32. LETNIK
FEBRUAR 8. 1936
i plačana v gotovini.
Cena številki 1 tiin.
Tiskarna Ba1k4nyi ■ D. Lendava
MARIJIN LIST
Pobožen mesečni list. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin pe-desetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja, ki se je obhajala 1. 1904., dec. 8. Te den je Marijin list kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani.
Namen Marijinoga lista je širiti Marijino čast i s čistimi dohodki podpirati Dom duhovnih vaj, posvečen sv. Družini v Slovenskoj krajini, kak i sirotišnico Deteta Marijike v Turnišči na tolažbo razžaljenomi Srci Jezušovomi.
Marijikin Ograček je versko-vzgojna priloga Marijinoga Lista za mladino, naj se po njenih navukaj srca mladine na-punijo z jakostmi Marijine mladosti.
Cena: na skupni naslov 16 Din., na posameznoga 20 Din., v inozemstvo 40 Din. letno. V inozemstvo se pošila z Novinami za 100 Din. letno.
Kalendar Srca fezušovoga brezplačno dobi vsaki naročnik, ki je plačao naročnino i bo l. 1937 tiidi naročnik. Naročnina se plačuje konči vsaki mesec naprej.
Diihovne dobrote. Za naročnike Marijinoga lista se služijo večne meše v Celji, Grobljah i v Soboti, tjedensko edna v Črensovcih i dnevne v Linzi v »Seraphinskom dobrodelnom društvi", štero da letno za svoje kotrige več jezer svetih meš služiti. Vsakoga naročnika potrebe se sklenejo v tjedensko sveto mešo, naj je samo naznani na vredništvo.
Vrednik: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. Črensovci, Slov. krajina D a r i.
Za dom sv. Frančiška so daruvali v Din.: Čeh Jožef, Turnišče, 75, obresti v Črensovcih 686"46, Hanc Ana, Črensovci, iz Francije 10, N. Črensovci, v zahvalo 20, Stanko Marija, Žižki, iz Francije 10, Donko Marija, Dol. Bistrica, iz Francije 10, Žalig Matjaž, Črensovci, za stolico cerkveno 20, Smodiš Matjaž, Beltinci, iz Francije 10, Žerdin Marija, V. Poiana, 15, Horvat Jožef, Bogojina, 5, N. N. Tropovci v zahvalo za posliihnjeno prošnjo, 200, Tibaut Kata, Žižki, iz Francije 10, Škafar Rozalija, Beltinci, iz Francije 5, Križan Marija, Krog, iz Francije 10, Toplak Anica, Hotiza, iz Francije 10, Plej Marija, Fiancija, nabrala: 249-60, Arsene Degrave Bernienville, 144, Travers D. D. Zagreb, 1000, Dr. Makso Peterlin, Lendava, 2500, Dr. Josip Kočar, Zagreb, 50. Obresti od penez, 12.000. Pokojni Golinar Lovrenc, Črensovci, 500, Plej Mariji so v Franciji daruvali v frankih sledeči: g. Guilon 20, g. Pignol 5, gdč. Bailly 25, g. Dechatre 33. Bog povrni vsem! Izdatki: Majer Janez, zid. mojster M. Sobota 800. Dopolnina taksa za 1. 1936 Din 317-50.
Za podporo Mar. Lista so daruvali v Din.: Katič Marija, Mlajtinci, iz Francije 10, Franc Ana, Črensovci, iz Francije 10, Kološa Janez, M. Sobota, 18 50 Din. Marija plačaj vam.
Dari za tretji red sv. Frančiška v Črensovcih v Din.: Od 1. 1934-ostalo 340-27, Plej Marija, Črensovci, iz Francije 15, Žižki za 1.1934. 8, Ho-
Živlenje Blažene Device Marije, Matere Bože,
Naše Kralice.
(Po nazveščenji same nebeške Kralice napisala častitliva boža sliižbenica:
Marija z Agrede.)
Tretja kniga.
7. Bog obnavla z Marijov svoje zaročke: nova stopnja milošče.
Sedmi den zapadne Marija znova v zameknjenje. To pot so jo angeli s telom odnesli v nebesa, Tii je gledala božanstvo v miselnom videnji, a vnogo jasnej i spoznavajoč nove skrivnosti, S prestola se je čiio glas, ki je gučao: »Zaročenka i odebranka moja, pridi, predraga liiblenka moja; ti, ki si najšla miloščo pri meni i ki si izbrana med jezeri i jezeri. Želem te ponovno vzeti za zaročenko i okrasti te z nakitom, ki je dostojen moje zahteve". Na te poziv se znizi ponižna med ponižnimi v nikajnost svojo v navzočnosti božoj tak, da človeči razum toga nemre dosegnoti.
„Glej me", odgovori ona, „v prahi i pepeli stojim jaz, ze-melski črv; stojim siromaška tvoja sliižbenica, da se na meni spuni tvoja sveta vola. Posluži se toga dobroga orodja i vladaj ž njim z močnov rokov, kak želeš".
Gospod je zapovedao, naj dva serafina, ki sta bila najbliže prestola, pomagata Devici. Čudovit prizor za nebeške duhove je bio, gda so gledali v nebesaj, kama še ne stopila človeča noga, ponižno Devico, ki je bila posvečena za njuvo Kralico i se je približala Bogi bole nego štokoli od stvorov. Po našoj zapo-padnosti se je povidilo presvetomi Trojstvi, da si predoči, kak je Marija povoli božim očem, kak dovršeno rabi božanske milošče, kak povsedi i v vsem Bogi skažiije čast pa kak se na njoj
ikmre najti niti najmenši zamazek, ki bi brano, da postane Mati boža. Tri božanske osebe so se zedinile, da Marijo zdignejo' na najvišjo stopnjo milošče i prijatelstva božega, ki ga do teh mao ne vživao nieden stvor. V tom časi začuti Marija, da je od bože previdnosti sprejela več milošče, nego so bile vse dozdajšnje njene milošče vkuper. Gospod je odredo, naj Marijo oblečejo v dragoceno halo pa jo okrasijo z bogatim nakitom. Hala je bila okrašena z raznimi znaki, ki so kazali: Marija, Mati boža: Marija, Devica i Mati. Marija je ne zapopadnola pomena teh znakov, samo angeli so je razmili. V toj hali i nakiti je bila prečista Devica tak lepa i divna kak nikdar prle. Najvišji Krao je ne mo-geo želeti nikaj lepšega.
8. Marija moli Boga za rešitev človečega roda — Bog njoj obeča, da se molitev naskori spuni.
Presveta Devica je sijala puna milošče i lepote tak, da je po človeče povedano, ranila bože srce. Moglo bi poleteti iz prsi Stvoritela v hram deviškoga tela Marijinoga i pretrgati tisto ve-zalje, ki ga je več kak pet jezero let zadržavalo od prihoda na svet. No, v punosti svoje modrosti se je Vsevišnji še vzdržao. Ponižnost i žar liibezni sta se borila v Marijinom srci. Brez pre-stanka je molila za rešitev liidi. S tov molitvov je začnola osmi den.
