPODINJSKI APARATI BOSCH, SIEMENS, GORENJE * Bogata izbira bele tehnike: pralni stroji, susJlci perila, pomivalni stroji, štedilniki, hladilniki, zamrzovalne omare in skrinje. * mali gospodinjski aparati (šivalni stroji, sesalci, likalniki, mešalci...) * originalni rezervni deli Gorenje GOTOVINSKI POPUSTI! Možnost nakupa tudi na več obrokov. Brezplačna dostava. ( Hlpttii od fi. do 1'). ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. gorenje 0* 150 let GODBE V KAMNIKU 1OO LET MESTNE GODBE KAMNIK PRIREDITVENI ŠOTOR - TRG PRIJATELJSTVA, KAMNIK Petek, 22. maja, ob 20. uri CODBENISKI ŽUR S SKUPINO MAMBOKINCS Sobota, 23. maj, ob 20. uri 10. prireditev VESELO V KAMNIK MESTNA GODBA KAMNIK ANSAMBEL SLOVENSKI MUZIKANTJE "ANSAMBEL NAGELJ "ANSAMBEL VIHARNIKI "ANSAMBEL FRANCA MIHELIČA TEREZA KESOVIJA "KLAPA KRK HUMORIST: DUDEK "POVEZOVALEC-. VINKO ŠIMEK Nedelja, 24. maj 10.00: NEDELJSKA MASA 11.00: KONCERT GODBE ALTTANN (Nemčija) 14.00: SLAVNOSTNA POVORKA 10 PIHALNIH ORKESTROV, LOVCI, GASILCI, NARODNE NOŠE, PLANINCI... 15.00: NASTOPI IN SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV PREDPRODAJA VSTOPNIC ZA PETKOVO IN SOBOTNO PRIREDITEV: TIC KAMNIK, TEL.: 831-470 •HRAM ROŽICE MENGEŠ, TEL.: 7J7-510 ZARADI VELIKEGA ZANIMANJA SI VSTOPNICE V PREDPRODAJI ZAGOTOVITE PRAVOČASNO! VRTNI STOLI pvc-beii 825.- do I.S VRTNE NIZE pvc-beie od U07.-do I3.I98.-VRTNA GUGALNIKA^HgB^ Velika izbira bele tehnike GORENJE, BOSCH m OMOT Obročna prodaja na čeke: ■ do 5 mesecev brez obresti ■ od 5 do 12 mesecev UGODNE OBRESTI S kartico METALKA TRGOVINA 6% POPUST pri plačilu z gotovino- pridobite si jo tudi vi! METALKA TRGOVINA BLAGOVNICA METALKA KAMNIK Kamnik, Sutna 37, tal: 061/811 555 TRGOVINA