3€r
e
s
leto n.
LJUBLJANA, SOBOTA, 12. FEBRUARJA 1938.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, ČOPOVA 1 - DELAVSKA ZBORNICA - TELEFON ŠT.: 35—29 - POŠT. ČEK. RAČUN ŠT. 17.548 - NAROČNINA: ZA ČLANE ZZD 2.— DIN MESEČNO -(24.- DIN LETNO) — ZA DRUGE NAROČNIKE 3.— DIN MESEČNO (36- DIN LETNO) - CENE OGLASOM PO DOGOVORU -LIST IZHAJA VSAKO SOBOTO
ŠTEV. 6.
Narod, demokracija in vodje
i.
Svet niha med dvema skrajnostima. Obe skrajnosti giblje isto počelo, isti vzrok, ki hoče voditi sodobnega človeka, urejevati sodobno družbo. Skrajnosti sta fašizem in komunizem, gibalo družbe v te dve skrajnosti, tista sila, ki rine narode v njun objem, je materializem. Pojmovanje in vrednotenje sveta, vesoljstva in človeka zgolj s fizične strani je tista zabloda modeme dobe, ki je ugasnila v svetu nadnaravne vrednote in je zenačila ceno človeka in njegovo pravico s ceno in pravico drugih neduhovnih bitij.
Vse je odvisno od koristnosti, od uporabljivosti in od zunanje moči. Koristnost določa človeku mesto, ceno, položaj. Tja ga potavi zunanja moč, če se ji upirati ne more. O svobodi, o samoodločbi poedinca in množic tu ni govora. Tu je samo slepa prisiljena pokorščina nasilju in gorje tistemu, kdor se upa temu nasilju zoperstavljati.
Množice onih, ki niso mogle doumeti, da je v brezduhovnem svetu le moč oblast in pravica obenem, pa so zahtevali zase osebno pravico človeka, polnijo ječe, množijo suženjske štiristope delavskih bataljonov, doživljajo prava nečloveška mučenja, legajo pod krvnikovo roko v prezgodnji grob.
Mateotijev primer stopnuje v potrdilo naših trditev izvensodna moritev mnogih v letu 1934 v Nemčiji. Fašizem je v tem pogazil vsako zakonsko in č '1 o-veško pravo. Komunizempaje brezpravnost teh poedinih po očite-nih primerov fašizma posplošil. S stisnjeno pestjo je zatrl povsod, kjer si je priboril oblast in moč, vsak dih svobode, vsak krik človeške duše po nedotakljivi pravici. Zato ni treba nobenih dokazov več. Kri nedolžnega Abela vpije v tisočih tako močno do neba po maščevanju, da ga ni mogoče nobenemu preslišati, če si hote ne maši ušes.
Vendar pa je točasno še razloček med tema dvema skrajnostima, velik in nepre-mistljiv. Lahko z vso upravičenostjo trdimo, da vso odgovornost pred zgodovino nosi komunizem. Ta je razdrl v človeški družbi vsako s a n j o o nedotakljivih pravicah, ubil in pokopal je pod seboj svobodo. Uposta-vil je suženjstvo, klavnico je uzakonil in prelival kri nedolžnih v poto-kih. Imel pa je drznost vrši> t i vsa svoja grozodejstva v imenu svobode, pravice, enakosti. Prevaranim ljudskim množicam je med bobnečim oznanjevanjem ljudskih pravic, samodoločb in demokracije naložil neznosni jarem njenih tribunov in krvnikov. Spretno je razpredel mrežo, varljivo je čaral videz bodoče sreče, slepil je z lažnimi gesli, dokler ni ujetih množic pritisnil ob steno, ob zid.
V	groznici so se sedaj razprle svetu oči. Nihalo zgodovine je udarilo zato v nasprotno stran.
Proti tolikemu zlu, proti takim prevaram, proti nečloveškemu zasužnjevanju in vandalizmu komunizma je vstal silovit odpor fašizma: Kaj lažete o svobodi, kaj hlinite pravičnost, kaj oznanujete enakost, čemu varate z demokracijo. Še nikoli ni bila nobena čista žena tako zelo prevarana po podlem pohotnežu, kakor je bila po komunizmu prevarana in za svoje ideale oropana človeška družba. Demokracija, svoboda ljudskih množic, je kakor pohotnica legla k nogam 'ljudskih tiranov in izgubila je lesk vabljive poštenosti in nedotakljive veljavnosti. Sama je demokracija, svojo vrednost zapravila, sama jo prodala zato, k e r v svojem jedru bolna, zmateri-alizirana množica, brez duhovnih osnov, ni bila več zmožna, da bi bila nosilka njenih
Ločiiev duhov je dovršena
V	'taboru nasprotnikov je veliko veselje.
»Delavska pravica« ga jim dela. Lahko trdimo, da je to siguren znak za njen uskok h katoliškim kulturnim nasprotnikom. Pozdravlja jo »Narod« in jo slavi, »Jutro« z zadovoljstvom njene izpade beleži, podpira jo »Sobota«, pona tisku je jo »Kovinar«, vzporedno z njo koraka »Delavska politika«, zmerjanja se pri njej uči in ji sekundira. »Gilas delavca«, Pucova »Slovenska beseda« se bori z njo ramo ob rami za samo »svobodo« proti večini našega naroda. To vse v enem tednu, pa morda smo še kje koga spregledali, ki ploska »krščanski« JSZ v tej družbi protika-toliških stremljenj.
Na dragem bregu smo mi.
Tam smo, kjer je »Slovenec«, »Straža v viharju«, »Mi mladi borci«, »Mi mladi delavci«, »Naš list«, »Gorenjec«, »Na mejah«. Pozdravljamo zadnji uvodnik v »Gorenjcu« in se istovetimo z njim: »Katoliki ne moremo in ne smemo biti prispevek kominterne ne na kulturnem in ne na socialnem in tudi ne na političnem polju. Kdor tega ne razume in tega ne prizna in se po tem načelu ne ravna, ne more več trditi, da dela v katoliški skupnosti.« In še: »Komunizem je nekaj bistveno slabega, zato prav v nobeni reči ne bo z njim sodeloval, komur je mar krščanska kultura.« Ljudska fronta je slepilo. Kakor hudič v paradižu obljublja bogoenakost in prinaša suženjstvo in revščino.