Govorila je: „Ah, što bi nam mogeo pritegnoti Edinoroje-noga iz krila Očinogavnašo smrtnost? Kak bi mi mogli pritegnoti k sebi onoga, ki so ga naši prastariši odvrgli tak daleč od sebe? Ah, štera bo srednica pa z nebeskoga žrtvenika kak zlate klešče prinese tisto gorečo žerjavico božanstva, kak seraf, ki je zagrabo ogenj, da očisti svet?" Marija zarazmi boži odgovor: „Zaročenka moja i golobica moja, pridi, odebranka moja! Tebe ne veže zakon. Ti si izvzeta od greha od poprijetja svojega. Gda sem te stvoro, sem odvrno od tebe žezlo svoje pravičnosti i postavo sem ti naravnoč nad glavo žezlo svoje milosrčnosti, da se nemre na tebe raztegnoti splošni zakon greha. Pridi k meni i ne boj se ničesa v svojoj ponižnosti i v spoznanji svoje narave. Jas zdigavam ponižne i napunjavam z bogastvom sirmaka. Tebi sem naklonjeni i moja darovitna smilenost ti bo prijetna!"
Marija zarazmi te reči v svojoj notrašnjosti i razbere, kak so jo angeli pripelali v nebesa. Predražestna i lepa stopi pred bože lice. Angeli so jo začudeni gledali. Gučali so: „Što je ta, ki se zdigava iz pustine tak nakitena i bogato okrašena?" (Vp. 8,5). Što je ta, ki se zdigava kak rumena zora, lepa kak mesec, sijajna kak sunce? Kak se zdigava sijajna iz krnice zemelske! Kak strašno močna se kaže v svojoj slabotnoj naravi!"
Čeprav je to videnje, v šterom je bila Marija, ne bilo neposredno, itak njoj je prineslo vnoga razsvetlenja. Bog se je na nekši način sam čiidivao, če se sme tak praviti, vzvišenosti dela svoje vsemogočnosti. Kak če bi gučao: „Obrni se, obrni, Suna-mitka, obrni se, da mo te mogli gledati, zaročnica moja, golobica moja, dovršena moja i prijatelica moja, mila mojim očem.
—	Ne mi je žao, da sam stvoro človeka; radujem se tomi, ar si ti od njega rojena. Naj spoznajo nebeški duhovi, iz kakših dobrih vzrokov želem, da te odberem za svojo zaročenko i kralico vseh stvorov. Naj znajo, kak se radujem tebi, v šteroj se moj Edinoro-jeni, slava mojega srca, najbole proslavi. Naj spoznajo, če sem Evo, prvo zemelsko kralice zavrgeo zavolo nepokornosti, da tebe zdigavam na najvišjo čast".
Te den je bio za angele den slave i radosti. Ar je presveto Trojstvo proglasilo prečisto Devico Marijo za kralico i gospo vseh stvorenj, za svojo zaročnico i Mater večne Reči, so jo nebeške čete pripoznale za svojo vladarico. V globino božanstva i vseh popunosti potoplena, je Marija ne sledila tomi, ka se je dogajalo i tak njoj je ostalo še zakrito, da je odebrana za mater edinorojenega Sina božega. Gospod njoj pravi, naj prosi, ka žele. Marija zakrikne, naj Bog pošle svojega Sina, da on zadosti za nevolen človeči rod i njemi pribori slobodo. Gospod jo je za-gotavlao, da so njemi prijetne njene prošnje i da se spuni, ka prosi. Nato njoj je dao svojo reč, da Edinorojeni za kratko vreme stopi na zemlo i sprejme človečo naravo. Zavolo toga obečanja je Marija zasijala od radosti kak najlepša zora, obkrožena s sijajom božanstva.
Zakaj lubim svojo Cerkev?
III. Cerkev nas včini jakostne i nam prinaša dtiševni mir.
»Čem duže živim kak katoličan, teliko bole čutim v sebi porast živlenja, moči i sunca."
Jorgensen, danski pesnik i preobrnjeneC.
Buzurgchimir je ne ravno preveč lepo ime; — ali človek, ki se je tak zvao, je povedao jako modre reči. Kda so se naj-mre grčki i indijski svečki modrijani svajiivali, ka je na sveti najžalostnejše, pravi omenjeni vezir — drugi so njemi to potrdili
—	da na zemli nega nikaj žalostnejšega, kak odpreti grob brez jakostnoga živlenja. — Kda so pitali modroga Sokrata, če ma perzijskoga krala za srečnoga, je odgovoro: „Jaz ne vem, če je jakostno živo".
Krasna reč! Ar nikaj drugo nasveti nemre človeka napraviti zaistino srečnoga kak jakost. — Zakaj? — Ar je človeče srce stvorjeno za Boga. „Ti si nas stvoro za sebe, o Bog, i nemirno je naše srce, dokeč ne počiva v Tebi." (Sv. Avguštin). Daj tomi srci ves zlat toga sveta, daj njemi vse drage kamne Indije i vse morske bisere, daj njemi vso zemelsko srečo i liibav zemelsko vso, — srce ne bo srečno, ne bo zadovolno, — nego išče več. — Bog je živlensko vodilo duše. — Kak srečna je riba v hladnom potoki ob joušji! Zgrabi jo, vrži jo iz njoj prijetne vode i položi na zeleno travo pred sebe, ponudi njoj najbolše jesti — bode li srečna i zadovolna? Gledaj, kak se mota i zvija, kak se preme-
tevle, — ar jo je Stvarnik stvoro za vodo i samo v vodi more biti srečna.
Pa lastavica, kak radostno leče v prijetnom poletnom zraki! Zgrabi jo, deni jo pod stekleni zvon, izpumpaj iz njega zrak, — daj njoj nato najdragše, ka premore zemla — kak se mantra, ar jo je dobrotlivi Stvoriteo stvoro za zrak i samo v njem more najti svojo srečo. — Ka je hladen i bister potoček za ribo, ka je čisti, podnebni zrak za ptice, — to i šče neizmerno več je dober Bog človečemi srci, — on je njegovo živlenje i njegova domovina. Ar jakost, krepost vodi k Bogi i včini človeka Bogi spodobnoga i Bogi prijetnoga, zato more človek zaistino biti srečen samo v jakosti. —
Kde pa prebivle jakost, tam je nepretrgani svetek, tam je radost i mir. Kak zemla dobiva vso svetlost od sunca, tak tudi ves mir izvira iz jakosti, kak iz nezgruntanoga oceana (morja), punoga liibavi i sreče. Že prorok (Bar. 3, 13) je povedao to istino:
„Če bi hodo po potaj Gospodovih, zaistino bi za vsikdar ostao v miri."
Vsa vrednošča te zemle mine; jakost ostane, vse drugo premine. Jakosti i diiševnoga miru nemre vkrasti smrt, ne data se zabiti v triigo, nemre jeva v sebe sprejeti jama, nemre jeva pokriti grob. Zmagoslavno potujeta skoz sence smrti i prideta v bogato deželo plačila.
Pa što drugi naj me vodi k jakosti i prinese mir duši, če ne ti, sveta Cerkev boža! Niedna vera se teliko ne briga, da ne-dužne občuva čiste, krepi slabe, tiste, ki so spadnoli, zdigne, iz-gublene rešava — kak to dela katoličanska Cerkev. Dostakrat se njoj vočimeče, da preveč zahtevle i da tiste, šteri spijo, vsikdar drami i budi.
Predvsem je njeni navuk sveti: nikdar se ne sme grešiti, — nikdar cio ne posvečuje sredstev, — zakon ostane vsikdar nerazdružlivi, — četudi bi zavolo toga od Cerkve odpadnoli kra-lovje i narodje. Ona ne davle nikših predpravic knezom i veli-kašom toga sveta, i zato je, pravijo, ednok kitajski casar pravo: Ne! — more praviti samo katoličan.
