^r^ l^f GORENfSKI ČASNIK OD LETA I947 \J\J ityl^ PÄVI pjf£DHet>NiK nDNiK GORENJEC LITA 1000 TOREK, 29. MAjA 2007 Leto LX, št. 43, cena 1,21 EUR, 200 SIT, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Voičiak Časopis OB TORKIH IN OB PETKIH NAKLADA: 22.000 I2VOBOV «"ww .00 he n iskigias.si Preddvoru izzvenela Vesela Prireditev Vesela Kranjska v Preddvoru, s katero so želeli oživiti dogajanje v tem turističnem kraju, je konec tedna privabila okoli tri tisoč ljudi. Danica Zavri Žlibir se je Gorenjcem očitno zde- igralci, so obiskovalci priha- ............................................................................la vstopnina pet evrov previ- jali zlasti od dnigod, V veli- Preddvor • Z nedeljskim tek- soka in so glasbo do enajste kem Številu so se pridružili movanjem dvajsetih narod- ure zvečer, ko so jih brez- tudi prikazu nordijske hoje nozabavnih ansamblov za plačno spustili na prizorišče, in obisku učne gozdne poti predizbor letošnjega Ptuj- poslušali kar pred Šotorom, ter obhodu štirih preddvor- skega festivala so v Preddvo- To je bil tudi edini dogodek skih gradov, zanimanja so ru uspešno pripeljali h kon- z vstopnino, nedeljski na- bile deležne tudi stojnice z cu tridnevno prireditev Ve- stop narodnozabavnih an- domačimi izdelld in predsta- sel a Kranjska. Prireditelji, Občina Preddvor z doma- samblov pa so rešili tako, da so namesto vstopnic proda- čim združenjem podjetni- jali glasovnice, ki so izžreba-kov in nekaj sooreanizatorji» ne prinašale nagrade. vitvijo preddvorskih dništev. Ta so se sicer učinkovito vključila v organizacijo prireditve. Vsak dan so našteli so želeli z njo v doslej mrtvi Največjega obiska je bila okoli tisoč obiskovalcev. V Preddvor privabiti čim več prireditev deležna ob vsa- nedeljo, ko so bili med njimi ljudi in prireditve jih je res kem večernem nastopu, pa pretežno domačini, so zaradi obiskalo okoU tri tisoč. V pe- tudi dnevni dogodki so pri- dežja ostaD prikrajšani za na- tek zvečer, ko je pod priredit- vabljali obiskovalce. V sobo- stop pihalnih godb sredi venim Šotorom nastopila to, ko so ves dan igrali manj Preddvora, -pod Šotorom pa skupina Turbo Angels, so uveljavljeni aarodnozabavni so vendarle prešerno zago^ računali tia večjo udeležbo, ansambli, vmes pa nastopali v uvod v festival predizbora Nastopu godbenikov tz Kranja, Cerknice, Šenčurja in Vodic se je pridružila tudi najmlajša ki bi pokrila tudi stroške» a domaČi folkloristi, pevci in Ptujskega festivala. folklorna skupina iz Preddvora. / Fofo: Tina E>obi Pokrajine V javno razpravo Vlada je prejšnji teden določila besedila predlogov treh pokrajinskih zakonov, predlagala pa tudi območja pokrajin. Vlada uradno predlaga štirinajst pokrajin. Dan iCA Zavri Ž le bi r Ljubljana • Pripravljena so besedila predlogov treh pokrajinskih zakonov. Poleg tega je vlada predlagala tudi območja pokrajin, njihovih sedežev in imen ter se dogo-vorila o medresorskem sodelovanju pri pripravi predpisov za uvedbo pokrajin. Vlada se je odločila, da je regionalizacija Slovenije na štirinajst pokrajin najprimemej-Ša osnova za javno razpravo in obravnavo v občinskih svetih, pri tem pa so upoštevani tudi predlogi, ki so se Gorenjska je po vladnem glede prihodnjih pokrajin predlogu predvidena kot oblikovali v dosedanji nefor- enovita pokrajina, ki ustreza cev. Občine zgornjega dela likovanje predlogov v zvezi s Minister Ivan Žagar (na desni) na Glasovi preji / fom: athiv cc predlog, naj se Gorenjska razdeli na dve pokrajini, saj bi bila po logiki, ki velja za financiranje občin, takšna deležna več denarja. Tak predlog podpirajo tudi nekatere stranke, denimo LDS. Med pobudami, ki jih je bilo slišati v minulih tednih, omenimo tudi zamisel, da bi bila Ljubljana kot glavno mesto pokrajina zase, za lastno pokrajino zunaj predlagane osrednje slovenske pa so se zavzeli tudi v občinah vzhodno od Gorenjske. V . prihodnjih dveh mesecih, ga osemnajst občin in šteje kolikor bo trajala javna raz-okoli dvesto tisoč prebival- prava,boSepriložnostzaob- malni javni razpravi. sedanji razvojni regiji, obse- Gorenjske pa so oblikovale pokrajinami. rt". Goreniska (Jn'snićite siv/c icltc in ideie/ 3719/07 Kotni brusilnik 230 mm - 2m spc^menljlvj vrttfiii moment,' i amimo ZiKn. ^sr t- 766QS90 «tla 29* 5* - a. 6» 2007 43 CO AKTUALNO Zavrnili pobudo iz Podbrezij Na»ji občinskega sveta v Nakkm je bilo vro^« zaradi zahteve prebivalcev Podbrezi). Gobove m Bistnceza usta- novJtev krajevnega odbora. Zahtevo je podpisalo 383 krajanov. Župan j? bil ludi nezadovofjen s poročanjem medijev. 3 AKTUALNO Bohinjska sirarna še ni rešena Bohinjski župan Franc Kramar predlaga! ustanovitev novega podjet< Bohin}Sko sirarstvo i sedežem v Srednji vasi. Obeliski svei je zaradi domnevnega tveganja županov pre D. K. se javna razprava vlada je predstavila tri pokrajinske zakone, ki jih predlaga v parlarr^entarni postopek: zakon o pokrajinah, zakon o financiranju pokrajin in zakon o volitvah v pokrajinah. Danica Zavri Žubir Ljubljana • Predloge pokrajinskih zakonov sta [avnosti predstavila ministra za lokalno samoupravo Ivan Ža» gar in finančni minister Andre) Bajtik. Zakon o pokrajinah bo urejal sistemski status pokrajine, in sicer nadela pokrajinske samouprave, n j eno delovno področje z izvirnimi in prenesenimi pri-stojnostmi in organizacijo pokrajinskih organov ter pokrajinske uprave. Zakon opredeljuje pokrajino kot vmesno raven lokalne samo- pokrajinsko zakonodajo. / Few «rh« c©wj^kegj g»«« uprave med državo in občinami in kot teritorialno poli- log zakona ureja pokrajinsko avtonomijo in določili meri- gan samoupravnih lokalnih tično upravno skupnost, z samoupravo na način, ki ne la za zagotavljanje dodatnih skupnosti. Vlada je na zadnji seji dala v paHamentarni postopek obremenitve zavezancev, temveč se hkrati s prenosom nalog na pokrajine prenese tudi ustrezen delež javnofi- nančnih prihodkov. Zakon o volitvah v pokrajinah postavlja sistem volitev v pokrajinski svet, ureja volilno pravico, volilni sistem, volilne organe, splošne, predčasne in nadomestne volitve, kandidiranje, glasovanje in ugotavljanje volilnih izidov ter varstvo volilne pravice. Prvič se celovito ureja volilni postopek za volitve oi^ana pokrajine - pokrajinskega sveta. Gre za del lokalnih volitev, saj je voljen or- izvirnimi pristojnostmi, z posega v lokalno samoupra« sredstev iz državnega prora Vlada predlaga štirinasjt lastnim premoženjem in viri financiranja, neposredno izvoljenim predstavniškim organom in kot teritorialno enoto za izvajanje vo in varuje samostojnost občin. Čuna za regionalni razvoj. pokrajin kot najprimernejšo Poleg avtonomnih virov fi- osnovo za javno razpravo. Če Z zakonom o financiranju nanciranja določa delež po« bo mogoče, bo v predlogu pokrajin naj bi zagotovili sorazmernost virov finandra- samezne pokrajine v davč- zakona upoštevala mnenja nih prihodkih. S prenosom prenesenih nalog državne nja in pristojnosti pokrajin, nalog v pristojnost pokrajin občin, sicer pa bo drugačna odločitev obrazložena v uprave na prvi stopnji. Pred- uveljavili njihovo fmančno se ne smejo povečati davčne predlogu zakona. LDS za pokrajino Zgornjo Gorenjsko Danica Zavrl Žlebir občine so pod razvojno zaščito Natura 2000. Člani iz- krajin povečalo tako, da bo krajinskili odborov politič-velika večina še vedno odvis- nih strank in za vzpostavitev Školja Loka - Gorenjski po- vršnega odbora so soglasno na od državnih razvojnih regijske razvojne koordina- krajinski odbor LDS je pre- podprli ta projekt, saj prina- sredstev. To je na obisku v dje med njimi, na ustanov- tehtal argumente za ustano- Ša Gorenjski več razvojnih Savinjsko-šaleški regiji izja- nem sestanku pa bi se dogo- vitev pokrajine Zgornje Go- sredstev, Sicer se zavzema- vil celo sam predsednik via- vorili o načinu sodelovanja, renjske, ki temeljijo na izra- jo, da se Slovenija razdeli na de, Češ da samostojna po- Za prvo temo predlagajo po- čunih, predvsem na podlagi osem naravnih in zgodovin- krajina pomeni veČ možno- govor o tem, kako z regiona- indeksa razvojne ogroženo- sko utemeljenih pokrajin, ki sti. Zaradi hribovitega pb- bodo tudi dovolj velike za sti za razvoj območja. Zakaj bi morala biti za takšen hi- lizadjo Slovenije doseči Čim boljše možnosti za enako- močja je za ta del razvojna ogroženost višja od osred- samostojni razvoj. Zaradi političnega kupčkanja in ter razvoj prikrajšana zgolj meren razvoj cele Gorenj-Gorenjska? V gorenjski ske, sporoča predsednik Go- nje Gorenjske. Kar pet ob- predlaganega načina finan- LDS so tudi sprejeli pobudo Čin je v TNP, preostale tri ciranja pa se je število po- za srečanje gorenjskih po- renjskega pokrajinskega odbora Anton HoTvatič. Ohranitev krajevnega urada in večji vrtec Matevž P1 ntar kar 6S odstotkom sodelujo- vprašanih je mnenja, da bi pa želimo prijetno branje. Če ...................................... Čih, se to ni zdelo prav, 50 bilo prostorske kapadtete vam je naš časopis všeč in bi Mavčiče - Časovna in pros- odstotkov vprašanih pa se z vrtca v Mavčičah treba pove- ga želeli redno prebirati ter torska dostopnost nekaterih ukinitvijo strinja. Čati, slaba Četrtina jih o tem storitev sta danes za mnoge Tisti sodelujoči, ki jih pro- nima mnenja, 16 odstotkov velikega pomena. Prebivalce blematika kapacitet vrtcev pa jih meni, da ga ni treba. se seznanjati z novicami iz vse Gorenjske, smo za vas pripravili ugodne naročniške MavdČ smo zato povpra-^ali, ali je prav, da v Mavčičah uki- bolj zanima, so nam odgovorili še na tokratno drugo Vsem sodelujočim se za pogoje. Veseli bomo vašega prijaznost lepo zahvaljuje- klica v KHcni center slepih na nejo krajeviu urad. VeČini, vprašanje. Skoraj dve tretjini mo, prejemnikom časopisa telefon 517-00-00, Ali j« prav, da ukinejo Knjevni ur^d v Maivileah? Nif je vseeno 2% N 0I42 Ali je potrebno }>gv«£ati prostorske kapacitete vrlea v Mavčičah? N« 16 % GORENISKI GLAS torek, 20. maja 2007 k KTU) k LNO info@ e-glas .Ü 3 Zavrnili Prebivalci Podbrezij, Gobove in Bistrice so s 383 podpisi zahtevali potrditev Krajevnega odbora. STOIAN SAIE Naklo • Četrtkova seja občinskega sveta v N aklem se je zapletla že ob sprejemu dnevnega reda. Članica nedavno imenovanega Krajevnega odbora Podbrezje (KOP) Nataša Kne Leben je izročila županu Štularju kopijo dokumenta s podpisi kiajanov, ki so podprli zahtevo za legalizacijo odbora. Napisali so besedilo odloka o ustanovitvi KOP in predlagali, naj ga občinski s"vet uvrsti na dnevni red seje 24. maja. lanez Štulai je po- jasnil, da mora bid pripravlje- Nataša Kne Leben je izročila Janezu Stularju podpise 3S3 krajanov Podbrezij. 1 f««« qow no gradivo za odlok vsaj teden dni pred sejo» zato pobu- lepših vasi v obäni. Žal mu loka na dnevni red," je dejala de ne more upoštevali. Zara- je, da ni glasoval proti Izdaji Nataša Kne Leben, di vztrajanja, da lahko o tem soglasjazacenternaTromeji, odloüjo svetniki, je gostji vzel saj bi moral občinski svet Jnddent z novinanl besedo. Slednji je direktor ob- sklepati o tem šele po pogovo činske uprave Drago Goričan rih z vaščani. Predlagal je, naj V razpravi sta Peter Celar očital, da zbrani podpisi ne si vsi ogledajo Tromejo, kjer in Stanislav Koselj ugotovila, veljajo nič, saj podpisovanje je gozd vreden zašfite. Zupan dasovPodbrezjahizbraliria- Hanc je obtožil zavajanja javni potekalo v Upravni enoti se s slednjo trditvijo ni stri- paöio pot. Najprej bi morala nosti, saj je v Delu pisala o 30 Kranj. Svetnik Anton Kosec njal, vseeno pa je dovolil, da občina sprejeti odlok o krajev- protestnikih na uiid, kjer naj je predlagal, naj ob koncu spr^ovori predstavnica Pod- nih odborih, šele nato pa bi bi jih bilo le 12. Sam sem žu- lahko oni ustanovili svoj od- pana spomnil, da njega ni "Zahtevo za obravnavo bor. Zavzela sta se, da odlok bilo na ulid; novinarji smo predloga Odloka o ustanovit- zagotovi možnost ustanavlja- šteli vse zbrane in ne le oseb Župan Janez Štular je javno izrazil nezadovoljstvo nad poročanjem medijev o protestih 25. aprila, ko so občani nasprotovali gradnj i centra za ravnanje z odpadki na Tro-meji. Novinarko Mariano seje vseeno pregledajo doloä- brezij. la statuta o sprejemanju odlokov. Ob pobudah svetnikov je povedal, da je bil na zboru vi KOP je podpisalo 3S3 polnoletnih prebivalcev Pod- nja odborov v vseh krajih ob- s transparenti. Menil sem, da čine, pri njegovi pripravi pa o tem ne gie razpravljati na krajanov v Podbrezjah, kjer brezij, Gobove in Bistrice, kar naj sodelujejo tudi predstav- seji. Novinarka Radia Kranj so imenovali KOP. Potek je ocenil za korekten, strinja pa je 52,5 odstotka volivcev tega dela občine oziroma več kot niki iniciativnega odbora iz Katja Kozina je dodala, da Podbrezij. Kot je poudaril žu- ima vsak pravico do objave se, da mora to potrditi občin- devet odstotkov volivcev celo- pan štular, pristojna komisija popra\4en)avc \ CUft2}9i 640 SIT* Redni pla^mlnmajo io% popusta, frol^etnk ic% popo5t4. letni 2^% popusta: v cene >e vrAčufian DDV po stopr^ii 8,5 %; ndroinina it upoicev* od leko^ itevilke časopisa do piswga p/ekiKa, Ki velia od 2ačetkd nasledi^r^ga obrajun^kefa obdobja / 0|(a$Ae $tofltve^ po cenik ti, oglasno irtenie: tef.: 04/ 201 42 48s / 4 GORENJSKA ' GORENJSKI GLAS torek, 29. maja 2007 KRATKE NOVICE Bohinjska Bistrica Festival cvetja se je začel z Vivaldijem v soboto se je v Kulturnem domu Joža Ažmana slavnostno začel T. Mednarodni festival alpskega cvetja, ki je pn/a od prireditev, ki se bodo odvijale v okviru praznovanja stoletnice organiziranega turizma v Bohinju, "Bohinj je po svoji naravi Izjemno območje, težko bi našli primernejü kraj za festival cvetja," je v slavnostnem nagovoru dejal bohinjski župan franc Kramar. Organizatorjem je zaželel^ da bi festival zaživel in postaf tradicionalen. Izkoristil pa je tudi priložnost, saj se je odprtja udeležil tudi sekretar z ministrstva za okolje in prostor Mladen Berginc, m dal pobudo, da naj se prihodnje leto ob predsedovanju Slovenije Evropski uniji v okviru 2, Mednarodnega festivala alpskega cvetja v Bohi-nju na neformalnem srečanju sestanejo evropski ministri za okolje. Med povabljenimi so bili tudi direktor občinske uprave občine Bohinj Dušan Čop, radovljiški Župan janko StuŠek, v. d. direktorja direktorata za kmetijstvo Branko Ravnik, direktorica javnega zavoda TNP Marija MarkeŠ in dva tuja gosta iz škotske Pat Buchannon, predstavnica Škotske nacionalne turistične organizacije Visit Scotland, in lan Mitchell, predstavnik organizacije Scotish Natural and Cultural Heritage, botanik in velik ljubitelj Bohinja, ki se ga je v Bohinju prijel vzdevek "Nori Škot'\ P. L Kranj Dobrodelna akcija za kranjsko porodnišnico V prostorih Mestne občine Kranj je od prejšnjega četrtka na ogfed razstava del slikarja Petra Jovanoviča. jovanovIČ je SoiniŠnlci za ginekologijo in porodništvo Kranj poklonil osemnajst slik z željo, da bi z zbranimi sredstvi ob prodaji lahko kupili sodobno posteljo za intenzivno nego žena po operativnih posegih v bolnišnici. Slike bodo na ogled do 15. junija, Izklicna cena posamezne slike je dvesto evrov. S. K. Bohinjska Bistrica Stanovanja bodo gradili sami Na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem se je letos prijavilo 2i prosilcev, 20 se jih je uvrstilo na prednostno listo. Občina je že januarja v Bohinjskih novicah objavila poziv k sodelovanju za lastnike starih in neurejenih hiš. Ponudbe so posredovala podjetja Tibar, d. o. o., Gradbeništvo PeČek, d. o. o., In Gradiš skupina C. V vseh ponudbah se cene kvadratnega metra stanovanja sučejo okrog dva tfsoč evrov, le v Zoisovem gradu je cena med. 1.500 in 1.700 evri. Kot je na seji povedal župan Franc Kramar, je sprva nameraval preaiagati, da bi občina vseeno kupila tri stanovanja izmed ponujenih, vendar si je nato premislil, saj jih s skoraj pol mi ijona evrov» kolikor bi stala ta stanovanja, lahko sami zgradili več. Zato je predlagal občinskemu svetu, da odobri začetek Izdelave idejnega projekta za grad-jo občinskih stanovanj v Bohinjski Bistrici. Zgradili bi stanovanjsko-poslovni objekt ob Triglavski cesti, kjer sedaj stojijo tržnica, trafika in slaščičarna, P. L Kran]ska Gora Pobratenje z "biserom Tirenskega morja Občina Kranjska Gora se bo pobratila z italijansko občino Santa Marinella. To so sklenili kranjskogorski občinski svetniki na seji prejšnji teden. Kot je povedal župan jure Žerjav, je pobuda za pobratenje prišla z italijanske strani, vendar je tudi v interesu kranjskogorske občine, da ie poglobijo sode-ovanje, ki seje pričelo leta 1989 na športnem področju. Pobratenje naj bi obema občinama prineslo Še več gospodarske in turistične izmenjave. Že zdaj mnogi gostje iz Santa Marinella pozimi prihajajo v Kranjsko Goro. Sicer pa je tudi Santa Marinella turistično zelo razvita občina, poznana po prekrasnih plažah in rožah, imenujejo jo kar "biser Tirenskega moria". U. P. Danes praznuje 103. rojstni dan Angela Bertoncelj, ki živi v Domu Petra Uzarja v Ročevnici. Sto jan Saie Ročevnica - Prava korenina med 173 stanovaJci Doma Petra Uzarja Tržič je Angela Bertoncelj. Rodila se je 29. maja 1904 na kmetiji v Ret-njah. Pri Mahačevih je bilo sedem otrok- Ona je bila druga, zato je morala že zgc-dA) trdo delati in skrbeti za mlajše brate in sestre- Od vseh ji je ostala le leta 1920 rojena sestra Francka- Angelin mož France je umrl že leta 1965, njiin sin Peter pa živi z družino v Nemčiji. Po njem ima pet vnukov in prav toliko pravnukov. Kot sta ^ Bertoncelj, nečak Slavko Meglič In njegova zena Zofta med sobotnim srečanjem povedala Angelin nečak Slavko Meglič in njegova ^ ob teti preživ- žena Zofka, sedaj onadva Ijala velik del mladosti. Sicer jem, je zaupala Zvonka upokojencev. Na harmoniko Hočevar Šajatovič, direktori- prebivata na tetinem domu. Teta je že od leta 1 pa je Angela meh rada tudi domaČe živali n glasbo. ca Doma Petra Uzarja. Tam pripravljajo danes ob bo igraJa stanovalka Angela Vidmar. Stanovalcem, delavcem in gostom, med katere so Dovabili tudi domu, kjer pa ni osamljena. ^^^^ ^ ^^^^ ^ P^^^ ^ i®« ^ slavje za 103. rojstni Obiskujeta jo vsak teden k veselicah. Dobro voljo in dan slavljenke, ki je tudi naj- predsednika države, bodo njej pa prihajajo tudi drugi sorodniki. Najljubša med drugimi stanovalci. pozitivno energijo deli tudi z Rada vsemi je nečakinja Ladi objame in sprejme ob starejša Tržičanka. AngeL čast bodo zapeli pevec Stane Mancint in zbor tržiških postregli s torto, potico in pecivom, kar je v mladosti rada pekla Angela. Vitrancje zgodba uspehu Urša Peternel na. Po besedah Silva Poljan* sliigi dvorane podaljšuje čas sega poslovanja, je še napotka, direktorja podjetja In- bivanja Športnikov in drugih vedal Silvo PoljanŠek. Kranjska Gora • Gradnja frasport, ki upravlja Športno uporabnikov v Kranjski Dvorano so začeli graditi Športno-prireditvene dvora- dvorano Vitranc, so v dvora- Gori. Tudi poslovanje dvora- leta 2004. Vrednost naložbe znašala 2,3 milijona evrov, lastniki podjetja Infiasport pa ne VitrancviCranjski Gonje ni doslej našteli kar okrog ne je pozidvno, lani so iistva- eden prvih primerov osem tisoč obiskovalcev. V rili pozitiven poslovni izid javno-zasebnega partnerstva dvorani je potekala cela vrsta višini 2574 evrov (lansko leto so Občina Kranjska Gora z je bilo prvo, ko so delovali 51,7 odstotka. Hit Alpinea z celo leto, kajti dvorano so od- 4S odstoüd, manjše lastniške prli septembra 2005). Letos deleže pa imajo še Lek, Šport- načrtujejo 245 tisoč evrov no društvo Kranjska Gora, prihodkov, pozitivno pošlo- ASK Kranjska Gora, Turistič- tati poslovanja, je bila grad- večnamenskost dvorane, po- vanje in pridobivanje novih no društvo Kranjska Gora in nja dvorane več kotupraviče- udaril pa je tudi, da se po za- dejavnosti ter povečanje ob- Golf klub Kranjska Gora. na Gorenjskem. Takrat so se različnih prireditev, tudi vr mnogi spraševali, kako hunskih, od Športnih, kul uspešno bo tovrstno povezo- tumih, zabavnih do različ vanje obäne in zasebnih via- nih druženj. Direktor Po gateljev. A kot kažejo rezul- IjanŠek je izpostavil zlasti Spomin na petdeset let mature Suzana P. Kovačič poslopju. Gimnazijo Kranj v Zirkelbach, "Vseh 76 matu- farmacevti, veterinarji, eko-letu 2.007 jim je predstavil rantov nas je dokazalo, da nomisti, pravniki, profesorii. Kranj • Po petdesedh letih so sedanji ravnatelj Franci Roz- nam je gimnazijska izobraz- matuianti generacije 1957 man. ba bistveno pripomogla k us- arhitekti, gradbeniki, kemiki, umetniki... Maturanti, ki prejšnji petek spel prestopih Od 76 maturantov, kolikor pehu. Danes so med nami prag Gimnazije Kranj. "Bih jih je bilo leta 1957 v treh upokojeni doktorji znanosti paralelkah, se jih je srečanja (op.: dr. Milivoj Veličkovič udeležilo več kot 40. Prišla Perat je poudaril, da je še prva povojna generaa-ja, ki se je Šolala pod držav- ä ^^ ^ nlm in kasneje socialističn- ' je tudi profesorica Slavica vedno dejaven), zdravniki, im režimom v domačem slovenskem jeziku od prvega razreda osnovne šole do zaključka gimnazije. Preživeli smo vse mogoče šolske reforme: od molitve pred poukom v prvem razredu osnovne šole do strogega ateis -tičnega pristopa v kasnejšem niso nadaljevali aii niso končah študija, so prav tako dosegli vidne položaje v svojih zaposlitvah," je j>ovedal Potisek. /t - t ■■■ 1. KVs Šolskem programu," predstavitvenem nagovoru povedal Marjan Potisek. Spomini so privreli na dan ob sprehodu po šolskem Generacija 1957 se spominja mature na Gimnaziji Kranj. / hw cotni GORENJSKI GLAS torek, 20. maja zooi GORENJSKA 5 Zbirk kamnino v Radovljici so postavili steber, ki prikazuje geološki razvoj občine in značilne kamnine. in radovijilka občina sta v petek ob tednu gozdov pred- Cveto Zaplotnik Umpe, ki je vodÜ postavitev ...................................... zbirke, so kamnine zbiraJi Radovljica • Blejska obmoć* dve leti, Še leto dni pa so po-na enota Zavoda za gozdove trebovali za njihovo čiščenje in razv^čanje ter za postavi» tev stebra. Kamnine sta zbra-stavUi zbirko kamnin, ki so la MiSo SerajniJc in Peter Ur-jo v obliid stebra postavili v banija, strokovno jima je pri bližini plavalnega bazena tem pomagal di. UroS Her« pod Oblo gorico v Radovljid. lec, zbirko pa je pregledal Na stebru je okrog Šestdeset tudi zdaj Že pokojni dr. Stan* različnih kamnin, ločili pa ko Busar. V Zavodu za goz-so jih po tem, ali so jih našli dove načrtujejo Še izdajo severno od savskega prelo- knjižice o geološkem razvoju ma (v Karavankah) ali južno in značilnih kamninah obči-(na Jelovici). Med njimi je ne in ureditev okolice stebra, tiidi kodraščan, po oceni di. ki je po mnenju župana Jan- Antona»Ramovša najlepša ka S. StuŠka stranska veja kamnina v Sloveniji. Kot je v vseh učnih poti v občini. Na so se predstavili tudi člani osnovne šole pod vodstvom imenu zavoda povedal [gor slovesnosti ob odprtju zbirice geološkega krožka z lipniške Petra Urbanije. Ob predstavitvi stebra z zbirko kamnin Veselje otrok Lesa h V Lešah so odprli igrišče z novimi igrali za otroke. Urejajo tudi nekdanjo šolo. Stoj an Saie valcev, med katerimi je prek "Kraievnaskupnost jes po- ma. Končno smo dočakali ...................................... petdeset otrok. Edino igrišče močjo krajanovindonatorjev dan. ko jih slovesno predaja- Leie • Vasi Leše, PaloviČe, ob Soli v Lešah je bilo po za- zbrala pet tisoč evrov. Enako mo namenu. Veselje otrok Vadiče in Popovo so poveza- prtju komaj uporabno. Vaš- ne v krajevno skupnost na zahodu tržiške občine. V ČanI so ga uredili In asfaltira* vsoto bo zagotovila Občina Tržič. Zato smo se odločili za dokazuje, da smo se odločili prav. Zahvala gre tudi vsem, li, igrala za otroke pa so jim nakup novih igral, ki smo jih ki so pomagali pri vrnitvi ne- njej živi okrog tristo prebi- le obljubljali. postavili pred dvema tedno- kdanje šole kraju," je dejala na sobotnem slavju predsednica Metka Kokalj. Kot je dodal podpredsednik Primož M^lič, zanemarjeno stavbo že obnavljajo. Popravili so električno in vodovodno napeljavo ter uredili sanitarije. V nekdanji učilnid bo prostor KS, telovadnica bo za rekreacijo, ob zgornjem stano- uredili še Otroke v Lešah so razveselili z novimi igrali. vanju pa na) enega. Prizadevnost domačinov je pohvalil trtiški župan Borut Sajovic, ki je izrazil prepričanje, da otroško igrišče ne bo samevalo. Gostje iz pobratene vasi Leše v občini Prevalje so podarili otrokom iz Gorenjske podloge za gugalnice. DomaČa mladina se je oddolžila obiskovalcem s pestrim kulturnim sporedom in tekom štafet, v katerih so nosili Škarje za rezanje traku in kij uč Šolskih vrat. LED Peugeotovi lepotci na promenadi Več kot sto petdeset starodobnih Peugeotov seje konec tedna vozilo po slovenskih cestah -močj e Alp. Pet gorenjskih krajev je delavi lanu, ki je v preteklosti marsikomu v Davči predstavljala glavni vir zaslužka. Lan so trli §e po drugi svetovni vojni, opravilo pa je zamrlo ob koncu 60. let 20. prla muzej. V njem poleg Slavka Zupan je prepričana, razstave starega orodja pred- da bo muzej privabil turiste, stavljajo še Davčo nekoč in obenem pa upa, da bodo ob-danes, pri ureditvi pa jim je jekt za različna srečanja, pre-na pomoč priskodla Mojca davanja In sestanke uporab-šifrer Bulovec, etnologinja v Ijali tudi domačini. Odprtje skupaj dobilo skoraj petde- stoletja. "Trudimo se oiira- LoSkem set tisoč evrov, od tega pet tisoč evrov DavČa za ureditev njati stare običaje, tradicijo muzej u-Muzej bo za obiskovalce sta z glasbo in pe^em popestrila Vokalna skupina Pore- predelave lanu od bilke do odprt ob predhodni najavi. zen in del Beneških fantov, muzeja. Na objektu so za- platna pa so do današnjih "Pričakujemo precej šolar- ki so v nedeljo popoldne na- menjali streho, kupili laču- dni pripeljali starejši» id še nalnik in projektor ter mize danes znajo s starim orod- jev. saj je muzej primeren za pripravo naravoslovnih dni. stopili v prostorih šole v Davči, kjer so nazadnje Igrali leta m klopi, notranjost pa še do- jem pokazati, kako so včasih pa tudi druge obiskovalce. 1064. Sonček na Jezerskem Okoli petsto ljudi se je v soboto udeležilo vseslovenskega srečanja društev za cerebralno paralizo Sonček ob Planšarskem jezeru na Jezerskem. Danica Zavi^l Žlibir ci s psi, ki so čJanom društva ge pijače, ki jih potniki po predstavili svoje delo. Kot je novi uredbi evropske unije jezersko • Gostitelj je biJo dejala Mojca Žižek, je bilo ne smejo več nositi na letalo. najstarejše med njimi, go- srečanje vloženega veliko Z dražbo in prostovoljnimi renjsko društvo, ki letos prostovoljnega dela, brez- prispevki so tedaj zaslužili praznuje tridesetletnico de- plačno pa je bila na priredit- okoli 4600 evrov, Id jih bodo lovanja. Na velikem priredit- vi tudi ekipa iz Zdravstvene- namenili ureditvi novega venem prostoru pri Planšar- ga doma Kranj. Priredili so varstveno delovnega centra skem jezeru, kamor so postavili več šotorov, so priredili pravo veselico. tudi srečelov 2 izdelki, ki so ostali z nedavne dražbe na brniškem letališču. Letališče njen tudi izkupiček sobotne- Sonček v Kranju in bivalni skupnosti. Temu je name- Za začetek so zaplesali jim je namreč odstopilo dra- gasrečelova. otrod preddvorske folklorne skupine, za njimi veteranska folklorna skupina Sava, igral jim je domaä ansambel Veseli Gorenjd. Okoli 450 članov iz desetih slovenskih društev in petdeset prostovoljcev so pozdravili Mojca Žiždc, ki vodi gorenjsko društvo, Iztok Suhadolnik, predsednik slovenske zveze Sonček in Milan Kocjan, župan občine Jezersko. Za udeležence so pripravili več delavnic, otroci so izdelovali vetrnice in zmaje, tekmovali so v pikadu, čolnarili po jezeru, v gosteh pa so bili tudi reševal- Ob Planšarskem jezeru se je zbralo petsto ljudi KRATKE NOVICE Škof)a Loka Junij je za Loko prazničen Že tradicionalno v Škofji Loki v prazničnem juniju prirejajo Številne prireditve, od katerih bo letos zagotovo najbolj odmevna tokratna izdaja Oglasbene Loke, kjer se bodo učencem loške glasbene Sole pridružili Še vrstniki iz pobratene bavarske občine Freising. Ze tradicionalna je Venerina pot z osrednjo prireditvijo, srednjeveško poroko v Loki in celodnevno srednjeveško tržnico» nadaljevalo se bo večerom srednjeveške glasbe in plesa, končalo pa z ognjemetom z Loškega gradu. Veliki finale pa bo za občinski praznik, ko bo na Loškem gradu osrednja občinska proslava s slavnostno akademijo in podelitvijo občinskih priznanj. Za kulturr program bo poskrbel Godalni orkester Glasbene Šole Škofja Loka, ki je letos na evropskem tekmovanju v Belgiji dosegel izjemen uspeh. Za zabavo bo s koncertom na prostem poskrbel Še en LoČan • jan Plestenjak. D. Ž. / / / / ženski iportni copati ' Zrama podloga ]rt vloi«lc^Z nadrvcim podplatom ' Zgornji noftrnl loK^k zo vzdrževanja V«iikosri:37doi1 Kronogrol x datumom • Trok iz Levin«, un*ln« msM^li usnja «Kovinsko ohđje • Z mineroToim ftoUofn in kakovostnim kronogfolskicn mehanizmom • V donini ^olli Žensko tuniko Kozi pr^nvi, kokovesten moferioi S pfMacnim V^zrezom Velikinli:38do 46 Zložljiva mizo so kompironfe • z 2 pfidftlionlnifl, zloži Ivimo, križnima t. 9 M nogamo Ideolna 20 potovorijo M*fe (poslal jem j; pribl. 60 X 60 X 65 cm i« Plinski kuhalnik s 2 gerilnlkomo * s prik^ućkom zo plin * Iz n«qoveče^đ jeklo, kromiran • Mere: pnh\. 50 x x 8 cm« Moč: KW Kortuie zo tiskalnike Epson/Conon • Epton, ze modele: Slyiui Color 500/600/BOO in C64 Mr 098 • Canon, u modele: S200/300. BJC 6000 in S900 i Obolesfronski vrt nI no miz nI pit • lx *«a4obna obifo^ne^o • Mera: pvokolnj: pribl. 130 x 160 cm, okro^ anmrpr^. 160 cm, ovalni: pribl 130 x 180 cm tnsu.u Q Ženske |eans htoče H \ 00% bombož ali 93% bombai ^ 2%ela>ian • * Radiem modelf; doliino: 3/4. 7/8 olr kloučno (5 že^ VeltkoiK: v SIT 2.394 srr 2.394 I»le6i M ddbo«^ une * weejiiA kolM. V prtfwiu. do th/fem aetrtoveoiv rcrio^ pri Be^ritdkeror« vAoiv pov^šnn^ »prvi tbi tmprodoni. ur^ kopu ^mime M (ozgmevviii. ProdofB »m * obiojnl) u gospo^^ aahoBo». w^o yo liddift b« örtweHw» ricwwtey de iwpredflt» ido» Vm ue« M V FUR s prye^gjedw ODV. MemoKvm (tne y SIT so ptmäiMoe pe leuju in»^ 1 EUR » 239.640 SR. Z< Htkonki mMke m edMvnoM. Udl d.o.o.k.d. www.^idLsl V/SA tor^fd Maeam 8 si mon .subic® g-glas^si GO REN I SKI GLAS torek, 20. maja 2007 KRIMINAL ccrkge nagofienjskem Odnesel motorni žag! V petek je neki nepridiprav 2 dvorilča stanovanjske hile v Cerkljah odnesel motorni žagi znamk Husquarna in Jon-sered. Tat je s tem lastnika oškodoval za približno 1.80c evrov- Šenčur Kradla mopede Šestnajstletnika Iz Tržiča In Kranja sta osumljena, da sta v petek popoldne v Šenčurju izpred stanovanjskih hiš ukradla več koles z motorjem in jih skrila v bližnjem gozdu, kjer 50 ju policisti tudi prijeli. Lastnikom mopedov sta povzročila za Štiristo evrov gmotne škode. Škofja Loka Vlomil v bencinski servis V noči na petek je neznani storilec vlomil v bencinski servis na Kidričevi cesti v Škofli Loki ter jo popihal s cigaretami in nekaj denarja. Policisti so sporočili, da se je vlomilec okoristil za približno 1.200 evrov. škopja Loka Odpeljali fička Neznani storilec je v noči na soboto s parkirnega prostora na Kapucinskem trgu v Škofjl Loki odpeljal belo Zastavo 730 oziroma legendarnega fička z registrsko številko KR 97-53E, številko okvirja CZiooissgn. Avtomobil, Izdelan leta 1968 in z devetdeset tisoč prevoženimi kilometri, je vreden okoli T.200 evrov. Kran) Razbili šipo v soboto zgodal zjutraj je neznani huligan vrgel vrtljiv stol v steklo restavracije s hitro prehrano v Kranju in ga razbil. Povzročil je za dvesto evrov gmotne Škode. S. S. i kazen za Silva Likarja iz Škofje Loke, ki je v imenu mladinskega kluba naročal blago in storitve, teh pa nikoli plačal, je kranjsko sodišče obsodilo na pogojno zaporno kazen. Simon Šubic nekdanje vojašnice v škof]i ...................................... Loki. Ker je od dejanj prete- Kranj • Na Okrožnem sodL^ klo že precej let> jih je nekaj ču v Kranju so v petek na po- že zastaralo. Likar je bil tudi gojno kazen osemnajst mese- obtožen, da študentoma, ki cev zapora s preizkusno dobo sta piejela napotnici za štu- treh let obso^ 37-letnega Lo- dentsko delo v njegovem čana Silva Likarja, ker je od podjetju mladinskem servi- maja 1999 do januarja 2000 su Arkadia, ni nakazal vsega storil goljußjo v nadaljevanju plačila. in poslovni goljufiji. Sodni senat, ki mu je predsedovala "Izkazalo se je, da je obtoženi društvo Mlin ustanovil okrožna sodnica Katarina in vodil sam z namenom, da Turk Lukan, mu je določil bi prek nj^a opravljal lastno tudi plačilo skoraj dvajset ti- dejavnost. Vse priče so izpo- soč evrov premoženj ske koristi. Tako tožilstvo kot obram- vedale, da je bil prepričljiv in je deloval kot poslovnež, zato ba sta se že odpovedala pravi- niso podvomile, da naročeno d do pritožbe. Poročali smo že, da je Likar, sicer absolvent teologije. obtožen, da je kot predsednik društva Mlada inida- blago ne bi bilo plačajio," je v sklepni besedi poudarila okrožna državna tožilka Mafija Märinka )eraj, ki je zaradi časovne oddaljenosti dejanj Silvo Likar je sodno stavbo zapustil z dvignjeno roko. tiva Mlin naročal različno predlagala pogojno obsodbo. pek in da s strani obtoženca II Ko ste nabavljali blago blago in obrtniške storitve» Zagovornica Renata God- ni bilo nobenih posebnih ste vedeli, da denarja za pla čeprav se je zavedal, da nima njov Špik pa je opozorila, da ravnanj ali lažnih prikazo-sredstev za poravnavo dol- tožilstvu ni uspelo dokazati, vanj," je dejala odvetnica, Čilo nimate," je krivdorek ob razložili sodiuca Turk Luka gov. S prepričljivimi nastopi da je imel Likar pri naroča- Silvo Likar, ki je ves Čas za- nova, zasebnike in podjetja naj bi preslepil kar precej nju blaga in sklepanju po- nikal kakršnokoli krivdo, je ki jim ni priznala vseh pre obrtnikov, trgovcev, podjetij goljufiv namen in s čim senat na odločanje pospre- moženjsko pravnih zahtev in celo Občino Skofia Loka, je oškodovance spravil mil z besedami: "Iskreno mi kov ali pa teh sploh niso vlo- in storitev pa je zmoto. "Vsi so pred sodnim je žal, da je prišlo do postop- pa napotila na pravdo. naročal za Chopin Pub Dan- senatom zatrdili, da je šlo pri ka. Izjavljam, da nisem imel Likarju je tudi odpravila price Qub, ki so ga konec okto- naročanju blaga in storitev goljufivega namena in ni- por, v katerem je bil od sredi-bra 1999 odprli v prostorih za povsem običajen posto- sem kriv." ne januarja. Na Ba kanu ahko bolje obrnete svoje prihranke. Na fa^toč^m ba kan^k^m v^?ana na trgu je trenutno v Qenar. Zdjdrnčene^d izplačila glavnice ponu{a možnost precej navzgor neomejena. Minimah; znesek ve^dve: mere, 1000 evrov, Čas vezave: do 9. katere9a obrestna mera na Balkanu, vam poieg . Le-ia ' nformacije: 080 88 bnhr Ajjirj|#C^e4iiiirivrtf(40, UAlj^ BanliXVuslria Creditansta[l Policisti spretni na motorjih V Tacnu so se policisti pomerili na četrtem letnem preizkusu v spretnostni vožnji z motorjem. Gorenjski policisti so bili tretji. Valerija ČekČur Tacen • Prejšnji petek so se v Tomaž Hafhar pa je bil šesti ne bodo pazili nanje. Voziti med posamezniki- je treba z glavo. Pomembno "Učenje varne vožnje je je tudi, da so motorji priprav- Tacnu polidsti že četrtič pre- pomembno za vsakega mo- Ijeni na sezono, ne sme pa izkusili v spretnostni vožnji z torista. saj s tem pridobi spo- manjkati niti zaščitna opre- motornimi kolesi. Letnega sobnosti, okretnost in obvla- ma," je najpomembnejše na- preizkusa se je udeležilo šest- dovanje motorja za reagira- potke za varno vožnjo moto- deset policistov, Id so morali nje v kritičnih situadjah. Pri- ristov predstavil član gorenj- čim bolj brezhibno opraviti porodjivo je, da voznika jekle- ske ekipe Uroš l^usegar, ki različne vaie iz vame vožnje^ nih konjičkov pred vsako se- sicer tudi poučuje motoriste Sodelovali so tudi štirje poli- zono opravijo vamostne teste avtošoU. Opozoril je še, da dsti s Policijske uprave Kranj, Id so v ekipni konku- in kondidjsko vožnjo- Sami primanjkuje prometnih poli-morajo poskrbeti za svojo dstov, še bolj pa taldh, Id se renči dosegli tretie mesto, varnost, saj