Z nami vprašujejo: »Mi mladi borci«:
Zakaj se »Delavska pravica« dela gluho za popolnoma jasne besede papeževe v okrožnici: »Divini Redempto-ris«, zavzema pa se za ljudsko fronto in dere vanjo z izjavo: »Naše geslo pa je samo: Naprej«!
Mešanje ideologij
je združevanje kladiva s križem »Straži v viharju«. To zmes je stvorila JSZ s svojim novim neokusnim organizacijskim znakom. Res je tako. — S ponujano roko — komunistov in s slepomišenjem ljudskega frontaštva je »Straža v viharju« obračunala že zdavnaj.
Veselje v drugem taboru
nad JSZ in »DP« ostro in jasno registrira nedeljski »Slovenec računajoč pri tem, da bo odslej dosleden katolik vedel, kje je njegovo mesto. Kdor ni za ljudsko fronto, kdor ni za komunizem, tudi ne more biti več za zgrešene smeri Jugoslovanske strokovne zveze in njenega glasila »Delavske pravice«.
Ločitev duhov dokončana
Za nas je tako ločitev duhov dovršena. Na eni strani katoliški narod in njegova glasila, na drugi združeni naši kulturni nasprotniki s svojim najmlajšim ljudsko-frontaškim trabantom in s svo. jim tiskom. Na eni strani poslanstvo Cerkve in veren narod, na drugi str-
njene z liberaliziranih in zboljševizira-nih demagoških zastrupljevalcev.
Zmaga luči nad temo
pomeni nam ta dovršena ločitev. Resnica je postala takoi žarka, da jo samo slepi ne vidi.
Mirno naprej
bo šel zato naš pokret, z njim bo rastla naša organizacija slovenskega katoliškega delavstva v nezmagljivo silo, ki bo v narodni skupnosti oblikovala našo lepo bodočnost. Proti združenemu nasprotniku moramo vsi strniti vse svoje moči in zrušili bomo njegove nakane.
Pod naš obračun je zato potegnjena zadnja črta.
Konec je zato naše posebne pozornosti zapeljivcem v vrstah JSZ, konec tudi brezplodnemu preklanju z njenim glasilom. Odslej zato na njene otročarije
ne bomo odgovarjali
ter s tem daljšim sestankom zaključujemo svojo opredelitev z ozirom na razne nestvarne napade in zmerjanja v »Delavski Pravici«. Odslej bomo v stvarnem delu za dvig našega delavstva odgovarjali le, kadar bomo čutili, da smo
v vesti vezani odgovoriti radi onih, ki zmote še niso spoznali in prevare spregledali, pa upamo, da jo še bodo obenem z rastjo našega dela in z omrtvičenjem krščanstva do popolnega mrtveca v vrstah JSZ.
Da se pravica ixka£e...
Čas za izvedbo rednih volitev obratnih zaupnikov je končan. Mnogi so nam že v naprej prorokovali neuspeh in nam tudi med volitvami samimi hoteli omalovaževati. Mi se nismo menili za izzivanja nasprotnikov. Sedaj, ko so v glavnem zaupniki izvoljeni, lahko mirno rečemo, rezultat volitev obratnih zaupnikov za našo mlado organizacijo je časten in ponosni smo nanj!
Zakaj?
Volitve obratnih zaupnikov so za nas resno delo in ne predmet demagoške agitacije, kot to razumejo in delajo naši nasprotniki — socialisti vseh barv. Kjer smo nastopili, smo se zavedali, da smo kot delavci v službi malega človeka, v službi delavstva. Zavedali smo se tudi dostojan-
stva prave delavske strokovne organizacije in pa vzvišenosti načel ter jasnosti programa ZZD.
Divja borba tistih, ki so zapisani smrti, proti ZZD
Ravno vsled tega, ker smo povsod nastopili odkrito in jasno in z ostro lučjo posvetili vsakomur v obraz, so nasprotniki v strahu pred resnico zbrali vse sile in moči, se poslužili vseh dovoljenih in nedovoljenih, zakonitih in nezakonitih sredstev, da bi nas pritisnili ob steno in nas v našem poštenem delu onemogočili.
Tisti, ki kričijo o diktaturi
sedanje dobe, so največji diktatorji in sovražniki poštene demokracije. Zakonska določila za volitve obratnih zaupnikov so
popolnoma demokratična. Za volilni postopek so določene vse podrobnosti. Naši nasprotniki so šli preko vsega in zgodilo se je, da so našim volilcem
trgali zelene glasovnice iz rok!
Da bodo vsi listi in lističi informirani in da ne bo nihče mogel pretvarjati resnice, si dovoljujemo na tem mestu priobčiti samo nekaj izvlečkov iz pritožb, ki so jih naše krajevne organizacije bile samo radi tega,
da se pravica izkaže, prisiljene vložiti proti volitvam, na odločujoče mesto:
... Volilni odbor kljub naši pritožbi ni sklical seje volilnega odbora za potrditev kandidatnih list.
(Dalje na 2. strani zgoraj!)
pravic. Vsa pronicava je postala ta družba. Kaj čuda, če so iz njene nevredne posode nesluteno iztekle vse duhovne vrednote.
Tako je vstal fašizem kot glasnik boljših časov, kot sodnik nad prevaro komunizma, kot zasmehovalec lažidemokracije, kateri je strgal v imenu resnice krinko z obraza: »največje vpitje o demokraciji je rodilo največjo tiranijo. Zato je vstal fašizem v poganski nagoti in brez stida izpovedal svojo novo vero, da so stari ideali grobokop srečno urejene človeške družbe. In množice, ki so isto mislile, so glasnikom glasno ploskale. Hvaležne so bile, da jim vsaj lažejo ne, da odkrito priznavajo in oznanjajo, da je treba reda in podrejenosti, da je treba gospodarja in hlapcev, da je množica brezglava in da je treba zato, da eden vodja misli za vse, ukazuje vsem. Njegova avtoriteta, veljava je najvišja in nihče nima pravice, da se ji upira brez kazni. Njegova volja je naj-
višji zakon. Enakost, svoboda, demokracija so prazne besede brez jedra, brez vrednote. Pleva so in igralski kostum marksizma za njegovo zverinsko in zločinsko igro. — Resnica, čeprav gola in bridka in zdravje brez plev in program brez laži je fašizem.« Tako je spregovoril fašizem.