Kak nas pa Cerkev opdmina na jakost i na krščansko živlenje? Od prvih let srečne mladosti pa do groba se stalno briga za nas. Moli, moli, — govori nam vsikdar — bodi starišom dobro i pokorno dete, iz srca odpuščaj vsem, vsem ludem delaj dobro, živi pobožno i čisto pa nikdar ne pozabi na tisto oko, ki vidi tudi v krnici!
Ali, ali, pravijo, itak je teliko slabih katoličanov, pijancov, tovajov, morilcov ...
So, na žalost. — Jaz idem dele pa šče to povem: Če katoličan stopi doli s prave poti i ide na stranpota, če nevredno prejema sveta svestva, če se najmre bogoskrunsko spovedavle i prečiščava, te spadne šče bole globoko kak drugi: „Šatan je šo v njega." (Jan. 13, 27.)
Nego, toga ne je kriva Cerkev. Tudi tli vala prorokova reč: „Če bi hodo po potaj Gospodovih, zaistino bi za vsikdar ostao v miri."
Pred več leti so najšli v Cambraii na Francoskom mrtvoga mladenca pod hrastom, v bližini njegovoga rodnoga doma. Poleg njega je ležala pištola i pismo starišom, v šterom jih genlivo prosi odpuščanje za veliko žalost, ki jim jo je včino s tem svojim djanjom. V pismi pravi nadele tudi to: „Leta sam živo po cerkvenih zapovedaj, kak pobožen mladenec i v tom sam najšeo obilno tolažbe i mira, ali slabi pajdašje so me spravili na grešno pot, pa zdaj nemrem več prenašati glasa dušne vesti, — živlenje mi je neznosno." Dokeč katoličan žive po zapovedaj svoje Cerkve, ostane dober; ali kda spusti njeno materinsko roko, spadne v greh. Ali nikdar ne postane slab zavolo svoje vere, naopak, njegova cerkev je prva, ki obsoja njegove grehe. Kelko velikih grešnikov je že vzkriknolo: Kakša sreča bi bila za mene, če bi bogao svoje dobre roditele, — svojega spovednika, — svojega duhovnika — nikdar ne bi tak globoko spadno! —
Pa je telko dobrih protestantov — de mi što protigučao — metodistov, dobrih očov, poštenih trgovcov, treznih, dobrodela-jočih, delavnih, pravičnih liidi. ..
Istina je — i Bog jih naj za to blagoslovi!
Jaz bi šo šče dele i bi pravo: Kelko je protestantov, ki osramotijo nas katoličane! Kak skromno, pošteno i zadovolno živijo! Kak verno ništerni svetijo nedelo, njihovi sosedje katoličani pa jo skrunijo z nepotrebnim težačkim delom .. .
Nego oni ne iivijo tak pobožno i krščansko zavolo svoje vere, nego javno v nasprotji s svojov verov — a v tom je velki razloček. Če bi oni živeli po navukaj i zapovedaj nastavitelov svoje vere, bi bili slabi. Nego oni so se napotili na pravo pot i živijo v mnogih stvareh po zapovedaj katoličanske Cerkve. — Plemenita spreobrnjenka grofica Hahti-Hahn pravi: „Če bi protestanti poznali navuk ustanovitelov protestantizma, bi včasi ne bilo drugih protestantov zviin tistih, ki bi proti tem navukom protestirali (ugovarjali).*
Nastavitelje protestantizma so trdili pred 400 leti čudne reči: da človek nema svobodne vole, pa zato nemre držati bože zapovedi, a ka včini, se njemi nemre računati za greh.
Kalvin je včio, da je Bog edne že od vekomaj določo za pekeo. — Tisti tak pridejo v pekeo, pa naj bi živeli šče tak pobožno i jakostno.
Luther je pravo, da vsi grehi sveta nemrejo čloyeki škoditi, naj samo močno verje. Edini greh, šteri obstoji, je nevera. Tomi dosledno je pisao Melanchtoni: „Krepko greši, ali vervli šče krepkej" (cf. Janssen, Geschichte d. d. V. II. 78.)
To seme, ki ga je posejao Luther, je vzklilo i močno razraslo. Mogli bi napuniti cele strani z bridkimi Luthrovimi tožbami o strašnoj pokvarjenosti, ki se je širila po Nemškom. »Nikdar
rtle ne bo zapustila miseo i žela, da te stvari nikdar ne bi začeo." (Dela Luth. L. X. 46.)
Tudi dnesden ma katoličanska Cerkev moč i silo, da svojo verno deco vodi k jakosti i njoj prinaša mir. Če se katoličani tožijo, da na miljon ltidi pride 58 samoumorov, a pri protestantih 190, če po poročili zapriseženoga statističnoga urada leta 1890. pride na 10 jezero katoličanskih zakonskih parov 67 ločitev, a na 10 jezero protestantskih 265, — te to dokazuje, kak globoki vpliv ma katoličanska Cerkev na lepo živlenje svojih vernikov.
Ali te vpliv prihaja ne samo od njenoga čistoga navuka i materinske skrbi, nego tudi od njenih sredstev milosti.
Što od nas je ne za mlade dni z genlivostjov čteo v šol-skoj knigi pripovedko „Herkul na razpotji?" Dve ženski stopita k njemi: edna, lepa i brzna, njemi obeta radost i vživanje, druga, tiha i resna, njemi kaže vozke poti bolečin i nevarnosti, štere pa vodijo v neminlivo radost, — i on ide ž njov.
Zaistino je pot, ki vodi do jakosti, vozka, bregovje skrbi i bolečin jo zapirajo, težkih getsemanskih viir je dosta. Ali Cerkev prime deco z materinskov rokov, vči jo, da verostiije, da moli i se zaviipa Gospodi. — Vsaka milost pride po molitvi. Zato pa, drago dete, moli i posrečilo se ti bo. Čte se, da se je Anglež Suton po večletnoj borbi odločo, da sprejme tisto vero, v šteroj se najlepše moli. Na svojem potiivanji pride v Briigge i tu obhodi več cerkvi. V ednoj zagledne nekšo mater, ki kleči i z razprestretimi rokami moli. Kak prikovani je obstano i jo gle-dao. Ide iz cerkvi, a ona pa moli dele. Suton se vrne domo i postane katoličan. Istina, da vnoge katoličane moremo pokarati, da je njihova molitev razmišlena, samo zvunešnja, nego pri vsem tom: kde se moli lepše kak v naših punih katoličanskih cerkvaj, kak pri svetoj daritvi na naših oltaraj, kak v milobnoj tihoti po svetom obhajili?
Če je štero njeno dete spadnolo v globino greha, ga z je-zerimi sladkimi pozivi zove Cerkev nazaj, njemi pri vrednoj svetoj spovedi odvzeme breme greha s spokorjene duše, vlevle moč pobožnoga živlenja v prepadnjeno njegovo srce, vči ga, da ide naprej i da svoj pogled obrača proti nebi. Ne pravi zaman protestantski pastor Lohe od spovedi, da je ona najplemenitejša listina krščanske sloboščine, najbolše izobraževalno i vzgojno sredstvo liidstva. Luther jo zove „jako dragoceno i zdravilno stvar", a protestantski pisec Fritz William trdi, da pravičnost i čistost živlenja v niednoj driigoj cerkvi ne stoji na tak močnom fundamenti, kak v katoličanskoj Cerkvi, i to ravno zavolo sve-stva sv. pokore i zavolo vere, da je Jezuš Kristuš zaistino navzoči v presv. Oltarskom svestvi. Dne 16. februara 1896. je slavni danski pesnik i spreobrnjenec Jens Johannes Jorgensen stopo v naroče katoliške Cerkve. V ednom zaviipnom zasebnom pismi pravi: „Čem duže živim kak katoličan, telko bole čutim v sebi porast živlenja, moči i sunca."