drugi udeležena odloČijo za delo na motorju. >9 N C GORENJSKI GLAS torek, 20. maja 2007 •• mm M vilma .stanovnik @g-glassi 9 Mladi vdušeni za atletiko Minulo soboto je Atletski klub Triglav na kranjskem štadionu pripravil že 13. mednarodni miting mladih, ki se ga je udeležilo skoraj šeststo navdušenih atletov. Vilma Stanovnik Kranj • Teki na različne dolžine, metanje Žogice in krogle, skok v daljino in troskok so bile discipline» v katerih so se merili mladi atleti, ki so se udeležili letošnjega že 13. mednarodnega atletskega, mitinga mladih, ki j e potekal tudi v spomin prezgodaj e- umrlega atleta in priljublj nega trenerja Dobrivoja Vuč-koviča. Najmlajši med njimi so bili šele na pragu osnovnošolskih let, najstarejši pa so si v atletiki nabrali že kar nekaj izkušenj. Vsi so se borili po svojih močeh, najboljši pa so ponosno kazali zlate, srebrne in bronaste kolajne» s Skoraj Šesto mladih se je pomerilo na atletskem mitingu v Kranju. / tiaj katerimi so jih (ob spominskih majicah) nagradili orga- "Miting mladih je bil prvič velik," je ob druženju mla- druge Športe velika pridobi-nizatoiji iz Adetskega kluba v Kranju organiziran leta dih povedal predsednik At- lev," dodaja Kukavica, ki pa Kranj. Med njimi je bil tudi 1991 na pobudo pokojnega letskega kluba Triglav To- je manj kot nad podporo ob-Četrtošolec Matic GodniČ iz Dobrivoja Vučkoviča in že maž KuJcovica, ki je navdu- Čine navdušen t^d podporo Šenčurja. "Že ko sem bil maj- takrat so se v klubu odločili, šen nad načrti kranjske obči- gospodarstva, ki kranjske- ne, da bodo atleti v Kranju vendarle dobili atletsko dvo- hen, sem imel veliko energije da bo namenjen mladim in odloČil sem se, da jo pora- med petim in sedemnajstim bim za atletiko. VŠeČ so mi letom. Ti imajo najmanj tek- rano. "Mestna občina v pri- predvsem dolgi teki od 200 movanj, saj se lahko dokazu- hodnjem letu načrtuje, da se mu športu in njegovemu razvoju večinoma ni naklonjeno. "Prvo ime našega kluba je Brigita Langerholc, metrov naprej, pa tudi meta- jejo zgolj na državnih prven- tukaj podre tribtma in da se ki se trenutno pripravlja na nje žogice in krogle. Treni- stvih. Tako smo letos miting ram že pet let in upam, da mi pripravili že trinajstič, prija- bo začela graditi tudi atlet-ska dvorana 2 dvestometr- nastop na svetovnem prvenstvu. Kljub temu ji niso mo- bo nekoč uspelo nastopiti tudi vilo pa se je rekordnih 590 sko atletsko stezo. To pa 'bi gli najti niti enega močnega na največjih tekmovanjih/' je mladih atietov, To pomeni, povedal Matic da je interes za atletiko res bila tako za kranjsko kot vso slovensko atletiko in tudi sponzorja," ugotavl j a Tomaž Kukovica. KrempI prvi po tržiških ulicah Tek po ulicah Tržiča je dobil Marjan KrempI, slovenski veteranski rekorder v cestnem teku na deset kilometrov. Maja Bertonceli Trtič - Po šestih letih so leka-Či v petek znova tekli po tržiških ulicah, tokrat na Teku po ulicah Tržiča, ki sta ga organizirala Vzgojno varstveni zavod Tržič in Športna zveza Tržič. Začelo se je z družinskim tekom, ki so ga popestrile rokometašiče slovenske reprezentance, nato pa je sledil Še tek za re* kreativce. Dobil ga je Marjan KrempI, ki je v Tržiču pr«d leti že zmagoval. "Na deset kilometrov sem s Časom 33 minut in 18 sekund postavil nov državni veteranski rekord." fc pojasnil 52-letni Čian AK Almont iz Slovenske Bistrice, sicer pa ^ Šestih letih so znova tekli po ulicah TriiČa. doma v Poljčanah, ter dodal nekaj besed o tržiškem tekur "Lepo je teči v Tržiču. ženskah je zmagala Dina Pintarič iz OŠ Bistrica. Teka Tržič, so po še neuradnih boljši slovenski smučar v podatkih s startnino zbrali pretekli sezoni je za nagra- Upam, da bodo tek organi- se je udeležil tudi tržiški Žu- okrog šeststo evrov. Sicer do dobil ogled tekme for zirali tudi prihodnje leto. pan Borut Sajovic. pa je Jermanova imela kot mide 1 v Monte Carlu, bo Do zmage sem prišel s fini- Startnina, po pet evrov na organizatorka preveč dru- pa tržiškim otrokom delil Šem v zadnjem krogu, dnižino za družinski in tek Imam pa ta teden veliko ki- in pet evrov za rekreativni lometrov v nogah, saj sem treniral dvakrat dnevno. Še gih obveznosti, da bi kot dobra Športnica tekla tudi sama. Prav tako na teku ni priznanja Zlati sonček. Biserka Drinovec, sekretarka Športne zveze Tržič, je za tek, bo namenjena ureditvi otroških igrišč pri tržiških bilo videti njenega sina An- konec dodala, da se bodo danes dopoldne sem naredil vrtcih. Kot je povedala Ana dreja, a je za to imel več kot potrudili, da bo tek tudi pri- skoraj 20 kilometrov." Pri jerman, ravnateljica WZ dobro opravičilo. Kot naj- hodnjaleta. SMUČARSKI SKOKI Po RTOROŽ V Kranju prvič zimski svetovni pokal v Portorožu so pripravili FIS pomladno konferenco, na kateri so sprejeli tudi koledar tekem za prihodnjo sezono. Poleg Planice, Zlate Lisice in Vitranca bo tekma svetovnega pokala v smučarskih skokih tudi v Kranju. Na sporedu bo i6. decembra, dan prej pa bodo kvalifikacije. "To je odlična priložnost za promocijo te najlepše smučarske discipline in hkrati možnost za razvoj Športa v Kranju. Veseli smo, da bomo lahko gostili največje športne ase v mestu z bogato Športno tradicijo," je ob tem poudaril predsednik OK Kranl Franci Strniša. V. $. SQL/ASH Kranj Madžar Krajcsak upravičil vlogo favorita V Mega centru so v petek in soboto pripravili 2. mednarodni turnir v squashu, poleg najboljših slovenskih tekmovalcev pa so nastopili tudi tuji igralci. Prvi favorit turnirja je bil 54. s svetovne lestvice, Madžar Mark Krajcsak (na sliki v ospredju), je pričakovanja v zvezi s tem tudi uresničil, saj je v prvem kolu 53:0 premagal domačega igralca Matica Kavaša, v drugem četrtfinalu 53:0 Miho Kavaša, v polfinalu 3 ; > Čeha Martina Stepana, v velikem ftnalu pas 3 : o Še Avstrijca Aqueela Reh-mana fn pobral največji delež tri tisoč evrov vrednega denarnega sklada. Od naŠIh Igralcev sta se v četrtfinale poleg Mihe Kavaša prebila Še Martin MoŠnik in Klemen Gutman, ki pa sta tekmovanje tam tudi končala. V. S. SOFTBALL Ig UB gA NA Dve visoki zmagi Lisičk Konec tedna se je začelo letošnje državno pn/enstvo v softba-Ü. Na prvem turnirju v Ljubljani so dobro nastopile članice škofjeloške ekipe Smart Lisičk, ki so najprej z rezultatom 23:7 premagale ekipo novomeških Os. nato pa z rezultatom 22:1 Še ekipo Ježiće. Na lestvici sta po dveh tekmah skupaj na vrhu ekipi Golovca in Lisičk, LoČanke pa bodo imele novo priložnost za dokazovanje že naslednjo nedeljo, 10. junija, ko bo nov turnir za državno prvenstvo potekal v Stožicah. V. S. (A J > I KVALIFIKACIJSKA TEKMA ŽENSKE ROKOMETNE REPREZENTANCE ZA SVETOVNO PRVENSTVO L /• t SLOVENIJA - AVSTRIJA ur I v i/ii Nagradno vprašanje •1' Kje bo ivewno pivemt^^o v r0k0fneU4 za zenue l^to 2007^ a) Slovenija b) Avstrija c) Franci^ Odgovore po^lj^tc Ok Četrtka, j ng ^lO/erifi dli D'/ Q^QOiU rij no/ÜCOK^e^g^glaS S^ Bodo pjca^ii JO / . nvpntCi 14 Li^leä tektni? v BO»N d.e.o. TRŽiC Gorenjski Glas M. fltvc 10 •• •• s« viima,stanovnik(Sfe-da$.si •• 99 •• GORENJSKI GLAS torek, 20. maja 2007 GORENJSKI SEMAFOR BALINANJE 6. KROG: 1. liga - Primskovo : Dragomer Gut&Pet i2:10, Btstrica : EIS Budničar 19 vrstni red: Brdo 15, Postojna 13, BIstfica In Sloga 12, Dragomer Gut&Pet In Primskovo 11, EIS Budničar 7, Planina Petrlč 4, Polje 3, Antena Portorož. 2. liga vzhod • Radovljica AI peto ur: Tržič 16:6, Svoboda : Čirče Van Den 6 : ?6; vr^l red: Čirče Van Den 13, Radovljica Alpetour in Rogaška Car System 12» Velenje Premogovnik n, VolIČIna In Sodček 6, Tezno Cimos 4» Svoboda In Tržič 3. 2. liga zahod • ŽirI; Mlinar Padna 8 ; 14; vrstni red: Kolektor Idrija, KoSana In Mlinar Padna \2, Orlek javor, Ilirska Bistrica, Skala in SGP Gorica Rovna, jadran Hrpelje In ŽIrl 6. TEKME 7. KROGA (sobota ob 16.00): >. liga • Dragomer GUT&PET : Bistrica, Polje : Primskovo; a. liga vzhod • Rogaška Car System : Radovljica Alpetour, Tržič : Svoboda; 2. liga zahod • Ortek javor: Žiri. S. S. KONJENIŠTVO Kasaške dirke v Komendi: 1. dirka: Avtoštart za 3- do 5-letne slovenske kasače z zaslužkom do 200 evrov: 1. mesto: Lady History z voznikom Matejem Osolnikom; 2. mesto: Worthy Vita z voznikom janezom Hrovatom; 3. mesto: Ustor z voznikom Romanom JerovŠkom. 2. dirica: Avtoštart za y do 14-letne slovenske kasače z zaslužkom do 7SO evrov: 1. mesto: Diablo MS 2 voznikom Markom SlaviČem; 2. mesto: Bella HV 2 voznikom Dušanom Selinškom; 3. mesto: Ina Vision V^a z voznikom Rahmanijem Bashkimom. y dirka: Avtoštart za 3- do I4'letne slovenske kasače z zaslužkom do evrov: I- mesto: Firston MS z voznikom Markom Slavičem; 2. mesto: Leonidas OZ z voznikom Zvonkom Ostercem; 3. mesto: Dabina z voznikom Blažem Babnikom. 4. dirka: Avtoštart za 3* do i4'letne slovenske kasače z zaslužkorr^ do 2.600 evrov: h.mesto: Sky Bird Vita z voznikom Rahmanijem Bashkimom; 2. mesto: Profit z voznikom Tončkom SlaviČem; 3. mesto: Desa ( v tasti Žarka Debelaka. dirka; Avtoštart za 3- do 14-letne slovenske kasače z zaslužkom do 4.^00 evrov: 1. mesto: Cublai Kan z voznikom jožetom Judežem; 2. mesto: Meadow land z voznikom Petrom Zadelom ml,; 3. mesto: Dykson z voznikom Danielom Herkem. 6. dir-kaf Avtoštart za 3- do 14-tetne kasače z zaslužkom do S.400 evrov: u mesto: jon GL z voznikom Tomažem Zakrajškom; 2. mesto: Preussenilebe 2 voznikom Milanom Žanom; 3. mesto: Eminent Giant z voznikom Mirkom Gregorcem. 7. dirka: Avtoštart za 3- do 14-letne kasače z zaslužkom nad 8.400 evrov: i. mesto: jasin GLz voznikom Romanom JerovŠkom; 2. mesto: Olimpiko Vita z voznikom Janezom Hrovatom; 3. mesto: Stella Noble 2 voznico Petro Retelj. P. P. TEKI t Gorenjski pokal v rekreativnih tekih: 7. tek na Križno goro (i4»3 km]: absolutno moški: 1. Pintar (ŠD Sorica) 1:00:20, 2. Ferllc (Gorenjski glas) + 4:58,3, Komac {Teraž team) -i- 3:29, 4. Avguštin (Kondor Godešič), 5. Šenk (GRS jezersko); ženske: t. Flerin (Kamnik) ^:i5:23, 2. Mravlje {ŠD MegaŠpoft) + 39,3. Oman (Gorenjski glas) + 4:22,4. Kle-menčlč (Tržiške strele), Malovrh (Gorenjski glas); zma» govalci po kategorijah: moški: nad 60 let Martin Bizjak (Gorenjski glas), 50-S9 let Milan Šenk (GRS Jezersko), 40-49 let: Iztok Avguštin (Kondor GodeŠiČ), 30^39 let Marko Pintar (ŠD Sortca), 20-29j^^ez Ferllc (Gorenjski glas), do 19 let Nejc Štalec (Selca); ženske: 50-59 let Urška Bizjak (Gorenjski glas)» 40-49 let Ana Jelovčan (Gorenjski glas), 30-39 let Mateja Klemenčič (TržiSke strele), do 29 let Mojca Flerin (Kamnik). M. B. Poletni medicinski tek Brdo (10 km)? absolutno: moSki: 1. janjatovič {KGT Papež) 37:07, 2. Potočnik +48, 3. Naglič 1:38,4. Tavčar, 5. ŠoSterič; ženske: 1. KozjekRotovnlk 45:09, 2. Gantar, 3. Ambrožl6 M. 8. Tek po ulicah Tržk^ absolutno: moški [Z-lOO m): 1. KrempI (Poljčane) 2. Špelič (Tilič), 3. U. Bertoncelj (Kondor GodeSič), 4 Klemenčič (Tržiške strele). Rozman (ŠD Lom); ženske (1.400 m): 1. Plntanč (OŠ Bistrica) 5:24.2. Klemenčič (Tržiške strele), 3. Malovrh (Tržič), 4. Čer/ fTrste-nfk), E. Sajovic (Tržič); zm^vald po kait^onjah: moški: letnik 198S in mlajši: M^ja Drinovec (NSK Trifix Tržič), 1977- 1968: Andrej Špelič (Tržič), 1967-1958: Aleš Rozman (ŠD Lom), i^7*i94S: Marjan KrempI (Poljčane), 1947 In starej« ši: Luka Rožič CTržič); ženske: letnik 1978 in mlajše: Ema Sajovic (Tržič), 1977-1968: Dina PIntarič (OŠ Bistrica), 1967- 19S8; Tatjana Blaži. M. B. KOLESARSTVO Salzkammergut Giro (170 km): 1. Eibegger (Elk Haus. Avt) 4:23:42, 2. Koren + 48, 6. Švab + 1:20 (oba Sava, Slo), 8. Faltheiner (Sava, Avt) -i-1:20. M. B. Domžalčani prvič v soboto se je končalo letošnje državno prvenstvo v nogometu, najbolj veselo pa je bilo v Domžalah, saj so domači nogometaši prvič osvojili naslov državnih prvakov. Ekipa Tinex Šenčurja je izpadla iz 2. SNL Vi ima Stanovnik Domžale • Čeprav Domžalča-nom nobena od ddp v zadnjih treh kresih državnega prvenstva ni mc^ več vzeti zasluženega naslova, pa so se v rumeno modrih dresih borili do zadnje tekme, na kateri so minulo soboto z rezultatom 2: o (1: o) premagali ddpo Diave. Tako je kapetan Ermin RakoviČ ponosno dvignil pokal, ki mu ^ je izroäl predsednik uprave Tddcoma Bojan Dresnd j. prav tako pa so domžalskim nogometašem v Tcike predsednik združenja pivoligašev Branko Fln^anČiČ. predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl in minister za Šolstvo in šport Milan Zver. "ObČutld ob današnji zma^ in naslovu prvakov so res en- Nogometaši Domžal so se po dveh naslovih podprvako najboljših v državi. / Foto: rina dom Manj vesdja pa te bilo mi- V 3. SNL je krog pred kon- doterma pa bo gostila Slovan. kratni Danes smo igrali v pre- nulo nedeljo v taboru obeh cem že jasno, da je prvak Kika, ki jezo rz vgostehpremagala Rohek Dob in wdi s sedmimi čudovitem razpoloženju» pred gorenjskih drugoligašev, ki polnimi tribunami in mislim, sta sezono končala s porazo- Do konca tekmovanja v i. go-jski ligi sta šedva kn^, ekipa Kranja pa je z desetimi toč- da so si igraid to zaslužili" je s ma. Računi Triglava Gorenj- točkami naskoka pred ekip» kami naskoka pred Alpino že pokalom v roki navdiiSen pove-da) trener Sbviša Stnanovič, ki ske o možnostih za dnago mesto na lestvid v 2. SNL so Kalar Vodoterma. Ta je z 2:1 prvak. Rezultati 20. kioga: izgubOa na gostovanju pri Svo- Krajij: lj0Čan411, Sava: Viso- ko 2: o, Bohin): Kranjska Gora 1:2, Šobec Lesce: Velesovo 2: je seveda že ob slavju razmišljal se razblinili ob porazu pri bodi Preostali rezuitati 25. kro- o novi sezoni, ko DomžalČane Muri, kjer so izgubili z i : o ga: Kamnik: Adria 5: o, jeseni- najprej Čakajo kvalifikadje za tö na lestvid z 39 točkami ce: Brda 2:1 in Avtoplus Korte o, Ždezniki: Nakio 6:2, Brilof ligo prvakov. "Sedaj nas v klu- osvojili končno 4. mesto, še : Ihan 2:2, Tekmovanje se bo z : Alpina 4:1. V 2. gorenjski li^, bu äka, da se skupaj usedemo, slabša usoda pa je dolete!a Ti- zadnjim krc^m končalo ta ko- Iqer na lestvki vodi eldpa Bleda pc^ovorimo o novi sezoni, o viziji kluba. Ne bi pa rad še preveč razlagal, saj še ne vem niti kakšna bo moja usoda," je Še nex Šenčur, ki je z 1: o izgu- nec tedna, ko bo ekipa Thana v Hirtcrja, so odigrali 19. krc^. bil pri Aluminiju ter s 33 toč- nedeljo ob 18. uri gostila Jeseni- Rezultati: Bitnje: Podbrezje i: kami osvojili 9., predzadnje ce, hkrati bo Roftek Dob gosto- 2, Trboje: Pc^ 1:2 in Hrastje mesto in se tako poslovil iz val pri Brdih, Kamnik pri ladra- : Kondor o: 5. Bled in Preddvor dodal domžalski strata. drugoligaike druščine. nu v Dekanih, ekipa Kak^ Vo- bosta tekmo igrala 6. junija. KEGLJANJE Košice s Slovenke svetovne prvakinje Od 20. do 26. maja je v KoŠicah potekalo ekipno člansko SP v kegljanju, Na§a moška reprezentanca že v Četrtfinalu morala priznati premoč Makedoncem (z našim Borisom Benedikom na Čelu) in na koncu osvojila 5. mesto. Ženske so v polfmaiu ugnate favorizirano Nemčijo, v finalu pa še Romunijo In zasluženo osvojile naslov svetovnih prvakinj. S. A. ATLETIKA HruŠica Začetek olimpijskih tekov na Hrušici Na pobudo in pod pokroviteljstvom Mednarodnega olimpijskega komiteja bodo tudi v letos v mesecu juniju v veČ kot 770 dftavah sveta potekali olimpijski teki. Akciji seje pridružil tudi Olimpijski komite Slovenije, ki bo letos, že petnajsto leto zapored, pripravil olimpijske teke po vsej državi, V sodelovanju z lokalnimi organizatorji bo v prihodnjem mesecu po Sloveniji potekalo deset tekov, prvi pa bo že ta petek, 1, junija, na Hrušici. Organizator teka je Športno društvo Karavanke, namenjen pa je tako tekmovalcem kot tekmovalkam, pa tudi študentom, dijakom, kot rekreativnim tekačem, proga pa bo dolga sedem ali 21 kilometrov. Prireditev se bo začela že dopoldne, ko bo organiziran tek za otroke iz vrtcev na 300 metrov, ter se nadaljevala ob 16.30 s tekom za osnovnošolce In srednješolce. Ob 17.10 bo start za invalide ('n osebe s posebnimi potrebami, nato pa ob 18- uri za vse druge. Prijaviti se je mogoče na štartno-dljnem prostoru pri glavni stavbi DARS-a na iHruštci, dodatne informacije pa dobite po telefonu 051/418 564 (Roman Zupane). Do konca meseca se bo nato zvrstilo Še devet olimpijskih tekov po vsej Sloveniji, zadnji pa bo Z4. junija v Domžalah. V. S. NOGOMET Bito Reprezentanca zbrana na Bledu Včeraj se je v hotelu Lovec na Bledu zbrala naša nogometna reprezentanca, ki jo čakata pomembni kvalifikacijski tekmi za nastop na EVRU 2008 z reprezentanco Romunije. Naši se bodo z Romuni prvič pomerili v soboto ob 20.45 ^ Celju, 6. junija pa bodo gostovali v Romuniji. V. S. li u bg an a Italijani ugnali naše brezdomce Na tekmi proti ekipi Italije se je prvič predstavila naša reprezentanca brezdomcev, ki se bo udeležila svetovnega prvenstva na Danskem. Italijani so naše premagali $5:1, vendar ekipa Slover^ije ni razočarala. "Italijani skupaj igrajo že več let, mi pa smo komaj začeli. Mislim, da nam bo šlo iz tekme v tekmo bolje," je po srečanju povedal edini strelec za Slovenijo, Škof/eloČan Adi Tufek (na sliki v akciji), ki si je pazljivo ogledal tudi zanimivo tekmo, ki je sledila druženju na Prešernovem trgu. Na njej sta se pomerili ekipi gospodarstvenikov in politikov na Čelu s predsednikom vtade Janezom janšo. Rezultat je bil prijateljski, 6 : 6. V. S. GORENJSKI GLAS torek, 29. maja 2007 •••••• •• •• •• •• •• vilma.stanovn ik@g'glas.si 11 Rovšček prepozno Klemen Dolenc je dobil duatlon na Brdu, potem ko Je v zadnjih štirih kilometrih teka prehitel odličnega kolesarja Boruta Rovščka. Ma;a Bertoncelj moäiejä od nj^. Brez težav ....................................... sem ga prehitel/' je povedal Brdo pri Kranju • OdloÖtev o Klemen Oolenc iz Vrbenj pri zmagovalcu medicinskega Radovljici, sicer odličen dua-duaüona ns Brdu (4 km teka, tlonec in tekač, ki počasi za-20 km kolesa. 4 ion teka) iepa- ključuje svojo dolgoletno kari- ero in 2 nasveti pomaga mlajšim v klubu Rovšček je po tekmi ugotav- dk v zadnjih Štirih tekaikih ki. lometiih. Klemeo Dolenc je najprej za seboj pustil lanskega zmagovalca Frandja Piica IjaL da je na kolesu prepozno (oba Novice Extrem) in UroSa px>begnil in si privo^ premalo Bertondja (Kondor Starman), zalc^ za tek, njegov slabši del s katerima se je po 20 kjlome- duationa: "Po prvem ddu teka trih kolesa (dvakrat okrog jem bil utmjen, tako da niti ni-Brda) skupaj pripeljal na me- sem m^^el napasti prej." Do-njalni prostor, nato pa dohitel kazal pa je, da je še vedno odli-in prehitel še Bomb RovŠČka Čen kolesar. Pred leti je vozQ (TK Soča Kobarid), ki je ome- tudi za Savo in se preskusil njeni trojid ušel na kolesu, cdo med profiji, v Cantini To-Rovšflo je potem v teku pr^- ik>. takrat skupaj z Martinom tel tudi Pire.'Telona je bik za- Hvastijem. Maiko P Kamnika Na kolesu v prvem riero. Sicer pa so organizatorji krogu ni nihče potegnil, ujel iz Triation kluba Tričav Kranj nas je Rovšček, skočil in nismo ga mogli dilati. Vedel poleg duationa organizirali tudi medicinski tek na deset sem, da sem v teku precej kilometrov in otroški tek. Klemen Dolenc, Franci Pire, Uroš Bertoncelj med kolesarjenjem okrog Brda. Jasin hiter tudi z Jerovškom Komendskemu hipodromu vreme res ni naklonjeno, minulo nedeljo pa je dež počakal do zadnje točke kasaških dirk. Polona Pegan Komenda • Konjeniški klub Komenda je v sodelovanju kom {ožetom Judežem, drugi pa se je v cilj pripeljal Meadow Land na vajetih domačina Petra Zadela z Zvezo društev kasaške mlajšega. Zanimiva je bila centrale Slovenije minulo tudi šesta točka, v kateri je po ostrem boju zmagal Jon GL z domačinom Toma- nedeljo • v okviru občinskega praznika • organiziral prve kasaške dirke v tej se- žem Zakrajškom v suUdju, zoni na domaČem hipodromu. Vreme je organizator- druga je bila Preussenliebe z voznikom Milanom Ža-jem dobro služilo vse do nom, ki prav tako vozi za zadnje točke, ko so konji in njihovi vozniki merili svoje KK Komenda, tretji pa je bil žrebec Eminent Giant z iz-moči kar v dežju. Na dnev- kušenim Mirkom Gregor- nem redu je bilo sedem zanimivih kasaških točk. V cem iz KK Brdo v sulkiju. Najzanimivejša, a na ža- SesU točka sporeda, v kateri le slavil žrebec Ion GL na prvi so tekmovali tri- do lost tudi deževna je bila kot vajetih domačina Tomaža ZakrajŠka./^«to Corj^dKjvu petletni slovenski kasači z po navadi zadnja, sedma zaslužkom do 200 evrov, dirka, v kateri smo si lahko menainL Obenem pa čutim sina, obenem pa sem tudi slavila pa je Lady History z Matejem Osolnikom v sul- 0 gle dali tri do 14-letne kasače z zaslužkom nad tudi pritisk, ker je lasin ponosen, da so mi ga za eden najboljših konj v Slo- upali." kiju, Peta točka je bila re- 8,400 evrov. Po pričakova- veruji, pred tem ga je zelo Na koncu pa smo videli zervirana za tri do i4-Ietne slovenske kasače z zasluž- njih je slavil Jasin GL, letos uspešno vozil Mirko Gre- svoj Čas že tradicionalno na vajetih Romana Jerov- gore. Zame je bilo veliko dirko kmečkih dvovpreg, v kom do 4.100 evrov. Zma- ška, ki je ob zmagi povedal: breme, da sem sprejel od- kateri je s svojem parom gal je Cublai Kan z vozni- Občutki po dirki so feno- govomost, da bom vozil fa- konjev slavil Tomaž Kranjc, VATERPOLO KOŠARKA K rani Domžale Polovičen uspeh Kranjčanov Prvi finalni obračun Hellosu Vaterpolisti so konec tedna odigrali osmi krog državnega prvenstva, Ekipa Triglava je z 9 : 4 premagala Koper, Kokra pa je s 13 r 5 izgubila 2 Olimpijo. Vodstvo na lestvici je prevzel Triglav, ki se bo že danes ob 20. uri v derbiju devetega kroga na Kodeljevem pomeri z Olimpijo. Kokra bo v Četrtek ob 20.4S gostila Branik. |. M. Minulo soboto so v uvodni tekmi velikega finala lige UPC Telemach košarkarji domžalskega Heliosa 2 rezultatom 76 : 74 (19: 24, 20: n, 18: 21,19 r 18), premagali ekipo Uniona OJimpije. Druga tekma bo na sporedw v četrtek ob url v Tivoliju, tretja pa v soboto ob 17. uri znova v Domžalah. V. S. Tehnično dovršeno ali ne "Pri teku st tmri hitrost in kmdu »lahko ista poškodba pane estetika teka oziroma ^ba- ja\n na desni negi in rehabiUtaä-nja, "je nekoč d^ai atletski tre- ja tako ni uspdna. ner mednarodne veljave, kije Včasih kdo ždi v tehniki po- vzgojil odlične tekače na dolge snemati dobre atlete, a to vse sku- proge. Velikokrat se poraja pt^je lahko precg jalovo, saj lah- vprašanje, kolikšno vlogo pri ko ob spremembah gibanja teče- razvoju tekača naj bi imela mo manj gospodarno in tako po- tehnična davr^nost gibanja ali trvŠimo preveč moä in eneräje. drugflče povedano: gospodarnost teka. Menim, da ima vsak tekač Če pri določeni tehniki nimamo težav s po&codbami. Če se dobro ničesar spreminjati določeno tehniko že "priny'eno" počutimo in smo zadovoljni s in dajo težko spremityapo delo- svojimi rezultati, predvsem pa če črnih strokovnih Tnerilih. Na;- uživamo, nam ni treba pri tefew boljšemu tekaču zadnjih nekaj let v t^ in svetovnemu rekorderju na tri tisoč z zaprekami se drobcene noge ob preskoku zapreke dobesedno ^vijo, pa tudi n^cami krili, kot hi iäd poleteti, Rezultati so brezhibni in ni mu treba spreminjati tehnike Apeninskih sto kilometrov uspešnih za Glasovega tekača Poldeta Talerja Zdo znan sto kilometrov ddg teka. kihigp lahko dodatno tudi supermaraton v italijanski To- zavinda pri dose^ryu superior- skani je uspdno prctekd Polde nih rezultatov. Mar ni dovolf dober nszultat svetovni rekord? Taler, ki je v nedeljo zgf)daj zjutraj pritekel do cilja v Faerm.po- Tehnika teka zagptovo ima tem ko je prejšnji dan äartal v določeno uicgo v celotnem mzvo- množio maratoncev pred znamenitim Davidovim kipom v Firencah. "Na sedemdesetem kilo- ju tekača, a večino Stvari je treba na pravo mesto postaviti v glavi iu slediti lastnemu čutu. H nas potega na cesto, stezo ali Igerico-li ie bomo tekli. Razlike v tehni- metru se meje polotila manjša kriza, a sem jo dokaj hitro premagal, vročina in klanci pa so ki teka se seveda razlikuj^o od dodali svojo zahtevnost," je po disapline do discipline, prav tako lekmovaryu povedal Polde, ki ga pa x> odvisne tudi od postave in ß na poti sprem^ sin Luka in idesne korystmkäje iduiča. Ponavadi tekaä, ki rehabilitirajo poškodbo, kar nekako pod- sta si kasn^e v Ravenni privedla osvežitev v Jadranskem moiju. Na tem zelo dikovitem mara- zavestno spremenijo tehniko tonu prek Apenincv so v osemde- teka. kar ima lahko tudi neffitiv- setih letih zelo uspešno nastopali ne posledice in posledično novo tudi kranjski maratona, ki so pc^kodbo na drugem mestu. Na redno osvajali odlika, ig'emen re- primer, pozdravimo vne^e po- zultatpaje leta uspel Duša- kostnice na levi nogi, in ko začne' nu Hribemiku. ki je dobrih sto mdteä. bomo iz previdnosti bolj kilometrov pretekä v času &stih obremenjevali desrw nogo - kaj ur in sedeminpetdesetih minut. uItramaratonska in gorenjska vztrajnost: Izkušeni maratonec Pofde Taler na cesti prek Apeninov proti cilju v Faenzi. LubaTaler 7,5 kin, 450 ITI višinske razlike J km, 50 m višinske razlike (mlajše kaU Solwta, 2. junij 2007 . ob , Nemitie e^nje nUie (nfo: Andraž Potočnik, 051/554-904, an dr a z. po t ocn i ktj^ s iol. ne t / www.agp-pro.si/tek.,niohor/ rt^ k v Goreniski Glas 5ML IM 12 SVETI inj6@g'das.si GORENJSKI GLAS torek, 29. maja 2007 MOJ POGLED Damjana Šmid Otroci so dober "biznis" a so otroci dober posel, jt it dolgo znano. Vendarle samo za do- Ce bi otroci kj>t ljudje, ki so veliko vredni (ne zaradi denar- koga zares zariimaii, po- brine. ki se prodajajo, sicer se tem bi iwli vsaj toliko igrišč. ne splača trgovati z njihovim kot je park irišč. Ampak phčevi- imenom. Njihova prisotncstje na ima ivi^o vrednost. Otroška pomembna tako pri propagira- igrala so draga, uniäjiva in ne-nju hrane in avtomobilov, ne vama. Zahtevajo denar, vzär-manjkajo pri kozmetiki in pri žcvanje in odgovornost odra-oblačilih. Starši bomo odšteli slih ljudi. Ko bo nekdo ugotovil, zadnje evrčke. kadar gre za kako se da z igri'^i zaslužiti otroke. To vedo vsi, fei prodaja- (razen proizvajalcev opreme), jo otroške stvari, in to ve tudi potem bodo igrišča rasla kot gobe po de^'u. Do takrat bodo rasli pa bifeji in podobna interesna združenja, fci prinašajo dobiček. Otroci ne hi smeli biti država, ki blagohotno gleda, kako kapljajo denarci od prodanih stvari. Ob vseh mukah, s katerimi se trudi, da bi Sloven- ä vendarle rodili vsaj enegfl fa- nikxik ršen posel, za n ikogar. Pa nezka več, ji ne pride na misä, da bi kakšna zadevica za so. Tudi zame, ko pišem ali predavam o njih. Vsezadenar. majhne ljudi postala kaj cen^- Za rdeče usnjene čeveljce in sve- ša. Pa bi bila stvar hitro urge- že sadje. Kaj pa w tisti, ki tega na in čevdjčki bi mogoče imeli ne zmorgo? Kaj pa otroä, ki Še fcöt^no bolj normalno uno. nikdar niso videli moija? Vsa- Ampak saj nikjer ne piše, da ko leto se zbira denar za otroke, mora imeti otrok usnjene Čevlje, da lahko gredo na morje. Ne prav tako so dobri tisti za deset pozabimo nanje, ko bodo pri^ evrov v košari 2 znižano robo, položnice in darujmo kakšen tam nekje s Kitajskega. Mogoče evro. Pokažimo, da nam je je prav tiste naredil osemletni mar. Nihče ne bo vedel, razen otrok, jfi dela ves dan za dro- Iž. Ampak koga to zanima. nas. Vsi otroci so miS. To pomen i h iti Človek. GG naroCnine 04/20142 41, e-posta: narocnme^g-glas.si www.gorenjsklgias.si Prisluhnite nam - polepšali vam bomo dan. 91,0 MHz TUD ISTICNI AOäilL uiuiw.potcpiih.com Imenitni trpotec Ozkolistni oz. suličasti trpotec (Plantago lanceolata) je rastlinica, ki je je povsod dovolj in je že v davnini zaslovela kot najboljši ranocelniški pripomoček. Naši predniki so ga močno čislali in na veliko uporabljali zoper to in ono. Ne preseneča torej podatek, da je bil ozkolistni trpotec njega dni na Slovenskem visoko na tretjem mestu največkrat uporabljenih zdravilnih zeli. Prehitela sta ga le slovita brin in pelin. Pavta Kuner Liste trpotca nabiramo od notri iemati. prežene naduho, sčisti pljuča, odpre jetra in ledice." Se naše babice so maja vse tja do septembra, tipotčeve liste polagale na Kar se da hitro jih posušimo rane, da so ublažile boleäne na močnem prepihu v senci in ustavile krvavitve. Zlasti in pazimo, da ne po ga ie Karel Veliki celo za-ukazal nasajati v zeliščne dodatek k na žaru pečenemu mesu in k ribam. Do- z d robni ako m tresite z narezanim drobnja-kom. Tako nastalo omako vrtove. Drobnjak je grmi- bro znani so drobnja ko vi Za 4 osebe potrebujemo: 35 prelijte prek osličevih file je v ček. s številnimi pokončni- štruklji, jajčna omaka z dag dimljene postrvi, 5 dag in postrezite s slanim krom- «k« 4 * 4 4»% X Irt mi, votlimi, temno zeleni- drobnjakom ter drobnjako- kisle smetane, 2 žlici drobno mi listi, ki poženejo iz pod- va skuta. S svežim drobnja- narezanega drobnjaka. zemnih Čebulic, Rastlina kom okrasimo različne sveže mlet poper. raste v šopih in doseže višino do 30 centimetrov, Ločimo navadni in kitajski drobnjak, ki se od navadnega loči po belih cvetovih. punem jedi, še posebno lepi so cve- V multipraktiku gladko R»20ta s pršutom m tovi. Dobro se ujema 2 dru- zmeljite meso dimljene po- »''ODnjakom gimi svežimi zeUšči, v jedi strvi skupaj s kislo smetano. 20 4 osebe potrebujemo: 1 pa ga umešamo tudi Začinite z drobnjakom, soljo ^ßen por, 2 stroka česna. 2 tlid masla. 40 dag riža arbo-rio, 11 mesne juhe, i paradiž- in poprom. Dobro premešajte ter z dvema mokrima žli- v večjih količinah, komur ploščatih listih in po okusu, to prija seveda, ki je močnejši in bolj podoben česnu. Čeprav nimamo ^^^^ 5 piščancem in vrta, drobnjak lahko kar v drobnjakom lončku vzgojimo sami in ga sproti režemo s škarjami. Za $ csebpotrebujemo: 1 rdečo Osličev file v čebulni Na tržnicah drobnjak kupi- in j z4kno papriko. 2 paradiž- ^ drobnjakom cama oblikujte žličnike. Po- ^^ ^^g pršuta. 3 žlice strezite s toastom ali s svežim kruhom in svežo rukolo. mo povezan v šopke in ga shranimo v vrečki v hladil- nika, 1 avokado, i čebulo, 30 dag piSčančjih prsi. i namien Za 5 oseb potrebujemo: ^ßle- ^ž in postopen drobno narezanega drobnja-ka in sol V večji kozici razpustite polovico masla, na njem po-pražite očiščen in na koddce narezan por ter sesekljan če- niku ter ga porabimo v ne- jogurt. 2 zlvi drobno nareza- jev osliča, sok polovice limo- ^^ polivajte juho, vedno ko drobnjaka, sol in sveže ne, 25 dag mlade čebule, 2 žli- ^^ mešajte. Ko kaj dneh. lahko ga tudi zamrznemo ali posušimo. mlet poper. ä masla, 2 žličko drobno na- ^ ^^stsn^ ^^ ^j^oraj čisto vendar se pri slednjem iz- PiŠČanČje prsi solite in jih rezanega drobnjaka, 1,5 dl mehak dodajte opran in v ponvi spedte ter jih pusti- sladke smetane, sol. sveže drobno'narezan paradižnik, te. da se ohladijo. Oprani mleti beli poper. na rezance narezan pršut in gubi večji del njegove enkratne arome. Dobro se ob- nese tudi kot aromatičen papriki narežite na trakove, Fileje osliča posolite in po- preostalo maslo. Premešajte, dodatek olju ali kisu. Drob- paradižnik narežite na krh-njaka ne bi smeli nikoli ku- Ije, avokado na trakove in kapl)a)te z limonovim sokom. Čebule očistite, nareži- še malo podušhe, solite po potrebi in primešajte Še hati, saj se njegov okus čebulo na kolobarje. Vse te na rezine in posteklenite drobnjak Takoj postrezite z med kuhanjem hitro izgu- skupaj posolite ter zmešajte. na maslu. Posolite, popo- naribarum parmezanom ali ' i. Toplim jedem ga zato Na kiožnik naložile zelenja- prajte in po vrhu naložite drugim trdim sirom dodajamo na koncu pripra- vo, nanjo naložite na trakove osličeve fileje. Posodo pokiij- ve, hladnim pa že na začet- narezane piščančje prsi in te in dušite na Šibkem ognju ku, da se oblikuje njegova prelijte s prelivom, ki ga 20 minut Osličeve fileje na- polna aroma. Z nožem ali s napravite iz jogurta, drob- ložite na ogrete krožnike. V škarjami drobno narezane- njaka, soli in popra. posodo prilijte sladko smeta- jasnovidka cscna 7 ta^i iim 090 142 846fS,rE 090 41 13 ZELENO IN CVETOČE icor Pavlič Vrtnica in šipek Danes vam predstavljam dneh potrebujeta več zali-prav poseben šopek. Na is- vanja. Tilka šipek pusti, da tem mestu, kot bi bila sku- v pozni jeseni dozori, in ga paj v vazi, nas ob prihodu k uporabi za čaj. Vrtnica ta-Tilki Perhavec na Mlaki, ko dolgo lepo in brez Škro-pozdravi velik cvetoč grm: piv bujno raste, verjetno za-rdeča vrtnica in roza Šipek. radi lege, ki ji tako ustre-Vsa sta v cvetju, cel grm je za, saj ne potrebuje poseben sam cvet. Tilka je pred ne nege, le skrbno obrezo-petindvajsetimi leti kupo- vanje divjih poganjkov in vala rdečo vrtnico, kupila odcvetelih cvetov, kar tudi pa navadni šipek. Potem je pospešuje cvetenje. NikoU rdečo vrtnico posadila po- ne zboli, niti nima uši. Pri leg njega, ki jo je dobila kar koreninah jo ščiti in hkrati zadržuje vlago podrast. Gosto sta se razrasla zimzelen prej zacvetijo srčki, nato va. S polno mero okusa in z potonike in dnige trajnice, dekoracijo starega orodja in Na ograjo v vrtu se naslanja posod je Tilkin vrt nekaj tudi kovačnik, ki cel vrt odi- posebnega. Poleg rož je do- šavi s svojimi dehtečimi volj prostora še za zelenjav- cvetovi. Na vrtu so še posa- ni vrt tn tudi nekaj sadnih jene modre hortenzije, hi- dreves. Pravi, da vse vzgaja biskus, kmečke deteljice, ki naravno, brez škropiv. In z so posajene v stare prebar- leti se tudi rastline navadijo vane posode, obok, ki dela na ta način in jih ne napa- prijetno senco, krasi vitica, dajo bolezni Naj Še dolgo i se v jeseni Škrlatno obar- vse tako dobro uspeva. pri sosedu. Vsa leta lepo uspevata skupaj, naslanjata se na ograjo, ki jima nudi in vijolica, ki prekrivata dobro oporo. Da tako lepo zemljo. raste, pripomore domače Tilka je velika ljubiteljica z kurje gnojilo in veliko vode. rož, rada ima predvsem Sploh v poletnih sušnih kmečke rože, spomladi naj- 2 KUHARSKI RECEPTI Za vas izbira Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • Kosilo: čista kurja juha s kosi kuhane zelenjave, nadeta svinjska riba, dušen zeliščni riž, glavnata solata z redkvicami in rukolo, pečenjak s češnjami; Večerja: mešana soiata iz koščkov kuhanega kurjega mesa, šunke, nekaj slanih inčunov, pesti narezanih oliv brez pečka, paradižnikov in glavice hrustljave solate, Čebulni kruh. Ponedeljek* Kosilo: rižota s teletino in zelenjavo» rdeča pesa v solati, jagodna kupa s smetano; Večerja: jajčne omlete z ocvrto slanino, blitvo in dišavnicami, zrnat kruh, jogurt, Torek • Kosilo: kumarična juha, čevapčiči iz ponve, krompirjeva solata; Večerja: prosena kaša 2 zelenjavo in zelišči, berivka s paradižnikom, Sreda • Kosilo: paradižnikov sok s poprom in muškatom, pečene piščančje prsi z majaronom, radič s krompirjem; Večerja: hrenovke na žaru, čebula, ajvar, kruh. Četrtek • Kosilo: polenta s paradižnikovo mesno omako, mešana solata; Večerja: krompirjeva juha s suhimi gobami, palačinke z jagodno smetano. Petek • Kosilo: prežganka s kumino in jajcem, na oljčnem u pečeni fileti morskega psa z rižem in dušeno zelenjavo (čebula, paprik-a, jajčevec, bučke, Česen,...), paradižnikova solata; Večerja: skutni zeliščni namaz, črn kruh, kislo mleko. Sobota • Kosilo: mešano meso na žaru, kumarična solata s krompirjem in kislo smetano, glavnata solata s paradižnl* kom, domač hlebec; Večerja: čebulna pogača s slanino, jogurt- Nadeta svinjska riba po babičino Potrebujemo: 1 kg svinjske ribe (od zorebrnic), 2 stroko česna, kumina, sol, poper, maičobo za peko. Iz sredine svinjske ribe izrežemo po dolgem v obliki klina del mesa, ki ga drobno zmeljemo, začinimo s strtim česnom, strto kumino, poprom in soljo, dobro zmešamo in tako obdelanega vrnemo v ribo. Celotno ribo nato še posolimo, nadrgnemo z dišavnicami, položimo v namaščen pekač in počasi spečemo v pečici; po potrebi jo oblivamo s sokom oz. z juho. Pečenjak s češnjami Potrebujemo: 3 jajca, pot litra moke in po! litra mleka, j žlice sladkorne moke, sol, malo naribane limonine luplnice, margarino ali maslo zo pekač, t kg Čelenj, sladkorno moko za posip. Beljake ločimo od rumenjakov. V lončku razžvrkljamo v gladko testo 3 rumenjake, moko, mleko, sladkor, malo soli in naribano limonino lupinico. Masa naj stoji pol ure, da se moka napne, r^ato testu narahlo primešamo sneg iz 3 beljakov, zlijemo v dobro pomaščen pekač tn ga poravnamo- Sedaj testo preprosto potresemo z razkošČiČenimi Češnjami, jih z vilicami potopimo v testo, in pečemo približno tričetrt ure pri i8o stopinjah Celzija. Pečen pečenjak razrežemo na kocke in potresemo s sladkorno moko. LokaTVd.0.0. si' Lokalni TV programi Kapucinski trg 8. ^iofyk Lola Tel.: 04/512 99 66 E*poSta: dtv^lokatv.si TVbovI w in Novo meAto PcKioj kiin.i] nmfBw K J b c* I s ko misj sto m ulK;i tr m i m 14 i NJE info @g-giös. GORENJSKI GUS torek, 29- maja 2007 PRAVNI KOTIČEK Saša Mlakar, univ. dipl. soc. kaoft. manag k Pravica do upokojitve Vprašanje: Pri 53 letih Ijanju pravice do nadomestila v starosti in 32 letih delovne dobe Čas zavarovanja všteva ves Čas, mi delodajalec omogoča koje hü zavarovan, vključno s odpravnino in možnost čaka- časom pr^emanja denarnega nja rux zavodu za zapo^van- nadomestila. Če vam po izteku je na upokojitev. Kdaj se lahko pravice do denarnega nadome- upokojim in koliko ča$a sem sJila do upokojitve manjkajo upravičena do nadomestila? Odgovor: Denarno nadomestilo lahko pridobite na Zavo- največ tri leta, vam Zavod lahko plačuje prispevek za pokoj' in involuislc^^ zavarava- pravice morate izpolniti ustrezen zahtevek. Višina nadome- du za zaposlovanje, če ste brrz- "ß ^ izpolmtve pogojev za poselna oseha in vam pogodba upokojiUv. Za uveljavitev te o zaposlitvi ni prenehala po vaii krivdi in volji in Če izpol- njujeU druge z zakonom dolo- ^itia za prve tri mesece znaša čene pogoje fnpr. ste bili pred 70 odstotkov in za naslednje prenehanjem vsaj 12 mesecev Ö0 odstotokov povpre- neprekinjeno v delovnem raz- ^ mesečne plače, ki ste jo pre- merju), V vašem prifneru ste j«^» ^^ mesecih pred nastan- do denarnega nadomestile kom brezposelnosti. upravičeni 1$ mesecev. ObrO' — zec za prijavo dobite na Uradu za delo v domači obä-ni. pravico do upokojitve si ženske pridobijo z j8 leti delovne dobe ali v 6u letu starosti, moški pa s 40 leti delovrxe dobe oziroma v 63. letu starosti. Kdor je star^^i od 50 let ter ima najmanj 25 let zavarovanja, se pri ponovnem uveljav- I 1 I wwWiZaposlKev.fwt Anita ßrunec, svetovalka zaposlitve na območni enoti Zavoda za zaposlovanje Kranj, o svojih izkušnjah pri delu z brezposelnimi. Prej je svetovala brezposelnim v Tržiču, sedaj je v Škofii Loki. Danica Zavrl Žl£bir K^na je vaša nal<^a. ko vas prvič obišče brezposelni? "Sem drugi človek, s katerim ima stik brezposelni, ko prvič pride na zavod za zaposlovanje. Naloga svetovalke zaposlitve je. da skušava z brezposelnim skupaj postaviti realne zaposlitvene cilje, z namenom, da se ta oseba čimprej spet aktivira in si najde delo. Pri meni dobi informacij e o trgu del a, kako ta An ita B runec deluje, kakšne so možnosti, kako naj kot iskalec zaposlit-, ovir, ki bi jih bodisi prepo- lahko ponudi pomoč." manjka še kakšna veščina in globljeno delati, namenjenih mu na zavodu ponudimo jim je tudi več likrepov aktiv- usposabljanje v tej smeri, ne politike zaposlovanja. Ve-Svetujemo jim in jih obvešča- liko delamo na tem, da ovire mo. Ce pa pri brezposelnem vsaj zmanjšamo. Če jih ne zaznamo oviro ali če )0 pre- moremo že povsem odstra-poznava sam (denimo po- niti, in sicer z raznimi delav- manj kanj e znanja, zdravstvene ali starostne ovire), jo skušamo z različnimi ukrepi odstraniti. Če ovire ni m<^oče v kratkem odstraniti, si poma- ali usposabljanja." gamo 5 strokovnimi službami, s poklicnim in rehabilita- Kako hitro danes lahko djskim svetovalcem ali s Šir- brezposelni najdejo delo? nicami, skupinskimi obravnavami, Če nam denar in programi dopuščajo, jim tudi plačamo izobraževanja Šim timom strokovnjakov, ki ve na njem nastopa. Poste- znali mi ali on sam, pomeni, dujem mu informacije o da je neposredno zaposljiv možnih delodajalcih, prav in lahko zelo hitro najde tako delodajalcem o iskalcih delo." Kakšne so vaše izkušnje z dolgotrajno brezposelnimi? "Kdor nima večjih ovir in je volj an delati, lahko zaposlitev najde že v nekaj mesecih, celo ljudje brez izobrazbe. Nekaj dlje pa traja pri ljudeh, zaposlitve. Če slednji nima Ste v3jent zastopnukega dela r>a terenu? 