Ideali, vzori stoletnih sanj so bili pokopani, razočarani narodi so se vrgli v drugo skrajnost. Čim manj je bilo v njih pravega spoznanja in vrnitve k zavrženim duhovnim vrednotam, čimbolj so bile oddaljene od Boga kot temelja urejene družbe, tem večji je bil skok v drugo skrajnost. Čim manj ima v srcih na-rodov prostora Bog, tem bolj se šopiri na Njegovem prestolu blazno veličje zmotljivega polboga-človeka. Čimbolj je tudi ta oddaljen od Boga, tem bolj vlada mesto pravice odkrita sila.
Zopet postaja človek ničev, njegova pravica dvomljiva megla. V mogočnih paradnih štiristopih tone kakor brezpomembna kapljica v brezmejnem morju narodnih množic v razburkanih časih pravega poganskega oboževanja narodnih vodij. Po taktu gre godba in petje, po taktu korak in vzklik, po taktu življenje in borba in po taktu zru-šenje vsakogar, kdor se nanj razumeti noče.
V	tem je crdpor bolne družbe proti smrti, ker umreti noče: odpor fašizma proti komunizmu, dveh skrajnosti. Nad obema skrajnostima pa so kakor pregnani stari družbeni ideali, ki zahtevajo za svoje življenje ugodnih tal kremenitih značajev, mož vesti, ki svoje zahtevajo zase in dajo »cesarju, kar je cesarjevega«, družbi, kar je njenega. Naši so ti ideali.
(Dalje v drugo.)
Dr. Pavel Bobič:
Pomen okrožnice Leona XIII. „Rerum novam ni“
(Nadaljevanje s'l. strani.)
... V volilni prostor se je spustilo 15 do 20 ljudi in ne, kot določa ministrska uredba, samo po 5 volilcev istočasno.
... Na dveh mestih so bile obešene samo nasprotne kandidatne liste, tako da večina delavstva ni vedelo za kandidate naše liste.
... Da so se volitve vršile nepravilno se vidi že iz tega, da je po rednem postopku volilo 634 upravičencev in so bile volitve gotove v % ure.
... Volitve so bile pet dni preje razglašene, a na razglasu ni bilo datuma, kedaj se volitve vršijo, ker predsednik volilnega odbora ni hotel, da bi naši delavci vedeli, kedaj bodo volitve. Šele na naš pritisk se je pozneje datum vstavil.
... Volitve so se pričele po skrajšanem postopku, ko je bilo navzočih komaj eno tretjino delavcev, tako, da dve tretjini delavcev, ki so prišli pozneje, nista vedeli, koga volita.
... Predsednik volilnega odbora je šele na naš pritisk prečital kandidatne liste.
... Delavec 1.1. je v pričo cele volilne komisije raztrgal zeleno glasovnico in jo vrnil predsedniku volilne komisije. Nadalje je vzel enemu volilcu iz rok zeleno glasovnico in jo mislil raztrgati. Na protest našega zastopnika ga je šele predsednik volilnega odbora opozoril, da
Jesenice, 7. 2. 38.
Za predstoječe volitve obratnih zaupnikov pri K. I. D. vlada med delavstvom živahno zanimanje kakor že več let ne. Samovoljna in diktatorska zahteva lansko leto izvoljenih zaupnikov, da ostanejo zaupniki še za tekoče leto je med delavstvom naletela na odpor. Delavstvo noče, da 11 ljudi hoče vsiliti svojo voljo in podjarmiti svobodno izražanje nad 3500 delavcem komu naj za letošnje leto zaupajo funkcije zaupnikov. Ostale organizacije niso smatrale za potrebno o tako važni stvari vprašati za mnenje svojega članstva. Nemo so prešle mimo, kakor da se ni nič zgodilo. Naša organizacija se je pridružila zahtevi delavstva po novih volitvah in je tudi svoje stališče javno izpovedala. Zavedajoč se položaja smo zadnje dni v januarju hoteli rešiti situacijo solidarno z drugimi organizacijami. Pozvali smo jih v Krekov dom h skupnemu posvetovanju, ali so za volitve ali ne. Vedeli smo namreč, da organizirano delavstvo ni nikdo rvprašal, kaj ono misli in se organizacije niso javno ne za ne proti volitvam izjavile. Izgledalo je, kakor da organizacij ni in da jih odločba zaupniškega zbora prav nič ni briga. Nagemu pozivu so se odzvale vse podružnice iz Jesenic in Javornika razun podružnice Narodne strokovne iz Jesenic. Ta sestanek je dokazal, da je naše gledanje na položaj, namreč, da se je mnenje vsega delavstva prezrlo, da je desetorica ljudi sama na svojo pest hotela vsiliti svojo voljo pravila. Na tem sestanku so zastopniki JSZ in marksistov izjavili, da ne morejo podati točnih izjav, ker se morajo posvetovati s članstvom ali je za volitve ali ne. Narodna strokovna na Javorniku pa je po svojem zastopniku izjavila, da zahteva volitve, da je tak sklep njihovega članskega sestanka. Vedeli smo, koliko je ura, in da se mora z žongliranjem delavskih pravic napraviti konec.
Zakon določa, da se mora uradni postopek uvesti meseca januarja. Uvedli smo ga. Povabila je naša organizacija 16 izmed najstarejših delavcev v volilni odbor. Ti »o »e vabilu odzvali. Oblast je odbor tudi žf> po-
SOVJETSKA RUSIJA
ZGODOVINA REVOLUCIJE (14)	OD	1917—1922
■ (Nadaljevanje.)