Ali struga živlenja znabiti zavolo toga zgrabi telko mladih živlenj iz materinske cerkve, ali zavolo toga odpadajo od vere svoje mladosti, ar so v katoličanskoj Cerkvi mogli premalo moliti, premalo se vaditi v jakosti, ar so premalo mogli biti dobri? Ali odidejo zavolo toga, da bi mogli pobožnejše i blaženejše živeti?
O, lepo bi bilo na sveti, če bi vsi liidje živeli tak, kak nas Cerkev vči. Na dveraj ne bi trbelo šporov, ne blagajn, zavarovanih proti vlomom, nedužnost bi veselo cvela, pošteno ime bi ostalo nedoteknjeno i lubav bi kraliivala.
O lepo bi bilo na sveti!
Tak molijo angelci sv. Rešnjo Krv po podigavanji. I ti?
Palau Gabriel, D. I.
Po Kristušovoj poti. x.
Vlečimo hasek z svojih starih faling.
1.	Norost je na to polagati najvekšo skrb, da občuvaš svojega stana časti i predpravice: ta nečimurnost nema izgovora pred menov.
2.	Pa ne veš, ka se hudobec suče okoli tvojih podložnikov, da bi je s prilizavanjom v svoje mreže zgrabo; ti pa samo na to misliš, kak naj pokažeš nad njimi svojo slabo volo i zburkanost.
3.	To ščeš znali, ka se dostaja tvojega stana? Popusti od tvojih zahtev i liibezen, štero s tem zbudiš, ti one stoterokrat povrne.
4.	Nikdar si ne prizadevaj, da z dvoličnostjov ali z niskot-nim prilizavanjom pridobiš srca liidi.
5.	Najbole se dopadne i najhitrej druge pridobi odkrita ja-kost i jakostno djanje.
6.	Što te more zavrči, če znaš liibiti?
7.	Ne misli, da je liibezni puno, milo oponašanje kda odveč.
8.	Človek je slab: nego kem siromaškejši je i kem slabejši, tembole šče, da ga liibijo.
9.	Navadne duše falinga je, da se visoko i sebično drži v svojoj službi. Ti ne bodi takši.
10.	Povej mi, kak živejo tvoji i jaz ti odkrijem tvoje falinge.
11.	Povej mi, kak živeš i zakaj se čemeriš i jaz ti odkrijem tiste jakosti, šterih nemaš.
12.	Če zametavaš sebi ednake, vnogokrat boš mogeo žalitve prenašati.
13.	Če ne boš bogao svoje naprejpostavlene, tvoji podlož-niki tebe tiidi ne bodo bogali.
14.	Če opustiš male reči, velike brige nastanejo ž njih.
15.	Sinek, če se rad poklanjaš, konči včasi do se tebi tiidi poklanjali.
16.	Sinek, če poštiiješ siromake, do velikaši tebe negda tiidi poštiivali.
17.	Sinek, kak bi mogo druge pobolšati, če niti sebe ne veš pokarati? I kak viipaš druge pokarati, če se neščeš pobolšati?
18.	Če ščeš liibezen žeti, moreš liibezen sejati; če svoje pravice zahtevaš, spuni svoje dužnosti.
19.	Dragi moj sin, če zavržeš moje navuke: s korbačom te prisilim na včenje.
20.	Pomisli, ka gda si me ti ne iskao, sem te iskao jaz.
21.	Pomisli, ka gda si me ti ne gledao, sem te gledao jaz.
22.	Pomisli, ka gda si me ne zvao, sem jaz pred tvojim pragom stao i sam vstopo.
23.	Pomisli, ka gda si ti samo malo dobroto proso od mene, sem ti jaz miloščo dao.
24.	Ti si samo nekaj šteo, a jaz sem ti samoga sebe dao.
25.	Če ščeš zahvalen biti, dosta dobroga včini mojim sovražnikom.
26.	Sinek moj i jezerokrat sinek moj! Kakši nikajvredni i nevolni zroki bi te mogli nazaj držati, ka ne bi postao veliki svetnik, gda je teliko grešnikov na sveti?
Sveta Cerkev v 20. stoletji.
Vsi katoličani na zemli se šče bojiijemo za zveličanje svojih duš. Ar se šče bojiijemo, se zovemo bojujoča se Cerkev. Duše pokojnih, štere šče trpijo v očiščilišči (purgatorijumi), se zovejo trpeča Cerkev. A oni, ki so že v nebesaj, so premagali, zmagali vse težave, skušnjave, i srečno prišli v nebeško kralestvo — se zovejo zmagujoča Cerkev.
Bojujoča se Cerkev.
Mi katoličanci na zemli smo bojujoča se Cerkev. Kak dobro je to povedano. Cerkev na zemli se je stalno mogla, do svojega začetka do danešnjega dneva, bojiivati i se bo bojiivala od zadnjega dneva. I posebno dnesden se mora sv. Cerkev bojiivati. Razumlivo je to, ka se vrši boj, neprestani boj med Cerkvov i svetom. Sve/ žele biti samomi sebi zadosta, samomi sebi šče biti vse i njemi ne trbe Boga, nešče segati za večnost, za dušo. Vso srečo šče svet najti tu na zemli. A Cerkev neprestanoma kaže gor proti nebesom, neprestanoma pravi, ka tii na sveti človek ne najde prave sreče, ar je tii nemre najti. Istinsko srečo človek najde samo na ovom sveti.
Slavni angleški spreobrnjenec Chesterton vidi v tom, ka je svet okrogeo, a ka je znak Cerkve kril, globoki, velki pomen. Krog, krugla je znamenje pdpolnosti i zadovolnosti. A križ je znamenje, je znak neskončne višine i širine. Križ se more podug-šati — nadaljavati v brezkončnost — pa svoje forme — forme križa ne spremeni. Ne je zato nikše čudo, či je krog znak, znamenje sveta, a križ znak Cerkve.
Zato tisti neprestani boj med svetom i Cerkevjov. I Cerkev tudi v tom dvajsetom stoletji vodi boj. Potrebno je to povedati, ar se rado pozabi na to, ka je Cerkev na zemli bojiijdča se Cerkev. Nesmimo pozabiti na reči sv. Pavla: „Ka ma Kristuš z Be-lialom?" (Belial je hebrejska reč i pomeni hudobnost. Židovje so tak zvali šatana). „Ali kakšo zvezo ma svetlost s temov?"
Sovražniki Cerkve v 20. stoletji.
S kakšimi sovražniki se mora Cerkev v tej letaj boriti? Z vnogimi i jako hudimi. Od leve i desne strani jo napadajo. Kak jo napadajo? Vučenjak Benson je te boj lepo pojasno. Pravi: Na ednoj strani se dobijo liidje, ki pravijo: Cerkev nejde s časom naprej. Je zaostala pri svojem starom mišlenji. Za te svet se dosta ne briga. Vsa njena skrb je nekši drugi i nepoznani svet. Cerkev bi mogla zapustiti te stare senje, nej vsikdar gučati od nebe i pekla, nego bi naj se brigala za žmetna pitanja, štera težijo denešnje človeštvo. Cerkev je preveč duhovna, je preveč na ovom sveti. Zato nema več mesta i nesmi ga meti v denešnjem modemom časi.