6odrte radovedni in pogumni Pokličrte in izvedeli bo;te, kdj vdm 2d po^no deio nudimo pn nas. Vetefimo se vdtegd Micd nd tel. 030/610 160. 'gnvtciLiar "V teh primerih gre že za ki imajo specifično poklicno ljudi z določenimi ovirami, izobrazbo, po kateri na trgu Kako brezposelnega sprem- ki zaradi tega niso neposred- ni veliko povpraševanja, med Ijate pri iskanju zaposlitve? no zaposljivi, bodisi .zaradi iskald zaposlitve pa je veliko "Neposredno zaposljive starosti, zdravja, med temi so konkurence. To velja zlasti spremljamo pri njihovem de- ženske pogostejše kot moški, javnem iskanju zaposlitve, Trg dela namreč s svojimi za ljudi s pelo stopnjo izobrazbe družboslovne smeri. Se- Če je napisal že več prošenj zahtevami sam postavlja ovi- daj je brezposelnost na Coin še vedno ni bil uspešen, te, zaradi katerih so določeni renjskem precej nizka in že mu damo še kako idejo, kje ljudje težje zaposljivi. Z nji- delodajalci težko najdejo de-naj išče delo. Morda mu mi je treba več in bolj po- lavce." ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE • PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM (m/ž) pom (Xuvtc 99^07. HUOeUA Kl^KA 23, ?RU>OVOA 915g^OCMUPOK PnW0 8nDC7.FCC»V DO tißJTT, HFKA7A. rOwCHVO UüBUWA t^^Oh OKRA MEHANIZMI UPNCAB.KADPA ni^or MOJCAOOST IN mo po^jetis PO& HiVrt 1 tOJ. PWOOHM300C VOPOAJE CEACUC }•9^QUCKl^4l MEDMOdT POUANg MC&R tOKO 90 0 07. A^lZK MlFWH, nPMS 30 &0^ AC 000 SAMSKA KAMj 1«07.HALJlClVICASM^ DELAVSM 10 ¥MU 31 &07. K^MTAMTP ^G^ PQQ STQAZCCM moc leeor. NILEX0U6W.«' purqc^i Kn^ NCRMN MMMUTtMÜ »107 ^Ai F^NK. 5TRAHHI }iAHLO B¥TPF3a KAMJ ?0 • POO^CAN AHO^CJA. L ?0J VAŠKA MfSKOVA POLICA 2? NAKLO ) 6 TH2»C KRcZE 6 SLCO, UJLH^/AC 1. WO ?9 S e^, 9WUN0 PCCJ eOHöii. T^^glmsm t eoH »SHKA MAAJAiN. OOST^E A. 9K l£M »e KA$rnuN PAMO^ sno^ VA« 17 1Ü07.&M0A» KOLOCTiORSKAiO^BCED 18 07, i^A^ä^fC OitAACL fOOUJKU U9, 23 « Cf »ß^T EUZAKtA t ^ »Omi TTVOC $€07 NÄMKA K KAAKJ 79i(p a^eoniEK QANCA B^TOF iM, KAmi ti V. »rD ilPMVUJALEC TMr 1 fi 07, OsMfn KJQACCVA Ai.VESNlCE VA^rMfTmK; ^ 6 07, MKV^ PAOTtCr, iCPCA^ AVA flACOVUCA vovm. 6 »«7. €LVISAIA3K. OOBAAVSM e». i S O/ W^Hß JANCZ 2G Ojnjf M, OUPUK irviUA; d 6 07, N i^r N, IpL pmoeoncv^ UfUBUMA MOHTAŽttSeO? A ft SmARQZG OTOK 10, RACOiUCA razsK ?9 6^ NOf^rAJOfVGCA MAS S CC^MfTH 3d ^ GCAA ^9 07, ^ISPKAAKWFA.» ZAQAAJAM, KAVU ( O 0^ SATlfftCILKA. OLDKMASKA KMKi GRADBENIK 29 & 07, MM«R Vfi&UE 91, COVUCA TESAfL Z3CM ^TPOjmK TOM, ^ & C>7 8EN0 POOJ «OHiNj. T7^I6LAV«KA B BOH fr^ VOZNIK 1 6 07, E^MM, TITOVA 34, JCSNlCC G &07, GClOaC. ICip^UiKA 43. dK LOKA ?3«0?, XVANCMCOAMSO WpmZA#«M d«, MOOAJALBC 18 07.GACNO, FČHi OaUK : s 6 07, KAAA SAVSKA 34, KRmj SftZDNJA STROK. / S^ I206R II »07:A;4KT PATANISKAS KOTO 23807 omck in2. preomost92, rolmie MOSK UMS 29 9,07, W^NOSTUAABOR. KRAUEMĆA WMA s, iaarjbca [Ui STWJNt&TVA; 14 9 0^ CS$ « i^ S^ARA LeM9t,SK lOM Mt ELEKTROTEK: V^ will KNJl2Nf6ul; 76 07,GUj8EMASOlA STAL 21 Sk LOm GLASeEMiKSPf&ZArOLMIA79 07 G1AS8E> GiASBĐtrK SPEC. £A KITARO: 79 07, OlMKNA dOO^. ^ŠT^ 2r SK LOKA VlliA €mOK IZOBR .19 0? AJRf ST CAlf RNG. ZQ BMK 13(K WW UNfV, / OtPU GRAOKNliTVA: 2 6 07. 8GP TIHNK.9TARAC 2.SK LOM »Pt CXONOMISTZATUR. Đ. IN t ORfiAfKZAC^ JETUR: 1 607.ALPmXAM VüfNOVAB UNfV.OlPU EKONOMISTKI 6 07 St^UX'mOOC C 2ELEZ(VUEV B, JESENCE DIPL EKONOMJSr. 1 6 07: RNPftO C SšMAHt^ KARSKA 9. OOM2«U PRV RAZMONCGA POUKA 79 07, OS B^SrnCA, 8E9.fMJBM 2. TR^O KCKRd^B:iAOO«aA 18. 7 6 07. a>3eEr4A aOA F PRE jEPHA 49 JUfHCZ 79 07, OIASSENASOCA, 2t.dK LOM Pf^.SLOVniOME 76 07, OSVPWA, SGU^4aKA2. TTtf ^8 0rC6KOn:i£MB£LA C T/NXei^2,j£S£NCe PROP,NEMt6HE:78 07,0&Bffn%CA a(GUN> SMC PROF, KEMUC 7807.059I9TRCA BEGüNJSMC 2 TRZK 7 9 07, OSi^tiS. KOKRiiVGA OOflEDA 19, )9IZE PROr OECKMAfue; 79 07. OStO^ KOKR^ SUGACCREQA 19, WS PROP GLASBENE SrZGOJE: 76 0rOSbSTR£A ■KOLINJSM 2 TRSČ PROP* GOSPODiNJĆTVA: 78 Or OS BJSTRTCA BEGüftiSM 2, TR2)C PROF. RAC Z MATEMATIXO. ^ 6 07, OS KRCS KO)G^GAOORe&^ 19, KR2E PR^*ZAKUViATuANS IKSTft, OOOALA ^«07, cmseeNAäOLA Sk LOM PRCf* ZA PIHAi^ IN TROOJU 7 6 07:aAS&£NASO(A F PREŠERNA 49, ^ESE^ 7 6 07,GLAaaSNASCU RJ^AL 21, SiC LOM MkOF, KmU:790r eUSKki P we. 0% MEDtCaNE ^23 6 07,qzgkamj.zdfiled mlaoinsm 1 M» S 07, OZO KRAKJ,2DlOWiJ,<^06POSy?7« aew M KM^ ZjMOe ftS «A ft^rlM ono gM^ o^atec^ Ii CMMM tt ^ ant»*» WMV nnt r ^iNM^ ^ f^MMn n rw*w6 pcdm iC ft» Xi frifce tÄÄSW* da MMv fin cfiM MojeDelo,com ZKta vumooHOST MOJE DELO, spletni marketing, d.o.o, Proletarska 4,1000 Ljubljana, Slovenija, T: oi $20 SS 19 VEČ INFORMACIJ IN ZAPOSLITVeNIH OGUSOV (300 • 500) NA; www.moieäelo.eom. lnfo@moj«d©Jo.com Projektni vodja m/ž {Poljane nad škofjo Loko) Iščemo: inždnli^ stro^nistva VI. at VII.; aktvno znanfe angf^ Si'tf}^ in/afi rt^m^Kega kaaka; odične or^antzaajske in ko-munikadiske sposobnosti; odli^ sposobnosti 2a đeic z l|u<3fTit v bmu in rT>ed oddeK; zaželeno ikn bo^ poznava n|e tehnoiogrie predelave plasttčnih mas in zdelai«e ored]. N^fi^mo som pnjetno dehxrio oko^, stimi^atmn zaskižBk ter možnost r>a{>re(3ovanja. POLVCOM ^ost. ttmako delo. kot tudi že^ po potovanju so samoumevrta. Prednost bodo ineti kandidati 2 dobnm znanjem angleščine. Odlična možnost osebnega raz^ r\ kariere. Salomon Au» tomalion GmbH. FrieaachslraBe 15, 8114 Fnesach, prijsM« zbiramo do 20. 6.2007. Već nawwM.mciedeto com. Mehanik «sprejemnik m/t (Kranj) PrtčaKujemo IV. alf V. stopnjo strokovne Izobrazbe, sposcH br>08t KomunkHranja, c«r>ovna računalniška znanja, znanje enega tujega jezika (po možnosti ar>gtešcir>e} Ir vsaj 2 leti deiCMi^ Izkušen). Ptfiujan>o etfmulat^o pkačllo. Avtotiisa Krani, d. o. o., Ljubljanska c. 22, 4000 KjtmJ. prijave zbiramo do 20. 6. 2007. Več na wwMv.moJedeio.com. Programer m/ž (UublM»na) Pričakujemo; vsaj VII. stopnjo eobrazt» smer intormalto, eKor>omiia ali dru^a ustrezna smer. poznavarie posiovnin procesov v proizvodni in račiinovodsMj, poznavanje SOL i^tadjsklh baz in SOL prosramskega jezika, osebnostne karaklerisbke: samoinicc^Nnost. sposobnost timskega dela, Komunikat^inosl In urejenost... 3 TAV d. o. o.. Oer* mcMS ulica 9,6000 Novo mesto, 2007. Več nawsvw.mojadelo.com. Komunalni Inženir m/ž (Šenčur) Ričajo^emo: viSis izobrazbe • smer Komunalno inžertirsho aü pn:«netrta smer, 2 leti dei. izkušenj, zkušr^ pri uporabi raču» nalnišioh programov (AUTOCAD, aphkacije r^ bazi AUTOCAD« za proje^iairarje nizkih gf^lenj) ProlEn Pere ntelCi in iTTŽer^ d o. o.. Delavka cesta 2^, ^06Senčur, pri0Me zbiramo do 23,8.2007 Več ru WMW.mcjedeio.com. StrstHke^a nabavnika m/ž (Skofja Loka) Delo bo obsegalo: opazcNan^ nateMnih trgcv. ocenjevanje dobau^telsv, v^r^ razgomv ter sMen^ 11 ledno usMsiwiie z rveUjiem podjetjem te< poroča- njeona£Ä<,INOFVWAT ELEKTROMOTORJI, d.O.O,, RE-JTOIH BOSCH GROUP. Kklftčfta 81, 4220 Ško^a Uika. pri^ zbiramo do 23. 6.2007.VečnaviV'w.mc9edelo,oom. Ltvajalee programske opreme in podpora uporabni kom m/2 (LJubljana) Ptič^tAjjemo: vsaj stopnio izobraä>e smer iotormsfKa. eKonomia sM druga ustrezna smer, poo^s^anje po^^ih proces«?/ v proevcdrq! in računovodstvu, poznaar^ SQL reiacJ|slđi baz m SOL programskega jezika, osebnostne Ka-raVđenstike: ssTttiniciatNiTKSt, sposobnoä timskega de^.. 3 TAV d. o. o., Oarmoi^a ulica 9. 8000 Novo rnesto. pnj»« zMamo do 23. 6. 2007 Več na wiAw.mojedeio.com. Sistemski analHIk m/ž (Ljubljana) Prjćatojjemo: vsaj VB. dcpc» žctcazbe smer ntormsdsa, eko* norr^ ^ ckuga ustrezna smv, pcerMie posii^Tth Encesov v prcevctdni ii računovodstvu, pomanie SOL rebcisk}^ tez irSc^lKiriost. spcsc^xKet timskega de^ komi^ii(20srast in ua-jencet dlAVdo.o., GermovauCca9,6000No.Qmese.pr^ ve zPiramo do 23.6.2007 na wmv.mOfedelo.car. Sodatavoa/ko v razvojnem oddelku * pripravnik m/ž (ŠkoQo Lokd) lzbrar*ij katdklat/ka bo opravljat bedeča dela: preveem in spoznavanje dokumentacije, tei^ničnih podalKov. pc^asnl in navodil za dek^; proučitev dokumentacije; iskanje vaiV antnih konstrukcijskih rešttev in tehnoloških možnosti ler bira rašrtve; sodelovan)e s projektanti prf definiranju uporabe standardnih delov; konstruiranje izdelka;.... tNDRA* MAT ELEKTROMOTORJI, d. o. o REXROTH BOSCH GROUP, Kjdnć9« 81, 4220 äko5a Loka, {xijava zbiramo do 7. 6. 2007 Več na www. mojedelo.com. Prodajalec (v«č kandidatov) m/ž (Kranj, LJubljana) Iščemo prodajak:e, ki so doma v street modi (n ima^o smi-eä ter ideje pn svetovanju strankam. Pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe uä razne smen. zaželeno ostmmio znanje angleškega jezika, zaželene izicušnje na področju prodaje Street obtačil, srwl za delo $ strankami, željo po daljšem obdobju opravljanja tovTstr>eg3 poklica, komi.d*iiK^M>ost «n dinamičnoa.Zaposttevzanedoločenčas T(3MAD)6Tn-BUCUA d. o. o.. Hrastje 38, 4000 Ktanj, prijav zbiramo do 13. 6. 2(}07. Več na wiMW.mojedeio.com. GORENJSKI GLAS torek, 29. maja 2007 i info^g-sfds.si 15 Planinski kotiček: Od Dovške Babe (1892 m) 00 Golice (1836 m) Od ene Crebenska prečenja so vedno ture za du5o, vsaj zame. Ujetost na višini, ko naenkrat lahko stopiš na več vrhov; obenem pa uživaš v razgledu in čudoviti flori. Karavanke so za to čudovite. Ieuna Justin Lani smo se skupaj povzpeli na Dov§ko Babo, med drugim pa smo prehodili tudi greben od Zelenice do Golice. Letos se bomo vrruli na DovŠko Babo in šli po Čudovitem grebenu spet vse tja do Golice, ki v teh dneh omamno, že kar preveč diši. Najprej na kratko ponovimo pristop do Dov§ke Babe: Na regionalni cesti Je-senice-Kr^jska Gora zavijemo desno proti vasi Dovje. Ves čas se držimo desno. Na koncu vasi, kjer se začne makadam, lahko pustimo avlo, kjer nas markirana pot vodi e ob potoku Mlinca, potem pa f strmo skozi gozd. Večkrat J prečimo gozdno cesto. | Povzpnemo se mimo Bele peči m po cesti nadaljujemo ^^ ^oltci, kjer se lahko okrepčate, odžejate m spočijete, do Lahovega prevala. Naj vam zaupam, dasedopreva- mi verjetno od strahu niti na pak ni večjih problemov, kaj- zahodu se odpre pot; ki smo la lahko pripeljete tudi z av- misel ne bi prišlo, da bi ga ti markirano pot ves čas vidi- jo prehodili, na koncu te poti tom, če se vam seveda pre- fotografirala. Gada v naših te pod seboj. je Kepa. Če se obrnemo pro- več ne smili. Do tja je približ- gorah ne vidite več ravno po- Ko od daleč opazuješ gre- ti Avstriji, vidimo koroško no Sest kilometrov utrjenega makadama. gosto in baje si je takšno sre- ben, ki ga trenutno hodimo, stran: dolino Rož, celovško čanje dandanes skorajda Šle- imaš občutek, da se vse drži kotlino, Vrbsko jezero, Ba- Z Lahovega prevala se ti v čast. skupaj, da nikjer ni skoraj Ško in Osojsko jezero. Če bo- markirana pot odcepi levo Pred vami je s travo poraš- nobenih "ovinkov"; Sele ko ste imeli srečo v obliki jasne- Čez strmo pobočje do pkni- Čeni Hruški vrh, visok 1776 hodiš, vidiš, da pot le ne gre ga vremena, pa se vam bo ne Dovška Rožca, kjer je metrov. Preko Hruškega tako naravnost, kot je videti pogled ustavil na Nizkih in koča pašne skupnosti. Od vrha se boste spustili na se- od daleč. S Kleka se spustite koče po travnatem pobočju dlo Rožca, 1587 metrov. Veli- na Jekljevo sedlo, kjer je raz- nadaljujemo do vrha Dovške ko ljudi je prepričanih, da je potje. Leva pot gre po gtebe- Babe. Z viha se nam odpre Rožca vrh, a vendar ni. Je se- nu na vrh Golice, desna pot Visokih Turah z mc^očnim Velikim Klekom oz. Gross-glocknerjem (3798 metrov). Od Koče na Golici se boste čudovit razgled na sosedo dlo, ki je omenjeno ime do- pa direktno do Koče na Goli- spustili samo še do Planine Kepo in na greben, ki ga da- bilo po neverjetnem številu d. Prepričana sem, da se bo- pod Golico, Iqer je priporoč- nes nameravamo prehoditi do Golice. cvetlic, ki rastejo tod naokoli. ste odloČili za levo pot in se Ijivo, da vas čaka nekdo od Na sediu je tudi majhna povzpeli na Golico, na to domaČih, ali pa kakšen us- Z vrha krenete proti vzho- koča. Markirana pot se sicer opevano damo Karavank, ki Crežljiv prijatelj, ki vas bo od- du, prestopite ograjo, ki previdno izogne Kleka (1753 nudi veČ kot Čudovit razgled. peljal nazaj domov. označuje rob pašnika in se metrov) oz. avstrijskega Proti vzhodu je greben Kara- Do Dovške Babe je uro in spiistite rahlo navzdol. Tisto Hahnkogel. Svetujem vam, vank s plečatim Stolom in pol hoje, od Babe do Golice sobotno jutro smo na tej poti da se povzpnete nanj, saj Košuto, desno od njiju se pa približno 4 ure zmerne do Hruškega vrha srečali ži- nudi izjemen razgled po kaže grebem Kamniških hoje. Zraven je treba prišteti val, do katere ljudje gojimo okolici in pred vami se bo Alp; na jugovzhodu se odpre Še Čas za spust do Koče pod kar nek prastrah. Pot nam je tudi raztegnila pot, ki ste jo gorenjska ravnina z ljubljan- Golico in naprej do Planine namreč prečkal gad (Vipera do sedaj že prehodili. S Kle- sko kotlino; pred vami se bo pod Golico; vse skupaj bo berus), ki pa je bil kljub vročemu vremenu Še rahlo otr- ka krenemo naprej proti vzhodu. Hodimo med mšev- videl celo Snežnik; proti ju- trajalo približno 6 do 7 ur. [n gozahodu Mežakia, kot nikar ne glejte na uro; raje pel in se je gibal zelo počasi. jem, kjer je potrebno nekaj predgorje Julijcev; Triglav, Še dobro pravzaprav, sicer občutka za orientacijo, am- Škrlatica, vidi se Špik; proti uživajte v lepotah narave. Pa varen koraki lA I X Navadni gad večinoma živi v julijskih in Kamniških Alpah, Razgled s Kleka; skrajno desno Kepa, špičasta na sredini je Karavankahr na javornikih, Trnovskem gozdu in Snežniku. Dovška Baba, levo je Hruški vrh. Setveni dnevi junij 2007 Ugodno za 1.pe 2. so 3. ne 4. po 5. to 6. sr Z če 8. pe 9. so 10. ne 11. po 12. to 13. sr 14. če 15. pe presaiame hst (jo 13. ure, od 14, ure plod * konec presajanj ob 9. uri plod plod do 8. ure, od 9. ure lisi korenina korenina do 12. ure, —. korenina od 18. ure cvet cvet O d korenina korenina korenina do 14. ure. od 15. ure cvet C začetek presajanja ob 17. uri 16. so 17. ne 18. po 19. to 20. sr 21. če 22. pe 23. so 24. ne 25. po 26. to 27. sr 28. če 29. pe 30. so cvet cvet do 14. ure. od 15. ure list list do 15. ure nato , od 14. do 19. ure plod 419 p [od plod do 11. ure, od 12. do 19. ure list korenina korenina korenina do 10. ure, od 11. do 19. ure cvet korenina do 20. ure cvet cvet do 8. ure. od 9. ure list list list do 20. ure ** kortec presajanja ob 14. uri 3 plod PoArik/ io Mfti i doi^ljenjem avUfriu ig uMnego prininiko Marije Thun za Iftc too;, ki ga y Slovenrji izdajo mkrajiani ob/'kr zohibo Ajda, Vrzdenee, tel.: 9i/75< 07 43 Legenda korenina, list pbde ^ ^ neugodno. OSREDNJA KNJIŽNICA KRANJ Slovenski trg 4, 4000 Krtf\i t«U 201 3S77 www .kr.^ik si Cenjene obiskovalce obveščamo, da zaradi obdelave gradiva Študijski oddelek Osrednje knjižnice Kranj od 14. maja 2007 dalje posluje po novem urniku: Ponedeljek: Torek: Sreda: Četrtek: Petek: Sobota: 13.30-19.00 13.30-19.00 13.30-19.00 8.30-14.00 S.30-14.00 8.30-13.30 I Prosimo za razumevanje! Prvo knjigi4, K gown o prihodu Bošnjakov kot vojakov avstrO'Ognke vojske muja leta 1915 na soško Jronto. Cena knjige za naročnike Gorenjskega glasa je 12 € (2,876 SIT), v redni prodaji pa 14 €(3.355 srn. Naročila: Cortnjski gtas, Zoisova 1. Kfan) po t«l.: 04/201 4241, poe'poSti: narocnin«^g-gias.sl. i6 REPORTAŽA ~ GORENJSKI GLAS torek, 29. maja 2007 "Brrr^ kako mrzla je voda iz Mostnice/ / roio: p«tn Bohinjski slonček / ^ei«: Peru uv^t Najpogumnejši so Žabca tudi pobožali. / ^«u ptn utn^ vse starosti v deželi bohinjskih velikanov, škrata Perkmandeljca in hudiča, ki je zgradil most, so otroci spoznali tudi žabjega princa. Petra Lottuč Pri cerkvi sv. Pavla v Stari Fužini je bilo vse živo. Otroci sta ga imela, Zanju je skrbela velikanka, ki je v Bistrici prala perÜo. Tega je že davno in velikanov ni več. Na Rud- Petkovi popoldnevi v parku: 29.6. 2007 • Velikan Ledenec (ob 16. uri Pri Jožici v Gozd Martuljku) so bili že dodobra ogreti za nid in Studoru pa se pozna» prihajajoči sprehod do Hudi- da ju nihče ne kosi, ker sta se 31.8. 2007 - Ukročeni velikan Vodobruhec (ob 16. uri čevega mosta in ob Koritih zarasla z gozdom. I2 tistega Mostnice, saj so razposajeno časa je ostal le še Perkman-plezali po zidu okrog svetega deljc, ki živi v podzemnih ro- hrama in tekali naokrog. Tudi ko so animatorke iz vih pod Rudnico in ga lahko slišite, kako se smeji, Če pri- na parkirišču pod odcepom ceste proti izviru Soče) . 2S. 9.2007 • Okanmela grajska gospodična (ob 15. uri pri gostilni na KoČni) znanstveno-raziskovalne tisnete uho k tlom," je pove- službe Triglavskega narod- dala povest otrokom Tanja. nega parka Tanja Menegdi« In z njo se je začel prvi letoš- pet let iz Vrtca Bohinj odloä- nja in Maja pa sta ob robu v ja, Alenka Petrinjak in Maia nji petkov popoldan v parku la, da ga izbere za končni iz- vodi nabrali nekaj zanimivih Fajdiga Komar preglasile otroSki živžav in napovedale z naslovom Bohinjski velikani in Hudičev most. Izlete za let ob zaključku šolskega živali. Otrod so tako spozna- leta. Na začetku poti skozi odhod, je otroke hitro zmotil otroke in starše vsak zadnji Korita Mostnice so se spo-voja§ki helikopter, ki je petek v mesecu od maja do znali še z zgodbo o nastanku vztrajno preletaval okolico. septembra pripravlja TNP. Hudičevega mosta, ki ga Bo- "Ste že slišali zgodbo o bo- Letošnji imajo prvič vsi ena- hinjci nikakor niso mogli do- hinjskih velikanih," je le pri- ko tematiko, in sicer spozna- končati, saj jim ga je neki tegnila pozornost otrok in vanje triglavskih mitov in le- lump vsako noč podrl. "Zato njihovih staršev Tanja Mene- gend. Namen petkovih po- se je našel en pameten in de- li močeradjega malčka in ličinke žuželk mladoletnic. Kasneje so srečali tudi pravega bohinjskega slona • no, skalo, ki jo je Mostnica prav umetelno izoblikovala v slo-njo glavo z rilcem, celo uhlje si lahko Človek z malo do- galija. "Neee, te pa Še nee," so bili glasni in radovedni otroci. "Živela sta nekoč v poldanskih sprehodov je tudi, da se v naravi družijo jal: Hudič naj zgradi ta most! mišljije prikliče pred oä, le In res se je prikazal Hudič in okli manjkajo. Le nekaj sto starši in otroci vseh starosti zaČel gradili most. Ko je bil metrov naprej pa so morali Bohinju dva velikana, eden ter se mogoče ob tem tudi na Studoru, drugi pa na Rudnici. Skri^ela sta za travnike in jih redno kosila. Bila sta kaj naučijo, pridobijo nove most zgrajen, pa je zahteval svoje plačilo • eno dušo. Ker otroci odgOvomOst svoje starše vzeti v svoje roke In jih izkušnje in tudi prijateljstva, pa so se imeU Bohinjci zdo varno za roko popeljati Čez Tokratni popoldan v parku radi med sabo, niso vedeU, ozko brv nad spet globoko tako velika, da sta si kar čez je bil prav posebno, saj se je koga žrtvovati. Zato so se od- skrito reko. Ker so svojo na- dolino podajala edino oslo, ki skupina otrok starih Štiri in ločili, da bodo žrtvovali pasjo logo dobro in pridno opravi- dušo. In res, naslednji dan li, so si ob prvi priložnosti za- so k mostu s seboj pripeljali služili daljši počitek z malico psa in prinesli kost. Ko se je in raziskovanjem obrečnih na mostu prikazal Hudič, so luž, kjer je kar mrgolelo no- Bohinjci na most vrgli kost vega življenja, mimo pa je in pes je stekel za njo. Hudi- priskakal tudi žabec, ki se je ču pa tako ni preostalo dru- znašel v bližini. Po živahno- gega, kot da se je zadovoljil s sti so mladiči žab, krastač, pasjo dušo, in Bohinjcem ga močeradov, mladoletnic in je uspelo prinesti naokrc^," enodnevnic močno zaostajali je pripovedovala Alenka Pet- za bohinjskimi navihanci, rinjak. zato so si kar oddahniB, ko je Pot nas je vodila mimo skupina nadaljevala pot na-koče kožarice, kakršno so zaj proti Hudičevemu mo-včasih uporabljali oglarji v sta Bohinju, skozi zeleneči gozd Kljub temu da je izlet trajal ob Mostnid, ki pa se je sra- skoraj tri uie in da so se otro- mežljivo skrivala v globoko v d dobro nahodili, jim tudi na skali izdolbeni strugi. Ob koncu še vedno ni zmanjko- prvi priložnosti, ko se je zele- valo energije, ampak so še na reka pokazala na površju, smo se ustavili in otroci so kar tekali naokrog» da so jih starši konnaj dohajali. Verjet- dobili priložnost potipati no so šele zvečer, kot bi jih Brrr, kako je mrzla," nekdo izključil, popadali v bili edini. Skupaj z postelje in se podali v sanj- vodo. so s "Kako hecni so Žabji otrocil" / Peua im« Otroci vodijo starše Čez brv. ifo^^ fif^a Lotnf Alenko so izmerili tempera- sko deželo polno žabjih prin-turo - 12 stopinj Celzija. Ta- cev in njihovih princesk. VEÜKI KLEK (CROSSCLOCKNER) PRAZNIK ČEŠENJ Program: Odhod avtobusa ob 5. urnz Kranja. Vožnja v y GORIŠKIH BRDIH Avstrijo, po želji ogled gradu Porcia. Naslednji postanek v slikoviti gorski vasici "Sveta kri" (Heiligen-blu!) z zanimivo zgodovino. Nato po prelepi gorski ces^ do razgledne ploščadi na 2400 metrov s pogledom na 9 kilometrov dolg ledenik Pastirica ter Veliki Klek. Od tu se lahko v 10 minutah hoje povzpnete na višino 2700 metrov. Morda bomo videli tudi lokalni simbol • prikupne svizce. Vrnitev v večernih urah. Cena: 33 EUR (7.908 SIT) pri udeležbi 45 oseb. Program: Odhod avtobusa ob uri. Sledi vožnjd do Goriških Brd. Ogled srednjeveške vasice Šmartno m Vinske kleti v Dobrovi. Na prazniku Češenj se bomo potepali po stojmcah in nakupili sveže obrane češnje. Zvečer si bomo privoščili $e dobro domaČo večerjo. Prihod domov okoii 22. ure. Cena: 17 EUR (4.074 SIT) pri udeležbi 45 oseb. Doplačil: 8,5 EUR (2.op SIT) za večerjo na osebo. u VSAKO SOBOTO IZKUSITE NEPOZABNO DOŽJVfTJE CARDAUNOAl Prijave: Gorenjski glas po tel.: 04/201 42 41 aii Agencija Linda po tel.: 04/235 &4 20 ali 041/248 77J. ^Naročniki Gorenjskega glasa io% popustij Gorenjski Glas . i GORENJSKI GLAS torek, 29. maja 2007 EKONOMIJ stefii n.za rgi (§>g-glas.si 17 Visoka rast se Ugodna rast obsega in rezultatov poslovanja se v Merkurju letos nadaljuje. Bine Kordež, predsednik uprave, napoveduje, da bo tako tudi v prihodnjih letih. BoSttan Bogatai gubi Bofexa Merkur danes ni vreden nič mani.^' Torej vam nihče več ne očita zgrei^enega nakupa? "To je bila za Merkur izredno pomembna naložba." Naklo - Prejšnji teden ste sodelovali na prvem strateškem posvetu o razvoju trgovine v Sloveniji. Kakšne so vaše ugotovitve, kako se bo razvijala trgovina? "Predaval sem o tehnični trgovini, o področju, ki ga pokriva Merkur. Naše videnje je, da ima tehnični program velike možnosti za nadaljnjo rast, predvsem zato, ker se potrošnja povečuje v segmentu tehničnega blaga, opreme za vrt, okolje in podobno. To se vidi tudi v pri- Bine Kordež, predsednik uprave Merkurja merjavi Avstrije in Slovenije, saj Avstrijci prodajo tri- jih imamo danes, čeprav že- Lani ste uspešno poslovali, pred dnevi cena povišala za krat več tehničnega blaga linio znotraj večjih trgovskih Ali se trend nadaljuje v pr* 17 evrov v enem dnevu." Glede na lanski dobiček, nadzorni svet predlaga 3,5 evra bruto dividende na delnico. le to v skladu s pričakovanji uprave? "V Merkurju smo vedno zagovarjali delitev deh dobička. Vsako leto dividende še povečujemo, čeprav je za delničarje bolj pomembna rast cene delnice. Tako se je kot Slovenci. centrov zaokrožiti posamez- vih letošnjih mesecih? ne prodajne segmente, želi- "Visoka rast prodaje se na- Strategijo razvoja do leta Smo Slovenci zmožni ku- mo imeti t. L trgovino v tigo- daljuje tudi letos. Rezultati 2012 je potrdil tudi nadzor- povati več? vini. Trendi gredo tudi v II V prihodnjih desetih letih smer specializiranih trgovin kažejo, da je bila prodaja v prvih treh mesedh leta za enak ni svet. Kaj ta zapoveduje? "Pred Časom smo spreje- bo naša potrošnja bolj podo- v mestih, zato je možno, da odstotek višja kot lani, z eno mali strategijo za tri ali pet bna avstrijski, zato lahko pričakujemo v naši branži se- se, na pnmer, s programom akustike pojavimo v manjših pomembno razliko. Lani let, pred leti pa smo uvedli smo prevzeli Savo Trade in kontinuiran proces spreje- povečali prodajo za skoraj 28 manja strategije, tako da do- odstotkov z 12 odstotki več za- kument vsako leto pregleda- prostora, dodatno pa je za Merkur Še vedno pozna t, i. poslenih. Letos smo za enak mo, ocenimo, kaj je bilo rea- dem- do osemodstotno letno trgovinah v mestu. rast potrošnje. Imamo veliko Tiašo branžo pomembna tudi sive lise. V Škofji Loki vaš preskrba obrtnikov, podjetni- center pričakujejo že veČ kov, hkrati pa prodajo veže- let. Kdaj ga boste odprli? mo na storitve. Priložnost vi- odstotek povišali prodajo, vendar s samo dvoodstotnim lizirano, dopolnimo z novi ugotovitvami... Vztrajamo v dimo tudi v trgih na jugu." povečanjem števila zaposle- osnovni usmeritvi v prodajo "Imeli smo pri pridobiva- nih. To pomeni, da se je pro- tehničnega blaga v malo- in nju dovoljenj: dolgi postopki, duktivnost močno povečala." veleprodaji. Novost je, da različni zapleti, zato se naš Drugo vpraianje na posvetu vstop v Škofjo Loko resnično je bila teza, da je možnost za vleče. Računam, da nam bo preživetje malih ti^vcev v mestnih središčih. Ta usmeritev za Merkur ne drži? le izguba z nakupom Bofexa že pozabljena ? gremo bolj ambiciozno v gradnjo novih trgovskih centrov, v vizijo pa smo zapisali, letos uspelo priti do dovo- "Bofex je lani posloval po- da želimo biti vodilni trgovec Ijenj in začeli gradnjo ter to zitivno, zato smo optimisti s tovrstnim blagom v jugo-območje pokrili s ponudbo, tudi za naprej. Vrednost pod- vzhodni Evropi. Danes večje-"V skladu s strategijo gre- ki ustreza današnjim priča- jetja je odvisna le od njenih ga trgovca s tehničnim bla- mo v še večje trgovine, kot kovanjem kupcev." perspektiv. Kljub pretekli iz- gom v domači lasti ni. II Burja in Kordež kupujeta Lip Priložnost za dobro prodajo delnic Lip Bled {po 12,10 evra} za vse delničarje. Bo^an Bogataj Bled • Zaradi zaščite malih delničarjev mora Les Invest v roku enega meseca po pridobitvi več kot 25-odstotnega deleža Lip Bled (pridobili so 50.4 odstotka) objaviti prevzemno ponudbo. V četrtek so menedžerji na čelu s predsednikom uprave Alojzom Burjo že objavili namero za odkup vseh delnic. Alojz Burja poudarja, da imajo mened* žerji nekaj delnic že iz preteklosti, o sodelovanju predsednika uprave Merkur pa pravi: Afojz Burja / fow; žjtg "Bine Kordež je izreden fi- varčevali, za največji del pa bomo najeli kredit pri Factor banki, ki zaupa nam in podjetju," je dejal Burja. Lani je Lip Bled posloval z dobrimi sedemsto tisoč evri dobička, od tega so jih približno t»l miliiona eviov ustvarili poslovanja načrtih. Vse od ra? da Jugoslavije sc Lip ni in mogd pobrati iz rdečih Šte- nančni strokovnjak, s katerim Vsi družbeniki bodo za od- jonov evrov» zato smo pred sva deset let delala skupaj. Je kup Lipa prispevali vnaprej sednika na§ svetovalec, ki sestavlja določen delež, kolikšen, Btu"- uprave vpraSali, kako in kje bodo dobili de- kompetenmo ekipo, ki bo po- ja ni želel razkriti. Povedal je nar. "Manjši delež že imamo kc tegnila podjetje skozi težke le, da ima on največji delež, v lasti, saj smo pred letom in ži podjetje s 650 zaposlenimi vilk. Prvič je to upravi z Aloj zom Burjo, Id je v Upu dobri)-pet let, uspelo pred dvema le toma. vendar s prodajo nepre mičnin in dividend Gorenj ske banke. Lani pa jim ]i uspelo tudi poslovati v črnih številkah. Kljub ugodnim re zultatom je pred Burjo še veliko dela, da nad gladino obdr- čase za lesarstvo." Poleg me- Po nekaterih izračunih bodo pol menedžerji že kupüi del-nedierjev v eldpi Les invests morali menedžerji za celo- tiice za skoraj milijon evrov, sodelujejo trije svetovalci. ten prevzem plačati 24 mili- Nekaj denarja smo tudi pri- I ni razloga, da ne I prihodnost pod je tj niti ne bi odkupovaJ Sava presega načrte Bošttai^ Bogatat ga ustvarile družbe skupine. ....................................... pa je dosegel vrednost Šest Kranj • Poslovanje Poslovne milijonov evrov. Doseženi skupine Sava je bilo v prvem četrtletju leta skladno z začrtano strategijo. Družbe PS Sava so ustvarile 40,8 milijona evrov prihodkov od skupine kot tudi hoidinška Čisti dobiček je za veČ kot polovico presegel doseženega v enakem lanskem obdo-u. Tako odvisne družbe prodaje, kar je za 16 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju in za sedem odstotkov bolje, glede na di- leto 2007. družba Sava pa so bolje po* slovale tudi v primerjavi z dinamičnim načrtom za namični naČrt. Ustvarjeni prihodki predstavljajo 22 odstotkov letnega načrta prodaje. Za leto 2007 v PS Sava načrtujejo 185 milijonov evrov konsolidiranih prihodkov od prodaje. Družbe poslovne Največji delež v prodaji skupine bodo v letu 2007 prvega Četrtletja je predstav- ustvariie 33,5 milijona evrov Ijala dejavnost Gumarstvo z celotnega dobička pred davki zunanjetrgovinsko mrežo, ter 30,6 milijona evrov čiste-Id je k skupni prodaji skiipi- ga dobička, ki bo glede na done prispevala 65 odstotkov, sežene rezultate Dejavnost Turizem je ustva- m oceno poslovanja v prihodnjih treJi če- rila 28 odstotkov vseh pro- trtletjih tudi dosežen. Poslov-dajnih prihodkov PS Sava, no skupino Sava sestavlja 30 preostale dejavnosti pa sedem odstotkov. Celotni do- družb, in sicer matična družba Sava, d. d., 26 odvisnih biček pred davki je v prvem družb • hčera in vnukinj ter četrtietju znašal 6,3 milijo- tri družbe s skupnim obvla-na evrov, čisti dobiček, ki so dovanjem. blpd Trideset let novega Parka Minub nedeljo, 27. maja, je minilo trideset let, odkar so na Bledu odprli hotel Park. Na njegovem mestu je že prej sta gostinski lokal, ki je pozneje prerasel v manjši hotel, leta 1975 pa so ga porušili In začeli graditi novega. Nov) hotel Park je bil takrat eden najsodobnejših v Sloveniji in je lahko sprejel 350 gostov. Hotel je sedaj v lasti družbe G&P Hoteli Bled, ki deluje v okviru dejavnosti Turizem v Poslovni skupini Sava. Lani so ga obnovili ter takoj že kar za 30 odstotkov povečali število nočitev. V. S. Iščemo... MiM' Uri^ biia ii. (Uttml^ li knMti z taMil tzkttiniuil a mMi» a9lmi wto: Blagalnlk (m/ž) v nttitnH «on ff KraiJu Delovne ntlofle so mleinii: < Cfpravllanje vsel} blagajnikih In menjaJnIškIh Dosbv • opravljanje pfačUnega prometa • Informltanje, svetovanj» in suokovr^a pomoč slrankam na podroćj u poslovanja s predivalstvom OeliT^o razmerje sMepamo za nedoločen (as. s poskusno dobo 3 A mesecev oaioma v primeru zaposlih/e pripravnika za dokjćen Čas - Ča$ pnpravriStva, 2 mc^ostio podalgania za nedoioöen čas. Če se želite prkJru^ti mlademu In dina/nli^mj kolektivu, kjer je pri III seganju ambiciozno zastavljenih cillev pomemberr prispevek vsakega posameznika, nam posljrte vaso prijavo s priloženim življenjepisom v 8 dneh na naslov Duna^^ 126 a. 1000 Ljubljana <2 oznako: 1>rl|fva-z<90tiftev^) aH na elektronski _______11___I- »I iiywinifmitwiw ■ Pogoje in več in(ormaci| o razpisanih zaposlitvah lahko najdete na na^ spletni strani m.vonatonLii VOLKSBANK ZAUPANJE NAS POVEZUJE. f f 4 i8 KMETIJSTVO cveto.zapiotnih (S>g-das^si GORENJSKI GLAS torek, 29. maja 2007 Razporeditev bremena vlogo za določitev dejanskega uporabnika zemljišč za davčne namene je treba oddati do 31. maja. oiga oblak, kgzs- Zavod KR no davčno breme postalo bistveno večje kot doslej, sploh primeru večjih kmetij. Davčno osnovo od dohod- Zato je smiselno izkoristiti kov iz osnovne kmetijske in možnost prerazporeditve gozdarske dejavnosti pred- davčnega bremena med vse stavlja katastrski dohodek dejanske uporabnike zem- (KD). KD se posameznemu liišča. Tudi za lastnike, ki od- zavezancu pripiše za zem- dajajo zemljo v neuradni na- Ijišča, ki jih ima pravico uporabljati. Pravico uporabe zemljišč imajo tisti člani , lahko postane ta mož- nost zanimiva. Lastniki in uradni zakup kmečkega gospodinjstva, ki niki zemljišč, ki želijo za so vpisani v zemljiški knjigi davčne namene drugemu oz. zemljiškem katastru kot oz. dnigim uporabnikom lastniki, zakupniki ali imet- pripisati pravico uporabe, niki pravice uporabe kmetij- morajo na davčni organ naj- skcga ali gozdnega zemljišča kasneje do 31. maja oddati na podlagi drugega pravnega vlogo. V vlogi je treba na naslova. Po zakonu o dohod- osnovi dogovora med lastninim je možno, da se zemljiš- kom in dejanskim uporabni» Če, Če ga dejansko uporablja kom opredeliti, katere parce-oseba, ki nima pravice do le se dejanskemu uporabni-uporabe na podlagi pravnega ku pripišejo za davčne name-naslova v zemljiški knjigi in ne. Obrazec vloge je objav-zemljiškem katastru, kljub Ijen na spletni strani Kmetij-temu pripiše dejanskemu sko gozdarske zbornice Slo-uporabniku zemljišča. Z novim zakonom o do- veni je www.kgzs.si, dobi se ga tudi na sedežu KGZS -hodnini, ki se uporablja od 1. Zavoda Kranj. Pri tem je tre-januarja, subvencije niso več ba opozoriti, da se s pripi-obdavčene neposredno, pač som pravice uporabe zem-pa se vkljudjo v izračun KD- IjiŠČa pridobi tudi pravica do kar posledično pomeni vračila tioSarine za gorivo in precej večji KD od doseda- do uveljavljanja 4-odslotnega njega. Tako povečani KD se pavšalnega nadomestila bo torej zavezancu pripisal DDV: KD pripisanih zem- za zemljišča, ki jih ima pravi- lji§č pa vpliva tudi na uveljav- co uporabljati. Če KD v celo- socialnih pomoči in ti pripada eni osebi na kmeti- prispevkov (otroški dodatek, ji. se lahko zgodi, da bo nje- plačilo za vrtec...). kran] Nižje cene rastlinskih pridelkov Po podatkih državnega statističnega urada so bile cene kme-jskih pridelkov pri pridelovalcih v letošnjem prvem Četrtletju za 2,5 odstotka nižje kot v lanskem četrtem Četrtletju in za 4,6 odstotka višje kot v lanskem prvem Četrtletju. Cene rastlinskih pridelkov so bile v primerjavi s prejšnjim četrtletjem nižje za y,\ odstotka, cene živali in živalskih Izdelkov pa so bile enake, Semenski krompir je bil cenejši za S,7 odstotka, krmne rastline za 7,5 odstotka in kakovostno vino za 28 odstotkov, sadje in vrtnine pa dražje za 10 odstotkov. C. Z. Pod Skuto lovili gamsa Na ledeniku pod Skuto se je za Pokal kristalnega gamsa potegovalo 87 lovcev iz 26 lovskih družin Cveto Zaplotnik a vendarle dovolj vcl^, da čarsko spretnostjo lovcev, jana in predsednika sloven- ....................................... Lovska družina Jezersko v Veleslaloma 2 dvajsetimi vra- ske lovske zveze Bojana Mah« Zgornje Jezersko - Sobota sodelovanju z Lovsko zvezo ti in s Štartom na dva tisoč neta razglasijo rezultate tek- zjutraj: lovci iz vse Slovenije Slovenijo in Občino Jezersko metrih nadmorske višine se movanja in najboljšim podeli-na spodnji postaji tovorne izvede 14. veleslalom za Po- žičnice Kranjske koče na Ledinah "oddajo" smuči in kal kristalnega gamsa. udeleži 87 tekmovalcev iz lovskih družin. Tekma se pokale. Ekipno je zmagala LD Dovje pred LD Jezersko. Sobota okrog desetih do- konča z nekaj padd, kakšen Med ženskami je bila naihi- smučarske čevlje in se ve- poldne: v čudovitem vreme- je bil tudi za občinstvo, a trejša Janja Lukanc (Bled), Činoma po Lovski poti od- nu in §e lepšem okolju se na brez poškodb. Zadovoljni so med lovd, ki so bili ^ede na pravijo do doma in naprej do progi, ki jo je zakoličil znani bili tudi udeleženci. Janez starost razdeljeni med mlade, S kuti nega ledenika pod severnimi stenami Grintavcev jezerski ekstremni smučar Dovžan, 62 let, đan LD Dov- srednje stare in starejše gamin lovec Davo KamiČai, za- je: "Ledine so pojem, sem se, stare kozle, modrosme - Kranjske in Koroške Rinke, Čne tekmovanje. Starešina Skute, Štruce, Dolgega hrbta jezerske lovske družine in Konja. Letos, ko je bila Franc Ekar in vodja tekmova- zima tudi v visokogorju bolj nja Jure Maikič sta zadovolj- skopa s snegom, je ledenik na z udeležbo, pa tudi s fizič- prihajam rad zaradi smuča- gamse in veterane, pa so bili nja in srečanja s prijatelji" najboljši Jernej Legat (Dovje), Sobota popoldne: pri lov« Mirko Kramar (Luče), Davo skem domu na Zgornjem )e- zerskem ob navzočnosti do- Kamičar (Jezersko), Jaka Ma-tijovic (Luče), Jože MeŠko (Je- bolj tenak in manj obsežen, no pripravljenostjo in smu- mačega župana Milana Koc- zersko) in Brane fakliČ (Jošt). Poletje v dolini, zima na ledeniku pod Skuto Janez Dovžan (LD Dovje]: "Rad prihajam na Ledine." Železniki Na učni poti obnovili kozolec ranjska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije, osnovna Šola Železniki In študijski krožek Kres vabijo ob Tednu gozdov jutri, sredo, ob 11. url na predstavitev obnovljenega Caleto-vega kozolca na gozdni uČni poti Kres v Železnikih. Na predstavitev vabijo vse, ki jih poleg narave zanima tudi kulturna dediščina. C. Z. Vrtni center KALIA na Zlatem polju v Kranju Čudovite vrtove Gorenjske PONUDBA TEDNA: od 28.5. do 2.6. 