L. 1891 je bil načelnik v železniškem ministrstvu v Petrogradu, leto nato pa že železniški minister. Rentabiliteta železnic je tako naglo naraščala, da ga je Aleksander III. imenoval za finančnega ministra.
Witte je industrijski razvoj Rusije močno dvignil s tem, da je zbral notranji kapital ter omogočil zunanja posojila. Po Aleksandrovi smrti si je Witte prisvojil tudi zaupanje Nikolaja II. Uvedba zlate valute, monopol na žganje, gradba sibirske železnice, zveza s Kitajsko, vse to je Wittejevo delo. Rusija je pridobila polotok Laodun, vojaško zasedla Mandžurijo in dobila upanje, da si osvoji Korejo. Japon-’ ska pa je grozeče dvignila pest. Ministrski predsednik, preizkušen politik, je rotil carja na sporazum z Japonsko. Nikolaj pa je odgovoril 3 tem, da je avgusta 1903. 1. Witteja odslovil.
Le prekmalu je moral car to obžalova
to ni pravilno. Delavec I. I. je kapelnik godbe v dotičnem kraju in .torej popolnoma razsoden človek.
... Na listi SMRJ je kandidiral na tretjem mestu inozemec, romunski državljan.
... Pristaši nasprotne liste so grozili vsem našim delavcem, da, če bodo volili našo listo, bo tovarna svoj obrat ustavila in bodo s tem vsi delavci ob kruh.
... Volilni odbor (bil je v nasprotnih rokah) ni naročil za volitve potrebnih tiskovin. Sklical je volitve v gostilni in razglasil, da se vršijo volitve z dviganjem rok.
... Na nasprotni listi so kandidirali mladoletni delavci... N. N.
Navedli smo samo suha dejstva, ki dovolj zgovorno pričajo o dvojnem delu, ki smo ga s temi volitvami morali vršiti, in sicer:
Boj za zmago pravice
in borba za dobrobit vsega delavstva
Vse to, kar smo navedli, naj bo odgovor tudi tistim, ki pravijo, da smo mladostni diletanti. Diletantstvo prepuščamo njim samim, mi pa se bomo z mladostno svežostjo borili po naših načelih za večji kos kruha, ki pripada našemu delavstvu, pa če tudi bomo pri tem svojem delu pomedli »strokovne profesionale«, ki so stara in trhla debla brez korenin.
trdila. Volitve obratnih zaupnikov se bodo vršile. Pobožna želja desetorice po nadoblasti pa se je izjalovila, delavstvo bo samo, po svojem preudarku svobodno izvolilo svoje zakonite obratne zaupnike. Prizadetim to ne gre v račun, ni jim mar za težke tisočake Del. zbornice, torej vsega delavstva, zapravljene za pravdanje brez uspeha, še vlagajo pritožbo na pritožbo. V nedeljo med sejo volivnega odbora je neki sotrudnik uprave znanega »Kovinarja« prinesel odboru apel starega zaupniškega zbora, naj volitev ne bo, ker je zoper odločbo banske uprave vložena pritožba na mlnistrtvo. Pritožba je bila priložena. Iz teksta te pritožbe pa je močno razvidno, da jo je delal advokat. Iz pritožbe pa je najbolj zanimiv predzadnji odstavek, tam je že kar naprej navedeno, da bodoči zaupniki niso zaupniki in da ne bodo imeli zakonite podlage, da bodo volitve neveljavne. Podpisanih je vseh ednajst zaupnikov. Kakor pa smo zvedeli je klub zaupnikov Narodne strokovne zveze svoj podpis že preklical, ker pač noče svojih bodočih zaupnikov na tako neutemeljen način omalovaževati in jim odrekati pravico veljavnosti. Voilvnl odbor je to vlogo, kakor je dolga, prečital do konca, potem pa napravil sklep, da se ga to prav nič ne tiče. Pritožba se nanaša na zaupnike iz leta 1937, mi pa bomo volili zaupnike za leto 1938. Delavstvo brez zaupnikov ne sme biti. Ce bo SMRJ in JSZ po tej pritožbi šla na volitve je možnost razlage samo dvojna: ali se ta pritožba ne smatra za resno ali pa organizacija sama že v naprej oblati svoje bodoče zaupnike. Narodna strokovna se je iz nastavljenih klešč s svojo potezo preklica izmaknila in rešila svojim bodočim zaupnikom pravomočnost. Smešno pa je pri vsem tem, da starešinstvo obratnih zaupnikov v spremnem pismu pritožbe navaja, da bodoče volittve obratnih zaupnikov želi KID. Kolikor mi vemo iz dzkušenj dosedanjih delavskih borb, se vsako podjetje volitev brani. Prav posebno pa še KID nima interesa forsirati volitve. Nasprotniki ne izbirajo sredstev za svojo demagogijo a delavstvo ne naseda več in spoznava, da ga tak način boja ne privede do uspeha.
ti., Rusija je zgubila japonsko vojno. Wi.t-te se je ponovno povzpel na krmilo, da bi sklenil vsaj nekoliko primeren mir. Sedaj pa se je Witte oprijel utrditve zveze s Francijo, kar mu je tudi sijajno uspelo. Francija je dala mnogo stotin milijonov posojila.
Po revolucijskih letih 1905—06 si je Witte kot ministrski predsednik v novi dumi mnogo prizadeval, da bi zlepa pomiril revolucijonarje. To tem bolj, ker mu je uspelo Rusijo dvigniti, industrija je cvetela, trgovina se razvila, toda tudi davčna bremena so se množila. Da se uravnovesi bilanca, je bilo treba dvigniti izvoz žita, kar pa je vsled nizke cene kmeta zopet vznejevoljilo. Ta nebrzdanost v napravljanju novih dolgov in prevelika popustljivost napram revolucionarjem je bila pristašem absolutizma trn v peti. Gonja proti Witteju je pričela znova. Neotesani revolucijonar Trepov je intrigiral. Witte je dobil v Franciji še dve milijardi frankov posojila, v zahvalo pa je bil aprila 1. 1906. odslovljen. Brez vsake slave je ženijalni politik kmalu pustil politično življenje, četudi je v državnem svetu za-
VI.