I zato tej liidje Cerkve ne marajo, ar je preveč „duhovna", i je ne „s toga sveta!"
Drugi sovražniki Cerkve pa pravijo od nje ravno naopak. Pravijo: Cerkev je preveč svetska. Preveč se briga za te svet. V vse se meša, vsešerom šče meti prste poleg. Cerkev šče vse-šerom vladati. Ne briga se pa za sebe i za duhovno dobro svojij vernikov. Cerkev je preveč tostranska.
I tak tudi tej liidje stoplejo med sovražnike Cerkve. Cerkve na marajo zato, ka je preveč „s toga sveta!"
Prvi napadajo Cerkev, ar je preveč „z ovoga sveta", a drugi, ka preveč „s toga sveta", preveč posvetna, svetska. Pa toga sovražniki Cerkve ne zapazijo, ka si pravzaprav njiivi napadi na Cerkev med sebom nasprotujejo, se pobijajo. I s takšimi nasprotujočimi lažmi krmijo tej protivniki Cerkve preprosto liidstvo.
Šteri so tej dvojni, med sebom si nasprotujoči sovražniki Cerkve? Prvi so boljševiki i marksisti. Tem je Cerkev premalo tostranska, socialna. To se pravi: premalo se briga za družbo i njene nevole. Cerkev je prej zagovornica velikašov, vladarov. Ona je največ kriva, ka ide po sveti telko miljonom tak slabo i ona je kriva, ka se je tem šče nej pomagalo, ka se jih je nej rešilo robstva kapitalistov. Kriva je pa zato, ka je prej ona naj-vekša nasprotnica — svetovnoj revoluciji, štera bi prinesla nebesa na zemlo.
Driif>i nasprotniki Cerkve v tom stoletji so pa pristaši »fašizma". Tej ravno naopak včijo od Cerkve kak boljševiki. Pravijo: Cerkev se premalo briga za narode, je premalo narodna. Cerkev je preveč mednarodna. Posebno Nemci tak pravijo. Tej so protivniki Cerkve zavolo toga, ka je ona premalo narodna, a boljševiki pa pravijo: Cerkev se je preveč navezala na narod — premalo je mednarodna. Toga pa ne vidijo, kak si med sebom oboji nasprotujejo. Ne, toga ne vidijo.
I, predragi, strašne boje ma sv. Cerkev v tom stoletji s tema dvema velkima, a med sebom si nasprotujočima sovražnikoma: z boljševizmom na ednoj strani i s fašizmom na driigoj strani. Pravim, strašne boje. Če sv. Cerkev ne bi bila od samoga Kri-stuša ustanovlena, če v njoj ne bi sam Kristuš — Bog naprej skrivnostno prebivao i jo vodo, bi morala sv. Cerkev v tom boji že davno omagati, že davno preminoti s sveta. Pa če ne prle, bi pa mogla v tej velikanskij bojaj v tom stoletji biti premagana, ja, zbrisana s toga sveta!
Pa ali je? Ne i nikdar ne bode! Nikdar i nikdar! Ali nas katoličane to ne navdaja z velkov tolažbov?
Telko zdaj od živlenja Cerkve v 20. stoletji. V prišestnoj številki si pa malo pobliže poglednemo teva dva najvekšiva sovražnika sv. Cerkve: boljševizem i fašizem. Ka te znali ka pomenita, ka sta i ka ščeta.
*
Zlato klasje.
Kak vzetne drevo človeka včasi po rojstvi, gda ga denejo v leseno zibelko, v svoje naročje i njemi služi, dokeč ga v lese-noj trugi ne sprevodi iz toga sveta, tak vzeme kat. Cerkev človeka včasi po rojstvi v svestvi svetoga krsta v svoje materinsko naročje, ga čuva celo živlenje, dokeč njemi ne postele ležišča zadnjega počitka.
*
Angeo je pravo proroki Eliji, naj jej kruh, šteroga njemi je Bog poslao, da se ž njim pokrepi i tak ide črstev na goro. Po pravici se toži psalmist, rekoč: „Kak trava sam požgani i moje srce se posušilo, ar sam pozabo jesti svoj kruh". Strasti so našo dušo požgale, da je vsa ovejnola, zato ka se je ne hranila s kruhom v sv. obhajili.
*
Ali bi mi znao povedati, koliko predg si že v svojem živ-lenji čiio? Moremo priznati, ka dosta, na stotine. Med njimi je bilo nekaj takših, da bi ti zadosta povedala edna sama predga, ka ti je potrebno, da postaneš dober krščenik. Pa zakaj je toga ne dosegnolo niti stotine predg? Zato, ka ti dobro ne premiš-lavleš božo reč, bože istine. Ne veš jih pa dobro premišlavati zato, ka jih ne poznaš zadosta. Tu je pa znova pali to krivo, ka ne maraš za lepe krščanske liste, kak n. pr. Marijin List, Bogoljub, Glasnik i. t. d. V teh bi se navčo.
*
Obrekovati pomeni, od drugih laž govoriti. Mi mamo pa ešče lepšo reč za to i pravimo ogrizavati. Što od driigoga slabo, božno, laž govori, njemi odgrizavle čast, dobro ime. Ne samo, da ga odgrizavle, nego celoga ogrize dostakrat tak, ka je siromak več ne spodoben človeki, nego razmesarjenomi živinčeti. Nega več nikaj celoga na njem. Peklenski, zagiftani jezik ogrizovalca ga je pred očmi drugih, šterim ga je grajao, vničo. Dobro pravi sv. Ivan Zl.:v „Zverine žrejo mrhovino, nego samo zato, ar jih sili lakota. Človeka pa nišče ne sili, pa itak grze, mrcvari, ob-jeda brata".
*
Počiitno, neredno živlenje i mir dušnevesti sta si kak dva sovražniva tabora; kelko postane eden močnejši telko je drugi slabejši.
*
S svojim telom moremo tak ravnati kak jahač z divjim ko-njom. Spretno i krepko ga obvladuje pa ga sili hoditi tam i tak kak šče. Ravno tak krepko moreš držati viizde svojega nevkro-čenoga tela. Včasih celo trbe dregnoti z ostrogami. Tak postaneš
gospodar svojega tela pa boš ga lehko ravnao,
*
Dostakrat si že pravo sam pri sebi: Oh, da bi se mogeo pobolšati! Da bi se odevčo od psuvanja! Da bi lepo šo k meši vsako nedelo! Da bi pretrgao tisto grešno znanje! Da bi od-pusto svojemi neprijateli! Da bi to i ono grešno navado pusto! Pri vsem takšem zdihavanji pa si ostao samo v dobroj želi. To
je pa ne zadosta. Potrebna je odločna, močna vola.
*
Dosta je lepih i veselih trenotkov v živlenji kat. duhovnika. Najlepši pa so tisti, gda mešnik po svojem obhajili deli sv. Rešnje Telo drugim vernikom. Ar vsa duhovnikova opravila se nazadnje
obrnejo le v edno, najmre: Dati ludem Kristuša v najsv. Svestvi.
*
Poznati Jezuša Kristuša se ne pravi poznati samo njegovo ime, odkod je i njegovo zgodovino. Trbe poznati njegovoga duha, njegovo srce, njegov navuk, njegove jakosti, njegove skrivnosti i vse njegovo živlenje.
*
Katekizmuš ma to pitanje: Kak je Sin boži postao človek? Pa odgovarja: Sin boži je postao človek tak, da si je z močjov sv. Duha privzeo človeče telo i dušo.