2007 (özlr«ma dö c Nodale zal 00) Drill ztmlja ift lortčnic». 20 fit €3,14 7s2 sit •50% €1,57 376 sit S«iMnWe mile«« S«fn»<>tm»,QuS «0.65 ZOX69 SIT €0,64 j53 sit V- (Si -25% Vakntm, 8loK«inpoMer, 1hQ €2,17 620 V«l«ntln.bue € 1.10 € 0,83 264 sit 198 sit -50% €1.09 260 sit M • VrMM iMIft» M KALIA J t k Hrušev ožig in hrastov prelec Na Gorenjskem so odkrili nove okužbe s hruševim ožigom, v gozdovih v okolici Hrastja pa se je razširil hrastov sprevodni prelec. Cveto Zaplotnik in obutev. Po odločbi fitosa- .............................................................................nitame uprave je na Gorenj- Kranj • Republiška fitosani- skem deset občin, kjer se je tama uprava je v četrtek opo- hružev ožig ustalil in kjer je zorila, da je na območjih, tudi dovoljeno izrezovati po- kjer se je v preteklih letih že samezne dele okuženih ras- pojavil hrušev ožig, velika nevarnost za nove okužbe-Okužbe so Že odkrili zlasti tiin. To so občine Cerklje, Kamnik, Kranj, Naklo, Preddvor. Radovljica, Šenčur, na pozno cvetočih jablanah v Skofja Loka, Tržič in Žirov-Pekrah pri Mariboru, v Be- niča. Če sadjarji opazijo bole-gunjab, v Radovljici, v Les- ženske znake hruSevega oži-cah, Podbrezjah in v Kamni« ga zunaj okuženega območ- ku. Za širjenje bolezni je bilo ja, morajo o tem obvestiti fi» tosanitamo inSpekd jo. Iz Zavoda za zdravstveno zelo ugodno toplo in vlažno vreme s padavinami in vetrom. Prvi bolezenski znaki Značilni znaki hruševeea varstvo Kranj pa so v petek ožiga 1 p<»o: fjrs na okužeiuh območjih so se sporočili, da se je tudi letos v pojavili po 18. maju, ko so v gozdovih kranjske ravnine, vnetje kože. V zavodu zato nasadih jablan in kutin opa- predvsem v okolici Hrastja, svetujejo sprehajalcem, da žili sušenje šopkov s plodovi razširil hrastov sprevodni naj se izogibajo sprehodov ter venenje in sušenje po- prelec. To je izrazit škodlji- po "napadenih" gozdovih in ganjkov in listov. Na okuže- vec hrasta, ki v pomanjkanju da naj se ne dotikajo gosenic nih delih rastline se je pojavi] hrane "napade" tudi ostale li- in njihovih zapredkov. V ve- tudi izcedek z bakterijami, ki stavce. Razpoznaven je po trovnem vremenu jim odsve- so vir nadaljnjih okužb. zapredkili in pajčevinastih tujejo tudi zadrževanje v bli- V Kmetijskem inštitutu sledeh, po katerih so se pre- žini gozda, šole In vrtd naj Slovenije svetujejo sadjarjem mikale gosenice. Povzroča ne vodijo otrok v hrastove z okuženih območij, da pre- sušenje vrhov pri starih dre- gozdove. Nevarno je tudi sa-gledujejo gostiteljske rastline vesih in propadanje mladih moinidativno uničevanje go-in izrezujejo okužene dele. dreves, večja od gospodarske senic oz. njihovih zapredkov. Odrezane poganjke ali veje škode pa je nevšečnost, ki jo Zatiralne ukrepe lahko izva-naj shranijo v plastične vreče občutijo obiskovalci gozdov. jajo le za to usposobljeni dein jih uničijo zunaj nasada Strupene diaäce gosenic na- lavci z ustrezno zaščitno ter razkužijo opremo, roke mreč povzročajo srbenje in opremo. V f i f f GORENJSKI GLAS torek, 20- maja 2007 cveto, zaplotnik (3>g^os.si 19 Vse večja zadolženost Slovenski finančni sistem še naprej ostaja dokaj stabilen, vse bolj pa je izpostavljen tveganjem, ki izhajajo iz vse večje zadolženosti in uvajanja alternativnih oblik varčevanja. 4 CvETD Zaplotnik I . ! nje kreditno tveganje tudi za banke. Gospodinjstva so vse bolj izpostavljena tudi tržnim tveganjem. Ker so bančne obresti dokaj nizke, se odločajo za alternativne oblike varčevanja, Še zlasti za vlaganja v vzajemne sklade, ki so lani beležila kai 39-od5totno povečanje. Da so Slovenci pripravljeni precej tvegati, dokazuje to, da največ vlagajo v delniške vzajemne sklade, med njimi pa največ v sklade, ki vlagajo na balkanske trge. Takšno veliko tveganje je po mnenju Boža )ašo-viča posledica tega, da so Slo» vend še dokaj neizkušeni pri vlaganju v vzajemne sklade in da doslej pri nas Še ni bilo recesije in večjega popravka Da Banka Slovenije še instrumentov. Zadolženost nije pri tem opozarja zlasti cen vrednostnih papirjev navzdol, ki bi trajal dlje Časa. Poleg gospodinjstev so se Ljubljana • Svet Banke Slovenije je na seji v sredo sprejel poročilo o finančni stabilnosti, v petek so ga na novinarski konferenci predstavili tudi javnosti. Kot je povedal član sveta Božo fašoviČ, ostaja slovenski finančni sistem dokaj stabilen. Medtemko se je neposredno tveganje, povezano s spremembami deviznega tečaja in obresö, po uvedbi evra zmanjSalo, pa se dokaj hitro povečuje izpostavljenost tveganjem, ki izvirajo iz vse večje zadolženosti prebivalstva in podjetij ter iz uvajanja novih finančnih Božo lašovič, Član Sveta Banke Slovenije nima guvernerja, po be prebivalstva (gospodinjstev) na posojila, vezana na Švicar- sedah Boža lašoviča ne ^^ ^ ^^ ^^ ^ ^^ kov bruto družbenega proiz- restno mero in so ob koncu lani pospešeno zadolževala voda (BDP), kar je največ do- lanskega leta predstavljala že tudi podjetja, pri tempa seje slej, v primerjavi z državami petino vseh stanovanjskih zadolženost najbolj povečala novanje guvernerja pn» iz evrskega območja pa je še posojil. Če bi prišlo do večje- v gradbeništvu in trgovini. Z pomito k večji kredibil- vedno nizka, saj tam pred- ga razvrednotenja švicarske- uvedbo evra se je povečalo vpliva na ftnančDO stabilnost. zagotovo pa bi ime« nosti te ustanove. stavlja v povprečju kar 58 od- ga franka v odnosu do evra, stotkov BDP-ja. Banka Slove- bi to lahko pomenilo preceiš- zadolževanje pri domačih bankah. LjU&gana Nova Ljubljanska banka tudi na Kosovu Nova Ljubljanska banka je v skladu s svojim načrtom širitve na trge jugovzhodne Evrope vse bolj navzoča tudi na Kosovu. Že aprila je kupila 30,i4-od$totni lastniški delež v banki Kasabank Priština, prejšnji teden pa je podpisala Še pogodbo o nakupu skoraj 78'odstotnega deleža v banki BRK (New Bank of Koso-a). Kasabank je tretja največja banka na kosovskem bančnem trgu. posluje od ieta 2002 in ima s šestdesetimi enotami bofj razširjeno poslovno mrežo za prebivalstvo na Kosovu. Ob koncu minulega leta je imela 128,6 milijona evrov bilančne vsote in 12,3-odstotni tržni delež. Banka BRK je Četrta največja banka na Kosovu, posluje od leta 2001 In ima z bilančno vsoto 63,7 milijona evrov 6-odstotni tržni delež. Nova Ljubljanska banka načrtuje združitev obeh bank v eno, ki bi potem imefa na Kosovu nekaj veČ kot i8-odstotni tržni delež. C. Z. Kran) Višja trošarina in dražje cigarete Vlada je na Četrtkovi seji sprejela uredbo, s katero je izpolnila zakonsko obveznost in trošarino za cigarete uskladila z evropsko. S 1. julijem se bo trošarina zvišala z 58,5 na 64 evrov za tisoč cigare^ s tem pa se bodo zvišale tudi maloprodajne cene cigaret Kot so sporočili iz Tobačne Ljubljana, se bo zavojček najbolje prodajanih cigaret v Slovenije, to je cigaret znamke Boss, podražil za dvajset centov, z dva na 2,2 evra, temu primemo pa se bodo podražile tudi ostale cigarete. Trošarina za zavojček cigaret Boss se bo zvišala z 1,17 na 1,28 evra, skupna davčna obveznost pa z 1,5 na 1,65 evra. C. Z. Kran/ Vsako leto za 2$ centov višja dividenda »Jadzorni svet Mercatorja je na nedavni seji potrdil predlog politike izplačevanja dividend za obdobje 2007-20)0. Če bodo predlog uprave in nadzornega sveta vsako leto potrdili tudi na skupščini, bodo delničarji letos prejeli 4 evre (bruto) dividende na delnico, prihodnje leto 4,25 evra. leto kasneje 4,50 evra, v letu 2010 pa 4,7s evra na delnico. C. Z. -2 o C a; o O trt O O CM E o> d X • i s Ć) C ce 0 ffl o ß ß ui X o 9 CÄ E ^ 'S SI 8 M O ♦ - C ^ o * ry o 9 % i/i ^ a 9 o -s T} e dj ^ 5 t ^ a !i I s n i/y «o € O O r o CO? m 11 O) (O o ct CL uj ijy ro a A C 0 I ? J) v> I o o < & & C3 o 31 5 g al <15 § e 6 P i 2 0) £ ® e o ^ - š a ^ s o o 3 a,,3 ca & O S § i Si Hit cc ^ ~ a s * -D a-» O 5 g S ^ C 3 ^ f^ Z ^ « O O ? CO 5 » ^ n > « « ž «o Si O fü SI a« CD 9 S t & o n 2 O o 1= ^ a M a a (O £ _ a <0 ^ A 2 O o s v p ^ h 2 > & ^ a o n .i •s č 3 UJ Q O M L O o ro ■u £ U •NJ as ^ Ol s £ ^ g UJ o o cc a 0 1 5 9 m ^ ? « > < S O K Kn O CL G S ui cc & 0 1 ti f d (O o .a o» š (O O ž g o 2 £ s C ^ C ^ e _ S Ss is gÜ « ^ S ? o o S g ttž to S| I f^ I^IISiegc^s ® £ lis I g <0 9 o u £ 2 o CSJ ♦ t-S š o g Ö g Cl »o ^ o ^ (0 C O C 3 . ^ S CO o CNJ i o o A 0 3 o cv s Š S e £ CL d o v n •a € I o Ä a z CO a ^ S f O SI (O si a »v cv M O O S ct M O ^ O o e w r ^ a® ^ o rt C 12 M » C s S o o i CO A O O e cc t) ^ p ft^s l^ll'si o ® 2 t S e - S. I I f Ei s CL e a U) IS B <0 t§ O 9 ä p? = 2 e A o o a o S i? A ^ ^ JE 9 O p' O ^o O 2 <0 O A ž .12 91 ÄO ,. i S S o fa J I a 5 ® oj«* S ® « ^ I e i S g g g I § I a I A ^ 9 <9 C c\j lllil i-S S i J o p s TJ O O a o s IX rt- Jj J K £ ^ o J £ silf o 0 © C oS Oi ff Jiri>w(3; po polt'• IHhicddjk« ift dO ^^COgr«' CPJI^ Of^Mtv m poMb v'ubnlH'U*fdno vgMtnj JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN 8ÜS, LANCOVO 91, 4240 RAOOVgiCA, TEL: 04/53 ^S M9. FAX: 04/53 ^ 230 TRST 2. 6.; MADŽARSKE TOPLICE 31.5(^03.6.: PELJEŠAC-MORJE 21. 7. do 28. 7.. 17. 9. do 24. 9.: KOPALNI IZLET BANOVCI 4. 6. Obvestila o dogodkih objavliamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Večer s Sašo Pavček Kranj • Iz Sekcije za kulturno dejavnost Društva upokojencev Kranj vabijo v petek» 1. junija, ob 17. url v dvoranico Društva Upokojencev Kranj na Tomšičevi 4, kjer bo potekala prireditev • večer z igralko, dramatiČarko in pisateljico Sašo Pavček. V Mladinskem kulturnem centru Jesenice • Mladinski center Jesenice v okviru kampanje "Vs drugačni • vsi enakopravni" razpisuje natečaj "Živimo s paj". Sodelujejo lahko mladi med 12. in 29. letom s prispev ki oz. umetniškimi deli» ki se navezujejo na medkulturni medgeneracijski dialog in medverski diaiog, antirasizem strpnost, spoštovanje Človekovih pravic, dostojanstvo demokracijo. Prispevke bodo zbirali do vključno 17. Septem bra 2007. Več o natečaju najdete na vAvw.mc-jesenice.si Prav tako pa vabijo na predavanje Tudi za najhitrejšimi s nabere kolona, kf bo v Četrtek, 31. maja, ob 19. uri v dvorani Mladinskega centra Jesenice. Za otroke v knjižnicah Radovljica - V radovljiški knjižnici bo zaključna prireditev pomladnega dela prireditev za otroke v četrtek ob 17. uri, ko si otroci lahko ogfedajo ulično predstavo Čira Čara buf. Jesenic« • Na otroškem oddelku bo ura pravljic v Četrtek, 31. maja, ob 17. uri, ustvarjalna delavnica Album za počitniške slike pa jutri, v sredo, 30. maja, od 16. do 17.30. Slovenski Javornik - V Knjižnici Javornik Koroška Bela bo ura pravljic danes, 29. maja, ob t6. uri. Poetikov lirični večer Radovljica - V prostorih Knjižnice A, T, Linharta se bo danes, torek, 29. maja, ob 19.30 začel Poetikov lirični večer. Prireditev bo posvečena pesniku Edvardu Kocbeku. IZLETI Tura na osem vrhov Kranj - PO Iskra Kranj vabi svoje Člane in druge planince v pe- tek popoldne in soboto, 8. in 9. j , na turo na Bogatin, Ma-havšček, Vrh škrli, Kser, Kuk, Zeleni vrh. Podrta gora in Vrh nad Škrbino. Odhod z osebnimi avtomobili bo v petek popoldne. Informacije in prijave: na elektronski naslov tat-jand.cvetko@gmafl.com in stanko.dolensek@cetzi]a.s<, za tiste brez elektronske poŠte sms prijave na gsm 051/603 475 (Tatjana) in 040/206 164 (Stanko). PROSTA DELA študentje,dijaki •Mtft " & laiifii^n Ji M K>m n Na Kočevsko 4 Žabnica, Brtnje > Pohodna sekcija Društva upokojencev Žabni- . ca-Bitnje vabt v sredo, 6. junija, na izlet na Kočevsko. Odhod avtobusa bo ob 7. uri iz Svetega Duha in nato z vseh postajal- išč v smeri Stražišča. Hoje bo za okoli 3 ure, Prijave in vplačila sprejema Lojzka Dolenc po tel.: 23 11 715 od 30. maja do 2. junija med 13. in 15. uro oziroma do zasedbe avtobusa. Rok plačila je 2. junij. V Terme Topolšica Skofja Loka - Društvo upokojencev §kof;a Loka vabi na kopanje v terme Topolšica. Izlet bo v torek, 12. junija, odhod avtobusa ob 7, uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Vpisovanje bo v pisarni društva v zasedbe avtobusa. času uradnih ur do Luša Kranj • Kolesarska sekcija Društva upokojencev Kranj vabi v torek, 5. junija, s Štartom ob 8. uri izpred društva na kolesarski izlet na relaciji Kranj-Škof|a Loka-Luša-Stara Loka-Crn-gfob-Kranj. Predvideno je S ur vožnje. KRČNE ŽILE, ODPRTH RANE? 05/640 02 33 V Benečijo Kranj - Komisija za izlete in turizem Društva upokojencev Kranj vabi člane na turistični izlet po Beneški Sloveniji. Izlet ha v torek, 5. junija, z odhodom avtobusa ob $. uri izpred hotela Grelna v Kranju. Prijave zbirajo v pisarni društva do ponedeljka, 4. junila» oziroma do zasedbe avtobusa. PREDAVANJA Pogovor o duševnih boleznih Sko^a Loka • Humana Združenje svojcev pri skrbi za mentalno zdravje vabi svojce oseb s težavami v duševnem zdravju na predavanje in pogovor o duševnih boieznih in rehabilitaciji, ki ga bo vodil specialist psihiatrije dr. med. Jurij Bon. Predavanje bo danes, v torek, maja, ob 16. uri v prostorih Centra za socialno delo v Škofji Loki, v prostorih bivše vojašnice. OBVESTILA Z znanjem do naj pridelka Cerklje • Turistično društvo Cerklje vabi na delavnico Z znanjem do naj pridelka, ki bo jutri, v sredo, 30. maja, ob 20. uri v učilnici nad vhodom v Športno dvorano Cerklje. Gostji delavnice bosta Marija Kalan (Kmetijsko-gozdarska zbornica) in Vera Pire Prelovšek (naravna pridelava zelenjave, zeli, dišavnic in začimb). ft) a tn a S hj g« ro o o S o T> 5 % a (/> 3 iF K.: (Ti ro C 7Ü ti iS 5 £ ss IS »H o <0 ^ 9 li |o s -o tA O f OB 6i § t A S 3 O o ti S? ^ ® 'S s I? ^^ a ^ to ^ o cfi U ^ UÖ f^ s 5&I s £ i S o ■3 Č a a C & ■o v eu U o tr 9 S f a o ? o. t 6 9 N5 3 3 C iS i §«111 Sc;, ^Z a ^ ^ * |s|b a S Z s*. CT s? s? 3 S' A to ^ i w a*" m-c -o ft,- Ä - o S «•i. (A m s 9 Kf) £ rs & t d ® t o® SSS 9 9 9 £ ^ S S S SS ^ t v iii I S SSS 9 9 9 &SZ s v C J 3 (A O «s S-o l^cofP s o o * ^ s * * m 2 S ^ S ^ i rt I A s ^ t o i A I f V tn O V o> S Ö x x ^ s »g = 3 z o o F Q 3 O O * S w ■ rn o > "S5I&P 2 :C ^ S ^ O 5 o § s t^mg " ut > O.C m = o IR o 5 ^ n s z o C > s o M O rsd ^ o O S S S ft 0 o O oS M s Al 3 v- D , S CL SSS 0 Id d 1 u ^ O o s s Hi o c^ S e m M U ® § I äs 11 O 3 (A S S s ? ? ^ iT * af o o S i-i- bB I s •o "O s a ^ 3 S S o ® o a e n o a s B B I § S5 a a o o sžsiii^ ^e s !L O) O 5 Si Ä 0 B S W Ml Ö c> _ Š TI o a. a i ili 3 a o XJ O O S z^ & m ? m ct Lh M i C0 Ö e cB šifre -2 «-S 2 s a • i a. fi e ^ o $ 3 gr Crt if 9 Ä fti « • I? S P a. 3 A o m o tt trt S i A Q rs ^ ft) Ä S 9 » 9 o B'ffi' A -o m o o ^ ft o NA ft • O it SP l£] S r S o o O. H 3 «s o s Si & 9 £ 3 Ž o' O' 3 EIS."« 9 o C 11 Iti s g 2 i A Hi V 4 9 A Ü i ^

> Ä o n s m ffo m h § o- o« D Z a o m C § W Ö £ o O ES 7 (/> 9 feSi m a T a > = (O a si s m Z S m O si (/) H O 5 T.S §2 C M C i o o X o o 3 s C Ci iA O) T) m C) c^ 5 Q m m Z ift v> TI ^ m m a a 8 X O «g Q O O Z -n fi F9 0 1 B 5 a> Tt > X O m 5i 2 ^ s NJ S Č Z O K © I- i m a C/) § o V3 S 3 u CA C t iA Sž m O CA m seo m 4 m C _ O « — > 3 3 O Z đ sssoši C C o o £ O X Z s s o I X w s o ž o I s — § 5 e M a a m TI a O s cr r a a m C r C O m ggiiss m o J2 m Oz f>o _ z 05 — > o o o > 2 TJ TI O o ■o O o 3 o o mam 2g •D a m N m S N* m a N5 O-g tO O ^ O o g CO 3 a PSo CD S o-S m > > -5 -o r S -D o 5 5 s 2 o I X S 51 o o iS - ^ oooz £ SSxCDrnT^-g^o o o -2 I7> m » o o •dS O? &) 5! m O iA O o u Ü s o f\> CA 3 a n o — ^ - -s ro ^ m G» o A 58 s§ ^ O s e kJ o e e 2 000 S ^ M CD (J (O A M ro <•> ro M ro ^ w o o CJ C u <0 cO a O U 0> ^ _ ^ ^ ^ lA ^ A ro O U O Ifits s s « a ^ — ^ 9 c iilLlI a CD S O 2 CO ro o o ^ o a ,, Sä o o a 0.5 h. to Is s s § A A a 0 o e g o CA g Q a to ffi 6> rv S 3 o a s s» o 3 ro fij A o B CO ss. « o D S a 5 (A M a o 3 O. o a 2. A N 0) o hO O o to ^ o v> o s 3 C/) o 10 » o -vJ 5' a N ® g « S w a a s C co S 3 M O S S3 Z O O m 5 M m « ro <0 M o o •sj « GORENJSKI GLAS torek, 29. maja 2007 KAŽIPOT, MALI OGLASI info@g'gias^5i 21 KONCERTI Koncerta Glasbene iole Jesenice lesenice • Glasbena Šola Jesenice vabi na koncert godalnega orkestra Glasbene šole Jesenice jutri, v sredo, 30. maja, ob 16. uri na trgu pred glasbeno šolo jesentce, in na koncert Neže Torkar, harmonika, v četrtek, 31. maja, ob 19. uri v dvorani Glasbene Šole Jesenice. Letni koncert PHmskovo - Mešani pevski zbor Musica Viva vabi na letni koncert, ki bo v petek, i. junija, ob 20. uri v Domu krajanov na Primskovem v Kranju. RAZSTAVE Naše gorsko cvetje Bohinjska Bistrica • V domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici bodo jütri, v sredo, 30. maja, ob 20. uri odprli razstavo fotografij, diapozitivov in digitalne projekcije na temo Naše gorsko cvetje. V kulturnem programu bosta zapeli In zaigrati na citre TjaŠa tn Andreja Repine. Za popoln pregled si oglejte WWW.GORENJSKICLAS.Sl/KAZiPOT i O C OSMRTNICA V 82» letu je svojo življenjsko pot sklenil upokojeni viiji zobotehnik Anton Belc Marljivega in uglednega sodelavca v lepem spominu. bomo ohranili Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 2c>. maja 2007. ob 16. uri na pokopališču na Bledu. Kolektiv Zdravstvenega doma BLED FtSST, d- o. o., družbd. Stritarjeva ulica 5 Triefen: J36 73 71 Paxr 23$ 73 70 i'POiu: Internet. wAv.fsssi.si STANOVANJA PRODAMO ARANJ • Colr>ilc xr^nc. 99,6 ma, z/2 nad. f. 1950, ceni 99,600,00 EUR (23.86S.144.00 SrT). KRANJ • StražUte enosobno z atrijem, 4Ć.10 m2. prillt^ v bloku. I. U^. 1979, cena 79 €UR (»9 000 000,00 srr). KRAN} • ZbtQ p^ic dvosobno, nov> gradofa jooč, rru. L nadstropje. d v« parfcirni mtUt, ukoj ^oy.ooo^ooEUR (25^6414Ä0,00 SIT). KRAN|«narma ms s Metjo* 173 nad J. i^ndn^e 19S2, bdi* kon, cena naooo.oo EUR (26360.000.00 SIT). SXOPIA LOKA • Frvkovo fi8se§e tri* foboc 9t4oov«njCi 3/4 ntd., I* iigTMt nje 19861 87)i8 mz, cena 120.900,00 (28942476/30 SIT). ŠKOfV^ LOKA • mestno no, 49,65 tri2, 273 nad., obnovljeno 1992. cena 86.000^00 EuR (20.6o9.c^o.oo SIT). SK0F)A LOKA * Frvikovo/usefe dvosobno^ mi, izgradnje 8^000.00 EUR TKŽIĆ dvoinpolsobno. 2 nad, I izgr, 1050^ 67^03 fTU, am 64.680,35 EUR RADOVmCA: dvotobno, ^.i mt % kletjo, 174 nad, L izgradnje 1964. cen^ 107.000.00 EUR (2S.64)48o,oo SIT), HI$C PRODAMO B£CUNJC NA CORCNjSKEM: star)oyarTj$kopmlovna hi§a • vila, zen^* m2| stan. del po$lov* ni dd 5i9r69 ms, leto prenove 2003, cer^a 1.500.000.00 £Ufi (359460,000,00 SH), MENCeS ^ IXBENO: enostanovanh sb hi&a, obnov^iena 2006, zemljišča 765 rn2i stan. pov, 153 m2, «na 275.000,00 EUR (6^901|00 SIT), VRHNIKA«2AP1ANA: enofUnov^n]^ ska Kiia. L egradnje 2003^ 215 m2 stan. pov., S£e m2 parčke. cer\a 404.774,00 EUR (97.000.000,00 sri). VRANJ«SMiäe: stanovanjska hiia. L SzgFBdnje 197O1150 sUn. pov.i popolnoma obnovljena 20061 443 m2 parcel«, cena 270.000,00 EUR (64.70240e.oo srr). PREDOSLIt db^ostanovanjska hi§a na parcelf 939 mSi I fzff. i963^obrwl}ena 20031 200.000>00 EUR (47,928.ooOpOO SIT), OODAMa KRANJ • BRNIK: dvc^tek. 130 mz, L cz* gradnje 2002, parcele 300 mi, na^eni^ nina 950,00 EUR [227.658,00 SIT). P900AM0 PßJtOLEz iASNlCA • &1/TKA: zazidljive parcele nalepi (0kacijii440i m2^sprev,gradb»^ nim dovoljenjem za gradnjo^ cena 136.33 £UR/m2 (32.670pi2 SiT/ms). PODlJUfiElJ: rsvna, zazidljiva parcela, 703 m2, cena 89,00 EUR/mz (2^.328,00 SIT/ma). SKOF^A loka-sv. DUH: ravna, zasd^ IjivQ parcela, 703 ms, cana 130 EUR/mz (31.153.20 SIT), www.fe&s t.si alpdomsa'Ddom.si TeLD4S37 45 DD www alpflom,i ^iPDom intennnocjd li Cd f tZiU RUQglj^ra.SLO CRAOHIAZATRG POSREDOVANJE VPISVZEMUlŠKO KNJIGO INŽENIRING UPfiAVLlANJC m VZdftŽEViUiJC energehka BLED: Carsonjen^ prodamo, 17^1 m2, 1,1981, 4. nad,^ soba. kopalni-ca^^wc, balkon, klet, oprema. Cena: 70,940 EUR (17.000000 SIT)- RADOVLjlCA-59,54 mi. pritličje, I, 199$. kuhinja, 2 sobi, kopalnica ^ wc, klet. Cena: 98.064 EuR (23^s°o.ooo SiT), BECUNjE: dvosobno, prodamo. 60,69 m2,1. ^987,4. nad.i kuhinja, 2 sobi» kopalnica ♦ balkon, kfet, nadstrešek. Cena: 95977 EUR .000,000 SfT). RADOVI) I CA: trisobno, prodamo. 79,89 m2, s, nad., 1.1988, kuhinja^ 3 niča, balkon, klet Cena: 133,534 EUR (32.000.000 SIT). KRAN): Iti ri sob no, prodamo, 94,1 ms, obnova 05. streha * žfebovi 06. 1. nad., stanovanje82 mt^ balkon 4.6 ms. Wet 1,9 mz, drvarnica 5.6 ms, dnevna ^ kuhinja. 3 sobe, kopalnica, wc, shramba, brez opreme Cena 146.052 EUR (35.000.000 SIT). RADOVLJICA: trisobno prodamo, 91.23 ms, visoko pritličje, naii novogradnja 2007, dnevna soba 4 kuhinja ^ jedilnica, spalnica, kabinet, kopaf* niča, terasa, kletna shramba, nad* streinica ^ parkirno mesto, vseljivo 08/07. Cena 211.575 EUR (50.701.833 SIT), RADOVL)ICA^ trisobno^ prodamo, 124,86 ma, visoko pritličje, naia novogradnja 2007, dnevna soba ^ kuhinja ^ jedilnica, spalnica, soba, kopalnica, wc, lerasa, kletna s^ram* ba, nadsireSnica ^ parkirno mesto, vseljivo 08/07, Cena 275.047,50 EUR (65.912 383 SIT), RADOVLjICA: Itirisobno prodamo, 134,57 ms, naia novogradnja 2007, dupteks, K nad. (predsoba h- stop-niiče. dnevna soba 4 kuhinja ^jedil* niča, wc, terasa), mansarda (spalni* ca, kabinet, sot^, kopalnica), kletna shramba, nadstrešnica 4 parkirno mesto, vseljjvo 08/07. Cena: 3O4.M2i50 EUR (72.932 637 SIT), RA DOVlI I CA: itt ri sobn o, pro« damo, 153,59 nii» novogradnja 2007, dupteks, k nad (predsoba 4 Stopnii^Cj dnevna soba ^ kuhinja ^ jedilnica, vi.rc, terasa), mansards (spalnica, s kabineta, kopalnica, garderoba, terasa), kletna shramba^ nadstrešnica h- parkirno mesto, vseljivo 08/07, Cena 337 435 EUR (80.862,923 SIT). RADOVLjICA: dvosobno, prodamo, 50.45 ms. I, 1964, popolna obnova soo7^ u nad., kuhinja + dnevna soba, spalnica, kopalnica «f wc klel, drvarnica, vsi priključki, ogrevanje na takoj Cena 105,000 EUR .i6s,200 SIT). RADOVL)lO^: Za znano stranko nuj^ no kupimo dvoinpolsobno v pritličju. RADOVLjICA: hiSo prodamo, obnova 1987. pritli^e 150 ms (pelsobno s teraso), mansarda 160 m2 (Sestsob-no, lasten vhod. savna. 2 balkona), klet 47 ms, nadstrešek, garaža, vrt. Cena: 490.000 EUR (117.423.600 SFT), ŽIROVNICA: hilo prodamo, kfet 40,9 ms, t. nad. 139,69 ms (kuhinja, dnevna soba, spalnica, kabinet, k^alnrca, wc), mansarda 134,61 ma (kuhinja, spatnica, kopalnica, ne^^d^ prostori), staro^ Sa let, streha vrl, v pntličju PoŠta Cena: 337.581 EUR (80.897.971 SIT). MOSTE pri Žirovnid: Oddamo posl. prostore, mansarda cca, 320 ms, 12^ 67 ms, obnova 05. v celoti ali posamezno, mirne dejavnosti. Cena: 8 EUR (1.917 SIT)/m2/ mesec + slroiki -f ddv MEDVODE: oddamo posl. prostore, 176 m2,1,1960, pritličje (2 pis-arnt, sanitarije, 3 skladiiča), klet vnica, 2 skladiSČI, garaža), razi. dejavnosti, v celoti. C en at >.500 EUR (359 460 SlT)/mesec ♦ stroSki, RADOVgiCA: oddamo garažni boks. Cankarjeva^ 15 ms, I. 2006. v 1. etaži. Cena: 84 EUR (20130 SlT)/mesec ^ stroSki. COR)U$E: meiani gozd prodamo, 20.632 ms. Cena: so.632 EUR {4.944.252 SIT). POKLJUKA: meSanr gozd prodamo, 15.973 m2. Cena. m6os EUR ,500.000 srn. www. aviarjeva ulica 22. P,E Stritarjeva ul. 4 4000 Kranj tri J 04/1380 04/1365-360 hr. 04/236^651 e^poita: in1b^agentlnnj,5i PRODAMa CARSONIERE KAAN)« PUNINA, prodamo garsoDjefo, velikost 38,60 ms, staro 34 ku delno ob^ novljeno pred 1 letom, 3^/4 nad., zast^jen balkon, CK« toplovod, spalni del ločen z la* mdno zaveso, ostar« leser^r dd leuhinje, vsi pnUjiički.vseijivost avgust letos. CENA: 8>.ooo,ooEuR (19410840.00 SIT) ENOSOBNA STANOVAN)A PREDDVORi prodamo enosoboo sta^ novanje, veJikostf 45,65 ms, P/3, nad., staro 24 let, CK, VSI pnključki. v^jivosl po dogovoru. CENA' 83.500,00 EUR (S0.009,940,0a SfT), KRANj * SAVSKA C, prodan^o enosoboo stanovanje, ki v naravi predstavlja dvo^ sobno, velikost ms, 3./^ nad, staro 18 let. CK * olje, obnovlfena kopalnica, vsi phMjučU. vseljrvost po dogworu CENA: 86.380.00 EUR (20,700.103^ SrT), DVOSOBNA STANOVAN^V SK0P)A lOKA ^ nUNKOVO NASE-LJEr prodsmo tno dvo$obr>o staneta- nje v izmen 51^90 mi 3/3 nad, staro 48 let, adapürano leta 1999. balkon. CK -plin, vsi priključki. CENA: 86.000,00 EUR (20.609.040,00 SIT) in crtotrisob' no starvDvanje v ^zmen 87,18 rrts, staro 2T lel delno adaptirano leta 2003, dva balkona, CK * ^je, pnUjučki. CENA' 120000,00 EUR {28.7^^00.00 SFT). KRANj - ^IRCEi prodamo dvosobno stanovanje v več stanovanjski hiSi z last* nini vhodom, 61 ms^ P^ staro $7 let. adaptirano l«ta 1999, CK - trda gonv9, tlakovano parkiriiče z nadstreškom, vseljivost po dogovoru. CENA: 99 000.00 EUR (53^724360,00 SIT). TRI in VECS08N0 STANOVANJE KRANj - tUPANČ!ČC/A UU* prodamo tnsobno mansardno staneta nje v d^ etažah v izmeri 79,05 ms. staro 67 >et, prenovljeno leta 2004, vsi pnključkii vseljivo začetek leta 2008. CENA: 133.500,00 EUR (31*991940.00 SIT), HIŠE KRAN) * DRCILOVKA, prodamo SHri eno-dnjžinske hiie - dva dvojčka, zgrajene do I If. podali&anelue, kvadratun^iTo mi ru parceti v^. SCO ms, pndi^ obsega: vetrolov, sanitan)e, kuhinja z jedilnico in dne^^ no sobe. shrambo. Etaža: hodnik4 scb«^ shramba, kopaln*^, balkon Prob plaölu možno nar^lo izdelave ru kljud CENA: 181. J05 EUR (43^00002^ STT) PRODAMO VEĆ STANOVANJ RAZLIČNE KVADRATURE V KRAN|U !N OKOLICI PONUDBA NA spletni strani. KUPIMO; KUPIMO več različnih nepremičnin za že zrune kupce. w ww,asentkranj.si n 8 p r e m i č n i n s k a družba ZevTitova n\ 11. Kfani. PE Stritarjeva ul Kranj.tel 041/347323,04/236^89c HISE PRODAMO BESNICV samostojna, enodružinska 160 ms * Het, de(no adaptirana sooi sončna in ravna pa reda 440 mz, samostojna praža. Cer«: i35.coo,oo£UR (32 351400 SIT), moina menjava za star>ov8nje. V pf«dm«5^u Krar^ {3 km), v urejeni soseski, prodamo dve enoti dvojčka, v llf, pod. gr. ^zr, vsaka enota po 105 mz 4 kiet, na parcelah 270 ms in 230 m. Kvalitetna gradnja, funkoonalnost pros* torov ter odlika lokacija so glavne značjfnost lega objekta. Cena za enoto: 178.000,00 EUR (42.655.920 srr). STANOVANJE PRODAMO VlSOKOi v d^unovanjsU hiSi, adaptirani L 2001, v IV. gr, fui, prodamo d^ bhko funkdonalno ločeni stan. enoti: v I. nad 82,3 ms, s 14 ms veliko pomoino sobo v pntlič^u^ za ceno om.si 92.T90 EUR (21092411,60 SiT) m v nad 804 ms z neizdelano podstreho v tlorisu 40 m2, za cer>o 100.116 EUR a gara^nt prostor v pritličju in shramba v kleti, (er pomični delež na skupnih površinah (dvoniče. pralnica, kuhinica ipd,). KRANI1 bližina AP, itfrisobno, 84 ms, z balkonom.V nadstr.,kvalitetnoadapti*-rano 2003, potrebno manj^ dodelave. Cen» 127.500 EUR (30.5 mio SIT). POSESTI PRODAMO KRANJt bližnja okolica 2 km. dve ravni parceli 450 rns m 500 ms (lahko tudi skupaj), zelo mima In zelena lokacija, delno komunalno opremljeni. Cena: 140 EUR/m2 (35.550 SIT/ms), e*90$ta: lornanAvolja,net gkoH"!^.!! Mlinska ul, K Maribor, PE Ste Marie Aux Mines 9/a Telefon: 59? 59 49,030/30 20 n STANOVANJA PRODAMO KRANJ * Zlato polje ^oraj, dvosobno, 51,7 ms. L/4, adaptirano v celoti f. 2006, takoj vseljivo, vpisano v ZK. Cena: 102.237 EUR (24,5 mio SIT), KRANJ« mesto, dvosobno, 57,9 ms, , dograjeno 1,1979. obnov jeno v , klimatiairano. Cena: 99.000 EUR (23.724560 SIT), KRANJ • Planina 1, dvosobno, 63 m2, II./4, l,i. 1978. Cena: 102.000 EUR TKŽiC * center mesta, tnsobno. 66,20 m 2, mansard3/3,1 2006 večstano^ vanjska stavba v celoti obnovljena. Cena: 87.880 EUR (21.059.563 SIT), HIŠE PRODAMO KRANJ * okolica, Trboje, dvostan, hiia, 256 m2 biv, površine, parc^ 621 ma^ IJ. 1 urejen vrt in sončna terasa. Cena: 221.165,08 EUR {53 mio srr). TR2{Ć - Ravne, slan. h!Sa z gostin^ skim lokalom, >35 ma, parcela 125 rru, ^novljena v cdotr L 2000. vmansar« di je tnsobno. v P pa gostinski lokal z uporabnim dovoljenjem, ki ga je mo* go^e preurediti v stanovanje, Cena:>33,occ EUR (31.872.120 SfT), PARCELE PfiODAMO PODNART - 2 zajid l|ivi parceli, 1.066 m2 in 1J19 m2, ravni, sončni, pravo* kotne oblike. Cena: 70 EUft/mz (16,775 STT/mz). NAKLO ' Zazidljiva pan^^la. 855 lepa. ravna, sončna, pravokotne oblike. Cena: 145 EUR/ms {34748 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO KR\2t PRI TK2tCu - 6 pisarn s pripa dajočimi prostori, cca. too ms, L nad, i. 1989. 3 pisame so povezane med seboj, vendar se taKko oddafa|o tudi im prs3rr>am del arhiva, sejna soba t njo m sanitarijami. Najemnina vsebu^ je tudi stroike elekthke, ogrevanja, va* rovanja In komunale. Prostori irnajo vse phkijučke in se nahajajo nad Kmetijsko zadrugo, Najemnina: 835 EUR/mes (200.OOO SfT/mes), mp PROJEKT M^r iv^to» r J A Tel.: 04 20 43 200 GSM: 031 511 111 XSlÄHi • STKAŽISĆE: trisobno, 63 ms. L1935, kJet, shramba, odlična raspore* ditev, mima okolica^ lepo diranjeno. Cena: 102.000 EUR (24442.280 SFT), KRAN) • PIANINA i: dvosobno, 60 ms, 1.75, vzdrievano, viije nad, odprt pogled, takoj vseijivo. Cena: 93*900 EUR (22.502.196 srn. KRAKJ-PUNINA III: trisobno. 78 ms, I. 81, obn, I. 06, svetio, funkcionalno, vzdrževan blok. vsi phključki. razgled. Cena: 129.300 EUR (30.985452 SrT), ČOLNI K: enosobno, 42,36 ma, delno obn. os, dobra lokadja, zastekljen bal* kon. Cena: 7s,ooo EUft PREDDVOR: enosobno, 39,10 ms, obn 87, 1. nad., opremao, na mirm (okadji. Cena: 69.200 EUR (16.5^.088 SIT). KRANJ • PRIMSKOVO: hiša dvojček, 180 m2, parcela 250 ms, 1,07, izdela* no na ključ, odlična razporeditev, vsi priključki, odlična lokacija. Cena: 220.000 EUR (52 720.800 SFT). KRANf - MLAKA: samostojna hiia, 200 m:, pare 350 rns, 3. pod. gr, f^, 1.06^ ^sada in okolia urejeni, znotraj neisdelana. lahko dvodružinska. Cena: 169,000 EUR (40.499160,00 SIT). KAAN|« BUŽINA MESTA: dvostano-vanjska hfSa^ 359 ni2. parcela 670 mz, 1.831 K+P'fN^Mt CK * olje + trda gori-va^ vel^k sončen vFt^ czredna lokMja! Cena: 363.000 EUR (86.989.320 S CERKgEOVORJE: parčka 1000 m2, sončna, ob gozdu, čudovit razgled, 1/3 parcde v hnbu, dostop po maka^ damski cesti * cca. 100 m potrebno UGODNA CENA: 100 s (23.964 SfT/ms), ZA ZNANEKUPCENUjNO KUPIMO: Enosobno v Kranju V KRANJU {N BLIŽNJI CMOUCI pr sonjero, dvo-i dvoinpof- in trisobno. CELOTNO PONUDBO NEPREMI6 NIN NAJDETE NA NASI SPLETNI SnWiNt www.mp*projeM,si gekkoprojekt nepremičnine b/nai 79A, 4000 Xfanj info-nepegehXeprolchttf 04 2341 999 031 67 40 33 PRODAMO SNOVANJA KRANJ * CEf^R: r>ovo trisobno du-pleX| 94^87 ms, L soo61, nadstropje in mansarda. Cena: 150.19453 EUR (35 992^7 SIT). KRANf • PLANINA mansard no, preurejeno v dvoinpo sobno, 66,6 ms, nadstropje 8./8^ I. 1985, z vsemi priključkf, popolnoma opremljeno. Cena: 106.000 EUfl (s5401.840 SIT). KRAN; « PUNINA II: enosobno, 34 rT\3, K nadstropje, balkon, vsa infra« struktura. Cena 80,000 EUfl (19.171.120 SiT). PRODAMO HiSO MLAKA pri KRANJU samostojna, 2o0 mz. i 2006. novogradnja v NI. podaljšani gradbeni fazi, možnost dveh stanovanj, mirno urejeno nase* Ije, vsa Infrastruktura. Cona 169.000 EUR (40.499.160 SIT),. PRODAMO ZEMLJISÖ^ BAŽELJ • ORLOVE CUVE! 423 ma. zasidljiva, ravna parcela, na kater! manjii objekt. Zelo primerna za vsi priključki so ob parceli. Cer«: 51,000 EUR (12.221.640 SIT) DODATNA PONUDBA NA: www,Bekkoprojekt.si nepremičnine Ui. J u leta Cabrov&ka 4000 Kran] email; inf6(3^ida*nepremicnine.si PC Knnj. Planina 03. Kranj tel- 04/2351 000, GSM 041/331 886. 04i/;S4 674i fe*: 04/2351 001 STANOVANJ PRODAMO; KRANJ, STOLPNKTE: 42 ms, enosob-r>o, Zgrajer« f 1974, prodan^ neopre* mfjeno, svetlo stanovanje, vseljjvo 01.06.2008, cena: 73.COO EUR (17493 720 srT). KRANJ, NAZOR JEVA ULICA: 97 ms. itsrisobno. zgrajeno 1.1966.3. nad, sta* novanfe |e prostomo in svet o vsel|ivo 01.o4.s008, cena: 130.000 EUR (31,153.200 SIT). TTÜlC RAVNEt 76 mz. dvosobno, grajeno vanje, cena: 70.940 EUR (17000.06s SrF), KRANJ, VAUAVCEVA UUCA: 74 ms, trisobno, v stavbi zgrajeni i 1961,3. nad, vsetjrvo aprila 2008, ccnat 111,000 EUR (26.600040 SFT). KRANJ, gUBl^SKA CESTA: 56,1 ms, trisobno, zgrajeno I 1952, adaptirano I. 2002, pritličje v večstanovanjskr hiir, cena: 77.200 EUR (18500208 StT). ZLATO POLJE: 52 mz. ^^«sob- no, zgrajeno 1.1960, adaptirano L 2006, 1, nad^ popolnoma prenovljeno stan> vanje, cena: 102.240 EUR (24500,794 S!T), HISE PRODAMO: KRANJ, N^SOKOt 180 ma. samostc^na. adaptirana 1.2007,230 mz zemljišča. lahko tudi dvostanovanjska, v račun lahko vzamemo tudi stanovanje, parce^ b, cena: 185,000 EUR (44333400 SH). KRANI • KOKRICA; 421 ma, deiavnka. zgrajena 1,1996,700 ms zemljiiča, po •Vb v oofitovan^u rno mansard no vse instalacije), cena^ 342.180 EUR .000.000 PARCELE PRODAMO: STl$KAVAS,K.O.