Leon Xin. je imel z objavljenjem svoje delavske oKroznice namen, dvigniti bedno delavstvo moramo 111 materialno. Da bi to dosegel gotovo m v visoki meri, je poKhcai k sodelovanju vse odločujoče cmiteije, cerkev, državo, kapital in delavstvo. Ker je položaj deiavstva od vseh-teh s urili čnnteijev odvisen, morajo za njega zboljšanje vsi štirje hkrati sodelovaci. imajo pa pri tem velikem delu svoj lasten deiez vsaka od ten komponent. IMaioge, Ki obremenjujejo cerKev in uspehe njenega dela, smo na KratKO viden že v zadnjem sestavku pod tem naslovom. Glavno njeno delo je in ostane v njenem moralnem vplivanju na delavce 111 delodajalce in v urejevanju pravilnin njihovih medsebojnih odnosov. Cerkev mora po smernicah velikega papeža blažiti in miriti tisti silni razredni boj, ki ga je izvala neprimerna različnost materialnega položaja obeh razredov in podžigala umetno vzdrževana zavist. To svoje glavno delo opravlja cerkev ne samo s tem, da prikazuje v pravi luči vrednost bogastva, mar več tudi s tem, da tako prve kot druge, delavce in delodajalce, spominja njihovih dolžnosti in tako skuša najprej uveljaviti načela krščanske pravičnosti. Njeno delo pa se ne more pri tem ustaviti, marveč kot glasnica krščanske ljubezni skuša cerkev v moči svojega apostolskega poklica oba razreda privesti do zavesti, da so vsi ljudje, kateregakoli sloja, po Kristusu med seboj bratje, ki se morajo med seboj ljubiti.
Primemo bi bilo zdaj govoriti o delu, ki ga je sv. Oče odmeril državi in delavstvu ter dolodajalcem samim. A ker je Cerkev po svojih škofih in duhovni-ikih povsod zlasti pa pri nas, prevzela dober del naloge, ki ni bila naravnost . njej sami odmerjena, in je s tem tako-rekoč z lastno roko izvršila to, kar bi bili morali izvesti zgodaj omenjeni či-nitelji, se moramo še nekoliko pomuditi pri delu Cerkve za delavski stan.
Obletnica kronanja Pija XI.
Dvanajstega februarja poteče 16 let, odkar je sprejel nase breme papeške tiare Pij XI. Ža Cerkev so ta leta plo-donosnega dela za uveljavljenje pravice božje v svetu. Za vesoljno človeštvo je dejavnost svete stolice v tem času neprecenljiva. Za nas katoličane sredi viharnih trenj velikih skrajnosti so ta leta po jasnosti naukov in navodil, ki smo jih prejemali od svojega skupnega očeta, potrdilo, da je naša božja skupnost zgrajena na skali. Očetu in varuhu cerkve, namestniku Gospoda, najvišjemu učeniku, duhovniku in vladarju poklanjamo svojo sinovsko vdanost. Klanjamo se avtoriteti Cerkve, v njej gledamo božjo modrost.
*
časno igral vlogo. Umrl je marca 1915. Tragičnega konca carja, kateremu je bil iz srca vdan in ga tako pogosto svaril, Witte ni dočakal. Ako bi bil ta nadarjen mož ostal še dalje na krmilu vlade, bi morda preprečil svetovno vojno in z njo padec carja, saj je bil Wittejev glavni cilj mirna rešitev ustavnega vprašanja.
Novi ministrski predsednik je šel druga pota, da bi preprečil grozečo revolucijo: malega kmeta privezati na domačo zemljo, edino .to bi bilo na vasi omogočilo socijalizem. Takšnega mnenja je bil Sto-lypin.
Stolypin je bil rojen v Draždanih (Dresden) 14. 4. 1862. Velika, lepa, elegantna osebnost je bil. Le desnica mu je bila vsled revme ohromela. Sposoben matematik, poznavalec kmetskega vprašanja, železne volje, rojen oblastnik, pošten značaj, mož takšnih lastnosti je mnogo obetal za Rusijo. 1902. 1. je bil gubernator za Grodno, dve leti pozneje je bil že notranji minister, 1906. pa ministrski predsednik. Po zadušeni revoluciji 1905-06. se je za kmeta moralo nekaj ukreniti.
(Dalje prihodnjič.)
Leon XIII. je s svojimi nauki najprej oznanil svetu pravico deiavSLva, da se organizira. UrzavruK.bm, ki so bili takrat laKim nauKom malo naKlo-njeni, in delavcem, ki svojin pravic niso poznali, je jasno povedal, ua je pravica do organizacije delavstvu uana po naravi. iroLem je on sam zaKUcal duhovnikom, naj gredo ven iz zaicnstij in naj se navzamejo ne le z besedo v cerKvi, marveč tudi z dejanjem za pravične zahteve delavstva. Uanes, ko ima. mo povsod dobre m mečne organizacije, smo nekohko pozabili, kaj je takrat za gospodarsko oslabele sloje ta klic Leonov pomenil. Marsikdo od starejših pa se bo še sam lahko spominjal, kakšne razmere so bile n. pr. pri nas v osemdesetih letih, preden so začele nastajati razne zadruge, ki so naše ljudstvo v veliki meri reševale kapitalističnega jarma. Zlasti na Notranjskem je bilo razpaseno silno ode-ruštvo, ki so ga izvajali nad ljudstvom vaški mogočnjaki, navadno tujega po-kolenja. Od njega edinega je moralo ljudstvo jemati na posodo na neverjetno visoke obresti (včasih do 30%), od njega je bilo podobno kot nekoč od graščakov gospodarsko odvisno. Zato je tudi politična svoboda naših ljudi skoro čisto zatonila. In možje, ki so kljub silnemu nasprotovanju liberalizma, pod Leonovim navdihom in na pobudo »Rerum novarum« začeli, ali vsaj širili zadružništvo, so bili v prvi vrsti služabniki Cerkve. Parola Ev. Kreka »v vsako faro hranilnico« je našla tudi pri našem pokojnem nadškofu dr. Jegliču mogočno oporo. Malo rečemo, če-trdimo, da bi naši ljudje, kmetje in delavci, nikdar ne bili tako uspeli in se že toliko osvobodili, kakor jih vidimo danes, če ne bi služabniki cerkve lastnoročno prijeli za delo, ki ga okrožnica nalaga pravzaprav delavskemu sloju samemu. Spoznajmo in priznajmo vir, iz katerega je večji del teh dobrih sadov zrastel: — v najvišji meri je to seme Leonove okrožnice »Rerum novarum«.