Na drugo pitanje: Što je Jezuš Kristuš? odgovarja lepo: Jezuš Kristuš je: edini Sin boži, Bog i človek skupaj.
Na tretje pitanje: Odkod znamo, ka je Jezuš Kristuš Sin boži? odgovarja: Da je Jezuš Kristuš Sin boži znamo, ar je to oznano sam nebeški Oča i ar je tudi Jezuš sam to včio pa s čudeži dokazao.
| + Vučko Katici iz Gaberja v spomin. [
Bila si edna najlepših rožic, ki cvetejo v gredaj lendavske Marijine družbe. Ja, edna najlepših duš si bila. Zdaj ti že to lehko povemo, zdaj že ta pohvala ne bo škodila tvojoj prelepoj jakosti ponižnosti. I ravno zato, ar si bila tak lepa, ponižna kak vijolica, čista kak lilija, puna lubezni do Jezuša i Marije, si se dopadnola Jezušovomi srci. Zato te je šteo meti bliže poleg sebe, ščista pri sebi — v svojem naročji.
Kak sladko mora biti to: v Njegovom naročji obiman biti, njegove božansko lepe oči gledati, na Njegovo srce svojo glavo položiti i kak iz morja piti lubezen iz Njegovoga lubezni punoga srca.
To je večna sreča duše, ki šče greha ne spoznala.
„Blagor čistim v srci, zakaj tej bodo Boga gledali", tak nam govori sam Jezuš. I ti, Katica, si bila čista. Nišče ti ne more vočimetati, da bi se gda kaj pregrešila samo z rečjov proti deviško lepoj liliji.
Pa ne samo, da si bila čista. Edna druga rožica je cvetela v tvojoj duši, od štere so vse druge dobivale moč za svoje živ-lenje. Ta kralica tvojih jakosti je bila — liibezen do Jezuša. Ta je gorela v tvojem srci kak ogen, ki te je priganjao vsikdar bliže i bliže k Jezuši. I samo v toj velkoj, nevtepenoj lubezni do Je-zuša si najšla tolažbo i moč v svojem dugom, težkom betegi, da si potrpela i se zatajuvala, samo da ne bi pokazala svojo j materi, kak te boli, da njim ne bi delala živlenja ešče bole bridkoga. Nišče ne znao, kak te zbadalo okoli srca, gda si v leti cele noči ne zatisnola oči, gda so drugi sladko spali. Ne si jih štela buditi, da bi si počinoli, trudni od dnevnoga dela. Edino Jezuši si se potožila i svojo nebeško Mater Marijo prosila za pomoč.
V toj velkoj lubezni do Jezuša si se ne zbojala tudi „naj-strašnejšega" — smrti. V njoj si videla samo rešitev od vsega trplenja i združitev ž Njim, ki si ga tak lubila. Tak ti je smrt, strašna za grešnike, bila samo sladka prijatelica, ki te je odpelala v rajski dom k nebeskomi Oči.
Tak vmirajo svetniki.
Draga Katica, naj ti sveti svetlost vekivečna!
Pred poldrugim letom so bili Katicina mati po porodi na smrt betežni. I da bi njena mati, s šestero drobne dece, ozdravili, je Katica, najstarejša med decov, prosila Jezuša, naj raj njo vzeme k sebi, kak mater, zato da ka si začne ona s petero male dece. I Bog jo je posluhno. Katica je začnola vehnota, materi se pa zdravje vračalo i so ostali...
Katica je par dni naprej napovedala, da v soboto vmerje. I v soboto pred Svečnicov ob ednoj vori je zaspala. — Na lepi Marijin svetek pa je njeno telo bilo položeno v hladno zemlo.
Vsem, ki so pokojno poznali, priporočamo, naj jo nasle-diijejo i se njoj priporočajo.
Sv. Mihaela od Najsv. Svestva.
(1809—1865.)
Mihaela Desmaisires, podgrofica od Jorbalana, je v svojoj dekliškoj dobi ostala brezi starišov, sama z bratom Diegom, ki je po končanij diplomatskij školaj bio v večij krajaj poslanik. Tak je tudi Mihaela mela priliko, da je mogla živeti ne samo v rojstnom varaši Madridi, nego tudi v Parizi, Bordeau, Brii-seli in tudi v drugij krajaj. Mela je priliko zahajati v društva višiše gospode, celo na sam španjolski dvor. Lejko bi živela najlepše živlenje aristokratkinje, plemkinje tistoga časa. Ali ona? Nej se je brigala za rodbinsko plemenitaštvo, nego se je trudila, da postane plemenita v duši. Odgojena v pobožnosti in sočustvovanji do trpečij, je iskala sirmake, jih hranila, oblačila in jih pohajala v njiivih sirmaških hižicaj. Bila njoj je najvekša muka,
kda je včasi po bratovoj želi mogla iti v kakšo višišo družbo ali v gledališče, ar je to zahtevao njeni družabni položaj. Vse-širom pa je ona pazila na čistost svoje duše in ponižnost, gda je pa prišla domo, se je bičuvala in jokala, da tak ohrani Bogi vdano srce.
Zberala je mladčnke in gospe, ustanavlala ž njimi razna cerkvena in dobrodelna društva. V Madridi je vredila vzgajališče za mladenke, štere so zablodile na poti živlenja. Posebno velka pa je bila njena pobožnost in liibezen do Najsv. Olt. Svestva. Vsaki den je zaran stanola že ob 4 vori in šla k sv. meši, pa če bi ne vem kak deleč bilo do cerkvi, tudi najslabše vrejme jo je nej zadržalo. Vsaki den je šla k sv. prečiščavanji, ka je bilo v tistom časi redkost. Po več vor na den je klečala pred Najsvetejšim, gledala v tabernakel in se z Jezušom pogovarjala,
Srce Jezusovo, vretina vse svetosti. Ki sveto žive, je angeo i Je tolaži. Bodi Njemi tudi ti tolažnik.
Njemi potožila vse svoje potrebe in težave. Ta velka liibezen do Jezuša v Najsv. Olt. Svestvi se je pokazala v tom, da je Mihaela 1855 leta ustanovila redovniško Družbo služabnic Najsv. Svestva. Sama je prva oblekla redovniško obleko in položila redovniške obliibe.
V samostani je živela jako strogo živlenje. Vse predpise je tak natenkoma spunjavala, da je bila „Živo pravilo". Po smrti jezuita Carase njoj je bio spovednik blaženi škof Claret. Mihaela je ešče kak redovnica zahajala na španjolski dvor, ali samo gda je bila pozvana „pa tiidi tokrat samo zavolo Boga in bože
dike," kak je sama pravila. Pri takših prilikaj je kraiico vspod-biijala za krepostno živlenje in njoj predstavlala dužnosti, šlere ma kak krščanska žena in mati. Vnoge nelepe slike, čiravno so bile umetniške vrednosti, so na njeno vspodbiido bile odstranjene iz dvorskih dvoran in so bile popravlene, ali pa odpravlene vnoge nelepe navade na veselicaj in ob drugih prilikaj. Brez vsakšega liidskoga pogleda mi je povedala vse, ka je mislila, da „bo v rešitev moje duše in da ne bo ražaljen naš Gospod" je sama kralica izjavila ob priliki preiskave o svetničinom živlenji in krepostih.
V skrbi za svoje od kolere betežne redovnice, je sama zbetežala in 24. augusta 1865 vmrla bogata jakostih in dobrih del. Zato je bila 4. marca 1934 vpletena^kak novi dragoceni biser v zlati vejnec svetnikov katoliške Španjolske.