$ENTliRSKACORA:] 590 in 574 m2. zem . cena. KRIŽE PRI TR2iCUm.36i ms, zazidljiva parcela z gradbenim dovoljenjem u enostanovanjsko hiSo, cena* 149710 EUR (35 876.504 SfT). PODNM7T^OVSlS&479m2,zazidljiva | parcela na sončni lokadjl, 5 min do AC cena: 70 £UR/m2 (16.775 SfT)/mi POSLOVNI PROSTOR PRODAMO: KRAMJ • ^LPNICA: 83.94 rm. zgraje^ na 1.1964 5,/m nad, pisama, možnost uporab« tudi kot stanovanja, cena: 134500 EUR (32.231,580 sn), KUP4M0; Za znanega kupca kupimo enoinpol* sobno star>ovan[e na Kovorski cesti v Na obmo^u Gorvijske kupmo Stara-van^ hiš« In parcele. Za ved infcrma^ naspol&äte. www.ida*nepremicnine,si I k MALI OGLASI GORENJSKI GLAS torek, 29. maja 2007 nov dem ali kupca za svojo nepremičnino? Oodajate ali najemate stanovanje^ hiSo ali poslovni prostor? Celovita rešitev na enem mestu. Za vas ddamo Aktivno»Jasno ♦ PrMdamo A|f ö.M. Kranj Korzika c«t3 2| 4000l0ani «m: 031/330-040 STAN^ANI i PtfOOMA RADOVIJICA ^ ga^soniera^ 1410 ma, I og. V/^ CK,tH. balkona ni Pr«^ vaem po dogovoru 3i.3ooibo EUR SIT). PREDDVOR • enosobno, 45,65 mx, L jzg. 1983. pr^liQe^ bloktik obgozdu^ CK* tel., balkona ni. Prevtem: takoj* 83*500 EÜR (20 mto srr), KRANI, Zlato poAjt - dvosobno, 51,17 mx I izg i960, vcetotiobn. 2006 tel., 6.5 mioSfT). TR2IC F^ka - dvoinpolsobno, 55.12 mi v pmlić^u hiike s samostojnim vh» dom, kletjo, parkirnim m«tom m vr tom. Obn. 2003. cta2na CK tal. CATV, Pr^i/zem; po dogovoru. 82 000 EUR {19165 mjo SIT). HiSOPROOAM KAAN) • Orulovka, lepo vzdrževana vrftna enostanovanjs^ hiia 179 mz K4P4M, nj zemljiiAj 144 m2. L h^ okna zamenjana 2006. CK na M «trn phn, vti pnkljuda. Urejeno rusfr je Prevzem: pp do^oru. 226.000 EUR (54J mio %rT). KRAN] * Drulovia - 1995 t*m«l|ito obnovljena starejša h\U. iSS m2 neto uporab, povriine, K^P^ I nad. * pod-Ttr^, nadstreiek 16 nu, bćena gar» ža 29 ma, kamin. pergoU na zemljiiču 537 m2. Pf«viem. po dogovonj. 330000 EUR (79 mk) Sn). RAOOVgiCA' dvo^anovanj&ica Kila izg 1984. obn. 199& 350 mz povrtine (K^P^M), zemliiide 1330 m2. zadnja v Motn^ prodaja vuke enoCe pose* bej, Prevzem* tako) oz. po dogovoru. 530000 EUR (127 mio SrT). * 5tar^id hila tiortsa 1>7 m, I czd t949 (P^UM) na zemljaku 1519 m2»Ä7.ooo EUR (20.3$ mio StT). VIKEND PRODAM tUClNč rud Cor437.84 Sf^/ma mesaćr>e. K$92E * 122 ma, ob glavni ctst^ 7 pros^ torov pnmemih za pisame, sidadriče. Moten najem po ddih* Najem: >000,00 EUR (239.640 Srr)/mesec, siroiU vtijočeni. PARCELE PRODAM HRASTNfCApri UiUp 47^ ma. za^ Đdl/rva parccb. ^er jt predvidena h^ rr^ dimenzij 9x13 in prizidek 640x6 m. Komunalni pnkljii£kinain ob parceli Cer« 120 EUR (2i756,8o Sf7)/m2. VIRMA$€ ^ 950 ms, ravna, v celot) b> munalno oprefnljeru. pn$p^r iiT6n> ma plačani, namenjena za izgradnjo stanovanjsko poslovne hiSezl^im raz* gledom na Lubnjk. Cena: 140 ČUR (33.549,60 SrT)/rt»i Za ffiarv stranke • r\a|amemo posi pipstor do 12O m2 v pfitliCju Pianiru. Pnmskovo. • kupimo parcele ca 5001200 m t od iOO010.0001712 - hiio v Lesah - Zg. savska dofina viker>d ali mani^ starejio hiSo do 75^000 EUR (17 973 0CO srr^^ • starejšo h^o ali hi^v HLgr.fv^zveč^ {Im vrlom; i/a hiie z svojim vhodom Kr^nj z okolico, Triič, Rad^jica «en> do trisobna stanovanja • Krar^ in okotica, ŠkoQa Loka, Tfi< Radovljica • dvosobno, stanovanje KRAN) do 6260000 EUR (1^001464 Srr}(Utikc brez CK ali potfebr>o obnove) • ^etfo ali starefio hi^ z zemljiS£em 1«5 ha na Gorenjskem oz. v smeri pa> ti ÜMbliam $1 venum... ferrtof 4), Kftnj pm: 0}i/6a4 777 PRODAJA Stiška W| 530 m2 zazioi|ive primerna za vikend aH manjio stan* hiiOi v klan^ni, lep razgled, sončrtas Cena $9 EUR/mz (2UOS3,00 srr/mz)* Baie^ji 1151 mz, zazidljiva parcela, rahlo v klarrilrvi^ sončna, mirna loka« olja* Cena: 96 EUR/m2 (23.455,00 SIT/mz)* Sritofi Vega, dvojček • dve stan* eno* ti na pare* 222 In 279 m2, K+P^M^ iPP. Sončna, mirna lokacija V grad* nji. Prevzem junij* Cena :i78.ooo,oo EUR/enoto (42.655.920,00517), Zlato Polj*i dvosobno stan., $2 mz^ I. 61, popofnoma obnov^jeno^ prazno in takoj v&eljivo^ prodamo* Cena: 100.150,23 EUR (24*000*000^00 Stražii^ stan. htU. lahko dvodru-imska^ 160 ma stan* povri., 730 m2 sončne parcele, L 72. cena: 237.856179 EUR (S7.ooo*oeo«oo I^EMO dvo- in stranke nove. Kranj, za nakup ali najem, a stanovar^ja za znane stanovanja potrebna ob- www ^tnu SVFT BE N€P«€MIČNINE RCAL CffTATC M42W|epremi;nineji http./5vet*fleprem k! ni r)e.si STANOVANJA prodamo SK0F|A loka • Partnnrta: enosob^ no, 37,42 ma, nad., L 1974, | fega. balkon, delno prenovljen* Cena 84000 EUR {20,1 mio SIT). KRAN)« Huje 79,60 m2, Stirisobno zelo ]epo in urejeno stanovanje, 3005. v mansardi več^anovanjske hiUi ima vse initalacije in lastno CK na plin. Slike ria naiem spleta Cena 13)*5)4 EUR (}2 mio SIT)* KRAN| »Koraika c: dvosobno, cea* 4t mz v hiSl^ adaptirano!* 2005. lastni vhod, t*2, drvarnica, klel. CK na ojje. Ogied slik na luti spi^] mni. VREDNO OCLEOA. Cena 7IS68 EUR (iS,9mio SFT). GOLNIK: trtsobno, 99,6 m2, 2. nad., I. 1950, adaptirano L 2000 • okna (zvočna in toplotna izolacija), kopal* niča, wc, CK lastna^lektrfka, souporaba podstrehe^ vseljivo sep' tembra. Cena 99.600 EUR (23.S mio KRAN) • 2!ato polje dvosobno, 56,74 m2. I* nad.. I* 2007, prazno m takoj vseljivo, 2 pokriti parkirr>i mesti, Cena 105.000 EUR (25.1 mio SIT), KRAN| • ceiftef mesta: dvosobno, 59J ma, marrsardno. I* 1992, prijet* no, prenovljeno I* 2006, nova okna in parket in keramika, klima. Vseljivo tako)! Cena: 99.000 EUR (2^,7 mio H iS E prodamo LJUBNO: KUa, L 1927, cca. 200 mz bivalne povrSinei 1012 mz parcele, ravna, adaptirana L 2000, CK*pHr\^ kruSna peč, sončna lega* Cena >9S.ooo EUR (47,5 mio SfT). KRAN) • Zlato polje 72 m2, polovica hiie 02 dv9sobno stanovanje v mansardi* Vhod je skupen, slanovanje adaptirano m opremi* leno, parcela $25 m2. zraven sodi 30 mz velika brunarica, opo zemljiSče. 1578 m2, s prekrasnim pofledom na Krvavec Cena ao6*700 EUR (49 533 5^3.00 sm. www &vei riep^^^^nmc s I Umag. Savudrlja. 200 m od M. (1 & o-JabV«ABn»o Mali oglasi tel.; 201 42 47,201 4249 fax: 201 42 13 e-mail: malloQla$l@Q-gla$.$i Mdii oglasi se sprejemajo* za objavo v petefc - v sndcdo In Z3 otfjavov tor^ do petka do 14 001 Delovni (as; od ponei^pljka ^o pflkaiKpfckmienood 7,-15.ure Rubfib Čisto zadnji hip". S to rMß iflimo pomagati naiim brakenv kj sf |m r» mudi piodaTl kupni, najeti. o(ida^ Oglas za to nbri);o Id^o odiUls 23 torek v pcoe^jek c(o osme UTf m Z3 petek v čemA prav tako do osme un C«na oglasa je 9.41 fUR 11255 SfT), )e «ivKra m trna največ 80zn^-kupon ne vdja Ob)avljenje na za^nku mali^ oalasov. NBPRgMICNiNg STANOVANJA__ PROPAM ENOSOBNO. obno^j^o stanovanje v DVOSOBNO sianovani$. ičiu. 0Sl/3dfi-822 , v KsKERNi NEPREMIČNINE Maistrov Ir^ 12, 4000 Kranj Tel. 04/20213 53, 702 25 W CSM 0Si/)20 ;oo, Emsil: fnib^k^ kem.s DVOSOBNO stanovanje. 51 m2. Sk. Loka - Frarrioo*m FORD FOCUS 1.4, I. 01, 12.000 km klima, lepo otiranjen, Žlben Srećko s.p. Kranj, 8 04/2^3-100 7 (»401/ PT>pr«a, ^sen podest, baUahin in ostala cprema skoraj nova, 9 031/780-725 KARAM BOL I RANA VOZILA KUPIM POŠKODOVANO VOZILO tudi Malka -ponuiam takeln o4kup. prevoz, 031/77^633 TEHNIKA PRODAM PANT ŽAGO Izde kov (omobilskih pler m stro; št. 041/755 416 krojenje tudi za ter 10 tekstilnih av- KUPIM ŠARŽERJE 2a dia projektor Ca& t^ladilnlk z zarnrzova I nikom. ugodno, 9 031 /044^351 706*681 VRTNA OPREMA PRODAM 6RUNAR2CO 4x4 m z 2 m nadstreš- ka. primemo za vfkend a i vrtne ulo, S 041/515-139 70O40C0 ŠPORT, REKREACIJA PRODAM SKORAJ nove role rje ix. 43, 9 031/495-492 ✓ 700410' TURIZEM NA OTOKU Ugjanu, v Kukljfc 1 oddamo 4>anrneie in N»o. «r 05/6^ 2-62-297, 051 /27&607, MMv.«»rtmajh€Otei s5.r«( 7004199 ODDAM apanma v Istn pn Medulinu, za dnjžino 2*2. predplačilo do 15. 6., 240 EUR t57.514 SrT), 9 041/390- OBLAČILA PRODAM OBLEKE za fanta si. 7, 46 In 29, 30. tel., 9 04/204^66-440 Tooam OTROŠKA OPREMA PRODAM OTTfOŠKO kofo 12', s^Jroia In rol-er^ dt. 4 za starosi 4 do 6 let, ugodno, 041 /562-692 700417S ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM S-LETNE sadike pi'spana. primerne za živo mejo, višine 60 cm. UQOdno, 9 041 /68^56 room 6 PODARIM DOBRIM ljudem podan*m mlade mucke, s 04/23-24-339. Čirće /004CMC DOBRIM ljudem podanm mucke, stere meseca 04/5&^7-240 o pnjazne in pol, 9 7CA4MS DVA meseca stari mud, 675. 040/15-64-65 rouiifi KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM CISTERNO Crelna 32001 In zgrabljaf-nik SIP. 9 031/491-028 »00*174 PAJEK 460 H SIP, hidravlični dvig, giblje kolesa, «041/971-506 7004904 ROTACUSKO kosilnico 195, 8 04/56-06-206 'oo42oa SAOILEC koruze OLT, dvoredni, novejši, malo rabljen, ugodno. 9 031/216-581 SAMONAKLAĐALKO SIP 22, odlično ohranjeno, kovinske stranice, hidiTi^K ka, 9 041/503-776 7CQ4ie4 PRIDELKI PRODAM DOMAČE žganj«, 9 031/876-S42 7004ide KROMPIR beli. j«dilnu novi, 9 031/585-345 70C407s SVEŽE bon^nic«. « 04/23-1V930. po 16* un 7ooi202 ZGODNJI in krmni krompir^ jabolka. kmeliia Jerala. Fo<]bre2j« 218» SLADKE JAGODE lahKo ze Mbfte Pri Markuli. Čadevfi» 3. Golnik* 700406$ VZREJNE ŽIVALI PRODAM 2-(etno In 3-retno žrebico križanko, Vodice, 9 041 /211-613. 7Q(M?>1 8REJ0 ČB tetico m CO Deutz- Fahr, rotaoßko kosiini- ĐVE TELIĆKI simentaiki, stari 10 dni, 031/603-521 ;oo4ua JAQNJETA In 04/252-21-47, ovna. 9 760*11? KRAVO PO drxjgitelihn in bikca 100 kg, /0041«) PftA^IĆE iBZIfčno težke, možna dostava, 9 041/724-144 PRAŠIČE za nadaljnjo rejo ah zakol, GloboćniK, Vogl(e, Letališka 7, 9 041/745-685 TELIČKO s mentalko, staro 10 dn 04/25-22-669 7OO4IM TELIČKO kdžano, 9 04/56-06-206 »004?07 TEUČKO simentaJo. slaro teden dni, »04^515-867 7C04?« OSTALO PRODAM LESENE zaboje za '0O41S? PLOČEVINASTE napajalnike nino, dol. 4m in pava 04/251-16-75, 041/926-661 perut-. 9 7004210 ZAPOSLITVE (m/žl NUDIM DELO dobi kuhar/lca, picopek, 3ostil-na Logar. Hotemaže 3A, Predor. 9 041 /369-051 7004^64 DELO DOBI M 2 Pokopališka, pomožna delavka v kuharv ,, Gostilna Pri Jovotu. 04/204-66^8 7003849 DELO 0081 KUHAR in dekle za strežbo. Klub Kovač. Glavna cesta 1, Naklo, 9 031/33^03 7oo4oi» GOSTILNA Pri Viktorju, Partizanska c. 17 v Kraniu zaposli natakarja/ico ir> študentko za pomoč v strežbi, rte^lje zaprlo, 9 040/646-174, 040/435-070 700412» KAVARNA CONA -6, Moste 600, Komenda, išče nstakartce nad 20 let, pdjaine in komunikativne za daljša dob)e - možnpst zaposlitve. 041/632-002, Igor ro047H Family Frost d.o.o., Ljubljana PE PodreČd pri Krar^u fcsč« zanesljt- ve ljudi za prodajo naiJh artiklov. V pnjelnem kolektivu vam nudimo stimulativen zaslužek. Če ste zrelejših let, radi vozite, prodajate ir sle vesele narave, potem vas vabimo, da se nam i Za dodatne Informacije pokJI-čHe: 051671-153 i GORENJSKI GLAS torek, maja 2007 MALI OGLASI, ZAHVALE i nfo@g-gkis. si 23 NATAKAftJA zaposlimo v Uubliani 5 güR/ura(Vl93 srn, n«delj» in orazoH Ki proctOi BTC • KratochwHl cI.o.Om 152. POMOĆ v strvž&u v Sfr»na PUB, LOka, Kidričeva 67. • 04l/7ld-0ld ?QiMOiM REDNO ali honorarno zaposlim deUa za defo v strežbi; RinSkar Janko Semćnoe, Križe. ®03l/36t>476 v HOTELU U vac SWP, Mub;>anaka casta 6« Bled zaposlirno dva nova sodelavca kuhar^/ico in natakaoa/ico a (a carta* Možnost zapcsirtvo za nadolocan das. 9 g. Zoran Jozič V REDNO daL razmarja za ned. 6aa SD^ejneno dve dekiati za strežbo v Kava banj v Uubiiani, siarast nad 25 iat Ovoizn^ensko dalOi povračilo pol* nih str, Magam d.o.o., Ć. v Mesrnl I09 84. L|ubl)ana, « 031/349-607 70C4Ur ZA DELO V STREŽBI v gostinskem lokalu iscamo natakarico in natakana« Benz. Glavna cesta 43, NaklOi V 040/312^40 ZAPOSLIM simpatične deiM za dalo v dnevnem baru, Stankih Željko s.p^ C« St. Žagana 29. Kranja • 051/323-747 ZAPOSLIM p^copeKa «Kuharja vre^ no delovno razmeoe, P«enja SiKester, C. talcev 41, Kranj. « 040/307-404 lOCMŽCT ZAPOSLIMO pomoirtika moenico v Kuhinji* Usa. Jaka Piatiia 031 /339-946 17 02. po- Mona Kranj. 9 roQXti ZAPOSLIMO ao^na z C. E kale* ffonjo In zr>aniem upraviianja z^iiabom* PnjM aprvlomarno na Izolacija Kepic Vopovlie 4207 Cervije, • 04/25-2&-160. 041/914 136 TAKOJ £ap&sJimd din zastopnike, po- eg osnovne plače ^^olAe8t se dch dalne letna stimulacije S.600 EUR 0*341*964 Sm. Pisne prošnja: Posredništvo Zdene Brovć s.p*i Vir-maše 170,4220 Škof)a Loka joo^h ZAPOSUMO klepar^, krovca ali tesar^ la z moinostjo priuči, KK Oblak d.o.OM Predoslje 125, Kranj. 041 /662-667 ZAPOSUMO MC ddl»cov v proevodr«. Miü^nost redne zaposfeM. Novt Ptameri d*o«o.i 424£ Kn^pe AVTOKLfPAR oz^ sodelavec v avior^ montnl delavnici (a h Ko priučen >ant montaža avlo steko, ioa 24. Žabnica, CODI ti« o, sLelovćand.o.o., 9 041/756*1d6 ELE KTR OiNŠTAUlC IJ t ič S.p.. Ble^veisova več lamL 9 04/280^7-00 Jernej Krani za-z ekuin* KOSEU DUPUE d.o.OM Zg. Duplje 91, Duplie. zapeli sodelavca za področje rzdeJave in montaže slrolev in naprav. Pogoii: poklicria sola preot^ IkovaJec kovin ali del* brez palica. 9 031/619-282. 04V8l9-2ß2 7oo4«o NASTAVUALCA OfOdij na predetas^ plastike zaposlimo, izob< atna strojna ali strojni tehrbk, dve leti deL Izkušenj na predelavi patike in mon^ orodij, Ko&an. d^o.o,, Ho8ta7^ ŠKo^ LoKa zapoattm takoj» Pekarna PEKA Po^cnik. 041/788-186 61. 70CMtM ZAPOSLIM s p.. Pavec Ivo 179. Nako, « ZAPOSLIMO delavca v krovstvu, lesarstvu, stdvDnem Kleparstvu, mizarstvu. Zažetene delovne izkušnje. PosK. doba 3 rr^. z moi/^ostjo zap. za ried. čas, Krovstvo Pogečar k.d., I^EH KOT INŠTRUKTOR mal9maliKe, angleščine in kemije za OŠ in SŠ, 9 . 031/29V526, 041/867-201 7owos9 ONE MAN BANDafidüo. ĆčezaooslitBV, igrv^ na otietnicah. oheetih in ostahh zabairah» 9 031/595-163 rco^ POSLOVNE PRILOŽNOSTI GOTOVINSKI KREDITI zd vse zaposlene in upokojene. Lons. d.o.o., Gr^ gorčićeva d, Kranj, « 04/23-66-808, KREDITI DO 8 LET 23 vse zaposlene ter upokojence do 50% obremenitve doh., stare ob* veznosCI niso ovira. Krediti tudi na osnovi vozita ter leasing!. Možnost odpla^fa na položnice Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s^., Mlinska ul. 22, Maribor, ui: oa/a^N^zS, 041/750^60,04i/33i'99i. STORITVE HUD [M ADAPTACk^E. novogradnje od remel|a do strehe Notranje omare, fasade» kaninrte škarpe, urejanje m flakovanie z naiim ali važim materialom, SQP Byfygi d.n.o.. SJnjževo Sa, Krani, « 041/222-741 70W«B0 ASTERIKS SENČILA Rozman Peter S.p., Senicno 7, Kože, tel.; 59^5-170, 041/733-709; zaiuzl|e. roloji, rolete, lamelne zavese, piisa zavese, komairiiki. rT>arkize. wwnr.astenhs, net 'CC44M BARVANJE fasad In naouačev, ugodno in kvaiitolno, Megamarrix. d.o.o.. Starotova 39. Kranj, 041/570-957 BEUENJE FASAD, pleskanje na-puićev, beljenje notranjih prostorov, glajenje slen in dekorsttvni oplesk) va/r nudi sllkople3kars^o Ivan Pavec s.p,. PodCK^ 17S, Maklo, «031/39-29- 09 'oeajss BYTYQI, OČE m SIN. d,n,0., Sfruzevo 3a, Kranj vam nudi vsa gracK bena dela, notranji ometi, laaade, adaptacij», novogradnjo, hitro poceni,.» 041/593-492 n GRADBENO POOJETslE KRANJ d.0.0. Zupanova 6, Sdnćur vam nuti vsa gradbena dala, notranj« ometi, vse vrste fasad, adaptacije, r>ovogradnje, tlakovani» dvorili, kv^litotno, hitro in poceni. IZDELUJEMO in prenavljarno strehe, Megamatrix, d.o.o. Staretova ulica 39, Kranj, 041/S70-957 /OOi^lU IZVAJAMO sanactje dimnikov, nudimo dlmr>e obloge, dimne kape. Novak & Co, d.n.o., Ljubl^naka 89, Domžale, 031 /422-aOO IZVAJAMO VSA GRADBENA DELA od temeljev do strehe, kvalitetno, Loanina. Gradbeništvo, d. o. o., Gubćeva ul. 7, Krar>j, • 041/257-323 7003475 LAMELNE ZAVESE, žaluzlje, rolete, screen senčila, pHseie Izdelan^o m montiramo. Bono senčila d.o.o., Mavsa/jeva ceste 46, Motranje Gonce, 01/365-12-47, 041/334-247 MONTAŽA kuhinj m polaganie laminatov m ta. Paninšek k,d., dvor. •031/206-724 park^ Tf. P>«d- GG naročnine 04/20142 41, e-posta: narocnlne^g-glasii www.qorenjsklg ds.$i OBNAVUAMO KOPALNE KADI z nabrizgavdojem epoksi emajlne pre-vtftkfi* IzKüär^ m ^mstvo. IDEJA, Z^a Snoj s. p M Snlojeva 16. Ljubljana 041/592-169 OPRAVLJAM vsa gradbena <3e\a eH i2kopov ddo ruitt«v TQM Floren* Hegić Savska e* 041/529-474 ncMCAt POLAGAM kerainiko. kafnine. pohido kamen^ govoru^ Domes A&K . 9 marmor, po do- UL «ÖL PRENAVUAMO in slanovania v Krarb ju in okotici • rezaArirafta woj tarmin, Megamatfix, d.o.o.» Slareteva uL 39. Kranj, 041/570-967 RTV SERVIS ^ko Marko s p.. C. na Ktarwc 53, Kranj, pop» TVi vkJeo, maf-ih gos. aparatov, 9 SLIKOPLESKARSTVO Bizant Qonzd a*PM Bntof 9i 4000 Kranj van^ nudi kvalitetne in ugodna plasKartke storrtve, « 04V514-547 rooi^M SLODOM zakJj dela, pred. stene, spušč» stropi knauf • Armstrong, r>ov^ gradnje, aäaptacgtti poOstreha, mont. podi. stni^ okrui. plaslca cd 60 do 70 iet i Qoteruske a stalna af oM^ na areäa^. arira: UPANJE DEKLETA, Dreaplačno lahko spoznate (ante za iskrene. resne. Irajne zve?ei2 vse drtave, 9 031/636-378 i»*^» RAZNO PRODAM STROPNE in i\jtt. vivi dot. 50 m 04/613-71-41 /M« »es WWW.CORENISKICLAS.SI Solza, ialost, bolečina te obudila ni. ostala je praznina, U ZAHVALA Ob izgubi drage mame. babice, prababice, tene, tašče in tete Marije Jeruc roj. Vodnjov 1944 - 2007 se iskreno zahvaljujemo vem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala gre tudi PD Križe, DU Naklo, osebju bolnišnic Golnik in jesenice. Hv^a g. župniku Alfonzu Grozdku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in izvajalcu Tišine, pogrebni službi Navček in Komunali Tržič, še enkrat hvala vsem, ki ste kakorkoli počastili njen spomin. VSI NJENI Z%. Duplje. Preddvor, Sp. Bitnje, Tržič ZAHVALA V 80. letu slarosri nas je zapustil mož, oče, dedek in pradedek Franc Rant roj, II. 1^]$ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijaieljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetie in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Matjažu Zupanu za lep pogrebni obred in njegovim zdravnikom dr. Zamanovi, dr. Camleku, dr. Katarini Osolnik in dežurnemu osebju Zdravstvenega doma Školia Loka. Žalujoči vsi njegovi Suha, Škofla Loka, 22. maja 2007 Kje si ljubi mož in oče, kje tvoj milije obraz. 't tvoja skrbna roka. iei skrbela je za nas. V SPOMIN Danes, 29. maja 2007, mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustil dragi Anton Ropret iz Velesovega 75 Zahvaljujemo se vsem, ki z mislimi nanj postojite ob njegovem grobu. Žalujoči vsi njegovi Velesovo, 20. maja 2007 ZAHVAIA Ob nenadni in boleči izgubi naše mame, babi, sestre, tašče in tete Ljube Soklič IZ Kranja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi g, župniku Zidarju za molitev in poslovilne besede, pogrebni službi Kranj, pevcem in glasbenikom. Posebna zahvala pa gre osebju Doma upokojencev Kranj, ki so skrbno in spoštljivo Sin Boris z družino ZAHVALA Ob nenadni in bole^ Izgubi dragega sina. moža, očeta, brata in strica Marjana Sitarja roj. 1954 se iskreno zahvaljtijemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate« j era, znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Adrii Airways, Sindikatom LT-0-, Neodvisnost, KNSS, Airest, C7 varovanje, lokostrelcem in lokostrelskim klubom. Hvala tudi gospodu župniku za molitve, poslovilne besede in lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoti: mama Kristina, žena Marija, sin Dejan, brat Vlado in sestra Damijana z družinama Dvorje, Šenčur, Predoslje, Maribor, 20. maja 2007 ZAHVALA Veliko prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast, stric Viktor Blagotinšek Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste čustvovali z nami, ga pospremili v njegov tihi dom ter in sveče. Radi bi sc zahvalili družini Kmet za vso skrb in ljubezen. Posebej se zahvaljujemo dr. Krečevi in dr. Pogačnik-Petemelovi ter osebju dežurne službe ZD Kranj za izkazan tnid. Želimo se zahvaliti tudi sosedu Jožetu za poslovilni govor, pogrebni službi za opravljen obred, pevcem za zapete pesmi slovesa in solistu za zaigrano Tišino. Hvala tudi KO ZB Planina in Društvu upokojencev Kranj. Ohranite ga v lepem spominu. Družini Blagotinšek in §parovec 4 24 info @g-gUis. si GORENJSKI CIAS torek, 20- maja 2007 ankfta V Davci zelijo internet Ana Hartman V odmaknjeni DavčI življenje poteka počasneje >n mirneje kot v rnestih. Čistega zraka tn neokrnjene narave je na pretek, zanimaio pa i domačin vseeno nas )e, pogrešajo. Ara Harirfian Tončka jemec: "Odnosi med nami so dobri. Ko je treba, stopimo skupaj. Narava je Čudovita. Mladi pa pogrešajo Internet. Potrebovali bi boYfio avtobus- no povezavo, včasih so težave s prevozi Šolskih otrok." Marija Prezelj: "Imamo velik mir. Ponekod so ceste dotrajane in bi bila obnova nujna. Potrebovali pa bi prostor za mlade, da bi se zabavali v domaČem u, saj se zdaj vozijo v Železnike." TomaŽ Čerin: "To, da smo na samem, se mf zdi velika prednost. Prav nič ne pogrešam mestne gneče, ne bi se preselil v Železnike, Pogrešam pa Internet, doma se ne morem priključiti nanj." Minka Petemelj: 1 "Imamo neokrnjeno naravo, svež zrak In mir. HIŠe so precej raztresene, vpiti moraš z griča na griČ. Vsak je na svojem koncu in se tako sploh ne kregamo, kar je velika prednost." Helena Bevk: "Za razliko od mest, v katerih so tovarne, imamo pn nas mir in zadosti svežega zraka. Mladi pa pogrešamo kino ali pa disko klub, kjer bi se zabavali. Ne bi se preselila." Ovce pasejo, volna je redkost Učenci podružnične šole v Kovorju so raziskali pot od ovce do Izdelkov. Pletle so Tatjana Švab, Dora Bizjak in Marl Pesjak. Sto jan Saje uporabi ovčje volne. Nekoč ....................................... so büe v Kovorju znane ple- Kovor • Učilnica 4. razreda dlje lelka Blažič, Tinka TiŠ» ne, a želi presti volno tudi na kolovratu. Vnuk Kristjan [e hotel, da pokažem, kako se to deh. "Doma imamo orodje, s Škoda je, da nimajo v Šoli v podružnični Šoli Kovor lar, Tinea KaUandžinski, katerim je mama Marija iz- več ročnih del!" Njeno mise je v petek popoldne spremenila v učno delavnico. Marija Pesjak, Mici Meglič delovala predivo in volno k sel je prestregla učiteljica in Mici Špendal. Tokrat je lanu. Žal je tudi prava ovčja Irma s predlogom, da bi Učiteljica irrna Lipovec je ob dveh domačinkah pletla volna redkost, saj ni veČ vaščanke jeseni pomagale z iS učenci predstavila star- Tatjana Švab. Slednja ima predic. Danes pletemo iz otrokom v krožku za plete-Šem in gostom, kaj so se naučili med projektnim delom 2 naslovom Od ovce na Zgornjem Veternem industrijske volne," je pove- nje. Ravnatelj OŠ Bistrica okrog 30 ovac, izdelki iz ov- dala Dora Bizjak iz Kovorja. Štefan Žun je pohvalil po- čje volne pa so dopolnilna SovašČanka Mari Pesjak je vezanost šole s krajem, kar do "Smmfa". Pravzaprav so dejavnost na kmetiji. Zaen- dodala: "Največ smo pletle so dokazali tudi s tem pro-imeli glavno besedo otroci, krat plete le iz strojne vol- med drugo svetovno vojno. jektom. ki so s pripovedjo in sliko ' opisali zanimiva spoznanja. Mentorica Dina Pinta-rič je pomagala, da sta jih Kristjan Zavrl in Niko Pogačnik računalniško obdelala. Otroci sedaj dobro vedo, kakšne pasme ovc imajo v svetu in pri nas, kje so naj- bolj razširjane pa kako upo- p rabne so. Odkrili so, da je nekdaj ovce gojilo pet kmetov v Kovorju in trije na Loki pri Tržiču. Danes imajo ovce Milan Zupan in Franci Ferllc v Kovorju, Anton Šivic na Loki, Franci Pušavec in lanez Zupan na Hudem ter Borut Sajovic na Brdu, Spoznali so razna orodja, si ogledali striženje ovac» zbiranje, pranje in predelavo volne. Kristjan je obiskal predilnico v Mostah pri Žirovnici, drugi učenci pa so doma spraševali o Pletilje so imele v podružnični šoli Kovor veliko mladih opazovalcev. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami. V gorah bo snežilo do okoli 1700 m. Hladro bo, V sredo in Četrtek bo spremenljivo oblačno, popoldne bodo možne posamezne plohe. A£en<«ift RSu eioij». Urad U Mn^orietijo TOREK <0 14 ' 'J/;// 9/1 ! SR£DA : rrrr 4 »» » \ 7/16 ČETRTEK t • « t 7/18°C - v 18/1 VC A «mi« ljublana Začeli so vračati vlaganja v telefonijo Minister za gospodarstvo Andrej Bizjak in direktor Slovenske odškodninske družbe (SOD) mag. Marko Pogačnik sta objavila, da se je včeraj začelo vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Ministrstvo za gospodarstvo je nalogo vračanja denarja naložilo SOD, ki bo denar vračal iz lastnih sredstev, kot povraČHo pa bodo kasneje dobili do deset odstotkov delnic Telekoma. Do 20, aprila so prejeli seznam 8.075 upravičencev za vračilo 14 milijonov evrov. Denar bodo izplačevali vsakih 14 dni. Skupno ocenjujejo, da bodo prejeli od pravobranilstva 18 tisoč poravnav, medtem ko skupna vrednost vračila še ni znana. S. 2. jEseNice Kulturna mavrica narodov na jesenicah Mladinski center Jesenice je v petek, 25. maja, poskrbel za odmeven dogodek, s katerim se je pridružil partnerskemu projektu Sveta Evrope, Evropske komisije in Evropskega mladinskega foruma Vsi drugačni, vsi enakopravni. Na prireditvi z naslovom Kulturna mavrica )esemc so nastopile mladinske in otroške folklorne skupine ter odrasli pevci različnih narodov: Kulturno športnega društva Bošnjakov Biser, Makedonskega kulturnega društva llinden, Kulturno prosvetnega in Športnega društva Vuk KaradžiČ ter Kulturno Športnega društva HruŠica in Kulturno umetniškega društva Triglav Slovenski Javornik-jesenice. Predstavitev je bila namenjena spoznavanju kulturne pisanosti mesta in vključevanju mladih v negovanje dediščine. Na enem mestu so se prepletale različne kulture, p)esi in običaji. Člani društev so na stojnicah predstavili tudi del svoje dejavnosti ter svoje značilne kulinarične dobrote,). R. Čestitamo mladoporočencem V Škofji Loki so se 26. maja poročili: Davor )ozić in Ivana Katić, Matjaž Homan In Dominika Jelene, Miha Porovne in Lucija Šket ter Iztok Krmelj in Andreja Božnar. Gorenjski glas mladoporočencem čestita fn jim s čestitko, prejeto na matičnem uradu, podarja polletno naročnino na Časopis. Novorojenčki Minuli teden je na Gorenjskem na svet prijokalo 43 novorojenčkov. V Kranju se je rodilo 13 dečkov in 14 deklic. Najtežji deček je tehtal 4.280, najlažja deklica pd'2.600 gramov. Na Jesenicah je prvič zajokalo 10 dečkov in 6 deklic. Najlažji deček je tehtal 3.020 gramov, najtežja pa je bila deklica, ki so ji natehtali 4 370 gramov. .,10 Kf^ RADIO KRANJ d.o.o. Stntarlevs ul. 6. KRANJ iel&^ON: (04) 2812- (04) 2812' Titflrot (04) 2022>222 muww (OSI) 309*909 FAX' (CM) 281 <04} 281 a nrtvMcu* •220 cD^EMui mmUK r *d lokr »nj «tron: wwWsr»l orkester Tržič je spomnil na to pre-lomnico z jubilejnim koncertom, ki je privabil 26. maja 2007 v Dvorano triiSkih olimpijcev ŠtevHne zveste poslušalce. Dirigent Franci Podllpnik jih je tudr tokrat nav* öuiW z izborom raznolike glasbe in nastopi odličnih solistov, kot so Robert Bone. Nejc BeČan, Matic Fortuna, Mirko Istenrč in Gašper Zaplotnik. Pn/ič je v Trliču gostovala pevka Elda Viler, ki )e pela skladbe Jožeta Priv* Ška. Coscja je priznala, da so v orkestru imenitni glasbeniki, pred katerimi je še lepa prihodnost. S. S. «I i^p s 80 LET (;lasbo v ( y / i . U t » Živ pa Žav v Ostrigi V parku biv§e vojašnice in v prostorih RdeČe Ostrige je bil 18. maja že osmi tradicionalni dijaški Živ žav, k) se ga je udeležilo okrog 500 dtjakov. Na sončen petkov popoldan se je zbralo kar lepo število sedanjih in bivših dijakov ter maturantov, ki so si po zaplesani Četvorki tradicionalno vzeli čas za zadnje sproščanje pred matu-ritetnimi izpiti. Na igriščih pred Ostrigo se zvrstilo kar nekaj družabnih iger. potekali pa so tudi turnirji v košarki, odbojki, floorbafiu in ročnem nogometu. Žal je turnir v košarki med profesorji in dijaki zaradi pomanjkanja števila profesorjev odpadel. Tisti manj Športno aktivni so ob hladnem pivu lahko uživali na Ostriginem vrtu ob zvokih elektronike, kjer so glasbo rolali DJ Uni» tf, Electric Moon, Ivan, Cpe in Frikowise, v hladnem zavetju dvorane so se predvajale risanke, na glavnem odru v parku vojašnice pa so nastopili: skupinaSerpah, duo Ad Portas iz Železnikov, ki na basu in bobnih preigravata minimalistični punk in hardcore, Kitty & the broken tune, duo, k\ je skupaj nastopit drugič in se Ima namen razviti v skupino, s Štajerskega so prišli malo bolj znani Marzla Vada, za njimi so nastopili že vsem znani Angel's Perfect dream, na koncu pa $0 se predstavili še Skystation tn Wannabe Artist. V večernih urah se je dogajanje iz glavnega prizorišča preselilo v notranjost, kjer je bil za najbolj vztrajne organiziran tudi after party, kjer je glasbo vrtel D) Žiga Zois. P. M. B. w m Gorenjska 96 MHz RAD O R A D O V D N Poletni koncert Borisa Novkoviča z gostjo večera Danielo Križanke, 7. junij 2007, ob 20. uri Nagradno vprašanje za 3x2 vstopnici: $ katero pesmijo je Boris zasedel 11. mesto na Evrosongu? Od^or« poiljit« do peM. 1. 6. 2007. naslov: Cofenjiki ^«s, Zotsova i, tnn; afi be določilo dva nagrajenca, k) bosta ^ela po z vstopnici Z4 koncert. Minuli konec tedna je bila v Preddvoru prireditev Vesela Kranjska. Dež je organizatorjem ponagajal le v nedeljo, kar pa nI odgnalo ljubiteljev narodnozabavne glasbe, saj je med drugim potekal tudi predizbor za Festival Ptuj 2007. f3n Aenka Brun zvečer so nastopili Turbo Angels, vendar se je prireditveni pros tor za^el polniti šele po enajsti uri, ko so sprostili vstopnino, kar je povzročilo rahlo negodovanje med tistimi, ki so jo plačali. V soboto se je nada 1 j evalo v glasbeno vzdušje. Pod prireditvenim Šotorom je bilo ži» vahno Že od enajste ure dalje. Nastopili so narodnoza-bavni ansambli Gregorji» Okrc^ muzUcantje, Karavanke, Veseli Begunjčani, Aipsid kvintet in Zupan, folkloristi, ansambel Radost ter Codba Šenčur, Pihalni orkester občine Kranj, Pihalni orkester Cerknica in Godba Vodice. punce. Družaben pro- gram je vodil Kondi Pižom, stih ansamblov se je na festi-ki je zabaval peščico obiske- val uspelo prebiti sedmim, njenim pridružili še Štiije ansambli. ki so bili uvrščeni na jeno uro prejeli klic organizatorja, da pihalcev ne bo. valcev, predvsem pa je na ljudem pa so bili najbolj pri festival neposredno: Cvet, Tako se je v središču Pred-zelo zanimiv način predsta- srcu Veseli Gorenjci, ki so Podkrajski fantje. Spev in dvora pojavil le Pihalni orke- vil najmlajše med folkloristi, nastopili zadnji, potem pa v Zreška pomlad. ster Cerknica, ki se je dru- Za večerni glasbeni del je nadaljevanju z igranjem raz- Dež tokrat ni motil niko- gim trem • Pihalnemu orkes- skrbel ansambel Gregorji. veseljevaÜ množico. Poleg gar, je pa pokvaril načrte pi- tru občine Kranj, Godbi $en- Tokrat je bil obisk bogatejši od petkovega. ansamblov Bratov Gašperšič, Prepiha, Iskric, Meha in halnim godbam, saj smo jih čui in Godbi Vodice kasneje čakali tako na dogovorjenih pridružil pod prireditvenim Vnedeljopajebilnaspore- smeha. Novih spominov, fu- mestih kot v središču Pred- šotorom za Hotelom Bor. du najbolj uraden del Vesele hej je tako tudi gorenjskim dvora. Šenčurjane smo red- Pihalni orkestri so nastopili Kranjske. V popoldanskih Veselim Gorenjcem z Zg. Je- mo ob dveh popoldne priča- skupaj ter z nastopom fol« urah je bil predizbor za Fesli- zerskega uspel preboj v fina- kovali pr' Bizjaku na Zgornji klomih skupin poželi bučen va! Ptuj 2007. Izmed šestnai- le, na katerem se bodo ome- Bell, pa so deset Čez dogovor- aplavz. Nordijsko hojo sta predstavili prisotnim s pomočjo povezovalca Kondija Pižorna Nada Šifrer in Irena Oman Ženski pevski zbor josipine Turnograjske DU Preddvor je potrpežljivo čakal na svoj nastop. / Peio: Aimb sr^n Okrogli muzikantje vedno kakšno ušptčijo Veseli Gorenjci gredo na Ptuj TOREK 29.5.2007 03 KULTURy i V dvorani župnišča v Kranju je na ogled razstava ikon Borisa Grkovića iz Zagreba. Igor Kavčič dvorani krau j- elektrotehnike in je zaposlen v {adranskem naftovodu, slikanje pa je njegov zelo ljub hobi. "Ko govorimo o umet- skega župmšča niški svobodi, slikanje ikon te dni gostuje ne velja za umetnost ikono- razstava zanlmi- pis je kopiranje danega mo- vih slik • ikon s tiva, Prvo pravilo "ikonopis- podobo Matere božje z dete- ca" je, da v sliko daš čim tom. hrvaškega avtorja Borisa Crkoviča. "Dela. s kateri- manj sebe. Stvarnik slike je Bog, slikar je le tisti, ki drti mi se tokrat prvič predstav- čopič," razmišlja Grkovič: Ijam zunaj Hrvaške, imajo v "Za eno od slik, ki sem jo po- likovnem smislu tri skupne novil jaz in je za avtorja zapi- točke, vse so naslikane na san mojster Andrea Rizzo, lesu v tehniki tempere, in se ve, da ie bilo v 15. stole^u motivika vseh je Božja mati naslikanih 96 enakih slik, a z detetom. Gre za ikone, na- naj bi jih mojster sam napra- tančne podobe originalov, fci vil le šest, dmge pa so nasta- se nahajajo v cerkvi po DaJ- le v drugih delavnicah." Gr-maciji, in so nastale med 13. kovičeva želja je torej, da na in 17, stoletjem." je povedal razstavah na enem mestu Boris Grkovič in dodal, da razstavi različne ikone in želi naslikati vse ikone, ki se tako ^edalcu predstavi, kako nahajajo ob Jadranu. "Vseh se je skozi stoletja menjal lini več kot 40, doslej pa sem kovni izraz. Kako so na pri-jih naslikal 25." Kot je v na- mer kasnejših obdobjih av-govoru povedala umetnost- torji odstopali od klasičnih na zgodovinarka Petra Ven- meril za ikonopis. Figura je celj, so avtorji teh jadranskih anatomsko korektnejSa, sli- "Ne roko» samo potrpljenje je potrebno imeti/' je o svojem Marij, črpali iz italijanskih ka je za oko lepša, njena du- slikarskem znanju preskromen Boris Crkovič. ^ vplivov, delno pa tudi iz hovna vrednost pa je manj- grško'kretskega območja. §a. "Ko naslikaš prvo ikono, čer, ko imam edino čas za to, ga likovna dela. Ko jih gleda- "Večina upodobitev spada ima tudi ta nate poseben ob sobotah in nedeljah pa mo. one hkrati gledajo nas. v renesančni Čas, močno vpliv. Gre za interakcijo med ponavadi slikam roke in ob- Skozi poglede svečanih in prisoten italijanski vpliv pa kaže na tesne stike Dalmad- avtorjem in delom. Vsaka raz. Ti morajo biti naslikani poduhovljenih likov Kristusa ikona na ta način avtorju vra- pri dnevni svetlobi, medtem in Matere Božje se nas doti- je s sosednjo deželo. Sledeč ča italijanskim vzorom izstopa njegov vloženi trud," ko so oblačila lahko slikana ka njihov mir, ki ni "od tega meni mojster, sicer doma iz pod umetno svetlobo," pravi Marijina materinska nota, Zagreba, ki je mnogo pre- avtor, katerega ikone Božje sveta", ikone nam ponujajo okus nebeškega, ki omogoča z vladarskimi insignijami skromen o svojem delu, niti matere z detetom imajo v dvig nad minljivost," pa pa je Marija predstavljena ne pove, da je eno njegovih svojih zbirkah mnogi ugled- je povedal kaplan Gregor Ce-kot kraljica." še dodaja Ven- del bilo podarieno tudi prejš- ni hrvaški in tuji ljubitelji lestina, organizator razstave. djeva. njemu papežu ob njegovem limetnosti. Grkovičeva dela nai bi bila Avtor ikon, Boris Grkovič. obisku leU 1994 na Hrva- ''Grkovičeve Ikone ne pri- letos razstavljena tudi diu- )e po poklicu sicer inženir §kem. "Slikam običajno zve- hajamo gledat tako kot dru- god po Sloveniji, Zaključni koncert glasbene šole v četrtek, 31. maja, ob 19. urt, bo v Avli MO Kranj zaključni koncert učencev Glasbene šole Kranj za šolsko leto 2006/2007. Nastopili bodo solisti, komorne skupine in godalni orkester, pred koncertorn pa bo ob 18.30 imel promenadni nastop Mladinski pihalni orkester iole. t. K. Ole z zborom Mysterium V nedeijo, 2. junija, ob 20. uri bo v Gimnaztji Kran) tematski koncert Komornega pevskega zbora Mysterium. Mladi pevci in pevke iz Kranja bodo pod vodstvom Urške Fabijan predstavili pesmi Latinske Amerike in Španije» k sodelovanju so povabili tudi pevko Majo Slatinšek fn nekaj izvrstnih inštrumentslistov. I. K. Kran) Teden razstav slik in risb Lojzeta Spacala Z odprtjem razstave slik Lojzeta Spacala se bo jutri, v sredo, 30. maja, ob 19. uri v Galeriji Zavarovalnice Triglav, OE Kranj, začel "kranjski del" obsežne vseslovenske razstave del Lojzeta Spacala. V petek, 1. junija, ob 19. uri bo osrednje odprtje razstav v Galeriji Prešernovih nagrajencev In v galerijah Mestne in Prešernove hiše, prihodnjo sredo, 6. junija, pa v Galeriji Elektra v prostorih Elektra Gorenjska. I. K. Tržič Hiša kot umetnina Ob končani obnovi hiše Franca Mallyja v Tržiču pripravlja TriiŠki muzej umetniškf projekt z naslovom Danes in ntkoii več. Meščanski dvorec bosta 30. in 31. maja 2007 spremenila slikar Gustav |anuš in oblikovalec Rafael Samec v galerijski prostor. Razstavo bodo zaprli 31. maja ob 2?. uri, ko bo program v hiŠi na Tr^u svobode 30'popestnla igralka Milena Zupartčič. S. S. Meca^OOE Baletne karikature mojstra Legata V Kulturnem domu Medvode je bila na ogled zanimiva razstava z naslovom Baletne karikature mojstra Legata. Nicolai CustavoviČ Legat je bil baletni plesaiec, koreograf, pedagog in karikaturist, kt se je rodil leta 1869 v St. Petersburgu, umrl pa leta ^937 v Londonu. Velja za enega najbolj tradicionalnih predstavnikov ruske baletne Šole. Razstava je od leta 1987, ko so jo predstavili v Kraljevi operni hiši Covent Garden v Londonu, prepotovala že Številne države po vsem svetu. V Sloveniji je bila od ponedeljka pa do včeraj na ogled le v Medvodah. M. B. Karikature je predstavila Patricia Deane Gray Iz Legat Foundation \z Velike Grftanie. Makedonski dnevi se nadaljujejo Že 15. dnevi sv. Cirila m Metoda se bodo nadaljevali v Četrtek, 30. maja, in v petek, 1. junija, ko bo v Makedonskem kulturnem centru od 20. ure naprej projekcija makedonskih filmov. Makedonski kulturni teden se bo zaključil v soboto, 2. junija, ob 19. uri s koncertom makedonskih folklornih skupin Makedonskih kulturnih društev iz Maribora, fesenic in Kranja. 