Okrožje ZZD, Jesenice
Navodila za volitve
Vsemu članstvu sporočamo, da se volitve obratnih zaupnikov vršijo dne 4.mar-ca t. 1., in sicer za delavstvo v tovarni na Savi v prostorih tovarniške restavracije kakor prejšnja leta, za delavstvo na Javorniku p:i pri vratarju tovarne na Javorniku. Cas volitev traja od 5. ure zjutraj nepretrgoma do 7. ure zvečer.
Opozarjamo članstvo, da bo volilni imenik razgrnjen od 14. februarja, za delavstvo v tovarni na Savi v pisarni glavnega zaupnika, in sicer do 17. febr. vsak dan od 8. ure zjutraj do 12. ure in od dveh popoldne do šestih zvečer. Za delavstvo v tovarni na Javorniku bo na vpogled volilni imenik istotako od 14. do 17. febr. pri vratarju na Javorniku. Vsak član ima dolžnost, da se sam osebno prepriča, če je v volilnem imeniku. Zlasti opozarjamo one člane, ki so bili sprejeti tekom lanskega in letošnjega leta. Kdor ni označen v volilnem imeniku, ta ne bo smel voliti. Če si opazil, da te v volilnem imeniku ni, moraš takoj prisotnega elana volilnega odbora opozoriti na napako in mu povedati ime in priimek, delavsko številko in obrat, v katerem si zaposlen. Po preteku dveh dni od reklamacije se ponovno prepričaj, če je tvoji zahtevi ugodeno in če si bil vpisan v imenik. V ostalem naj se nikdo izmed članov ne pusti begati od nikogar. Za te velja samo eno: Točno se držati navodil, ki jih boš prejel od organizacije ali pa od našega organizacijskega zaupnika v svojem obratu. Zavedaj se pa, da se moraš brezpogojno odzvati vselej, kadar te kliče organizacija na sestanek ali na kakršenkoli posvet. Disciplina v času volilne agitacije in napadov s strani nasprotnikov je za^ nas osnovnega pomena. Opozarjamo te še, da točno slediš vsem našim poročilom, ki bodo v zvezi z volitvami v našem listu priobčena.
Prestavljena okrožna seja. Vsled smuških tekem Zveze fantovskih odsekov, ki se vršijo v nedeljo, dne 13. t. m. v Planici, sporočamo, da se seja okrožja vrši popol-ob pol tretji uri. Vse podružnice naj pošljejo poleg izvoljenega člana odbornika tudi več delegatov. K seji naj prinesejo vsi poročila, v koliko se upošteva dopis, ki ga je poslal ožji odbor okrožja.
Naše stališče je zmagalo
4, marca bodo volitve obratnih zaupnikov
pri K. I. D.
Mmjuk fciiši
Kranj
ZZD tudi pri nas! Dne 27. in 30. januarja in 5. februarja 1.1. je tukajšnje Prosvetno društvo priredilo socialni tečaj v Ljudskem domu. Tečaj je odlično uspel. Udeleženci so predavanjem sledili z vso pazljivostjo. Zadnji dan .tečaja v nedeljo 5. februarja 1.1. smo po tečaju imeli ustanovni sestanek ZZD. Ustanovili smo končno tudi pri nas slovensko katoliško delavsko organizacijo ZZD, da preprečimo slepomišenje v naših vrstah in da onemogočimo ljudsko-frontaško delovanje in zavajanje socialistov: belih, rdečih, plavih in ostalih demagogov in kričačev. Mi nočemo biti »podrepek« nikomur! Mi hočemo delati 100% v smislu programa slovenske katoliške skupnosti, zato je prišlo do ustanovitve ZZD v Kranju, kjer je zaposlenih preko 4000 delavnih moči.
Izvoljeni pripravljalni odbor je pravila že vložil. Začasna pisarna posluje v prostorih Ljudskega doma, kjer se sprejemajo novi člani. Na delo vsi za ZZD! — Bog živi!
Ljubljana
Delavski dom. Za razmere v Delavskem domu se je v zadnjem času začela zanimati tudi javnost. Vtikajo pa se v to zadevo tudi nekateri, ki se jih vse skupaj prav nič ne tiče in skušajo te razmere uporabiti kot vodo na svoj politični mlin. Ti članki po časopisih izvirajo iz zadnjega časa. Vsakdo pa ve, da razmere v Delavskem domu že dolgo niso take, kot bi morale biti. Torej, zakaj se o tem ni pisalo že preje? Odgovor je jasen:
Avtorjem teh člankov ne gre za to, da bi uslužbenstvu pomagali, ampak hočejo s tem izrecno napadati našo organizacijo, ki je pred kratkim organizirala te uslužbence. Dobro razumemo, kaj pomenijo razna namigavanja, kot n. pr., da so se uslužbenci organizirali v »okviru JRZ« (»Jutro« dne 5. t. m.). Vse to pisanje ima en namen: pokazati slabe razmere usluž-benstva, pokazati pa tudi na ZZD, češ, bomo videli, kaj bodo ti dosegli. Upajo, da nas bodo lahko potem blatili in na ta način uganjali demagogijo. Toda motijo se. Mi nočemo prikrivati resnice in je kot delavska organizacija tudi prikrivati ne smemo. .Povedali smo resnico o razmerah o pravem času in na pravem mestu. Vsak izkušen strokovničar pa ve, da ne sme že v začetku zaigrati vseh kart in sporni stranki tirati v skrajnost. Mi hočemo, da uslužbenci pridejo do svojih pravic. Radi tega bomo hodili po poti, ki nas bo privedla do cilja.