Navuk. Najsv. Olt. Svestvo je središče katoliškoga bogoslužja. V tabernaklih naših cerkev prebivle živi Jezuš. Pridimo dostakrat k Njemi in se Njemi poklonimo. Primanje svetoga pre-čiščavanja je zaloga našega vstajenja. Sv. Cerkev pod smrtnim grehom zapovidavle vuzemsko prečiščavanje, priporoča cilo pogosto sv. prečiščavanje, tudi vsakdenešnje onim, šteri želejo postati krepostni.
Sv. Lujza Marillac, dovica Le Gras.
(1591—1660.)
Kak duhovniki majo svoj stanovski zgled v sv. Andreji Fournet, in mladenke v sv. Ivani Autidi, redovnice v sv. Mihaeli, tak majo žene, matere in dovice svoj stanovski zgled v sv. Lujzi de Marillac, dovici Le Gras.
Rodila se je v Parizi 12. augusta 1591. leta. Po želi rodbine — stariši so njoj več vmrli — se je v 22 leti oženila z Antonom Le Gras. Svoje stanovske dužnosti je opravlala resno. V njenoj hiži je cvelo krščansko živlenje. Svojega moža je po-štiivala in skrbela, da ga kak najbole približa Bogi, vzbujajoč v njem sovraštvo do greha in hrepenenje po kreposti. Vkup sta štela pobožne knige, molila, prijemala sv. sakramente. Svojemi sini je posvečiivala nežno materinsko lubezen in skrbela, da ga v božem strahi odgoji. Beteg moža in slabo zdravje sina sta bila za njo velka preiskiišnja, pa vse je junaški prenašala, vdano v Božo volo. Po trinajstih letaj zakonskoga živlenja je ostala dovica.
Svoje dovištvo je naravnala po zgledi svetih dovic. Posvetila se je krščanskoj dobrodelnosti. V tistom časi je po pariških vulicaj in okolini hodo sv. Vincenc Pavlanski s svojimi misijo-nari, oznanujoč sv. Evangelium sirmaškomi narodi. Iskaoje način, kak bi pomogeo sirmakom, betežnikom in onoj goloj, bosoj in lačnoj dečici, ki se je znala vesiti za haljo toga lubeznivoga človeka božega. Zato je po vesaj ustanavlao društva krščanske liibezni, v varašaj pa je za svoje namene pridobo pobožne go-
spe. Glavna pomočnica njemi je bila sv. Lujza. Njoj je sv. Vin-cenc naložo, naj pohaja vsa takša dobrotvorna društva in vsa-koga vspodbiija za nesebično delo za bližnjega, ki trpi.
Naskori se je pokazala potreba, da bi gospe po varašaj mogle meti pomočnice, štere bi mogle duže ostati pri betežnikaj, njim podajati vraštvo, prinašati hrano, brigati se za zapuščeno deco in spodobno. S toga namena zbereta sv. Vincencij in sv. Lujza nikelko vrlih mladenk iz okoline, štere so bile pripravlene posvetiti se toj službi. Sv. Lujza jih je vzela v svojo hižo in jih v redovniškom diihi vzgajala. Včasi jih je pohodo sv. Vincenc in njim predgao o krščanskoj popolnosti in dobrodelnosti. Iz te male družine je nastala Družba usmiljenk, štere so se razišle po bol-nišnicaj, sirotišnicaj, kaznilnicaj, odpirale so škole, zavetišča za zapuščeno in najdeno deco. Za časa revolucije, gda sta nevola in glad tak pritisnola, da je v samom Parizi bilo okoli stojezero siromakov in so se raširile kužne bolezni, so usmiljenke z zviin-rednov požrtvovalnostjov delovale med temi sirmaki. Pomagale so s hranov, vraštvom in oblekov; dvorile so in tolažile trpeče, se brigale tudi za rešitev njuvih duš.
Družba usmiljenk se je raširila tudi zvtina Paiiza, najprle na Poljskom, nato pa po drugih državaj.
Lujza Marillac, dovica Le Gras, je vmrla meseca marca 1660 leta. Proti konci istoga leta je v visikoj starosti vmro tudi sv. Vincenc Pavlanski. Prvi živlenjepisec sv. Lujze, Gobillon se čudi: „Nemre se razmiti, na kakši način je mogla ta sveta ustanovite-lica izvršiti telko dobrij del krščanske liibezni. Brez pogleda na vrsto nevole, na položaj, na število oseb in odaljenost krajov, je pribežala ona sirmakom na pomoč v vseh njuvih telovnih in duševnih bolečinaj: deci, starcom in odraslim; dvorila njim je v njuvih hižaj, po bolnišnicaj, vouzaj, v varašaj in vesnicaj, v boji, v mirnom časi kak v bojnom. Niti edne prilike je ne opustila, gda je mogla kaj napraviti za večno rešenje in za tozemsko živlenje z navukom, tolažbov, vraštvom, hranov itd. Vse svoje brige, svoje sile in svoje živlenje je s celov Driižbov posvetila njiivoj službi in skrbi.
Leta 1920. je ta boža služabnica bila prišteta k blaženim, v jubilejnom leti odkiiplenja pa k svetnikom (11. marca 1934). Eden od dvoje čiidežov, šteriva se zahtevleta kak predpogoj pri-štetja k svetnikom, se je zgodo Veroniki Hočevar, usmiljenki sv. Vincencija v Ljubljani, ki je čudežno ozdravila.
Navuk. Tudi človek, brezverec, pomiliije velko nevolo bližnjega. Ali nesebično vstrajnost in vernost v službi nevolnih in trpečih more dati samo živa vera in krščanska liibezen. Kelko dobroga včinijo človečanstvi katoliške redovnice! Cilo liberalne (slobodomiselne) države jih zovejo v svoje bolnišnice, sirotišnice itd. Pa tudi katoliški verniki in laiki sami delujejo na poli krščanske dobrodelnosti. Možje, žene, mladina, vsi se zbirajo v dobrodelnih cerkvenih driištvaj: poznane so t. zv. konferencije sv. Vincencija.
tiza za 1. 1934. 45, G. Bistrica za i. 1934. 6, Žižki za i. 1935. (ženske) 103 50, Trnje, (moški) 1275, G. Bistrica, moški i ženske 92, Žižki, (ženske) 36 50, Črensovci, (ženske) 89 50, Tretjeredniki, Žižki, 45, Tretjeredniki, D. Bistrica, 39, Krampač Aga, Francija, 10, Trnje, (ženske) 73-50, Sr. Bistrica, (ženske) 34, D. Bistrica, (ženske) 10, Hotiza, 22 50. Izdatki: „Odmev", .Zamor-ček" s Kal, 100, 2 .Bogoljuba" 36, 3 »Glasnik presv Srca Jez • 1934135.100, 5 ,Kat. Misijoni* 1934 36 120, Moh. knjige 20, na cerkev v Črensovcih, 110, poštnina 4, 1 m^ drv Čurič Ani, Žižki, 60, 1 m3 drv Kocet Trezi, Trnje, 60. Siromaškoj blagajni, Črensovci 150 Din. Sprejeli 982-52 Din, izdali 760 Din. Ostalo na leto 1936 Din. 22252. Bog plačaj! Vodstvo.