1. K. Izjemno zanimiva knjiga o življenju avtorja, ki je ne-boste mogli spustiti iz rok. Cena knjige z 20% popustom je 10 EUR/2400 SIT Naročila po tel.: 04/2324 376, e-pofti: narocnine^g-^los.si ali no Zo/sow 1 v Kranju od jh do ish. Brez poStnine. 04 TOREK 29.5.2007 TELEVIZIJ Spet doma v Portorožu Mario CaluniČ m njegova televizijska ekipa, s katero skupaj vsako nedeljo pripravljajo razvedrilno oddajo Spet doma, bo peto sezo-nc zaključila na prav poseben način. V nedeljo, 10. junija 2007, se bodo namreč iz studia ^ Televizije Slovenija, kjer običajno poteka snemanje oddaje v živo, preselili v portoroški Avditorij m za gledalce pripravili veličastni Spektakel, dolg kar dve uri in pol. To bo večer siovesa tik pred poletjem, hkrati pa tudi veselja med prijatelji. Nastopilo bo namreč ogromno najpopularnejših izvajalcev zabavne glasbe (Omar Naber, Saša Lendero, Natalija Verboten, Helena Blagne, Eva Černe, skupina Kingston» Nuša De-renda, Atomik harmonik. Rebeka Dremelj, Sebastian, Ylenia, Eroika, Zana, Tanja Žagar, Faraoni in Petar Cra-šo in zagotovo še kdo), seveda pa tudi vsi plesalci tretjega turnirja Zvezde plešejo. A. B. Poletna potepanja Razvedri/ni program Televizije Sloveni/a bo v poletnih mesecih predstavil novo 40-niinutno oddajo o turizmu Poktna potepanja, ki bo na sporedu 14 sobot od 2. junija do 1. septembra na prvem programu. Ustvarjalci od* daje bodo merHi turističr>i utrip tako v Sloveniji kot v zamejstvu, oddaja bo gledalcem ponudila tudi števihe koristne nasvete, kam se poleti odpraviti na izlet. Voditeljica bo Marjana Crčman, ki bo oddajo popestrila in jo naredila Še bolj zanimivo tudi tako. da se bo preizkusila v številnih adrenalinskih Športih. Pri pripravi prispevkov bodo sodelovali tudi dopisniki iz regionalnih RTV centrov Maribor in Koper/Capodistria. Oddajo Poletna potepanja bodo v glavnem pripravljali ustvarjalci nekdanje oddaje Turistika, in sicer bo urednik oddaje tn avtor rubrike 8ulc izbira za vas Drago Bule, redaktor Cveto Stibllj bo izmed številnih poletnih prireditev izbral najbolj zanimive, avtor prispevkov v rubriki Ba-bičina kuhinja za vnuke bo Primož DolniČar, avtorica prispevkov v rubriki Zaljubljeni v Slovenijo pa bo Veronika Žajdela. V tej rubriki bomo s tujci, ki so se zaljubili našo deželo, nekateri med njimi pa izbrati celo za drugo domovino, predstavili najbolj priljubljene turistične točke v Sloveniji. A. 6. m 090142853 i, 09044-45 !'i Gorenj ski Glas www.coneNisticus.si Nina Osenar je začela kot Miss Hawaiian Tropic» se slekla za slovenski Playboy, dobila ponudbo za Ameriko, nastopila v Sanjski ženski 2, posnela singel Moment like this, se zaljubila v glasbenika Iva Rimca, se odločila» da ostane v Sloveniji, sprejela delo voditeljice Big Brotherja. ričakovala sem trmoglavo in vzvišeno deklico, a sem ugotovila, da se (znova) temnolasa lepotica, štiriindvajsetletna Nina Osenar, od časa, ko je postala Miss Hawaiian Tropic, do danes ni spremenila. Življenje jo je sicer obrusilo, odrasla je. Danes loči med dobrim in slabim. Potegnila je Črto med prijatelji in novinarji, Čeprav jo televizijski medij kot tak zelo privlači. Za režiserja Mitjo Okorna pravi, da je njena moSka zrcalna slika • hiperaktiven'per-fekcionist, močan karakter, super fant, s katerim bo še sodelovala- Svojega Iva bo morda peljala na koncert Marilyna Mansona, Če bo ta resnično obiskal ljubljanske Križanke, Trenutno jo spremljamo kot voditeljico res ničnostne ga Sova Big Brother (BB) na Kanalu A. Zanimalo me je. kako na- ostaJa bom na nivoju mojega Moment like this, mogoče bom naredila še kakšno pesem v slovenščini. Je bilo pa snemanje himne zanimiva izkušnja, saj se s petjem ne ukvarjam od malih nog, tako da mi vsaka taka stvar prav pride." Vsi vemo. da je Ivo tvoj znala? spo- ja. vsi so rekli, da je moj fant (smeh). Kako sva se spoznala, pa je zanimiva 'Štori-ja'. Dolgo časa sem Čakala na ekipo, ker sem vedela, kakš-no pesem bi rada. Dobivala sem sicer številne ponudbe, vendar mi zadeve niso ustrezale, Hotela sem nekaj samosvojega, nekaj takega, da bom slala za tem. No, potem pa me je poklical s koncerta Leeloojamaisov v Cankarjevem domu Mitja Okom, ves navdušen, da kako dober koncert in da bi mi oni lahko m I naredili skladbo. Dal mi je telefonsko. poklicala sem Iva in dogovorili smo se. Takrat prej. Vikanje ne pride v poŠ- Kako izgleda vodenje BB Voditeljica BB boŠ le Še kra- sem še razmišljala o Ameri- tev, ker jo začneš po dveh minutah tikati, Nenamemo^ Osebno mislim, da nekateri ljudje tega privilegija nimajo, ker edino tako lahko glede oa vlogo sanjske ženske? lek Čas. Rako naprej? ki. No, skladba je bila že na- 'Želim ostati na televiziji, pisana, plačana • saj veš» Ijud- "Razlika je ogromna. Pri Našla sem se v tej vlc^. Delo je takoj začnejo namigovati, BB imam ve^o odgovornost, me osrečuje, ga opravljam z da ker sem bila z njim, je bila Na Sanjsid sem se zabavala s veseljem, se počutim super, ohranijo določen nivo za- fanti in lahko precej improvi- vendar Še ne vem, kako se skladba brezplačna, in ko bi morala že dobesedno odlete- sebnosti, ki je v današnjem zirala. Pri BB pa se moram bodo zadeve razvijale naprej, ti v Ameriko, sem ugotovila, svetu • sploh njenem, pre- drsati scenarija, tekste mo- Kar se pevske kariere tiče, se da sem se v Iva zaljubila. potrebna. ram znati na pamet. Je pa pri bom še malo zaprla v studio. Tako sem ostala v Sloveniji Od mišice do voditeljice. BB še toliko težje, ker teksta ne morem pripravljati od po-"ja, pa naj mi še kdo reče, nedeljka do petka, saj oddaja da je Amerika dežela prilož- poteka v živo in marsikaj se Posnela sem singel in spot, trenutno malo zanemarila solo petje, ker delam BB. Rada bi enkrat naredila tudi in ni mi žal. II Nekaj časa je krožila novica, da si trmasto bitje in da ti nosti (smeh). Včasih o vodi- lahko zgodi med oddajo, pa ploščo, vendar bom delala določeni mediji lo zameri teljstvu nisem toliko razmišljala. Želela sem predvsem peti. Potem pa, bolj ko sem se spoznavala z medijskim svetom, privlačnejša mi je postajala televizija. Kamere mi niso delale težav, pa sem začela razmišljati o voditelj- že prej, tako da se delajo zadnji popravki scenarija šele v soboto. Zadnje tekste se učim v soboto popoldne in za dvoumo vodenje oddaje v živo potrebujem maksimal* no skoncentrir anost." počasi, ker bi rada, da je na koncu izdelek res dober.'' Kako pa je z nastopanjem v ' živo? "Ja, počasi razmišljamo v tej smeri. Verjetno se bo to začelo dogajati enkrat pozno se mi to zgodilo že pred leti. jo. Nekateri pravijo celo. da ti je slava stopila v glavo. Okrog Nine se je spletla fama, da je 'bitcby*. "Meni ni nič stopilo v glavo, ker nisem tak tip človeka. Ker če bi bila, potem bi stvu. Različne ponudbe so Če bi ti zaupali pisanje sce- jeseni. Zaenkrat se Še boli po- tako da ne. Stojim na real- prihajale, vendar jih nisem narija BB, bi kaj spremenila? govaijamo o vsem skupaj." Sprejela, ker se v nekaterih "Sodelujem tudi pri scena nih tleh. Vsi ljudje, ki sem jih spoznala v svojem življe« vlogah enostavno nisem vi- rijih, ker mora biti tekst del- Zanimivo je, da je po pri- nju in so res nekaj dosegli, dela. čakala sem na nekaj in no tudi v 'mojem jeziku'. Ce ljubljenosti Moment like so zame občudovanja vred« to nekaj je bila ponudba za pa bi bila jaz Veliki brat, bi this morda ta trenutek pre- ni, stojijo na realnih tleh, so prijazni, sproščeni in čisto nič zvezdniški. V bistvu vem. da si trenutno na vrhu, vodenje resničnostnega šova bila še veliko bolf stroga in bi hitela BB himna. Kakšen je imeli udeleženci več nalog, več bi delaH'' BB. Poklical me je kieativni producent oddaje Igor Bra-tož, s katerim se poznava že od Sanjske ženske 2. Predla- Kaj pa meniš o izvirnosti gal mi je udeležbo na avdid- nalog? občutek^ Pesmi sta sicer popolnoma različni, namenjeni različnemu občin« stvu. lahko pa zelo hitro tudi na dnu in ljudje pozabijo nate. ji za voditelja BB. Povablje- "Pesem za BB je narejena Je pa pač tako, da ljudje Naloge so več ali manj li- v Angliji, vendar se sedaj res pravijo'. Zato pa je moja pe- nih je bilo kar nekaj ljudi. Še cenčne, tako da nekaj mora- predstavlja kot moj novi sin- sem provokacija in tisti, ki z nekim fantom, za katerega mo uporabiti, nekaj malega je gel, vendar to ni. Počutim se so jo razumeli, so jo, ostali Še danes ne vem» kdo je to stvar improNizadje. Včasih pa malce hecno. Seveda je him* so pa preživeli. V bistvu sem bil, sva se prebila v finale in se kakšne naloge spomnimo na hit na prvo žogo, kar je su- se poŠalila na svo j račun. oätno sem avdidjo opravila tudi sami. Recimo ob sobo- per za oddajo. Vendar ne najbolje. tah, ko oddaja poteka v živo." bom Šla v to glasbeno smer. Sem pa daleč od tega, da bi bila vzvišena." TOREK 29.5.2007 KINO / SPOREDI / ^DIO Minulo sredo je v kinematografe prišel še zadnji del trilogije Pirati s Karibov Valerija Cenćur Kinu Center smo si na Belvijevi pre- mieri ogledali zadnji del Piratov s Karibov: Na robu sveta. Film je najbolj temačen od vseh treh; že na začetku je videti, kako na ukaz lorda Cuttler Becketta kot po tekočem traku obešajo pirate in njihove zaveznike, kar se kasneje Še stopnjuje s številnimi prizori množičnega bojevanja. Nekateri deli filma zato za mlajše otroke niso ravno primemi. Zgodba je zelo zapletena in na čase precej nerazuml j i va, saj se piratski vojvode, ki so bili prej na- sebnih efektov, Id so tokrat (Johnny Depp), Id ga je prepri- Nighöey), Wiilu (Orlando Blo-sprotnÜd, združujejo, obe- senzacionalni, in zaradi sce- čljivo zaigral Kdöi Richards, om) in kapitanu Barbossa nem pa izdajajo drug dn^e- nografije. Kot ponavadi ne dan zasedbe The Rolling Sto- (Geof&y Rush) uspe ustaviti ga, zaradi Česar gledalec ob- manjka humorističnih vlož- nes, edina možna izbira za to Davyja Jonesa (Bili Nighy) ter časno sploh ne ve več, kdo, kov, ki pa so redkejši kot v vlogo. Če izvedeti, ali se lorda Cuttler Becketta fTom zakaj in kako. Film je sicer prejšnjih dveh delih. Pojavi kapitsm Jack reši iz mokrega Hollander), pa boste morali vreden ogleda že zaradi po- se tudi oČe Jacka Sparrowa groba ül aürEIizabeth (Keira tudi sami v kino. RADIJSKI SBOREDI ne za u d ij^e^eŽ a n e, oddaje, v kateri gostijo slovenskega estradnij^. V stedlni oddaji Rože&vrt ob 14.10 prisluhnite nasvetom, kako urediti vaš vrt ali balkon, da boste na Radio Kranj 97,3 Mhz njem zares uživali. Četrtkov SOS ob 14.10 bo znova razkfi- (www.radio-kranj.si/progrm.php) val nov6 t»bu temo, saj bo govora o spolnem zlorabljanju V torkovi temi dneva ob 9.20 bodo v studiu pozdravili pedofilih v rimskokatoliški cerkvi. V petek ob la.io pris-župar>a občine Šenčur Mira Koželja, ob 12.10 pa pred- """ostim .2 Založbe N!ka, ob 14.10 pa oddaj! Moja stavili dve delavnici Razgibaimo poletje. O kolesarski dir dežela, V ponedeljek ob 12.10 pa ne zamudite oddaje ki po ulicah Kranja bomo govorili v sredini temi dneva ob Zm pridružite pr. Karavani p n jate I j stv a. škofjeloškega društva za raziskovanje podzemlja, v odda- V petkovi oddaji Zanimivosti nočnega neba ob 17. uri jj ^ober dan, ki jo vsak prvi petek v mesecu bodo predstavili delovanje astronomskega društva Krnica popravljajo skupaj z Radioma Odmev ir. Alpski vai, pa po iz Murske Sobote, ki je nedavno praznovalo desetletnico p^j ^„gj^ti predstavili knjigo Franca Miklavčiča "Drevesa delovanja m ima svoj obsen/atorij. V soboto ob 18.15 boste posebneži Poljanske doline". Sobotno dopoldne bo zapol-lahko prisluhnili pogovoru 2 misijonarkama v Burundiju. s ^ oglašanjem z Mestnega trga, kjer se s tržnico za- sestro Bogdano Kavčič in sestro Vido Grkman. V nedeljo podeželja na Loškem. V nedeljskih Zakladih ob 20.30 bo predavanje akademika dr. jožeta Krašovca: slovenskih spominov ob 9. uri bodo izdelovali platno, ki je Vpliv Svetega pisma na v2gojo m kulturo. ^^^^^ ^^^^ prebivalcem Davče nudilo pomembnejši vir za^ služka^ v kmetijski oddaji ob 11. uri pa bo vodja kranjske Kmetijske svetovalne službe Stane Rupnik predstavil program razvoja podeželja. V ponedeljek ob devetih bomo gostili poslanca Antona Kokalja, ob enajstih namenili V torek ob 12.10 boste izvedeli, kakšne predstave so za vas minute oddaji V jeseni življenja, po 18. uri pa spet pripravili v Prešernovem gledališču v Kranju, ob 14.10 pa pokukali za šolska vrata. Radio Potepuh, 9)^0 Mhi (www. pote p u h .co m) Dan skladatelja Marjana Kozine v četrtek bo v glasbenem uredništvu 3. programa Radia Slovenija • programa Ars prav poseben dan, saj bo celoten program tega dneva posvečen ^oo-letnici rojstva slovenskega skladatelja Marjana Kozine. Poslušalci bodo tako med drugim lahko prisluhnili operetam Majda tn Dekle z Jadrana, skladateljevim otroškim skladbicam. njegovi humoreski Naše morje, predstavili pa bomo tudi filmsko glasbo Marjana Kozine. Skladatelj je avtor glasbe v prvem povojnem Kekcu in v filmih Na svoji zemlji In Dolina miru. Ta dan bodo predstavili tudi skladateljevo življenje, njegov esej o glasbi (esej bo predstavil akademik Lojze Lebič), klavirske skladbe, zborovski opus, pa tudi glasbo skladateljevih vzornikov in sopotnikov. Glasbeni uredniki pa so poiskali tudi oddajo, v kateri svoje delo in življenje predstavi skladatelj sam. Ob 20. uri bomo neposredno prenašali kon* cert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija iz Gallusove dvorane, dan pa bomo zaključili z monumentalno simfonično pesnitvijo Bela krajina. A. B. KINO SPORED UHO tkiUAR. JIS(NKE Petek, 1. ti. 19.00 SANJSKE PUNCE, mjU2lkdl Sobota, 2.6. 19.00 SANJSKE PUNCE^ muM Ki NO n NHR. K RANJ ToreSc 29.5. 15.00J8.15in2U0 PIRATI S KARIBOV: NA ROBU SVHA Sreda, 30.5. 15.00,18.15 in 2 UO PIRATI 5 KARIBOV: NA ROBU SVETA Četrtek, 31.5. 15<00;18.15in2U0 PIRATI S KARI80V: NA R06U SVFTA Petek J. 6. 15.00J8.15 in 2U0 PIRATI S KARIBOV: NA ROBU SVETA Sobota, 2.6. 11.45,15.00,18.15 in 2U0 PIRATISKARIBOV: NA ROBU SVETA Nedelja, 3.6. 1145,15.00,18.1Sin 21.30 PIRAT3 S KARIBOV: NA ROBU SVETA Ponedeljek, 4.6. 15.00J8.15 in 2130 PIRATISKARIBOV: NA ROBU SVHA LINHARTOVA OVOftANA ftADOVUlCA (etrtek,31.S. 20.00 PlSMAZiV/OJIME. vojna drama Petek, 1.6. 18.30 SPiDfR-MAN3, akc.sian.l^nt. 21.10 POPOLNI TUJEC erotićna srh. Sobota, 2.6. 1830 SPIDER-MAN3, akc. znan. fant. 21.10 POPOLNI TUJEC, erotiilna srti. Nedelja, 3.6. 1830 SPIDER-MAN3, akc. znan. font 21.10 Pisr^ z IV^O JIME, vojna drama 3 2 8 I 9 7 1 4 2 5 8 1 9 5 4 3 7 4 5 9 6 2 8 9 1 4 6 3 2 8 3 |9ll 1 • t 1« t Z\9 1 VI 1 ^ C t i i S' Lsj h U 6 i z e 0 rr ti S S «U U i ii t t ► 15 t\ g e' [T t ^ \ 9 9 [itt t \ |T [T 1 iTls K 1« [T 19 »i« « ft SUDOKU Navodila: v kvadrate vpišite itevils od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno itevi^o ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljOTih devetih kvadratov. S«siavili PMra B. OTROŠKA PERESA Čarobni konjiček Nekega dne, ko sem Sla iz Šole domov, sem na travi zagledala konja. BQ je čisto sam. Zasmilil se mi je in odpeljala sem ga domov. Zavezala sem ga ob nalo hiško in mu šla iskat hrano. Ko sem se vrnila, sem ugotovila, da ga ni več. Pogledala sem naokoli in videla, kako leze na streho. Šla sem za njim, a mi je spodrsnilo. Rešil me je konj, in sicer tako, da je kar priletel k meni. Ko sem videla, da zna leteti, sem ga prosila, 62 me popelje do A&ike. Res me je vzel na svoj hrbet in sva letela. Med potjo sem videla, da je bilo med Evropo in Airiko, na prehodu iz ene celine na drugo, vse polno ljudi. metali skale in kamenje v tisto luknjo /"pJini Afnko. lem konjičku mama Tadeia Rožman, 3. c, PŠ Kokrjca Sabina Friic Moja sestra Sabina se ukvarja z jahanjem. Letos je dosegla tretje mesto na evropskem prvenstvu. Večkrat je bila tudi državna prvakinja. Doma imamo sedem konj. Sabina največkrat tekmuje s Silverjem. Jaha na islandskih konjili, ki so znani po hodu, ki se imenuje tolt. Na tekmovanjih tekmovalci na islandskih konjih pokažejo šdri osnovne hode: korak, kas, tölt in galop. ]ahače ocenijo sodiüki, ki prihajajo iz drugih držav. Ocenijo jih s točkami od ena do deset. Značilnosti islandskega konja so dolga in košata griva in rep, kratek trup, manjša pasma konj. Pozimi jim zraste dlaka do sedem centimetrov. Ka^aFruc, 4. B, OŠ Ivan a Tavčarja, Gorenja vas TISOČ UGANK ZA ŠOLARJE Tokrat vam franc Ankerst zastavlja naslednjo uganko: Kokodak zamuka gos, konj mljavka, poje mačka, mekeke rezgeče račka, kruli miš in taja kos. Koliko živali je omenjenih.^ Ugotovite pravilen odgovor in nam najkasneje do petka poSljite SMS z vsebino ug-frešitevn^tme In priimek na Številko 031/691111. Izžrebali bomo nekoga, ki bo preje knjižno nagrado, ime nagrajenca pa bomo objavili prihodnji torek. Pravilna rešitev uganke, ki smo vam jo zastavili prejšnji teden, se glasi Škarje. Pravilno je odgovorila le Mateja Jedič iz Podnarta. SUDOKU ZA OTROKE 9 z l t ,€ s 9 1 Z "T 9 Z S p z i 9 i Z 9 z 9 z S s t t Z 9 ' k 6 2 5 6 J 4 3 3 5 6 jk 4 1 2 SMUvili' in Sine Navodilo za reševanje: V mrežo uvrstite številke od i do 6. Upoitevojte: V vsaki vrstici je vsaka številka vpisana fe enkrat. 2. V vsakem stolpcu je vsaka Številka vpisana le enkrat 3. V vsakem pravokotniku 23x2 polji je vsaka^Številka vpisana le enkrat. V dobrodelno akcijo zbiranja plastičnih zamaškov so se vključili tudi Gorenjci. Pripomogli so k nakupu dvigala za deklico z Dolenjskega, ki je parapleginja. Ana hartrriđn nižba Hčere z Dolenjskega, ki je parapleginja, nujno pa potrebuje dvigalo. Kot je povedala ko- Marije Pomoč- ordinatorica akcije, sestra nice je v sodelo- Danijela Kordeš, to predstav-vanju z župnijo Ija desetino vrednosti dvigala, a ker so na pomoč priskočile tudi ostale humani- V Šentrupertu že pred časom pri- pravila dobrodelno akcijo tame oi^anizadje, bo dekli-zbiranja plastičnih zama- ca kmalu dobila njuno po-škov, ki poteka pod sloga- trebno dvigalo. nom En zamašek je kot kap- V akciji so sodelovali tudi Ija, ko jih je veliko, je dež, iz- Gorenjci: blejska župnija vir, reka in morje. Vanjo so ter tamkajšnji vrtec in višja se vključili vrtci, osnovne ij> strokovna šola za gostinstvo srednje šole, fakulteta in in turizem, župniji Gorje in druge organizacije iz vse Lesce ter Srednja gostinska Akcija zbiranja plastičnih zamaškov se nadaljuje. Slovenije, ki so skupaj zbrali in turistična šola Radovljica. 34 tone zamaškov. Sredi Na slednji je pobudo, da pri- najdljivi, saj so se dc^ovorili bomo zbirali naprej, jeseni maja so jih predali dolenjski tovarni Plasta. Realna vred- stopijo k akdji, dala profeso- za zbiranje zamaškov v men- pa nameravamo pomagati rica Športne vzgoje Nataša zah in lokalih v domačem gimnazijcu iz Ljubljane, ki nost tone zamaškov je 200 Vidic. Zbrali so okoli 300 ki- kraju. Sicer pa akcija zbira- bo potreboval električni inva- evrov. Denar so prek Karitas logramov zamaškov. Nekate- nja zamaškov s tem Še ni namenili enajstletni deklici ri dijald so bili še posebej iz- končana. "Konstantno jih lidski voziček," je še povedala KordeŠeva. Ana Hartman niküi, prijateljih... "V akcijo smo do sedaj uspeli vključiti 64 odstotkov učencev na a OŠ F. S. Fin- matični in 78 odstotkov žgarja' Lesce ve- učencev na podružnični šoli liko pozornost v Begunjah. Zbrali smo že posvečajo več kot dve toni plasäke," je okoljski prob- povedala. Že marca so se lematiki. "Zavedamo se, da povezali tudi s Komunalo smo kot Šola poklicani, da Radovljica, ki je obe šoli vzgajamo. To pa želimo s opremila s koši za ločevanje konkretnimi akcijami in z zgledom," pravi pomočnica Na šol) v Lescah so zbrali več kot dve toni plastenk odpadkov, pred šolo pa uredila ekološki otok. "Glavni ravnatelja Neda Goimajer. motiv je bil poleg oza-V letošnjem šolskem letu so veŠČanja in pedagoškega tako začeli zbirati plastično dela z učenci na področju embalažo, da bi čim več ekologije vzpodbuditi tudi surovine vrnili v primarno širšo skupnost za bolj orga- proizvodnjo. Učenci, starši nizirano ločeno zbiranje in delavci šole vsak petek vseh odpadkov v gospodinj- pred začetkom poxika v šolo stvih in drugih organizad- prinašajo plastenke, ki jih jah," je še poudarila Gohna« zbirajo doma, pri sorod- jerjeva. Evropski pomladni dan v šoli na Kokrici TretjeŠold iz OŠ Franceta Prešerna Kranj, podružnica Kokri-ca, z učiteljico Anrto Žlbrek sodelujejo v mednarodnem projektu Pomladni dan v Evropi. Ob dnevu Evrope so se učenci 3.c in 3,č razreda (na sliki) pod mentorstvom učiteljic Žibreko-ve In Marte Zaplotnik preizkusili v vlogi pesnikov in pisateljev. Ker je na ta dan minilo so et od podpisa Rimske pogodbe, so izdelali tudi petdeset zastavic Evropske unije. A. H. • A § m mm m •• j vCi ■ tJ 4 tire?« Postregli so s kruhom in soljo V enoti kranjskih vrtcev Čira čara so v maju že tradicionalno pripravili popoldansko srečanje s starši, ki ga p0imenu)e|0 Pikin dan. Nastopil je pevski zborček Čiračara, otroci so izdelovali stara ljudska glasbila in igrali nanje, ustvarjali so z glino in lesom, ponnerili so se v pastirskih igrah in se okrepčali s pravo pastirsko malico. Obiskovalcem so po stari slovenski navadi postregli s kruhom in soljo. A. H. TOREK 29.5.2007 07 AVTOMOBILIZEM Test: SeatAltea XL 2.0 TDI Stviance Ö Matjaž Cregorič so še v streho vgrajena vodila za prtljažne nosilce. Daleč najpomembnejše so koraj ni avtomobil- seveda pridobitve v notranjo- sti. Namesto 409 litrov prtljažnika, kot ga premore običajna Altea, ga je v konfekd;-ski številki XL kar 121 litrov skega proizvajalca, ki pri snovanju enoprostorskih modelov ne bi imei kakšne svo- je ideje. Pri špariskem Sea- ^eč. poleg tega ima dvojno tu so želeli spojiti medite- ^^^^ pa se občutno ranski temperament z upo poveča s podiraniem zadni ih rabnimi lastnostmi, vendar sedežev. Tudi potnjško udo-se jim z modelom Altea to v je na spodobno višji rav-celotni ni posrečilo. Šport- ni, saj se zadnji sedeži vzdolžnega auha je bilo dovolj, noponükajozacelihißcenb-prostorske izkoriščenosti ^^ služi tudi na-premalo, zato se je Altea le ^i^Ijnjemu povečevanju prt-težko spogledovala z druži- Ijažnega prostora, s katenm Zasluge za trušč ima že znani 2.o-litrsld tuibodizelski Kljub dolžinskemu prirastku Altea XL nima težav z vod- nami ki želijo imeti pred- Altea XL dokazuje svojo na- štirivaljnik, Id je temu avtomo- Ijivos^o. Volan je prijetno ne- vsem uporabne avtomobile, klonjenost družinski rabi. Se bilu dobro pisan na karoserijo, posreden in nastavitev pod- Toda Španci so se znašli in ^^ ^o dobro oprijemljivi Ln Stroj je sicer res precej glasen vozja je dovolj Čvrsta, da ne z Alteo XL vsi očitki na ra- ^^ ^^ pc^ledu na armatur- in pri višjih hitrosdh se sopo- pride do pretiranega nagiba- čun premajhne skrbi za no ploščo se porajajo občutki miJd težko pogovarjajo brez nja v ovinkili; seveda pa je po- družinske prevozne potre- sedenja v športnem avtomo- povišanega glasu, toda avto- žiranje cestnih grbin zato ne- be odpadejo. biliL Med zamere se uvršča mobil je precej poskočen. Do- koliko bolj grobo, kot bi želeli Snovanje Altee XL ni bila pr^ej cenena plastika, h ne- bro sodelovanje s šeststopenj potniki. le preprosta večja konfekcij- ^^liko pokvari splošno dobro skim ročnim menjalnikom za V primerjavi z običajno Al-ska Številka ampak kar do- vzdušje, verjetno nekatere voznika pomeni malo dela s teo, konfekcijska Številka XL kaj zahteven kirurški poseg s skoraj 19 centimetrov daljšim zadnjim delom av- voznike moti tudi precej agresivna rdečkasta osvetlitev me- prestavno ročico, kajti stroj torej pomeni več prostora m ima več kot le zadostno zalogo uporabnosti ob še vedno rilnikov, skupaj s precejšnjo navora in hkrati dovolj energi- poudarjenih mediteranskih tomobila. Sprednji del je hrupnostjopasotudivsiglav- je za naglo pospeševanje ali vi- lastnostih, seveda pa tudi " ostal nespremenjen, medtem ko so morali imeti oblikovalci pred očmi ohranitev Športnega temperamenta, kar se jim je v dobršni meri tudi posrečilo. Tako je podaljšana izvedba kljub oči t* nemu dolžinskemu prirastku oblikovno skladna, večji previs preko zadnjih koles pa spretno prikrit s padajočim zadnjim delom strehe. Ker bi bila gola pločevina prtljažnih vrat preveč monotona, ima Altea XL zadaj velike lu6, dodatna popestritev pa ni očitki. soko potovalno hitrost TEHNIČNI PODATKI podaljšano" ceno. Mere: d. 4,460, Š. 1760 m, medosle 2,580 m Prostornina prtljažnika: Teža (prazno v./ dovoljena): Vrsta motorja: Cibna prostornina: Največja moč pri v/mIn: Največji navor pri v/mIn: Najvišja hitrost: Pos pešek o-i 00 k m / h: Poraba goriva po eu norm.: Maloprodajna cena: Uvodni Sf^ /409/S32/63S 1505/2125 kg štirivaljni, turbodizelski 1968 ccm 103 kW/140 KM pri 4000 320 pri 1750 201 km/h 9.9 s 00 km 23.171 EUR {5.552.698 S("n Porsche Slovenija, Ljubljana IN Odličen varnostni rezultat na preizkusu Euro NCAP za Nissan Qashqai Ö Matjaž Cregohč otrok. Dosiej Še nobeno majhno družinsko vozilo ni dobilo najvišjega ŠteviJa zvez-ashqai, najnovej- die. Pri zaš6ti potnikov je vo- model japon- žilo Qashqai prejelo dve skega Nissana. je zvezdid in samo 0,38 točke pred nekaj dnevi mu je zmanjkalo do treh. dobil še en po-spelek. Na neodvisnem varnostnem preizkusu Euro NCAP je dobil vseh pet zvez- Poleg dobrih varnostnih rezultatov so pri Nissanu veseli predvsem prodajnih številk. Naročila so namreč die za varnost odraslih potni- krepko presegla pričakovanja kov, poleg tega pa je na po- in se približujejo številki 60 skusnih trčenjih zabeležil tisoč. Tudi na slovenskem najboljši rezultat med vsemi trgu je povpraševanje veUko avtomobili doslej. Qashqai je in po infonnadjah uvoznika prejel 36,83 točke od skup- Renault-Nissana Slovenija je nih 37. Avtomobil, ki so ga na nekatere izvedbe, zlasd 2 na evropskih trgih začeli pro- dizelskimi motoqi ireba Ča- dajati v začetku leta, je dobil kati celo sedem ali osem me- tudi štiri zvezdice za varnost secev. BRAVO, MAESTRI Italijanski Fiat se z novim Bravom skuša prebiti v ospredje. Matjaž Cregorič novincu namenili za J. co. Avtomobil s 4,34 metra skupne dolžine premore tudi ostopno okrevanje je prostomo potniško kabino in italijanskemu Fiatu, Id en^ večjih prtljažnikov v svojem razredu (400 litrov). V začetku so pogonu namenjeni je v svoji zgodovini preživel že veliko vzponov in padcev, dalo nov motorji. Osnovo bendn- zagon. Po uspešnem Grande skega dela palete predstavlja Puntu so zdaj že nekaj mese- M-l^^iski štirivaljnik (66 cev vsa pričakovanja usmerje- kW/90 KM), Id ga spremlja še Aa v novi Bravo, avtomobil, ki turbinsko podprta izvedba na) bi vsaj delno pomešal karte kW/150 KM), medtem ko v spodnjem srednjem razreda ^^ ^ ^ i.9-litrska turbo-Bravo je neposredni naslednik dizla (88 kW/120 KM in 110 neposrečenega modela Stüo ^M)' Motoma paleta in enako imenovanega avto- ^e bo do prihodnje pomladi mobila iz leta 1995. Obliko, ki številčno podvojila, vihujica pa z \^emi podrobnosti izraža ne- ^^^ predstavljala 1.8-litiski zmoüjivi italijanski tempera- tuibinski bendnski stroj (162 ment, so mu zrisali v Fiato- kW/sao KM) in 2,o-litRki tur- vem stilističnem centnj, sicer kW/j65 KM), pa je za zdaj le v podobi pet-vratne kombilimuzine, ki naj bi ji čez nekaj Časa sledil še Novi Bravo te diu začenja svoj pohod na slovenski trg, za osnovno bencinsko različico prostomejši kombi. Športoo Prez klimatske naprave) je treba odšteti 12.610 evrov, najcenejša turbodizelska pa stane nastrojena zunanjost pa seveda še zdaleč ni vse, kar so italijanski avtomobilski kreatorji 15 950 evrov NA KRATKO Renault Twingo na prvih preizkušnjah Parkirišče pred hotelom Möns v Ljubljani bo prihodnje dni zasedalo več kot 80 novih Twingov, kajti vse do 27. junija bodo potekale prve preizkusne vožnje za več kot 900 avtomobilistič-nih novinarjev z vsega sveta. Gre za največji tovrstni dogodek v zgodovini slovenskega avtomobilizma, pa tudi kongresnega turizma. Zahteve Renauita do gostitelja, hotela Möns, so bile stroge in jasne» zato bodo vse storitve, postrežba in meniji ustrezali določenim standardom in celostni podobi Renauita in Tvvinga. Temu bodo sledili tudi vsi hoteiski materiafi. Tako bodo denimo Renaultovi gostje imeli posebej oblikovane hotelske ključke, hotelske kartice in izpolnjevali bodo posebne hotelske prijavne obrazce. Po naročnikovih Željah so v Monsu popolnoma spremenili podobo preddverja kongresnega cen* tra in dodatno opremili sobe z najnovejšo tehnologijo. jubilej Hyundaija v Sloveniji Podjetje Hyundai Avto Trade že od leta 1990 uspešno zastopa južnokorejski Hyundai na slovenskem trgu. Ta mesec so dosegli jubilejno število prodanih voztl, ki znaša 50.000. Ob tem so se pri uvozniku zavezali, da si bodo prizadevali za Še boljšo prepoznavnost znamke in za še višjo kakovost prodajnih in servisnih storitev, jeseni pride tudi najpomembnejša letošnja novost, nov model v spodnjem srednjem razredu z oznako ho. M. C. .^^^^^ bravo. made in fiat. oomniGK STB SE PRIPRAVLJENI ZAUUSm? NAJVASBRAVOZAPEUE. PocMič^nt KoötfMhe in vozJt xn»mk9 Fiat AVTO MOCIMIK, d>p BiiU.1 16P..0 08 TOREK 29.5.2007 DRUZABNy KRONIK; Kdo je nastopi! po slavnostni razglasitvi Tajnice leta 2007 v Portorožu in snemanje novega Natalijinega videospota za pesem Obriši sline. □ Aenka Brun skupine Kingston. Videospot zbrale na 15. kongresu tajnic so tudi drugo in tretjo najbolj- ie režiial Braco Grabovac in poslovnih sekretarjev, ki šo. Drugo mesto je zasedba (Rubicon), posnet pa je bU v ga organizirajo Planet GV, Vildana KraJj (Sindikat Band- inuli teden koprodukciji s Televizijo Slo- Zveza klubov tajnic in poslov- niitva Slovenije • SBS), tretja smo se ustavi- venija, kjer bo tudi prvega )u- nih selaetajjev Slovenije ter pa je bÜa Renata Muže (Eric- Ii na prizoriŠ' nija premiemo predstavljen, revija Moja tajnica s pril^o sson, d. o. o.). Organizatori ću snemanja Med ekipo pa smo našli sbv- Poslovna asistenca. Gorenj- tekmovanja so poddili še 24 novega video- nega in simpatičnega sina Še skih tajnic je bilo okoli tride- priznanj preizkuSena tajnica spota Natalije Verboten. Pr- slavnejše ljubljanske mame, set, kar je skoraj pet odstot- 2007, skupaj s finalistkami M vič po dolgem času smo jo 'torbičarke' Marjete Grošelj, kov vseh udeleženk, srečali na odru Cankarjevega Gašperja GroSlja, ki se je kar in tajnico leta 2007. Za vmesne glasbene viožke doma, ko je TV Paprika pode- dobro znašel v vlogi pomoč- izbrali najboljšo. Tamica leta je poskrbela Mojca Morva s Kot vsako leto so tudi letos 1 j evala naziv naj bolj simpatič- nika režiserja. 2007 je poslala Olga Goridč, svojimi kristalnimi in tibetan- nega Slovenca oziroma Slovenke. Že takrat smo slišali V lahkotnem videospotu tajnica družbe Tipro Key- skimi skledami ter gongi, po nastopajo plesalke plesne boards, d. 0.0. Zmagala je na njeno skladbo Obriši sline, šole Miki, pa Natalija in njen strokovnem testiranju znanja slavnostni razglasitvi pa je v veliki dvorani Grand Hotela videospot za novi singel pa so spremljevalni bend Allegro, 2 različnih področij, ki je pote- Bernardin s spremljevalnim snemali v ljubljanskem Asu, kater^ačlan je tudi njen fant kalo 31. marca, kjer je od vseh bendom nastopil Jan Pleste- v prostorih, kjer so snemali tudi resničnostni šov Bar. Dejan BojiČ. kandidatk dosegla naiveČ nak. Ste pričakovali koga diu- Portorož je minuli teden točk. Testiranja se je udeležilo gega? V uvodnem pozdravu je Avtor besedila in glasbe gostil kopico seminarjev in 46 kandidatk, Kongresa v Por- smeje pripomnil, da je sicer skladbe Obriii sline je Dare kongresov. Srečali smo pra- torožu pa okoli šeslsto tajnic navajen, da je na njegovih Kaunč, avtor aranžmaja pa Zvone Tomac. Oba sta člana vnike, politologe, ljudi s sveta iz negospodarskega in gospo- koncertih veliko žensk, ampak smučanja, tajnice pa so se darsk^a sektoi^a. Izbrali pa tokrat so pa res same ženske. • f 4 i L * Natalija Verboten med snemanjem novega komada Obriši Gašpe^a srečujemo v vlogi manekena, očitno pa ga mika sline / Foto' Titu Dok tudi kamera. ;Fat»:Tina Dok Tajnica leta 2007 Olga Gor kič (na sredini) ter spremljevalki Mojca Izvablja zvok kristalnim in tibetanskim skledam, Vildana Kralj in Renata Muže /^ot» t^doki uporablja pa tudi gonge. / ^i« Trna oou h VN r T» . f / H J ' • t 1 % t } Dež naj pada, sam da ti maŠ mene rada ... 1 f^wT^m Ook Tajnice so bile nad glasbenim izborom navdušene, /roto rirutMt VRTIMO GLOBUS Vzela mu je dušo Marilyn Manson pravi, da sta se z bur-leskno plesalko Dito Von Teese razšla zato, ker ga je na vsak način hotela spre* meniti. 