Usnjarski delavci. V tovarni usnja »In-dus« v Ljubljani so se vršile volitve obratnih zaupnikov. Volilnih upravičencev je bilo 162, volilo pa je 152 volilcev.
9	glasov je bilo neveljavnih (3 zeleni in 6 rdečih). Lista ZZD je dobila 55, lista rdečih pa 87 glasov. Za ZZD, ki je šele v razvoju, je to velik uspeh. Tekom let, ko se bo tudi ZZD razvila, bo razmerje in rezultat volitev še boljši za ZZD. Rdeči so razvijali pred volitvami hudo agitacijo, vendar, kakor je razvidno iz rezultata volitev, niso ničesar dosegli.
Tobačni delavci. V soboto, dne 5. t. m. sta bila tovariš tajnik in ena odbornica pri g. ministru dr. Kreku v avdijenci. Tajnik je g. ministra informiral o vseh perečih vprašanjih, ki se tičejo tobačnega delavstva. Nadalje je tudi vprašal, kaj je s pravilnikom o plačah, na kar je g. minister izjavil, da je pravilnik sedaj gotov in ga ima generalni ravnatelj v rokah, da ga pregleda. Plače se bodo s tem pravilnikom zelo povišale in bodo stopile predvidoma s l. aprilom v veljavo. Obenem s pravilnikom o plačah za stalno delavstvo bode izšla tudi uredba o plačah sezonskega delavstva, ki bodo tudi nekoliko večje kot so sedaj.
Prosimo mlajše delavke, naj se nikar ne puste begati po tovarni, da bodo imele po 13.— din dnevno, in da se bodo plače stalnega delavstva povečale na račun začasnih delavcev. To je vse laž, ki jo trosijo nasprotniki, ki imajo interes na tem, da delajo nerazpoložen je med delavstvom. Zato Vas prosimo, da nam javite vsakega, ki bo razširjal take laži, da mu bomo enkrat za vseiej zamašili lažniva usta.
Polzela
Volitve obratnih zaupnikov v tovarni pletenin na Polzeli se vršijo dne 19. t. m. ob drugi uri popoldne. Zavedni delavci bodo volili kandidatno listo štev. 2 (listo Zveze združenih delavcev) z nosilcem liste Divjak Ivanom. Vsak, kdor kandidate naše kandidatne liste pozna, bo vedel, da bodo s te liste izvoljeni zaupniki vedno odkriti zagovorniki in branilci delavskih pravic. Tistih par dvoživk, ki so bili naši člani, pa sedaj kandidirajo na nasprotni listi, nam ne bo moglo škodovati. Njihova
nezavednost sedaj pred volitvami dovolj jasno kaže njih značaj in pa koliko morejo delavci od njih pričakovati pomoči in zaslombe.
Nasprotniki, ki so že enkrat poskušali volitve izpeljati čisto na svoj način, seveda tako, da bi bilo zanje dobro, bodo gotovo tudi pri teh volitvah hoteli nagajati. Toda vsak delavec naj dobro premisli, komu bo verjel in koga bo volil.
Zato 19. t. m. vsi na volišče in volite listo ZZD z nosilcem Divjak Ivanom!
Jesenice
Bela žena v naših vrstah. Preselil se je v večno domovino, kamor je odšel po plačilo k Bogu naš zvesti član tovariš Jelovšek Iranc. Nedavno tega se je hudo ponesrečil pri sankanju, da je končno njegova krepka narava podlegla težki poškodbi. Umrl je v ljubljanski bolnici. — Dragi France! Na svidenje pri Bogu, kateremu si služil sam in za katerega si neustrašeno tudi druge pridobival! — Sveta maša za pokojnega tovariša bo v savski cerkvi v torek 16. t. m. zjutraj. Člani ZZD naj se po možnosti udeležijo in molijo za božji mir prijateljeve duše.
Pogajanja v tovarni »Sava«. V tovarni »Sava«, ki je last g. Tršana, so bile s strani delavstva večne pritožbe, da v njej ni pravega reda. Zlasti tudi plače niso bile urejene. Letos pa se je delavstvo zgenilo. Organiziralo se je v ZZD in NSZ in zahtevalo kolektivno pogodbo. Te dni so se pogajanja vršila med podjetjem in navedenima organizacijama in stoje že tik pred zaključkom. Preden bo naš list izšel, bo pogodba že podpisana. Tako je naša organizacija tudi tu zastavila svoj vpliv v dobrobit delavstva in to ne brez uspeha.
V	ponedeljek zvečer, dne 14. t. m., se bo vršil zaupniški zbor in pozivamo vse, ki bodo prejeli za to pismeno vabilo, da se brez obotavljanja odzovejo.
Visoka peč K. I. D. in kolektivna pogodba. Z dograditvijo visoke peči pri podjetju K. I. D. je postalo za delavstvo, ki je pri njej zaposleno, važno vprašanje kolektivne pogodbe za ta obrat. Naša 7.7.n je imela v zvezi s tem dva sestanka svojega članstva iz obrata visoke peči in je na njih sestavila svoje zahteve. Pogajanja s podjetjem so se že pričela in je upanje, da bodo v kratkem zaključena.
Mislinje
Tudi v Mislinjah delamo za organizacijo z veseljem in upanjem, da nam bo organizacija pomagala do boljše bodočnosti. Dne 23. jan. 1.1. smo izvolili 6 obratnih zaupnikov za podjetje dr. A. Perger. Vse delavstvo je popolnoma enotno, organizirano v ZZD. Nasprotniki med tuKajšnjim delavstvom ne bodo našli več mesta, ker je ZZD organizacija, kateri delavstvo popolnoma zaupa, posebno pa, odkar je bila sklenjena dobra kolektivna pogodba, ki je popolnoma uredila odriOSe med podjetjem in delavstvom tako, da ne pride do nobenih sporov in neprilik. Prav ta kolektivna pogodba dokazuje, da se podjetniki kolektivnih pogodb popolnoma neupravičeno bojijo. Kajti, če je zadovoljno delavstvo, ima od tega korist tudi podjetnik sam, ker se na ta način izogne večnim sporom.