Za siromaško blagajno v Črensovcih so daruvali v Din.: Maršič Ivan, Čentiba, iz Francije 34 25, občina M. Sobota, 200, Haklin Veronika, Žižki, iz Francije, 9, preč. g. Ranteša Anton, mestni kaplan Vel. Pola na, odstopo 12. del dohodkov, ki jih je prejeo kak oskrbnik turniške fare sirotišnici Deteta Marijike v Turnišči, Lackovič Terezija, Hotiza, iz Francije 7 50, Ritlop Treza, Črensovci, iz Francije, na sirotišnico Deteta Marijike, 20, Kerec Mihael, Francija, 35, Koren Jožef, Ana, Marija, Renkovci iz Francije, na sirotišnico Deteta Marijike 29, Črensovska cerkev, 600, Škalič Henrik nabrao v Franciji na sirotišnico Deteta Marijike 168, Verban Jožef, Francija, na sirotišnico Deteta Marijike 50, Horvat Matjaž, Žižki, iz Francije, na sirotišnico Deteta Marijike, 20, Horvat Jožef, Bogojina, na sirotišnico Deteta Marijike, 5, Bačič Marija, Mo-ravci, iz Francije, na sirotišnico Deteta Marijike 11 75. — Oča sirot povrni vsem obilno! Odbor. Izdatki: Sirotišnica Deteta Marijike v Turnišči: za stensko sliko 230, za premog 396'25, Hozjan Janoši, G, Bistrica, 10, sirotam črensovske fare za meso 419, za žemlje 150, Dom sv, Frančiška, M. Sobota za žel. postele i nočne omarice 1672 Din.
POŠTA.
Širitelom i naročnikom naznanjamo, da smo januarsko številko poslali na župnišče v Slov. krajini. Oprosili smo vse preč. gospode, naj po želi prezv. g. knezoškofa priporočajo Mar. List, da pride vu vsako hišo. Širitelje, iščite je tu, či bi jih več potrebuvali, nam nemudoma javite, koliko komadov naj vam pošilamo.
Draga krščanska hiša!
Naš prezvišeni gospod knezoškof, dr. Tomažič Ivan Jožef, so v svojem pastirskom listi razposlali sledečo prošnjo na vas: „ Marij in List ma za sebov bogato zgodovino. Skoz duga leta je bio v Slovenskoj krajini verski vzgojiteo. Vzgojo je mnogo duhovniških pozvanj i je vnogoga vernika vtrdo v katoličanskoj veri. Je jako želeti, da pride Marijin List v vsako hišo v Slovenskoj krajini. (Oglasnik, 1933. sept. 27.)
To je prošnja Vašega višešnjega Pastira. Naj mate priliko spuniti njihovo želo, pošlemo vam, krščanska hiša, prvo številko Mar. Lista pa vas prosimo, ne odbite je. Mi bomo javili Prez-višenomi, keliko krščanskih družin iz Slov. Krajine je posliihnolo njihovo prošnjo. A da bar niedna ne bi sfalila, da bar niedna ne bi menkala v tistomi venci, štero plete Slov. Krajina svojoj nebes-koj Mamiki na čast Kine viipa dati za Marijino čast, za 388 strani lepoga čtenja, letno 16 Din, to je za 24 strani en dinar, k v ar na-pravi sebi i svojoj hiši. Marija naj mre stokratno povrne teh 16 Din,
ka damo za njeni list i Kalendar Srca jezušovoga i te blagoslov zgubi tisti, ki brez istinskoga, velikoga zroka ne spurti prošnje svojega višnjega Pastira, ka je pa tudi Marijina prošnja.
Nešteto siromakov, ki majo Marijin List, se zahvaltijejo Mariji za vnoge duševne i vremenitne dobrote, ki so je od nje prejeli po vnogih sv. mešah, ki se za naročnike služijo i po nje-noj Maternoj dobroti, ar so širili njeno čast z naročitevjov Mar. Lista. Poskusile i vi to, pa te na lasfne oči vidili i čutili na sebi Marijin materin blagoslov po čtenji Mar Lista.
Marijin List z Kalendarom Srca jezušovoga stane na skupni naslov v državi letno 16 Din. i se etak plačuje: ja-nuara, februara, marca i aprila vsaki mesec dva dinara, ove mesece pa vsaki mesec eden dinar, Naj raj smo pa, če se kem prle v celoti poravna naročnina. Na posamezni naslov stane 20 Din., prek mej države pa 40 Din.
Vredništvo Marijinoga Lista v Črensovcih
Sirote iz Slov. Bistrice pošiljajo sledeči pozdrav:
Prečast.ti gospod! Zopet se bližamo koncu tega leta. Spomini nam hitijo na vse izkazane dobrote tega leta. Veliko hvaležnost Vam je dolžna mladina širom Slov, krajine. Toda tudi mi, ki smo oddaljeni od Vas, Vam veliko dolgujemo. Saj delate in se trudite le v blagor in za dobrobit bližnjega. Posi-bno pa skrbite očetovsko za ubogo mladino, ki se nahaja v današnjih časih v največji nevarnosti. Saj se ravno pri mladini trudijo pomagači hudobnega duha, da jo s svojimi vzgledi in časopisjem spravijo v pregrehe, katere Bog najbolj sovraži. Vas pa je božja Previdnost poslala na ta svet, da s svojim vzgledom in svojimi Listi obvarujete mladino, da vztraja na pošteni poti do konca svojega življenja. Tudi mi Vaše liste z veseljem sprejemamo in jih čitamo. Prosimo in bomo prosili še zanaprej ljubega Boga, naj Vas obvaruje vsega hudega, da boste še mnoga leta delali v dobrobit bližnjega, Nebeško božje Dete, čigar rojstvo bomo kmalu obhajali, naj blagoslovi vsa Vaša dobra dela, da bodo obilni sad imela.
Tisočeri Bog plačej, Vam kličemo v zadnjih dneh tega leta za vso VaSo požrtvovalnost.
Želimo Vam vesele božične praznike in srečno ter milosti polno novo leto.
Sprejmite prisrčne pozdrave in rokopoljube od hvaležnih otrok: Domjan Terezije, Windischer Marije, Maršič Veronike, Marolt Pepce, Štefanec Alojzije, Siard Zlate, Paulič Vande, Četi Genovefe, Livio Juste, Tkavc Filo-mene, Rudolf Marijane, Livio Štefke, Varljen Nade, Srok Minke, Dolinar Slavke, Španžel Vide, Stegenšek Elze, Gajšek Juste, Tomažič Štefke, Lipičnik Marice, Grčar Jožice, Anderlin Gizele, Flis Vide, Stegenšek Božiče, Španžel Ivanke, Šinkoyec Lojske, Leskovar Gretice, Toš Trezike, Knez Mimice, Pe-telinšek Adele, Kocjančič Milke, Korenčič Albina in Miroslava, Kriškovič Josipa, Andolšek Antona, Ledinek Feliksa, Kapun Jožefa, Šinkovec Antona, Berlinger Otona, Leskovar Matije, Šošterič Jožefa, Lamot Srečkota, Sajko Emila, Pachinger Eriha, Peč Karla, Tirgučan Stanislava, Petelinšek Ernesta, Potplatar Lojzeka, Mlakar Marije, Šaruga Marije, Juntez Pepce,
SI. Bistrica, dne 18. dec. 1935.	Sirotišnica.
Bog plati, izrekam tudi jaz, za vse dosedanje iskazane dobrote. Želim Vam vesele in blagoslovljene božične svetke in dosti božjega blagoslova v novem letu
Sprejmite hvaležne rokopoljube od	s. Regine Čurič.