'Tolerirala je moj življenjski stil, ker )e upala, da se bom spremenil. Grozila mi je, da me bo zapustita. V lastnem domu sem spal na kavču. Zanjo nisem bil več rock zvezdnik, ampak nekdo, ki je vreden vseh opravičil," pravi gotski rocker, ki se je počutil popolnoma gol, kot ptič brez perja. "Bil sem popolnoma uničen, brez duše." Njegova nova muza je komaj I9'letna igralka Evan Rache) Wood. Rad bi večjega Enrique Iglesias je priznal, da med rjuhami še zdaleč ni tako samozavesten, kot mu pripisujejo oboževalke. Tudi na račun očeta Julia, ki se lahko pohvali z več kot 3.000 ženskami, pred kratkim pa je že osmič postal oče, se ga je prijel naziv seks simbola, vendar pa latino pevec pravi, da si želi večji penis. "Vehko, veHko, veliko premajhen je", pravi Enrique, njegovo dekle, ruska tenisačica Ana Kurnikova, pa očitno nima pripomb, saj sta par že pet let. Še več piratov 1 rTi, Johnny Depp pravi, da kljub trem Mirnom Pirati s Kari bo v vloge Jacka Sparro- wa Še vedno ni naveličan. "Nikoli nisem začutil, da sem zaključil s tem likom." pravi igralec, ki bi z veseljem posnel ie Četrti in peti del, Če bi ponudba vključevala vse prave elemente, kot na primer dober scenarij. Čeprav naj bi bil Pirati s Karibov: Na robu sveta zadnji film, pa po Izjavi igralca prihodnost piratov ostaja odprta. Keira dobila tožbo -P Keira Knightley, Še ena zvezda trilogije Pirati s Karibov, je bogatejša za 6.000 ameriških dolarjev, saj |e dobila tožbo proti časopisu The Daily Mail, ki je zapisal, da je pretirano vitka. Britanska igralka je znova zanikala namigovanja, da ima težave s prehranjevanjem, priznava pa, da bi rada imela kakšen kilogram več, seveda na pravih mestih. Zaradi očitkov o anoreksiji razmišlja celo, da bi končala kariero in se umaknila v zasebnost. Maja Hren je doma v Slovenskih Konjicah. Rada pleše, poje In je zelo aktivna, pozimi včasih rada deska. Meni, da se v življenju stvari zgodijo z razlogom, t ^o» pip^n MOZ s PREPOZNAVNIMI BRKI KRANJ JE ZAROLAL Že 14. pokal Radia Kranj v rolanju, ki je del športnega programa na Tednu mladih, je tokrat poteka na novi lokaciji in sicer na krožni progi okoli več na 5. strani G obusa. Drago Frelih, nekdanji član jugoslovanske kolesarske reprezentance» je kariero kot član Save končal leta 1983. Danes se udeležuje tekmovanj v gorskem teku. več na S. strani V VOJSKI JE BIL PADALEC janež Bohorič danes največ časa posveti igranju golfa, še vedno pa ga privlačijo tudi adrenalinski športi. Mika ga celo, da bi se enkrat peljal s formulo 1. več na 13. strani Gorenjski Glas Športni gias te priloga Časopisa Gorentski glas Odgovorna urednica: Marita Voičjak Časopis izhaja občasno WWW.GOREN ISK tG US.SI iz Pro Toura Kolesarska dirka za Veliko nagrado Kranja bo obeležita štirideseto obietnico prve izvedbe najstarejše kolesarske dirke v Sloveniji. Ob močni domači zasedbi se bodo za zmago potegovali tudi kolesarji eiitnih italijanskih ekip üquigas in Lampre. Za slednjo bo vozil tudi domači šampion Tadej Valjavec. iakez F£ruc Sobotna kolesarska dirka 2a Veliko nagrado Kranja, znana tudi kot Memorial Filipa Majcna, bo rezervirana za kvalitetne kolesarske ekipe, saj imajo pravico nastopa le profesionalne ekipe, kontinentalne ekipe in nacionalne reprezentance. Tako se nam obeta kolesarski spek- takel, kakršnemu smo bili vedno pri^a na kranjski dirki, kjer so se kalili naši najboljši profesionalni kolesarji, Le tisti najboljši poznavalci kolesarstva bodo vedeli, da je prav na tej dirki lefa 1987 drugo mesto osvojil nihče drug kot legendami Italijan Mario Cipollini, sedaj že upokojeni kolesar z naslovom svetovnega prvaka izpred petih let in mnogimi prestižnimi lovorikami. S kar tremi zmagami iz šestdesetih in sedemdesetih let pa se lahko pohvali tudi letošnji organizaciiski direktor dirke in direktor Kolesarskega kluba Sava Kranj Franc Hvasti, ki je kranjskemu kolesarstvu, ki letos praznuje petdesetletnico, s svojim strokovnim delom in profesionalnim pristopom pustil neizmeren pečat, s svojimi izkušnjami ie veliko pomagal tudi trenerskemu In strokovnemu štabu Kolesarskega kluba Sava Kranj, ki bo tako kot vedno skulal svoje varovance "natempira-ti" za vrhunske uvrstitve na domači dirki, kjer pa bodo imeli močno in ostro mednarodno konkurenco. Poleg slovenskih kontinentalnih ekip so prihod potrdile tudi znane ekipe svetovnega kolesarstva, kot npr. Lampre, Liquigas, Amore e Vita, Whirlpool, Miche in reprezentanci Hrvaške in Slova- Kolesarji kranjske Save se bodo tudi letos ob izredno močni mednarodni konkurenci borili za visoke uvrstitve na dirki za Veliko nagrado Kranja. | POTO, Ti NIL DORk dati, v kateri ekipi lahko IS-čemo zmagovalca. "Če bo kateri od naših kolesarjev med prvimi petimi, bo to zelo dober rezultat za kranjsko Savo," še dodaja Hvasti, ki bo vodil organizacijski odbor, ki šteje okrog dvesto prostovoljnih delavcev, ki delajo 'za pivo'in klobaso", kot radi rečemo. SavČani so letos na močnih mednarodnih dirkah dosegli izjemne rezultate, po predispozicijah pa bi lahko največ stavili na Grego Boieta, ki velja za dobrega šprinterja, potem pa je tu še Vladimir Kerkez, ki je tudi sposoben vrhunske uvrs titve. Kaki ne namene imata ekipi iz Pro Touia Lampre in Li- quigas, je težko napovedati. Besničan Tadej Valjavec v dresu Lampreja bo tekmo vzel kot dober trening po tedenskih pripravah na trasi letošnje dirke po Franciji. "Menim, da prišlo do šprinta manjše skupine ko- V nedeljo ob 10.30 bo štart kolesarskega dvoboja med bivšimi zmagovalci kranjske dirke in ekipo novinarjev, ki jo bo vodil Tone Fornezzi-Tof. Med najbolj znanimi nekdanjimi zmagovalci bodo nastopili tudi Bojan Ropret, Bojan Udovič in Ske, Zelo težko pa je napove- Ales Pagon. v, sa) )e proga tivna in je Sprint glavnine malo verjeten," pravi Tadej, ki bo dan kasneje nastopil tudi na krožni Dirki po ulicah Kranja, ki Šteje za Pokal Slovenije. V Kranju se nam torej znova obeta eden večjih športnih spektaklov, bo popestril ulice starega mestnega jedra in bližnje okolice Kranja- Kolesarji, se vedno znova radi vračajo na znamenito kranjsko dirko, pa bodo na najboljši možni način počastili obletnico naše najstarejše kolesarske dirke, ki se bo. upajmo, tudi nadalje razvijala po notah kranjskih kolesarsidh zanesenjakov. Priloga športu Športniki so se z zasneženih poljan preselili na zelene griče Priložnosti za aktivno preživljanje prostega Časa ne manjka Fotoutrinki naj bodo povabilo k prebiranju vsebine. Športn pozdrav. Košarkarice HIT Kranjske Core so državne prvakinje. Hokej se vrača v domovino hokeja. Hokej se ne igra le na drsalkah. [ Föra i^opfirr CulriH f športni glas» torek, 29, maja 2007 ortn ä t renisk A Eksplozivna moč za zmago Na Pungertu v Kranju so se v okviru športnega programa na Tednu mladih plezalci potegovali za naslove državnih prvakov v vedno bolj popularnem balvanskem plezanju. IANEZ FiRUC Balvansko plezanje je ena izmed disciplin Športnega plezanja, kjer plezalec 2a premagovanje kratkih, a izredno težkih plezaJnih smeri, potrebuje dobro tehniko plezanja in eksplozivno moč, da se preko osmih do domala vsi najboljši slovenski balvan ski plezalci, nekoliko okrnjena konkurenca je bila le pri Ženskah. "Tekmovalci imajo zelo natipan urnik tekmovanj tako na državni kot mednarodni plezalni sceni in se težko udeležijo vseh tekmovanj," je kot vzrok za malce slabšo žen- Pungert je zopet Športno zaživel. Tokrat so ga zasedli plezalci na državnem prvenstvu v balvanskem plezanju. Kratke, a zahtevne smeri zahtevajo od plezalca vse odlike, ki jih premore. I foto* aouc 8*1 ca» največ dvanajstih gibov povzpne do vrha smeri, ki ponavadi postavljajo naj izkušeni plezalci tovrstnega plezanja. Na državnem prvenstvu v Kranju je za postavitev smeri skrbel eden naših najboljših balvanskih plezalcev David Stepanjan, medtem ko je vsestranski alpinist in plezalec Žiga Šter v viogi glavnega organizatorja skrbel 7.1 nemoteno izvedbo tekmovanja, ki se ga je v vseh kategorijah udeležilo kar 220 tekmovalcev, poleg tega pa še veliko gledalcev, ki so sp rem 1 j al i pod v i ge plez al- cev. Na umetni konstrukciji so se med moškimi pomerili sko konkurenco navedel Žiga Šter, sicer Študent Fa-kuitete za šport, ki na kranjskem alpinističnem odseku vodi in koordinira programe športnega plezanja. V članskih kategorijah sta si naslove državnih prvakov priplezala Rok Klančnik iz Slovenj Gradca in Mateja Hohkraut iz Laškega, visoke uvrstitve pa so zabeležili tudi gorenjski plezalci, saj se je ŠkofjeloČan Blaž Rant uvrstil tik za zmagovaJcem. Organizatorji iz Alpinističnega odseka Kranj pa bodo konec oktobra v Kjanju v Športni dvorani na Zlatem polju pripravili še en plezalni Spektakel. Zgodili se bodo namreč plezalni dnevi. Glavni pokrovitelji 16. Teka in pohoda na Osolnik =>Avorano trliških olimpijcev. Poleg osnovnega treninga plezanja Domen izvaja tudi trening, ki je vezan na nabiranje splošne telesne moči in bi ga lahko opisali kot krožno vadbo, ki vključuje vaje, ki se jih vsi večinoma spominjamo Se iz osnovne šole in to so: sklece, trebuš- njaki, vzgibi na drogu ... Do sedaj je na pogled splezal smer z oceno 7b+/c, na rdečo piko pa 7c. Kot enega najvećih uspehov omenja zmago na mednarodni tekmi v italijanskem Arcu, ki je priljubljeno stekališče plezalcev 12 vsega sveta. Sicer pa je Domen letos tudi skupni zmagovalec Gorenjske lige med mlajšimi dečki, na nedavnem državnem prvenstvu v balvanskem plezanju, ki je bilo organizirano v Kranju pa je osvojil 2. mesto. Predanost plezanju pa Do-mna nikakor ne ovira pri opravljanju šolskih obveznosti, veliko spodbudo pa ima v svoji družini. Še posebej pri očetu Pavletu, ki je tudi sam aktivni športnik in opravlja funkcijo načelnika športno plezalnega odseka pri Planinskem društvu Radovi j ica. Domen ima željo, da bi v prihodnosti dobil priložnost nastopanja v svetovnem pokalu. Ob njegovi močni volji in veselju do treniranja ter podpori s strani trenerjev in staršev so zastavljeni cilji zagotovo dosegljivi, Najbolj mu diši maraton Član Rolerskega kluba iz Kranja Gašper Koprivec se razvija v vrhunskega tekmovalca v hitrostnem rolanju, kjer se najbolje znajde prav na maratonskih preizkušnjah. Janez Feruc "Gašper )e talentiran tekmovalec in za talente se nemalokrat pokaže, da niso pripravljeni garati za uspeh, Gašper pa je uspel združiti tako talent kot tudi garanje za uspeh," je o svojem varovancu povedal njegov trener Aleš Gros. Najraje nastopa v maratonskih preizkiišn j ah, ki dobivajo v hitrostnem rolanju podobno mesto, kot ga že ima klasični maraton v atletiki. Tako je Galpei pred dvema letoma v mladinski konkurenci že osvojil bronasto ko» lajno na evropskem prvenstvu v maratonu. "Maratoni se odločajo v ciljnem šprintu ali tudi s pobegi, hitrosti pa so v šprintu že skorajda kolesarske in ključno vlogo igra tudi uigrana ekipa," pravi Gapi, kot ga kličejo klubski kolegi in prijatelji. Treninge izvaja po planu, ki ga mu predpiše trener in tudi nima težav pri usklajevanju šolskih in športnih obveznosti. Pozimi bazično pripravo nabira s tekom na smučeh in "suhim" tekom. za katerega pravi, da mu Še najmanj ustreza, a se zaveda. da brez osnovne aerobne na rolerjih, se zdi, da je tekmovalec z odlično tehniko, dobro fizično pripravi jenost- osnove ne bo pravega rezul- jo. in da je psihološko zelo tata. Ko opazujemo Gapija močan in se zato ne boji Gašper Koprivec na mednarodnem tekmovanju za pokal Alpe Adria v Kranju, kjer je trikrat zmagal. i foto koiu konkurence in vse usmeri k uspehu. Kot manjši problem je Izpostavil to, da mora večkrat trenirati sam. Aleš Gros je trener smučarskega teka pri nordijski kombinaciji in je tako v zimskem obdobju malokrat prisoten na treningih. Vse skupaj tako nadoknadita takoj po koncu zimske sezone. V letošnji sezoni bo Gašper nastopal na tekmah za svetovni pokal, kjer bo konkurenca na najvišji ravni in le tekmovanja visokega ranga ga bodo lahko peljala proti evropskemu in svetovnemu vrhu. V Sloveniji je namreč premalo kakovostnih tekmovalcev, s katerimi bi se lahko Gašper pomeril. Zato nastope na kakovostnih tekmovanjih planira predvsem v Italiji, Nemčiji in Švici, kjer je ta šport precej bolj razvit in se vedno na tekmo-vališču sreča z močno mednarodno konkurenco. Upajmo, da bo Gašper stremel k zastavljenim ciljem, ki jih je ob svoji volji in pripravljenosti za trdo treniranje zagotovo sposoben doseči. Nekdanji hokejist na kolesu Grega Bole: vsestranski kolesar Save, ki ima že skoraj neverjetnih i8o zmag. Športno kariero je začel kot hokejist. m al a Bertoncelj Grega Bole je doma v Begunjah, avgusta bo dopolnil 22 let in je eno najbolj vročih imen med slovenskimi kolesarji, ki dirkajo v domačih klubih. Zabeležil je že 177 zmag, ki jih šteje njegov oče. Najodmevnejšo v letošnji sezoni je dosegel na dir-Id za mlade kolesarje Liege-Bastogne-Liege. Je Član slovenske kolesarske reprezentance do 23 let- Koliko treniraš^ "Letos pozimi sem s tekom, hribi in hokejem na ledu naredil dobro bazo. Sredi januarja sem bil tri tedne skupaj z Vidom Ogrisom (kolesarjem Radenske Powerbar, sicer doma 12 Gorij, op. M. B.) in gorsko kolesarko Blažo KJemenčič prvič na pripravah na Kanarskih otokih. To se je izkazalo kot dobra poteza. Sicer pa je trenirati treba vsak dan, v povprečju okrc« tri ure." Grega Bole je najboljši šprinter v dresu Save Športni začetki? "Začel sem s hokejem na ledu, sprva na Bledu, nato na Jesenicah. To so bila še bolj mlada leta, ki jih včasih pogrešam. Hokej mi je veliko pomenil, še sedaj ga pozimi veliko preigram. Treniral sem ga 12 let, kariero hokejista pa sem zaključil pri šestnajstih aH sedemnajstih." Od kdaj treniraš kolesarstvo in zakaj si se raje odloČil zanj kol za hokej? "Šest let sem poleg hokeja treniral tudi kolesarstvo pri KK Perftech Bled. V kolesarstvu si boJj odvisen od samega sebe. Zmagal sem več dirk, domov nosil pokale, pri mladincih so se začele tudi že denarne nagrade, tako da me je Najljubša trasa? "Poleti, ko je toplo, grem na Sorico, na Pokljuko, tudi Vršič mi je zelo všeč. Rad grem čez Ljubelj v Avstrijo in čez Jezersko nazaj. Velikokrat delamo kroge tudi na Jamnik." Kako preživljaš prosti Čas? "Čas se najde tudi še za kaj drugega kot za kolesarstvo, a večinoma je treba počivati. Poslušam glasbo, sem za računalnikom, zvečer pogledam kakšen film." Kaj pa šola? "Študiram ne. sem zaposlen v vojski." Trenutno Slovenski pri- tegniJo." Z Bleda si najprej prestopil v Radensko, potem pa v Savo. Pravilna odločitev? Je že p "Zelo sem vesel, da sem v tujino? Savi. Dobil sem priložnost in mislim, da jo kar dobro izkoriščam. V Savi se odlič- Zelo paziš na prehrano? "Ko se pripravljam, pazim, sicer pa ne preveč. Da pazim, to pomeni bolj malo sladkarij, čim več hidratov, malo mesa." čas no počutim." , Zaenkrat še nimam nobene ponudbe, bomo videli, kaj bo. Do konca sezone bom zagotovo Še v Savi," 4 Športni glas, torek, zg, mara 2007 n t Igrati za Maribor je čast Miral Samardžlć, obrambni igralec nogometnega kluba Maribor, je bil rojen 17. februarja 1987 na Jesenicah. Žogo je začel brcati pri devetih letih v nogometnem klubu Jesenice, nadaljeval pa pri nogometnem društvu Triglav. Mira{ za Mariborčane tgra od januarja 2007 in je tudi Član mladinske nogometne reprezentance U21, za katero je zaigral trikrat, igrati za nogometni klub Maribor, pomeni za Mirala uspeh, saj je po njegovem mnenju to najboljši klub v Sloveniji, tako po uspehih na slovenskih tleh kot tudi v Evropi. Z igralci in trenerji se je Miral dobro ujel, v ekipi pa se odlično počuti. Coia, glede na svojo vlogo v ekipi. Se ni zadel, jih je pa kar nekaj za prejšnja nogometna kluba Jesenice in Triglav. Miral si želi, da bi se pri Mariborčanih Čim bolj dokazal, želi pa si igrati tudi v tujini. Mlademu nogometašu je vzornik branilec Paolo Maldini, kapetan AC Milana, ki je bil leta 200$ razglašen za najboljšega igralca leta po izboru FIFE. Trenut* no zanj najboljši igralec je Cristiano Ronaldo, portugalski levi bočni igralec in zvezdnik Manchester Uniteda, za katerega se šušlja, da naj bi v naslednji sezoni zaigral pri madridskem Realu. Miral ima pogodbo z N K Maribor Še za nadaljnja tri leta, mu pa Želimo, da bi uspel in nekoč zaigral za evropske prvake sezone 2005/06 FC Barcelona iz Španije, za katere vneto navija. T. D. Odlični rekreativci v Kondorju Codešič je zagotovo ena najbolj Športnih vasi na Gorenjskem, pa tudi v celotni Sloveniji. Letos praznujejo 40 let od ustanovitve Športnega društva Kondor, v katerem so aktivni nogometaši, igralci namiznega tenisa, gorski tekači, kolesarji. duatlonci in triatlonci. Na tekmovanjih dosegajo odlične rezultate. Na cestah jih prepoznate po dresih s ptico kondor. M. B. ortn/glas iperfoi ^as prilc|ft Coreniske^ ( iZOAlATLlJ cdr^niski d o Kranj. Zm^ov« 4MC ODCOVOANA UftCON^CA Macna VoKjaV URf ONIK mioci C^ltia NOVINAfljl Mijd ja ne? Mirjn iu^K OBLIKOVNA LASNOVA ^ntjr^ Tnc^k« TIHNICNI UREDNIK Fla)nik FOTOCKAFI]A R^l« Dt^s^r, Tina Cor^sd VOO|AOCLASNCCATI»2CN|A Uil^« Žvižli ^ d Liv^i^^a O^ftti^i^ia S^ovmje. d ^ btinbor I Tel 41t^CP^Iri H miN^lM m oimrtmct IH 47 M JKo^ram | iM / gin r« ^(«^ni^ lA^wt t^UtoiH pi^ / SfT.d d s / Niro^nmi fii/^^i 4J / i^v^a IUK/i96S1T. let ^ MrM^r^l >970^ f Utr/^C SiT;Cenr v SIT iö ptt 1 f ut jf 1)9. &IT Rfdni pUCfkt ^IM M ^ pollMi JM P^^U leif^i H popv^O. v cm If vr^junan OOV pc K gpp^t^l ^ Moče ^JM^vU 40 ^Wfi k' ^ f^^^ naiMri»^ obri^gnsiief* / OlUl^e P^ ceni^ e^^n« i'^jS f^l «a 4S L inkina Anka Pogačnik, judoistka, trenira pri judo klubu Triglav Kranj. Stara je 15 let, ima že rjavi pas. Z judom pa ima še velike načrte. Robert Gu&nn Kdaj si se začela ukvarjati z judom in kdo te je pripeljaJ v ta Import? "Z judom sem se začela ukvarjati pred osmimi leti, začela pa sem ga trenirati zaradi prijateljev." Katero slopnjo si že dosegla v judu in do kod naprej^ "Doslej sem dosegla rjavi pas, 1. kye, dlj mi je doseči mojstrski pas pri Šestnajstih letih." Kateri so tvoji največji uspe* hi v tem športu? "Največji usp>ehi, ki sem jih do sedaj dosegla, so: 2. me« sto na svetovnem A pokalu za kadete v Berlinu (Nemčija), udeležba na evropskem prvenstvu na Madžarskem v M i Školču, večkratna državna prvakinja pri starejSih deklicah, kadetinjah, mladinkah in mlajših Člani« cah." Na kaj si pri sebi, v športu še posebej ponosna? "Na vztrajnost in Željo po zmagah." Imaš kakŠDo nasprotnico, ki se je bojiš? "V popolnosti še ne poznam vse konkurence, ki se bo udeležila evropskega prven« stva na Malti in olimpijade mladih v Beogradu. Od vseh poznanih pa se mi zdi še najbolj neugodna tekmovalka iz Rusije." Tvoja speciaJka v judu? "Ročni met • sea nage." X . ^ HSr Tvoj najboljši dvoboj dosedaj? "Borba v Berlinu, polfinaJe s predstavnico Turčije." Kateri pas je najvišji v judu in kako prideš do njega? "Črni pas, 10. dan, če pač življenje posvetiš judu in si zelo uspešen." Si bila kdaj že poškodovana? "Da, zadnja poškodba se je zgodila letos januarja, ko sem si na treningu natrgala notranje legimente na desnem kolenu. Posledice čutim še danes. Si se že boriJa s fanti? "Sevedal Skoraj na vsakem treningu se borim s fanti, saj skupa) treniramo." Kaj počneš v prostem času? "V prostem času se veliko posvečam prijateljem, veliko skupaj hodimo v kino. Rada tudi lenarim, gledam televizijo in klepetam preko mobitela in MSN-ja." Imaš čas za ljubezen in fan- te? "Ne, trenutno imam veliko obveznosti v šoli in imam veliko treningov, tako da za Anka Pogačnik 1 Foront^ADo« ljubezen in fante sploh nimam Časa. i Katera mesta in države si že Katero glasbo poslušaš? Katero šolo obiskuješ in kako ti gre? "Obiskujem Ekonomsko gimnazijo v Kranju in mi gre kar dobro." Kje se vidiš Čez 10 lel? "Upam, da se bom z judom ukvarjala vrhunsko in kon-čala fakulteto za šport." obiskala kot športnica? "Vse sosednje države. Berlin (Nemčija), Jičin (Češka), Szcyik (Poljska). Ploiesti (Romunija), UValleta (Malta), Beograd (Srbija).'' Kdo je tvo] vzornik priSpwtu? "Največja vzornica v Sloveniji mi je Urška Žolnir." "Vse, posebej pa hip-hop in rap. II Kateri so tvoji hobiji? "Rada igram odbojko, košarko, treniram, seveda judo, na-sploli pa obožujem Šport" Kateri sport bi trenirala» Če ne bi bila judoistka? "Odbojko ali pa gimnastiko." o t) športni glas, torek, 29. maja 2007 5 # ktivn 0 § orenjsk t Glasovi tekači na teku narcis Mednarodni Narzissenbluetenlauf pri naših sosedih Avstrijcih je bil tokrat tudi v znamenju Glasovih tekačev^ ki se tako tekaško povezujemo z našimi sosedi, kar bomo nadaljevali tudi konec junija na tradicionalnem teku v St. Paulu, kjer smo že bili in morda nekaj dni kasneje še na polmaratonu Faakersee ob Baškem jezeru. IAWEZ FERUC Kadarkoli se odpravimo na tekme v nam bližnjo avstrijsko Koroško, nas vedno pričakajo gostoljubni organizatorji, s katerimi se večinoma brez težav sporazumemo v slovenskem jeziku. Tako je bilo tudi na 12. Teku narcis po naše, kjer smo tekli iz vasi Mana Elend prod Golici. Po konfiguraciji gorski tek z začetnim ravninskim delom ob Dravi in nato vedno bolj strmo makadamsko potjo proti cilju v dolžini skoraj 10 kilometrov in vi-šinsko razliko 560 metrov, kjer je tekače v kanjonu proti cilju spremljala prava poletna vročina. Pobudo za nastop na tem teku je že pred časom dal izkušeni član Gla« sove rekreativne ekipe Franc Hribemik, ki že leta nastopa na tekih v Avstriji. Med nekaj več kot 120 tekači je nastopil tudi Toni Vencelj iz Šentvida pri Stični, pred dvema letoma svetovni pod-prvak v gorskem maratonu, ki je na tekmovanje prišel na povabilo prijatelja iz Avstrije in zasedel skupno tretje mesto v absolutni razvrstitvi. Seveda brez pokalnih lovorik ni šlo tudi pri Glasovih tekačih in skupno smo domov prinesli sedem pokalov iz razvrstitev po kategorijah. 2e dan pred tem pa smo imeli uspešen nastop na teku v Zalem Logu, tako da se je nekaterim poznala tudi utrujenost od prejšnjega dne. Predvsem zmagovalka teka v Zalem Logu Jana Oman je potožila o težkih nogah, z gorenjsko trmo pa je le priteUa do dlja, kjer se je še najbolj razveselila potice, ki so jo kot okrepčilo ponudili organizatorji. "Še pridite prijateljliz Slovenije," pa se je glasil zaključni govor glavnega organizatorja Josefa Mulerja. Lovorike Glasovih tekačev, ki se jim je na zmagovalnem odru pridružil Toni Vencelj, skupno tretjeuvročeni. Organizator: Klub Trmastih Preddvor, Gorenjski glas Kraj: Preddvor (osnovna šola) Datum: sobota, 22. septembra 2007, ob 15. uri Proga: 11 km, višinska razlika 70 metrov Kontakt: Janez Ferlic, 031/561-663, jane2.ferlkg>gmaiLcomr Marjan Petek, 041/624-158, ma rj a n pete k(S>s i ol. ne t www.klu b-trm a stl h .si www^ oreniskiolas.si Gorenjski Glas If 5 Kranj zarolal Že 14. pokal Radia Kranj v rolanju, ki je del športnega programa na Tednu mladih, je tokrat potekal na novi lokaciji in sicer na krožni progi okoli Globusa. Jan k Feruc Na prvih tekmovanjih za poka) Radia Kranj, ki je bil tudi pobudnik prvega organiziranega tekmovanja v rolanju na Gorenjskem sredi devetdesetih let, je bilo ru štartu okoli 250 tebnovaJcev» danes pa okoli 150 in rolanje je očitno nekoliko upadJo. To je potrdil tudi diiektor Radia Kranj Marjan Potrata, ki je novo lokacijo, krožno progo okoli Globusa ocenil kot zelo primemo predvsem zaradi varnosti izvedbe tebnovanja. Prva tekmovanja so bila izpeljana na Kokrici, Naklem, Laborah, v starem mestnem jedru, nova lokadja pa bo verjetno ostala enaka tudi za prihodnja leta. Tako malo mlaj^ kot tisti starejši so uspešno premagovali krožno prc^ okoli Globusa, nekateri zgolj za užitek, drugi pa so tekmovanje vzeli kar se da resno in se "zatolali" na zmagovalni oder. Najbolj tdanovalno razpc^Že-ni so bili tekmovala v mlajših kategorijah, kjer je bila udeležba tudi največja. Družina Dri-novec iz Kranja je domov prinesla kar tn kolajne in pokal. Mitja in Matej sta v svojih kategorijah zmagala, Maja je bila druga, med družinami pa so skupno osvojili drugo mesto. Tako Matej kot Mitja sicer pozimi nastopata v nor* dijski kombinaciji, rolanje pa poleti izkoriščata kot dodaten kondiajski trening. Smučarske skoke pa trenirata že nekaj let in pravita, da bosta Še v nadalje vztrajala v tem špor« tu, ki jima je najbolj pri srcu. Med ^edald pa smo opazili Še enega perspektivnega smučarskega skakalca, ekipnega mladinskega svetovnega prvaka Jurija TepeSa. 'Tudi jaz občasno obujem n> Mitja Dnnovec (levo) se je takoj podal v vodstvo in številčni druiini Drinovec "prifolar zlato kolajno. 1 fot« rohi »oc^ar lerje in z njimi skrbim za koordinacijo gibanja, pa tudi kakšen skok za užitek napravim," je še povedal Jurij. Pokal Alpe Adria v hrtrostnem rolanju Že dopoldan pa je v organiza-dji Rolerskega kluba Kranj potekalo tekmovanje v hitrostnem rolanju za pokal Alpe Adria, kjer je nastopilo več kot osemdeset tekmovalcev iz enajstih klubov iz Slovenije, Nemäje, Avstrije, Hrvaške in Makarske. Kranjsko ekipo tekmovalcev v hitrostnem rolanju iz Rolerskega kluba Kr^j je vodil Aleš Gros, ki j e hkrati tudi z ekipo organizatorjev skrbel za nemoteno izvedbo tekmovanja. Njegovi varovana ga niso razočarali. "]e6iQ ekipe sestavljajo Gašper Koprivec, Nejc Mavsar, Matevž Remic in Nastja GradiŠar in od te ekipe gre tudi v prihodnje največ pričakovati, pomembno pa je, da tudi druge sotekmovalce vlečejo za seboj/ je povedal Aleš, ki priznava, da tekmovalno rolanje v Sloveniji nima prave osnove. Slabo delo pa-nožne zveze je posledično zmanjšalo število klubov, kar prinaša slabšo konkurenco na domačih tekmovanjih, tako da je tiste kakovostne tekme potrebno iskati v tujini Ker hitrostno rolanje Še ni olimpijska disciplina, tako najv^o motivadjo za vrhunske rezultate predstavljajo svetovna prvenstva. ® Znoj, Veselje in Sreča bodo spremljevalci REKREATURa™. edinega ekipnega kolesarjenja po Sloveniji, ki združuje rekreativni duh s šarmom profesionalnih dirk 360 krti od 23. - 26. avgusfoi }ZOLA • POSTOJNA - DOLENJSKE TOPLICE - KÄANJ orgonIzatoT i « ) ( MW fNfOmACUE iN mi AVE: hOSDiA A n AAJ WWW, rekreatur. si MEDUSM SPONZOR Gorenjski Glas MERKUR ISKRATEL ODEIA avkenla.fii DAOGA Sodra-žice povzpeli na BloSko planoto. Iz Nove vasi so se pdjaB mimo največja presihajočega jezera v Sloveniji, do Cerknice, kraja pod goro čarovnic Slivnico. Sledila je vožnja skozi Rakek in tJnec Preko Unice in Planinska polja, jih je pot peljala do Planine. Sledil je Še vzpon Čez "Kačje ride" in čez Postojnska vrata do dlja v Postojni! Hokej je doma v Kanadi V Moskvi se je zaključilo svetovno prvenstvo elitr^e hokejske skupine. Zmagovalci prihajajo iz domovine hokeja, Kanade, to pa je že njihov 24. naslov. Kanada živi za hokej, saj ima kar 551.000 aktivnih igralcev. Robert Gu^n ft«« 4 •»4 Hokejisti Kanade so v finalu svetovnega prvenstva s 4:2 premagali Finsko in bodo naslednje leto doma branili naslov. Kanađani so ostali edina neporažena reprezentanca na prvenstvu in zasluženo slavijo osvojitev 24. naslova. Tretje mesto so po razočaranju v polfina- lu osvojili Rusi, Novinarji so izbrali tudi idealno ekipo tega svetovnega prvenstva. V njej so vratar Kari Lehtonen, Finska» branilca Petteri Nummelin, Finska, in Andrej Maricov, Rusija» ter riapadald Aleksej Morozov, Jevgenij Malkin, oba Rusija, in RJ sem. Vsaj tri- do Štirikrat na teden se slišim z dobrim prijateljem iz mladosti Primožem Brez-cem, v tej sezoni pa smo pred tekmama že dvakrat skupaj večerjali z RaŠom Nesterovičem in Urošem Slokarjem, Slišim se tudi z Benom Udrihom, v Evropi pa imam stalne stike prek mobilnega telefona in elektronske poŠte s Sašom Ožboltom in Sani jem Beči-Tovičem." Ko "leti", ga je težko zaustaviti. Boštjan je odličen strelec Odličen (št. 7) je tudi v obrambnih nalogah. športni glas, torek, 20. maja 2007 11 strokovni k sve tuje Ko tek kolo združita S kombinacijo tekaškega in kolesarskega treninga bomo vstopili v duation, disciplino, ki je nekakšna predpriprava, preden se podamo v vznemirljivi svet triatlona. laniz Ferlic Prav ćas, ki ga moramo nameniti treningu duatlona, je ponavadi tisti, zaradi katerega mnogi ne uspejo sestaviti kakovostnega programa tre» ninga. Če bomo hoteli zgolj za zabavo nastopiti na kakšnem duatJonu, niti ne bo problema, za bolj resno ukvarjanje pa si je potrebno rezervirati dovolj časa tako za kolesarski kot tekaški del ce» lotnega treninga. V duatlonu ponavadi ostanejo tudi dsti, ki jim plavanje dela preglavice in tako ne računajo na uspešen nastop na triatlonu. Običajni duatlon je sestavljen iz petkilorrietrskega teka, tridesetkilometrskega kolesarjenja in spet petkilo-metrskega teka. Za tovrstno disciplino bomo Časovno po-rabüi približno toliko kot za polovično maratonsko razdaljo (21.097 metrov). Potem poznamo §e dolgi duatlon, kjer se kolesarska razdalja poveča na štirideset ki- sko vadbo. lom etrov, v novejšem času pa postajajo (predvsem v tujini) popularni ultradolg! duatloni. Eden takih je Po-werman v Zofingenu v Švici, kjer je najprej potrebno preteči 7,5 kilometra, nato po gorskih cestah prekolesa-riti 150 kilometrov in nato še 30 kilometrov preteči po planinskih poteh. Prava disciplina za tiste jeklene. Osnovni trening duatlona je zasnovan vzdrži j ivostno (aerobno) in pri prvih korakih v svetu duationa zagotovo ne bo odveč kakšen nasvet izkušenega tekmovalca z daljšim tekmovalnim stažem. Poznamo primere, ko so se tekači podali na duatlone, ker so več vadbe namenili kolesarjenju po kakšnih rehabilitacijah tipičnih tekaških poškodb in takrat kolesarski trening služi kot sredstvo okrevanja-Potrebno je pravilno razporediti obseg treniranja, ki je ločen na tekaško in kolesar- Koliko, bo odvisno od vaših ambicij in zavzetosti za vadbo. Treniranje nam bo vzelo tisti lepši del prostega Časa in bo izključno koristilo. Zgolj za užitek in sprostitev bo verjetno dovolj že kakšnih 5 ur tedenskega treninga, pri Čemer moramo vedeti, da je trening kolesarjenja obsežnejši. V enem dnevu lahko opravimo obe enoti tren in ga (porabimo več Časa), lahko pa po tekaškem treningu naslednji dan opravimo trening kolesarjenja in takemu režimu sledimo dan za dnem. Ob vsem treningu seveda pomembno vlogo igra tudi poätek. Kako p (ostat i) hiter? Mišice se na kolesu nenehno krčijo in zato pri teku nismo najbolj hitri. Znano je, cJa npr. niso hitri tekači po ravnem, dobro tečejo le navkreber, kjer bolj pridejo do izraza kolesarska mišična vlakna. Naš zelo dober kolesar Si- mon Alič odlično nastopa na gorskih tekih prav zaradi svoje moči. ki jo potrebuje na zelo strmih odsekih. Da bomo ostali hitri tudi v teku po ravnem, bo potrebno več kolesariti po ravnem z visokimi obrati in po kolesarskem treningu redno raztezati mišice, odveč pa ne bo niti kakšna masaža. Dobro dodatno sredstvo treninga je tudi t.{. atletska abeceda. To so razni poskoki, kjer razvijamo specialno telesno moč ter eksplozivnost in odriv- nost. Vendar pa naj ta trening ne bo obsežen in dolgotrajen, saj se možnost poškodb ob pretirani vadbi hitro poveča. Dobro aerobno osnovo bomo pridobili žc s kolesarskim treningom in tako bo pri teku potrebno skrbeti za ohranjanje hitrosti. Primerni treningi bodo tempo teki, teki z i zmeni j ivo hitrostjo (fartlek teki) in regeneracij-ski teki za sproščanje in obnovo celotnega organizma. L6 Coq Sportu / LCS (Izgovarlava: L XOK SPORTIFJ Skupaj 2 Yannickom Noahjem ]e LCS razvil kolekcijo, ki je pustila svoj vtis teniškemu svetu od 1975 do 1980. Noah je zmagal na Roland Garros 1983 In seveda... opremljen z LCS. leta 1961 je LCS opremil Michela Platinija In Greens ob prvenstvu Francije. Ostale športne zvezde: Bernard Hinault, ki je "zastopal" LCS barve na zelo popularnem Tour de France. LCS je opremljal nogometaše na svetovnem prvenstvu trikrat: Italija 1982, Argentina 1978 In 1986 v Mexicu, kjer je Diego Armando Maradona dosegel znameniti gol z roko... seveda v opremi LOS. LOHNKO inženiring je proizvodno prodajr>o podjetje, ki med drugim zastopa in prodaja blagovno znamko LCS v SfovenijI, Tudi v Sloveniji $ledimo tradiciji In z blagovno znamko Le Coq Sportit opremljamo športne zveze, društva in klube v veliko športnih panogati. Olimpijci. tako v okviru olimpijskega komiteja kot zveze za šport invalidov, so na olimpijskih igrah v Atenah 2004, Torinu 2006 in Pekingu 2008 oprerrv (jenI z blagovno znamko LCS. Razvoj in dizajn je plod lastnega znanja z uposlevanjem trenutnih modnih In razvojnih smernic. V Čast si štejemo, da lahko prispevamo svoj delež k slovenskemu športu in slovenskim športnikom ter vsem ljubiteljem športa nasploh s kakovostnimi športnimi artikli. Dolgoročna usmerjenost v kvaliteto se poleg Slovenije sliši tudi v tujini, saj nam delo zaupajo velike blagovne ^ znamke, kot so Adidas, Reebok. Le Coq Sportrf, ANDI, DiaOora in druge. I Glavne športne panoge, ki j(h pokrrvamo, so kolesarstvo, tek, nogomet, ^ rokomet, hokej, odbojka, tek na smučeh tn smučanje. Poudariti moramo, da je večina artiklov izdelana v Sloveniji z domačim znanjem in dobro kvaliteto, sodoben dizajn, hitro in prilagodljivo proizvodnjo. Vse le zahteve smo v Lohnku Inženiringu, d 0.0-, uspešno vkijučili v proizvodni proces In organizacijo take, da lahko sledimo željam in trebam naših , Pred kratkim smo vpeljali celo "person^tziran" tip proizvodnje, ki omogoča naročanje majhnih količin proizvodov v želenem dizajnu in barvah. Prilagodljivost proizvodnje nam omogoča zdelavo takih artiklov v 20 dneh. Te novosti so še posebej vesele kolesarske ekipe ter društva kot tudi druge organizirane skupine športnikov po različnih športnih kategorijah, ki se želijo razlikovati od standardnih barv ter modelov, Pirfr«biilBte športno opremo v vaših l»rvah In zelje h? Nogomel. kolesar- stvD. Iiokej, InlNis bokej. košarka, smučanje, „, m |e mogočel (zdelamo kvalitetni) in hitro, Pokilekte nas In svsiovsil vam bomo vsak tfatavnlk med 8, In 16, uro po lalflionu 01/47S0 570 aH p8 nam pišete na eiioito; lohnko^lohnkiMtig.sl. Več InhinnMlJ na ,lohnkoHftĐ,sl PfKlanstvo na^sa podJeQa Je, da vsakomur pomagamo pri njegovem najboljšem športnem rezuHatu. Če ta rezuHat dnseze v naši opremi, Je zadovoljstvo ie večjo, 2 Zvezo Invalidov SJovenlJo zelo dobro sotfalujemo tako na področju Izdelave Sortne opromi po morab In potrebsb športnikov invalidov kot tudi na itruzabnlli srečanjih In akcljali Zveze Invalidov Slovenije. Odlični razultatk športnikov Invalidov nas navdajajo 2 dodatno enorgljo In motNacIjo. Tako ekipni kol posamični uspehi športnikov bnalfdov so dokaz Izjomno energije In želje bo uspehu, lipamo, da se šport Invalidov "populorlzkar In da bo zanimiv za vsakogar, kar bo spodbudilo tudi druga slovenska podlsQa, da se odločijo za konkret- nejšo podporo športu Invalidov. 2 § tennologijo. Opažamo namreč, da se proizvodnja športnega tekstila Lo Coq Sportlf |LGS) Je postala blagovna znamka lota 1948! počasi vrača nazaj v Evropo. Kupci so vedno bolj zahtevni in želijo Kvalttetno oblačilo jo bilo v tem obdobju nalDomombneJse merilo. Trening Mateje Simic Maja Bertonceu •u o a Mateja Šimic iz Vikrč je naj» boljSa triatlonka in duatlon-ka v Sioveniji. Od lani tek trenira pri Lojzetu Piinger-čiču, trenerju gorskih tekačev. Zaupala nam je svoj načrt treninga. Ponedeljek: tek: 55 minut ogrevanja + 5 minut razgibavanja + 2 X po io serij (100 m hitro +100 m počasi), sledi 4 minute počitka + 10 minut iztekanja; kclo: 2,5-3 ^^^ šarjenja z visoko intenzivnostjo v slcupini s fanti. Torek: tek: 1,2 ure teka po razgibanem terenu (zadnjih 15-20 minut hitreje) + gim- Četrtek: prosto nastika. Petek: kolo 1.5 ure kolesarje- Sreda: tnenjave kolo'fek na nja na nizki aerobiki, vmes velodromu v Kranju, 15-20 8-krat 20-30 sekund sprinta km ogrevanja na kolesu, -k 4 km teka na nizki aerobi- m S Mateja Simic |levo)> 11. na SP v duatJonu nato 15 mmut ogrevanja v teku + gimnastika, sledijo štiri serije 4000 m kolesa (tekmovalni tempo 40-44 km/h) -I-1000 m hitrega intervalnega teka (3: 3:30/km). Med menjavami počitki 5-7 minut. Na koncu 10 minut iztekanja + raztegovanje + 20 km razpeljeva-nja s kolesom. ki 4 X stopnjevanja. Sobota: tek zjutraj: 20 minut ogrevanje -k 2 x stopnjevanje, nato tekma duation. Pred tekmo 30 minut ogrevanja na kolesu, po tekmi raztekanje 10 minut ali razpel je van je na kolesu 20 minul. Nedelja: 2 uri kolesa - aerobika • regeneraciiski tre- nmg Zakaj je dobro zajtrkovati Ro be rt Gtj^ n ««ft 4 « ft i 4 • ft 4 « «4 ft 4 ft«4 Diet, teorij m programov, vam obljubljajo hitro in učinkovito hu j Sanje, je veli» ko. Vendar pa so ljudje sodobnega časa vedno bolj debeli. Na telesno težo vpliva na sta ukvarjanje s Športom in genetika, vendar ima največji vpliv na težo prehranjevanje. V poplavi raznoraznih Čudodelnih diet sta med ljudmi že dlje Časa prisotni dve trditvi, Id sta prav« mita: zaprav 1. Obilen zajtrk vam bo pospešil metaboiizem in 2. Vse, kar boste pojedli pozno zvečer, se bo shranilo kot maščoba. Trditvi sta si pravzaprav zelo . Za prebavi j a nje hrane potrebujemo energijo, kar ima termogeni učinek. Prav tako je zelo zanimivo dejstvo, da naj bi telo shranijo vsako kalorijo, ki jo zaužijemo po določeni uri, ponavadi med iS. in 20. uro. Raziskovalci so se lotili proučevanja obeli trditev in v ta namen opazovali navade nekaj sto ljudi skozi vsakdan. Prišli so do nekaj zanimivih ugotovitev. Velikost obrokov se proti večeru povečuje. Čas med cbrold pa se zmanjšuje. Ljudje, ki so jedli obilnej» ši zajtrk, so čez dan pojedli manj kalorij kot tisti s -skromnejšim zajtrkom ali celo brez njega. Ljudje s skromnimi zajtrki so pri večerji pojedli skoraj po! več kalorij, in tudi količina ogljikovih hidratov je bila več kot dvakrat večj a. Ali zajtrk pospeši metaboiizem? Ne. vendar bomo verjetno, Če bomo zajtrkovah, čez dan pojedli manj kalorij, kot če ne bi. In omejevanje hrane po določeni uri? Ne, vendar lahko omejevanje količine ogljikovili hidratov pri večernih obrokih zmanjša celodnevno količino za-Mžitih kalorij. Čeprav mogoče zjutraj niste lačni, je zajtrk najboljša stvar, ki jo lahko naredite za svoje telo. Zajtrk nam zago- energije m s tem telesu priskrbi gorivo, potrebno za naše aktivnosti skozi dan. V službi in Šoli boste lahko bolj skoncentrir a ni in na sploh lažje delali, saj možgani za svoje delovanje potrebujejo ogljikove hidrate. Ce so zaloge hranilnih snovi prazne, se bomo počutili slabo, pa še razdražljivi bomo bolj. Ker čez noč niste nič jedU, je zajtrk nujen za spodbudo metabolizma. Če je telo dlje ne, je to zan| znak, da se bo tako stanje mogoče nadaljevalo. Zato se metaboiizem upočasni, da se tako prihrani gorivo, ki je na zalogi. To pomeni, da bomo pri vsakodnevnih aktivnostih porabili manj kalorij. Če jemo vsakih nekaj ur, telo nima potrebe po upočasnitvi metabolizma. 12 Športni glas, torek, 29. maja 2007 J 0 ort $ Gimnazijke igrajo krtket Gimnazija Skofja Loka je vključena v mednarodni program za mlade M£PI, ki obstaja v treh stopnjah: bronasti, srebrni in zlati in vsaka stopnja traja malce dlje in zahteva več. Udeleženci morajo biti aktivni na štirih področjih: športnem, s p ret nostn e m» v prostovo^jstvu in odpravi Pri Športni aktivnosti lahko izberejo tudi kriket. Zanj se je odločilo osem gimnazijk, ki delajo pod mentorstvom Stephena Maylanda. Dijakinjam se je sprva kriket zdel zelo zapleten šport. Petra Lušina iz Dražgoš: "Kriket igram tretje leto. Na začetku nam pravila niso bila kaj dosti jasna, sedaj pa sem že dojela bis tvo. Zame je najtežje odbijati. Za ta šport sem se odloČila ker je nekaj novega." Od vsega začetka kriket igra tudi Kse nlja Mravlja iz Škof;e Loke: "Kriket me je zanimal, saj je ne kaj novega, ni značilen za Slovenijo. Uživamo ob igri, Pravi la so zapletena, vseh Še ne znamo In prav to mi je najtežje Igramo za zabavo, kakšnih ciljev pa v kriketu nimam." M. B Dijakinje Gimnazije Skofja Loka enkrat tedensko igrajo kriket., Foro! J\Hk DOKL Kij je veslaste oblike i FOTO: Tika Oo Junija bo deset let od uradnih začetkov kriketa v Sloveniji. Pravila tega športa so tekma pa pri nas traja cel dan, seveda z odmori za kosilo in čaj. o zap etena, Maja Biktokceli Predstavljamo moštveni šport kriket, katerega sodobna oblika se je razvila v Angliji. Razlaga pravil je zelo zapletena, zato se bomo v tokratni predstavitvi posvetili predvsem osnovam, podrobnejšo razlago pa lahko najdete na spletni strani Kriket kluba Ljubljana www. I j cricket.com. Kriket igrata dve moštvi 211 igralci. Igra se na travnatem zemljišču, ki v premeru meri od 90 do 140 metrov. V središču zemljišča je igrišče, to je majhno polje trdo poteptane trave. Na igrišču se dogaja večina igre. Moštvi se menjata pri odbijanju (napadu) in lovljenju (obrambi). Na igrišču sta hicrati le dva odbijalca iz napadalnega moštva, preostalih 11 igralcev Iz obrambnega moštva pa se porazdeli po preostalem zemljišču. Moštvo, ki je v obrambi, luča žogo proti enemu od odbijalcev. Naloga obeh od-bijalcev je. da preprečita nasprotnemu moštvu razbitje svojih vrat (stojijo na obeh koncih igrišča in so sestavljena iz treh količkov, na vrhu katerih sta dva prečni-ka) in da Čim bolje zadeneta Igralci kriketa so ponavadi oblečeni v belem. Za igro potrebujejo žogo, ki je rdeče barve. Ker je zelo trda, imajo odbijalci na sebi ščitnike. Dovoljena je uporaba zaščitne Čelade. Obvezni del opreme je seveda tudi kij, ki je veslaste oblike. žogo, ter dosežeta teke (točke). Obrambna ekipa na različne načine skuša Izločiti odbijalce. Ko izloči enega, ga zamenja drugi iz iste ekipe, potem ko je izločenih deset odbijalcev in ostane zadnji, enajsti odbljalec sam, pomeni, da se je zaključilo prvo obdobje ali prva doba Tekma kriketa lahko traja tudi po več dni, odvisno od vnaprejšnjega dogovora moštev. jiJ^T in moštvi zamenjata vlogi. Ko obe moštvi končata vnaprej določeno število dob. je igra končana. Zmaga moštvo, ki je doseglo več tekov. Tekma kriketa lahko traja tudi po več dni, odvisno od vnaprejšnjega dogovora moštev. Na višjih ravneh srečanja trajajo celo pet dni. V Sloveniji tekme v kriketu trajajo en dan, od enajstih dopoldan do šestih popoldan, 2 vmesnimi prekinitvami za kosilo in "Čajimamo štiri kriket klube: v Ljubljani. Mariboru, Mežici in Beli Kra- novljen v Ljubljani, njegov predsednik pa je Avstralec Brad Eve: ' kJub v Sloveniji in že nekaj let igramo v avstrijski kriket ligi. Sem tudi dan slovenske reprezentance. Kljub temu da sem sicer z Avstralije, govorim m sem ponosen. da lahko kriket igram za Slovenijo." Če bi si tekmo kriketti radi ogledali od zu. imate priložnost 3. junija, ko bo na igrišču v VaJburgi pri Smledniku potekal drugi del turnir] a, n a katerem bodo nastopile vse slovenske kriket eldpe. lučati Žogo Stephen Mayland z družino živi v Škofji Loki in je čian slovenske kriket reprezentance. Kriket je začel igrati pri desetih letih. maia B e rto nc e11 Clan slovenske kriket reprezentance je tudi Gorenjec Stephen Mayland. Pravzaprav je Anglež, ki v Sloveniji živi od lela 1990, od leta 1993 dalje v Ško^i Loki, kamor je prišel na povabilo tamkajšnje gimnazije. Tam je spoznal tudi sedanjo ženo Matejo Prevodnik Mayland, profesorico angleščine na Gimnaziji Škof)a Loka, s katero imata dva otroka, Kriket je začel igrati pri desetih letih: 'Oče me je peljal v kriket klub. Takrat sem ga prvič igral, saj sem prej živel v Zambiji, v Afriki- KriJcet je bil zame nekaj novega. Petnajst let sem ga nato igral v Angliji, po prihodu v Slovenijo pa sem kmalu v Ljubljani spoznal Angleže, ki tu delajo, in so me povabili igrat, tako za rekreacijo. Kasneje je bil ustanovljen klub." Mayland pravi, da se kriket v Angliji igra predvsem poleti, da pa se po popularnosti zagotovo ne more primerjati z nogometom ali ragbijem. In kai je pri kriketu najtežje? "Najtežje je lučati žogo, saj cej igralcev iz Anglije in iz Avstralije. Kriket igrajo na igrišču v Vaiburgi, za trening pa so letos postavili mreže pri OS Polje v Ljubljani, kjer bodo skušali trenirati vsaj enkrat tedensko. Za kriket navdušuje tudi svoje- Kriket v Angliji igrajo predvsem poleti. Po popularnosti se zagotovo ne more primerjati z nogometom ali ragbijem. sta metalec in odbijalec narazen dvajset metrov. Roka mora biti pri lučaju popolnoma iztegnjena, drugače točko dobi nasprotna ekipa, " razloii Član Ljubljana ki^et kluba, v katerem je kar pre- ga 9-letnega sina, hčerka je za to še premlada, žena pa ima raje odbojko. Seveda pa na tekme pripelje vso družino, saj je kriket v prvi vrsti družabni dogodek, ki traja cel dan, zato nekdo mora skrbeti tudi za pripravo hrane in pijače. Zanimalo nas je, kakšne sposobnosti mora imeti dober igraiec kriketa. "Kot pri vseh športih moraš tudi pri kriketu imeti vsaj nekaj kondicije, čeprav je res, da ■fizično kriket ni zelo naporen. Igralec mora biti predvsem dobro s koncentriran, da toliko časa sledi igri, pri odbijanju žoge mora biti seveda tudi spreten. Pomembna je tudi tehnika. predvsem pri lučanju," pojasni Mayland, ki pravi, da kriket v Sloveniji ima prihodnost, za kar se trudi tudi sam:'"Pred Štirimi leti smo z učenjem kriketa začeli v ljubljanskih osnovnih Šolah. Vsako leto organiziramo tudi osnovnošolski turnir v kriketu, Na Gorenjskem pa kriket učim na Gimnaziji Škofia Loka." Stephen Mayland: "Roka mora biti pri lučaju popolnoma iztegnjena." 1 fqio-iim« doki športni glas, torek, 29. maja 2007 i3 f w n stim $ ort Janez Bohorič danes največ časa posveti igranju golfa, še vedno pa ga privlačijo tudi adrenalinski športi. Mika ga celo, da bi se enkrat peljal s formulo i. Mata Bertoncel; Janez Bohorič, predsednik uprave Sava, d. d,, je s športom povezan že od mladosti. Danes se največ ukvarja z igranjem golfa, je tudi predsednik golfskega kluba Country Club Bled. Kaj Vam pomeni rekreacija? "Rekreacija je posledica že- I je po gibanju in razvedrilu, ki je človeku prirojena. Slabost današnjega načina živ* jenja je, da lo željo prepogosto zatiramo, saj se nam vedno nekam mudi. Organi- Kdaj sle začeli z igranjem golfa in kaj vas pri tem tako privlači? "Golf sem začel igrati neka- ko pri 55-tih letih, bolj po naključju. Takiat je Sava kupila golfsko igrišče na Bledu, pa me je zanimalo, ali je prodajanje golfskih storitev lahko poslovno uspešno. Udeležil sem se tečaja in golf me je osvojil. Danes je to vsekakor Šport, ki se mi zdi za moja leta daleč najprimernejši in ki uravnoteženo sprosti telo in duha, zato se Časovno z njim sorazmerno največ ukvarjam." poslovno ali imale kolesarstvo radi tudi kot šport? 'Tudi v kolesarstvo sem vstopil, bolj kot ne, po na» . Moj predhodnik in dober prijatelj, generalni direktor Save Filip Majcen je prav gotovo najbolj zaslužen za to, da je Sava postala pokrovitelj enemu najuspešnejših kolesarskih klubov v takratni Jugoslaviji, Kolesarskemu klubu Sava Kranj. On me je pritegnil v ta šport, s kateiim se je tudi sam rekreativno intenzivno ukvarjal. Več let sva skupaj preko-lesarila tudi po nekaj tisoč skega odbora, ki mu je predsedoval Jelko Kacin, skupaj z ostalimi Člani organizacijskega odbora in številnimi pokrovitelji prevozil s kolesom vso baso v Sloveniji, vendar v nasprotni smeri. Prireditev, ki je bila namenjena promociji kolesarstva in dirke, smo imenovali Giru naproti. Startali smo v Kranjski Gori, zaključili pa v Novi Gorici. To je bil odličen športen in družaben dogodek. Letos, ob jubUejni 40. dirki za veliko nagrado Kranja, smo že razposlali vabi- "Coif je Šport» ki se mi zdi za moja leta daleč najprimernejši." 1 poto tomo bmjc zem se temu tempu pogosto upre tako, da zbolimo - psihično ali fizično. Najboljša obramba proti temu je skrb, da si čas ža rekreacijo vendarle najdemo. Jaz rekreacijo pojmujem širše kot zgolj ukvarjanje s Športom. Zame je rekreacija tudi ples, družabne igre, udeležba na kulturnih prireditvah in ukvar» 1 nas 11 KalerI šport je danes pri Vas na prvem mestu? "Nekateri Športi so mi bolj blizu, drugi manj, vendar se ne morem opredeliti, katerega bi dal na prvo mesto. Raje imam hojo kot tek. Morda mi je zato blizu golf. Na morju rad plavam, jadram in se potapljam, Rad hodim tudi v planine, pozimi smučam, Včasih sem rad kolesaril, zdaj manj, tudi zaradi tega, ker je kolesarjenje po ccstaii postalo prenevarno, gorsko kolesarje- Povezani ste s kolesarstvom, Ste se že v mladosti ukvarjali s kakšnim Športom? "Sportu in rekreaciji sem zapisan že od rane mladosti. Rodil sem se v Tržiču in planine ter smučanje mi je bilo v krvi, saj se ljudje šalijo, da se TrŽičani rodimo s smučkami na nogah. Že v rani mladosti so me pošiljali na počitnice na Kofce, planžari-jo pod grebenom Košute, kjer sem si nabiral prve izkušnje s planinar j en jem. V Krškem, kjer sem živel v Času osnovne šole in nižje gimnazije, sem treniral plavanje, ter poslal okrajni pionirski prvak. Ko smo se vrnili na Gorenjsko, me je v gimnazijskih letih pritegnilo letalstvo. V Alpskem letalskem centru v Lescah sem se začel ukvarjati s padalstvom, ter kot padalec odslužil tudi vojaščino v Nišu." kilometrov na leto, oba pa je k temu spodbujal gotovo eden najuspešnejših kolesarjev tedaj, hkrati pa tudi organizator, trener in kasneje direktor Kolesarskega kluba Sava Kranj Franc Hvasti. Ko )c po nekajletni bolezni Filip Majcen umrl, jaz pa sem dobil v roke krmilo Save, mi jc pred smrtjo položil na srce, naj ne pozabim na kolesarje. Kot vidite, to njegovo oporoko spoštujem Še danes, saj je Sava vsa leta glavni sponzor Kolesarskega kluba Sava, katerega predsednik sem bil kasneje nekaj let, zdaj pa to funkcijo opravlja moj kolega, član uprave Vinko Perčič, tudi sam navdušen kolesar." la pokroviteljem kluba, da udeležijo našega projek- rekreacijskega kolesarjenja "Izziv treh vrhov"," ta Ste s kolesarji Save morda že odpeljali kakšen krog? "Več kot to. Ko smo pred leti organizirali del dirke Giro d'ltalia v Sloveniji. Obstaja morda Šport, v katerem se že dlje Časa Želite preizkusiti? "Nimam želje, da bi sc v kakšnem športu posebej preizkušal, aai so tiäta leta mimo, čeprav me adrenalinski Športi še vedno privlačijo. Občasno skočim s padalom v tandemu, mika pa me tudi, da bi se imel možnost zapeljati s kakšnim izkušenim voznikom po stezi s formulo 1 in podobne neumnosti. Uživam v jadranju, tudi takrat, ko postanejo pogoji zaradi močnega vetra ležki, pa tudi pri smučanju me potegne hitrost, vendar pri tem ne pretiravam, pa sem si kljub temu letošnjo zimo pri padcu uspel poškodova- nje pa me ne zamma. II s KK Sava Kranj. Je lo zgolj sem kot član organizacij- ti ramo ..." Tek namesto jutranje kave Milan Čadež, župan občine Gorenja vas-Poljane, bo svoje športne sposobnosti letos znova meri na zahtevnem Gorskem maratonu štirih občin. ' -'V- . Ai^' Milan Čadež je v dobri kondicm Maja Birtonceli Milan Čadež. 41-letTii župan občine Gorenja vas-Poljane, sicer doma na Gorenji Dobravi, je zagotovo eden izmed bolj aktivnih županov. Ukvarjanje s Športom je del njegovega vsakdana. "Že zjutraj, pred odhodom v službo, se povzpne m na hribček Sv. Urbana. Gor in dol sem v pol ure. Ko pridem v službo, sem tako že brez iutranje kave pod polnimi obrati," pojasnjuje Čadež. Spord, s katerimi se največ slabih petih urah in 45 minutah. Za primerjavo: zmagovalec Marko Subic iz Ži-rov je dosegel Čas dobre tri ure in pol. "Letošnji cilj je vsaj ponovit) lanski Čas. Na maraton se pripravljam že dije Časa. Poleg Sv. Urbana opravim še daljše ture kot na primer: Hotavlje-Volaka-Cmi vrh-B legoš-H otavlje ali pa Hotavlje-Blegoš-Ko- privnik-Mladi in Stari vrh," razloži Čadež, ki mu je, tako kot večini udeležencev maratona, najtežji del od Hude južne do Porezna v Dumku: "Če bi me v tem delu kdo ukvarja, so: tek. hoja v hribe ogovoril, zagotovo rečem, da in dvoranski hokej, ki ga ^^rtigo leto ne bom šel več, igra tudi njegov še ne i5-let- ^o pa prideš v cilj, je vse ni sin Jaka, Slednji je član drugače ..." "Janez Janša ima kar precej kondicije. Iz Čabrač sva na Blegoš hodila dobro uro, če grem sam, pridem v slabih petdesetih minutah." slovenske reprezentance v dvoranskem hokeju do jg let, igra pa tudi inline hokej za HK Utik iz Vodic in ŠDMH Cockta Tigers, kjer je vratar. Največji izziv Milana Čadeža bo letos znova Gorski maraton štirih občin, ki ga je pretekel že trikrat. Gre za res zahtevno preizkušnjo, dolgo 35 kilometrov s 5100 metri višinske razlike. Vse to je lani premagal v Na Blegošu ie bil pred kratkim s premierom [anezom Janšo. "Ima kar precej kondicije. Iz Čabrač sva hodila dobro uro, če grem sam, pridem v slabih petdesetih minutah," Se doda Čadež, ki ga boste v "akciji" lahko videli tudi na Visoškem teku, na Športnih igrah SDS, udeležil pa se je že prvomajskega Slajkatlona na Hotavljah. 14 Športni g!as, torek, 29. maja 2007 rem Hokej na električnih invalidskih vozičkih nvalidi so ljudje, ki jih odlikuje vztrajnost in trma. In prav taki ljudje so tudi uspešni športniki. Robert Gu^n Ukvarjanje s Športom je za invalide že samo po sebi zelo zahtevno. Zato je njihova volja Še toliko bolj močna, zagnanost in Športiii entuzi« azem pa sta gonOo, ki jim pomagata tudi v vsakdanjem življenju. Šport zanje pomeni aktivno udejstvo-vanje in tudi sam ©potrditev, da zmorejo. Prijateljstva in vezi, ki se stkejo med tem, so še toliko bolj pristna, saj jih poleg Športa druži tudi prav posebna vez. športni opazna razlika v standardu in kakovosti življenja invalidov. Največjo razliko v povezavi s tem športom pa lahko vidimo v tem» da slovenski igralci uporabljajo en voziček za vsakdanje življenje (Šola, služba, prostočasne aktivnosti), igralci iz razvitejših držav pa imajo po en voziček posebej prilagojen samo za hokej. Da bi se jim lahko približali tudi v tem segmentu in tako postali bolj tekmovalni, se je začelo z zbiranjem denarja sponzorjev in donatorjev za na- Ekipa The Trouble Makers rezultati tudi niso v ozadju, saj dobri Športni dosežki pomenijo motivacijo in zagnanost tudi za naprej. Hokej na električnih invalidskih vozičkih je v Sloveniji še relativno nepoznan Šport, pri katerem lahko sodelujejo tudi posamezniki s hujšimi oblikami invalidnosti, saj je mogoče potrebno fizično moč in gibanje nadoknaditi s pomočjo električnega invalidskega vozička. Pogoj oziroma sredstvo za sodelovanje pri tem športu je seveda električen invalid* ski voziček, hokejska palica in žogica kot pri "florbalu" in seveda primerna dvorana. Tudi pravila, ki veljajo za igro, so napisana tako, da je mogoče v igro vključiti vse, ki jih to veseli, ne glede na leta ali spol. V tujini se je ta Šport dosti bolj razvil, predvsem zato, ker je še vedno kup dveh tovrstnih vozič- V Sloveniji imamo le eno tovrstno organizirano ekipo z imenom "The Trouble Makers". S svojim delovanjem je začela v letu 1993. Specifi-ka tega šp>orta je tudi v tem. da so vsi udeleženci tako ali drugače odvisni od fizične pomoči drugega Človeka in prilagojenega prevoza, kar nekoliko otežuje treninge in udeležbo na tekmovanjih. A kjer je volja in moč, so tudi rezultati, vse ob podpori invalidske organizacije Druš* tva distrofikov Slovenije. Ekipa se je udeležila že več turnirjev po Evropi (Nemčija» Nizozemska, Italija). Načrtuje se, da bi nekoč tudi sami organizirali kakšen odmeven tumir, s čimer bi javnosti ta šport bolje predstavili in ga tako dodatno popularizirali med invalidi. Gneča na igrišču V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa v Radovljici, z raznovrstnimi športnimi aktivnostmi zgledno skrbijo za splošni psihofizični razvoj oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Šport jim pomeni ne le merjenje moči na tekmovališču, temveč je pomemben element socializacije in medsebojnega povezovanja. iakez Feriic Športna aktivnost je za osebe z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ena izmed najprimernejših dejavnosti, kjer razvijajo tako telesne kot psihične sposobnosti. Tega se zavedajo tudi delavci v Centru Matevža Langusa v Radovljici, kjer športu namenijo veliko pozornosti in skušajo njihovim varovancem zagotoviti kar najboljše pogoje za izvajanje športnih aktivnosti na prostem in v dvorani. V domu je trenutno 140 varovancev, od tega jih 80 v Centru živi 24 ur na dan, poleg tega pa imajo še dve enoti Varstveno delovnega centra v Radovljici in na jesenicah. Direktorica Centra Tea Beton prav športno udejstvova-nje postavlja na prvo mesto med vsemi aktivnostmi, ki jih lahko opravljajo njihovi varovanci, Pri tem poudarja širok pomen Športa v vsak- danjem življenju oseb 2 motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Merjenje moči na tekmovališču je sicer pomembno, precejšnjo vlogo pa ima Športna aktivnost pri razvijanju psihofizičnih sposobnosti, navezovanju stikov, medsebojnemu povezovanju in spoznavanju ter enakopravnemu vključevanju v celotno športno družbeno sfero. Pri tem jim pomagajo, jih spodbujajo in vodijo športni pedagogi» ki se z njimi ukvarjajo in jim skušajo po strokovni plati čim bolj pomagati, da se primerno znajdejo v določeni športni panogi. Ozke usmerjenosti v določeno Športno panogo ni. "Športne dejavnosti se izvajajo preko celega leta, Pozimi smučamo, tečemo na smučeh, hodimo s krpljami, poleti pa se poslužujemo atletike, kolesarstva, plavanja, namiznega terusa, balinanja in Številnih ekipnih športov Atletski trening na stezi poleg Osnovne šole Antona Tomaža Linharta, ki ga vodi Slađana Anderle. Tadej Kramberger (levo) avgusta računa na nastop na Teku okoli Bohinjskega jezera. 1 fotc: roiis b^c«« u o s ti Prof. športne vzgoje Klavdlja Makuc (druga z leve) v telovadnici Doma Matevža Langusa vodi športne programe. tako v dvorani kot na prostem," pravi prof. športne vzgoje Klavdlja Makuc, ki vodi Športno vzgojo po klasičnem Šolskem programu. Ta program se izvaja za tiste, Jd niso gibalno ovirani in so sposobni samostojno nastopati v določeni športni panogi. Če program v enem letu ni v celoti izpolnjen, ga predelajo v naslednjem letu. Očitno je pri nekaterih fizična pripravljenost na visoki ravni» saj rezultat 30 sekiuid v teku na 200 metrov pomeni izredno dobro pripravljenost. Tadej Kramberger je po ogrevanju na atletski stezi dejal, da ima letos željo nastopiti na Teku okoli Bohinjskega jezera, ki bo avgusta, in glede na njegovo zav- zetost mu bo zagotovo uspelo. "Pred dvema letoma sem že nastopil na Teku na Špi-časti hrib, ki je bil zelo zahteven in mislim, da okoli Bohinjskega jezera ne bo problema," je Še dodal Tadej in odtekel dalje po atletski stezi. Udeležujejo se številnih tekmovanj na regijski, državni in svetovni ravni, sicer pa delujejo pod okriljem specialne olimpiade. Redno nastopajo na tekih, ki spadajo v akcijo Slovenija teČe, ki poteka pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije, in tako se bodo nekateri v petek, 1. junija, udeležili Olimpijskega teka na HruJici. Šport pa je drugače zasnovan pri tistih s težjo motnjo in gibalno oviranostjo. Tukaj pa gre za motori6u trening aktivnosti {MATP), kjer gre za razvijanje osnovnih gibov in premikov telesa. Poleg športnih pedagogov sodelujejo tudi üzioterapevti in delovni terapevti. Spoznamo, kako Šport vsem koristi. Potrebni so zavzetost, razumevanje, medsebojno delo in rezultati so lahko le pozitivni in se obrestujejo tako kratkoročno kot dolgoročno. Tako je šport vsem v spodbudo, pomaga premagovati stiske, osamljenost in daje lepšo in j bogato obliko življenja. Tekmuje s presajenim srcem ''Zmorem" zagotovo velja tudi za Cirila Golarja z Codeliča, so mu decembra leta 1997 presadili srce, kot štirinajstemu po vrsti v Sloveniji. Od takrat dalje se z rekreacijo ukvarja precej več, kot se je pred tem. "Zdravniki rekreacijo zelo priporočajo, tudi zato, da lažje prenesemo stranske učinke zdravil, ki jih moramo redno jemati. Rekreacija mi zelo koristi. Veliko hodim in kolesarim," pravi Ciril Colar, ki se udeležuje tudi evropskih športnih igertransplantlranih in je s treh dosedanjih tekmovanj, na katerih je nastopil, prinesel šest medalj. Leta 2002 je bil v Budimpešti srebrn v teku na 100 metrov, v skoku v daljino In v bovvlingu, leta 2004 je iz Oublina prinesel le dve srebrni medalji, znova s teka na 100 metrov in skoka v daljino. Poleg tega je bil , takrat zbran tudi za najboljšega športnika v svoji katego od 5odo6ofet. Na lanskih igrah v Neaplju je bil v teku tretji, v skoku v daljino pa je prišel v finale. "Veliko veČ kot rezultat mi pomeni sposobnost, da se lahko ukvarjam s športom," zaključuje Colar. Za konec še njegov rekord na 100 metrov. Znaša 13,8 sekunde. M. B. športni glas, torek, 29. maja 2007 15 t i ort Š maratona Slovenski alpski maraton je eden najbolj slikovitih tekov v Sloveniji. Planinske stezice, ki se vijejo pod grebenom Košute od Kofc, preko planin Šija, Pungrat, Dolga njiva do Jezerskega, očarajo tako tekače, pohodnike in kolesarje. Janez Feruc Ko septembra tekači na Slovenskem alpskem maratonu utrujeni pritečejo na cilj do Planlarskega jezera, jim lepote narave, ki jih spremljajo na poti, odtehtajo vse napore in stiske. Finec Timo Marjomaeki, ki je lani tekel na tem maratonu, ga je opisal kot njegov najlepši tek v življenju in tudi za letošnjo, že sedmo izvedbo maratona. Gorski oziroma planinski del maratona se začne že takoj v Tržiču, ko trasa iz asfalta skrene na planinsko pot, ki se preko planine Kal vije do Kofc. Začetnemu strmemu delu pa nato od Kofc dalje sledi prijetna pot, ki bi jo lahko opisali kot "gorski kros" 2aradi valovitih stezic in mešanice makadama in mehke planinske poti. Še kako prijazno tekalkim nogam, ki se sicer vse preveč-Icrat podijo po trdem asfaltu naših mest in vasi in taka gorska idila pomeni pravi balzam za človeško telo, kjer toplo je kot v deželi tisočerih ^isti gorski zrak polni tele- je že pnjavljen. Ustreza mu gorsko razgledno okolje, ki ga doma na Finskem verjetno pogreša, pa še precej Srečno pot In lep unikatni planinski pozdrav I Toro Mait^an RricAv jezer. Proti Kofcam, kamor se vzpnemo Iz Tržiča. Zadaj v megli greben Košute. I FQTO: MA^IfN RCKAI sne akumulatorje in sprošča preobremenjenost. Poleti nas bodo spremljale tudi krave» ki imajo tukaj svoj raj in prav prijazno gledajo mimoidoče pohodnike. Vse planinske postojanke so dobro oskrbovane in lahko se boste okrepčali, pogovori-i z oskrbniki in pastirji, ki skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Kdor se želi odklopiti od mesmega tempa, bo tukaj zagotovo našel pravi kraj, kajti ponavadi tudi mobilni telefon nima signala. Celotna trasa od Tržiča do Jezerskega meri 35 kilometrov, po želji pa jo lahko skiajšamo na eni izmed planin Sija, Pungrat ali Tego- ška. Najstrmejši del od Kofc dalje se začne od planine Dolga njiva, od koder se vzpnemo na višino 1800 metrov in se že dotaknemo avstrijske meje, nakar se začnemo spuščati proti planinam nad Jezerskim in do cilja pri PlanŠarskem jezeru, leseni je tukaj raj za gobarje, saj tu rastejo tisti pravi rjavi jurčki. Kolesarji bodo prvi del proge proti Kofcam raje preko-lesarili po makadamski cesti od Tržiča prot: Jeiendolu, saj je le ta primernejša za dostop s kolesom, ki pa bo moral biti gorski, da bomo lažje poskakovali prek korenin in skale. Z otroki v Polhograjce Maja Bertonceli Veliko možnosti za družinske izlete nudi Polh<^ajsko hribovje. Kot izhodišče lahko izberete Topol pri Medvodali (ljudsko Katarina). Predlc^e, kani na izlH, vključno s ponudniki gostinskih storitev in priloženim zemljevidom, so tamkajšnji turistični delavci opisali v predstavitvenem katalogu z naslovom Ko nas obiščete z razlogom. Dobite ga vTuristiČnem biroju v Medvodah. Za izhodišče popoldanskega izleta v Polhograjcih smo tokrat izbrali dolino Ločnice, cilj pa Govejek. Kako do izhodišča? Peljete se do Medvod, naprej do vasi Sora, kjer zavijete proti Katarini. Po približno 1,5 km je ob cesti na levi strani manjše parkirišče. Od tam (nasproti parkirišča} vodi pot, v začetku je makadamska, proti Osolniku (j uro in 15 minut), po nekaj minutah hoje pa je odcep za Govejek. Od tam pot kar nekaj Časa vodi ob potoku, zato je za uiruke Se loliku Z Covejka je lep razgled na Sv. Jakob zatuirii- va. Vmes se lahko ustavite pri slapu, nato pa se povzpnete do "Micke", tei naprej do Mihelčičevega doma na Govejku, ki je v lasti Planinskega društva Obrtnik Ljubljana. Odprto imajo ob sobotah, nedeljah in praznikih, nudijo pa jedi na Hico, skratka hrano, značilno za planinske koče. Dom je sicer potreben obnove. Z Govejka se lahko po isti poti vrnete nazaj na izhodišče, če pa je otrokom ostalo še kaj moči, lahko greste še do Osolnika (45 minut), dlje pa je doToš-ča, Con! in Grmade- Na poti iz doline Ločnice proti Covejku je slap, ki mu sledi za otroke malce bolj zahteven vzpon. S palicami jim je hoja ponavadi Še boli zanimiva. Napovednik športnih prireditev Ianez Ferüc 10. Mednarodni maraton in štafetni tek Železna Kapla-Pred dvor Maraton Železna Kapla-P redd vor je zagotovo tekma, kjer se pokaže prava volja in vztrajnost tekačev. Na dan pred slovenskim državnim praznikom, v nedeljo, 24. 2007, ob ao. uri bo krat v Železni KaplI štart že desetega maratona in Štafet-nega teka, ki se bo končal pred Osnovno Šolo v Preddvoru. Za najbolj vztrajne bo primeren 42 kilometrov dolg maraton, poleg tega pa je na voljo še štafetni tek treh tekačev, tekačic oziroma mešanih Štafet. Celotna asfaltna trasa gre preko mejnega prehoda Jezersko in nadalje po dolini Kokre do pod vodstvom zagnanega organizatorja in tekača (ožeta Dakskoblerja. Letos bo maraton na sporedu v soboto. 16. junija 2007. s star- 8. uri na Petrovem Brdu. Dolžina proge 35 kilometrov, vzponov in spustov je za 5100 metrov. lir, od 18 let pa na tekmi ne smejo tekmovati. Čakajo vas stezice, travniki, kolovozi in lepi gorski razgledi na občine Železniki, Cerkno, Bo-in Tolm i n. Info: www.lto-so toc j e. s i / maraton, dakskobleri ©email,si. 041/S37 551 (lože Daksko-bler) Izbirna tekma za Evropsko prvenstvo na Ratitovcu cilja v Preddvoru. Ob n. uri 2e 13. Gorski lek na Ratito-bo v Preddvor na ciljnem vec. ki bo v nedeljo, 3. junija prostora rudi štart otroškega 2007. bo letos izbral repre- teka na en kilometer, Info: www.klub-trmastih.si, .si, 041/624-158 (Marjan Petek) Duatlon jamnik 2007 Duatlon za vse, ki bi se radi preizkusili na kratki, razgibani in zelo razgledni progi proti Janiniku. Dolžina kolesarske proge od Njivic do menjalnega mesta znaša 5,5 kilometra, tekaške pa 2 kilometra. Skupna višinska razlika 350 metrov. Štart v nedeljo, 24. junija 2007, ob 10.15 na Njivicah. Možnost nastopa imajo tudi štafete kolesar tekač in mešane štafete. Info: www. rac 11 nal n i st vo - po to c - nik.si/duatlon_jamni igor.pogacnik@volja.net, zentanco za nastop na Ev- ropskem prvenstvu v gorskem teku, ki bo 8, julija 2007 v francoskem Caute-retsu. Organizatorji iz Atletskega društva Železniki bodo pripravili štiri različno dolge proge za različne starostne kategorije. Start naj-e in najzanimivejše proge v dolžini 12,1 kilometra z višinsko razliko 1184 metrov bo v Železnikih, nato pa bo potrebno priteči do Podlonka, nadalje do Pr- tovča in nato do vrha Rati- tovca, kamor ie do sedaj najhitreje pritekel Žirovec Peter Lamovec. Tako bo to zo- te z najboljšimi slovenskimi no prebijajo v evropski in svetovni vrh. 041/790-194 (Igor Pogač- www. a ti etsko-dr us tvo- n .51, (Brane Cenčič). -536 1. Kolesarski maraton Alpe V Kamniku bo v nedeljo, 8. julija 2007, ob 9. uri štart 1. Kolesarskega maratona Alpe v dolžini 133 kilometrov z višinsko razliko 1920 metrov. Trasa proge: Kamnik - Komenda - Cerklje - Preddvor • Jezerski Vrh - Pavličevo sedlo - Solčava - Luče • Ljubno - Gornji Grad - Črnivec -Kamnik. Startno ciljni tor bo v centru Kamnika. Info: www.kd-alpe.sii j a j anez (3) a kci j a .net, 040/264-340 (Janez Jarm) 6. Gorski maraton štirih občin Pravi izziv in preizkus vzdržljivosti je zagotovo Gor.ski maraton štirih občin 2. Tek po ulicah Krope Kropa bo v nedeljo, 8. julija 2007, spet tekaško zaživela, saj sc bodo ob 10. uri na za-ulice podaii tekači, ki bodo imeli priložnost nastopiti na I km, 3,6 km in 10,8 km dolgih piogah v različnih kategorijah. Vsi udeleženci, ki bodo uspešno pritekli do cilja, se bodo lahko brezplačno okopali v letnem bazenu, za najboljše so razpisane tudi bogate praktične nagrade. Poskr- za pogostitev vseh udeležencev tekaške prireditve. Tečemo s sloganom "Brez Krope ni Evrope". Info: www.adolimpik.eu, ado I impik.team@gm^ .com, 040/236-081 (Tomaž Zupančič) WWW.CORENISKICLAS.S i6 Športni glas, torek, 29. maja 2007 # nimivosti kviz Odgovorite na vprašanja m nam dc konca mcseca jun ija odeovo rt pošlji U na nßs/o w G orenjsk i glas, d.O. 0.. Kranj, Zoisova 1,4000 Kranj, s pripisom: "ZA ŠPORTNI KVJZ", seveda pa zraven pripišite tudi svoje osebne podatke. Med pravilnimi odgovori hotno izžrebali dva nagrajenca, ki bosta prejel a daril n i bon z a nakup v športni trgovi ni Šport Čarm a n. Hafnerjevo naselje j 25, Škof-ja Loka. 1. Katera reprezentancd je zmagala fia prvem evropskem prvenstvu v košarki, ki je leta 1935 potekalo v Ženevi? • Češkoslovaška Latvija Španija 2. Katera teniška igralka je najmlajša zmagovalka odprtega prvenstva Avstralije? S erena Williams Martina Hingis Monika Seleš 3. Katera reprezentanca je leta 1949 osvojila zlato na prvem moškem svetovnem prvenstvu v odbojki? ; Bolgarija Sovjetska zveza 4. Katera Ženska rokometna reprezentanca je rekorderka po Številu evropskih naslovov? . Danska Madžarska Norveška 5. Najvišji poraz slovenske nraometne reprezentance na uradnih tekmah je? 4*0 5:0 Pravilni odgovori iz prejšnje številke so bili: Primož Peterka je dosegel 15 zmag v svetovnem pokalu, Bojan Križaj je edini Slovenec, ki je izrekel olimpijsko prisego, svetovno hokejsko prvenstvo elitne divizije je bilo v dvorani Tivoli leta 1966, Tone Tiselj je bil prvi selektor slovenske moške rokometne reprezentance. Dražen Petrovič pa je bil izbran za najkoristnejšega igralca na evropskem prvenstvu v košarki leta 19S9. Nagrajenki Športnega kviza iz prejšnje številke sta Evelina Cuček in Olga Končan. R. G. r Prilepljen na sobno kolo Napadalci so 50-letnega južnoafričana najprej ugrabili na ulici v johannesburgu, nato pa so ga z orožjem prisilili, da jih je odpeljal do svoje htše. Moškega so slekli in golega z ilepilf na sedež sobnega kolesa, nato pa so ga še lepilom oropali. Moški je imel roke prilepljene na krmilo, noge pa na pedala, nepridipravi pa so mu z lepilom zalepili tudi usta. NesreČr^ika je po treh urah osvobodila njegova partnerka, ko se je vrnila domov, R. C. Slikanje z loparjem v Parizu, v teniškem centru Roland Garros, si bo mogoče poleti ogledati slikarsko razstavo z naslovom Art Grand Slam. Na razstavi bodo razstavljena dela, katerih avtorica je teniška legenda Martina Navratilova. Na ogled bo kar 60 slikarskih del. ki so nastala 2 inovativno tehniko slikanja. Martina je za ustvarjanje uporabila teniški lopar» s katerim je žogice namočene v barvo udarjala v platno. 50-letna Martina Navratilova, nekdanja prva dama teniških igrišč, je v svoji 31-letni športni karieri osvojila kar 354turnirskih zmag. R. C. Suni Williams, ki že od Vesoljski maraton Bostonski maraton ie imel letos prav posebno udeleženko. anskega decembra prebiva na vesoljski postaji, je maratonsko razdaljo 42 kilometrov pretekla na napravi za tek. Nanjo je bila pritrjena z vrvmi, ki so preprečevale, da bi jo v breztežnostnem prostoru odneslo stran. Tekla je ob temperaturi 23,8 stopinje Celzija, tako da je imela precej boljše razmere kot tekači v Bostonu, ki so se borili z dežjem, vetrom in hladnim vremenom. Maraton je pretekla v 4 urah, 23 minutah in 46 sekundah, Na Zemlji maraton preteče v približno treh urah in pol. R. G. Schumacherjev ovinek Letos 22. julija se bodo v Nürburgringu zbrali najhitrejši dirkači dirkaškega cirkusa Formule 1. Na dirki bodo vozili tudi skozi ovinek, poimenovan po Michaelu Schumacherju. S tem Želijo prireditelji Velike nagrade Nemčije, Nürbur- gringu počastiti nemškega Šampiona. Nemški zvezdnik je bil svetovni prvak kar sedemkrat, in sicer v letih 1994,1995, 2000, 200^ 2002, 2003 in 2004. Na dirki za Veliko nagrado Nemčije je zmagal štirikrat, nazadnje lani, ko je tudi končal izjemno kariero. R. G. Kratke novice Matador ob testisa Pri bikoborbi v španski Valenciji jo je hudo skupi! matador. Vanj se je dvakrat zapodil razjarjeni bik in mu z rogovi odtrgal oba testisa. Pri tem mu je zadal še dve 25-centimetrski rani. Matador je prestal dvourno operacijo, v ring pa se namerava vrniti že po treh tednih. Videoposnetek dogodka je eden od najbolj gledanih prizorov v osrednjih informativnih oddajah. R. G. Hitra hoja Pešci po vsem svetu hodijo za okoli deset odstotkov hitreje kot pred desetimi leti. Najhitreje hodijo v Singapurju, sledijo jim prebivalci Koebenhavna, tretji pa so pešci v Madridu. Prebivalci Ljubljane so se po hitrosti hoje uvrstili na mesto med 32 svetovnimi velemesti. Tako je pokazala raziskava britanskih znanstvenikov. Znanstveniki so v vsakem od 32 mest izbrali ulico z velikim pretokom ljudi, ki ima Širok, raven pločnik, na katerem ni večjih ovir. Med raziskavo so merili, v kolikšnem času 35 ljudi prehodi i8 metrov pločni-ca, pri tem pa so upoštevati le odrasle brez spremstva. Največje spremembe v hitrosti hoje so sicer zabeležili na vzhodu. V Singapurju se je hitrost pešcev v zadnjih desetih letih povečala za 30 odstotkov, v kitajskem Cuangzouu pa za več kot 20 odstotkov. R. G. Šest podaljškov do zmage V Jeruzalemu je bila ena Izmed najdaljših košarkarskih tekem v zgodovini- Za zmago v izraelskem prvenstvu sta se pomerila Hapoel Jeruzalem in Elitzur AŠkeleon, Po Šestih podaljških so slavili Jeruzalemčani, ki so zmagali z rezultatom 151:146. Daljnega leta 1951 sta v Ligi N8A Indianapolis Oiympiansi in Rochester Royalsi prav tako odigrala šest po- daljškov, obračun pa je trajal kar Štiri ure. Ze dva podaljška sta v košarki precej redka, le nekaj tekem pa se je končalo po treh podaljških. R. G. Navijanje z zeleno Navijači nogometnega kluba Chelsea imajo zelo zanimiv pristop k. navijanju. Kot navijaški rekvizit uporabljajo tudi stebelno zeleno, ki jo mečejo na igrišče, z njo pa se obmetavajo tudi med seboj. Tovrstno tradicijo gojijo že več kot 20 let. Kljub je sedaj zagrozil, da bo prepovedal vstop na tekmo vsakomur, ki bo skušal zeleno pretihotapiti na stadion. Primer navijanja z zeleno obravnava tudi angleška nogometna s kaznijo grozi kiubu. R. G.