Dne 2. t. m. se je vršil redni občni zbor naše podružnice, katerega se je udeležil tudi zastopnik centrale ZZD tov. Luzar iz Celja. Izvolili smo tudi večinoma nov odbor, ki bo lahko izvrševal svoje naloge.
Imamo sicer tudi nasprotnike, ki bi se radi ugnezdili v Mislinjah, toda delavstvo 1 ni tako naivno, da bi nasedalo vsakomur.
Pozdravljamo vse tovariške organizaci- . je z Bog živi!
Remšnik
»Kam smo prišli,« vzdihne včasi ta in i oni, posebno izmed starejših vrst. Res je toliko spremembe v desetletjih, pa mnogo v škodo poedincev in celote. Družine v teh samotnih pobočjih so v prejšnjih rodovih živeli v primeri z danes naravnost v lepih okoliščinah. Družina je tvorila eno skupnost in celoto, vsi so bili istega prepričanja, iste gorečnosti za ohranitev starih in lepih navad, vse je govorilo odkritosrčno brez hlimbe, nobene ločene hrane. Kratko, družina je bila enega duha m srca! Danes je šla družina daleč narazen. Razmere vplivajo večidel na slabo, to se vidi najbolj v gorskih družinah, kjer zgineva lepa krščanska, narodna in moralna navada, zgineva ono ognjišče skupnega poduka, razvedrila, molitve in tolažbe. To je nevarnost, na katero je treba zvoniti plat zvona, ker današnje razmere podirajo oni obrambni zid, kjer je družina in narod! Poturica je hujši ko Turčin, se je zatrjevalo nekdaj, a take po-turice so rasle v tujini, pod turško knuto, a danes rastejo »poturice« v naši hiši, v naši družbi in občini! Kdo izmed starej-
ših kmetov in delavcev na naših grebenih je pred desetletji slišal kaj o komunistih, nacijonalistih, fašistih itd.!
Glejte, in vsi ti -isti dobivajo somišljenike že tudi izven mest in trgov, izven tovarn in rudokopov!
In kaj se je zgodilo na Remšniku, da so nekateri posestniki v strahu, nekateri so nevoljni, se celo jezijo in ne vem, kaj vse še! ? Nič druzega se ni zgodilo, kakor da se je osnoval odbor organizacije ZZD.
V	pomirjenje in v podučenje vsem prizadetim, naj povem, da je to dobro, da se naši delavci, večidel lesni, organizirajo v ZZD, ki je v krščanskih rokan, ki si prizadeva delavca prav podučevati, saj se vidi na časopisu »Slovensai delavec«, katerega izdaja, da je vse prav in dobro! Kaj naj se kmet boji delavske organizacije, te krščanske, ki hoče delavca voditi novzgor, do lepšega reda, manire, blagostanja! Dozdaj je kmet itak delavcu še več dal, saj mu jo dajal jesti, ko sam m imel, saj kos kruna in buca pijače tudi nekaj stane in to ve pošten delavec vpo-števati, Tako kmet, a oni veliki podjetnik, ki kmeta in delavca .tako pri trdem drži, ne samo, da ni nobenemu nič dal, le priškrnil je oba povsod, kjer je mogel: L. če se je kateri kaj pritožil, je moral takoj od podjetja in še prestati to in ono maščevanje! Organizacija bo delavcu daiu moralne opore, da se bo smatral kot pro stega človeka ne pa sužnja, da bo vedm pošteno delati in tudi pošteno živeti! Ta kega delavca je lahko naš revni posestnik vesel, bo vsaj vedel, da ni, kakor se sliš. izraz »boljševik«, bo vedel, da je organizi ran v pošteni stanovski organizaciji. Ali m bilo v teh krajih že dovolj socijaustičnn. organizacij 7 in kako ste gledan na nje. Z zaupanjem gotovo ne! In če se naše or ganizacije ne bodo širile, ustanavljale, s. bodo pa druge, ki so sovražne slovenskim in katoliškim posestnikom. Zato proč z vsakim sumničenjem, z nezaupanjem, kajti ko se bodo enkrat začele krsčansKt družbe in organizacije prekljati in proga njati, takrat vedite, da je buzu antikrist.
Slov. Konjice
Poročali smo že v zadnji številki »Slov. delavca«, kako so pri podjetju L. Lavrici, potekle volitve obratnih zaupnikov in kako so se za NSZarske voliice ugodno končale pri »likoiu«. Čudimo se, da imajc potem taki ljudje še pogum našo organizacijo napadati in ji očitati, da je podjetniška! Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na sonce, pravi že star pregovor. Vpijejo in kričijo: Primite tatu! bamo da b, zbegali delavstvo in ga pripravili do pokorščine. Enkrat jim je to morda uspelo, toda ko bodo delavci videli, da so bin prevarani in da vinu sledi palica, bodo postati samostojnejši in previdnejši. Ce NbZ-arji smatrajo take volitve kot svoj uspeh, jun to pustimo, sebi in svojim pa takin »uspehov« ne želimo.
Soteska
Za obratne zaupnike v podjetje Karl Jordan so bili izvoljeni dne 30. januarja t. 1. sledeči člani: ruolt hrane, Purebei Ivan, Pečjak Jožef, za namestnike pa: Blatnik Jožef, Bradač Franc, Zupančič hrane. Vemo, da bodo novoizvoljeni zaupniki v redu izpolnjevali svoje naloge in se zavedali, da jim je bila ta naloga od delavstva zaupana zato, da bodo njegovt pravične zahteve branili. Poskrbel naj bi tudi, da pride v obrat zaželjeni poslovni red ter da bi se členi in paragrafi iz obrtnega zakona, ki so bili v kolektivno pogodbo vnešeni, tudi v resnici izvajali.
Senovo
Podružnica Zveze združenih delavcev v Senovem ima dne 13. februarja redni občni zbor ob 9. uri dopoldne v Slomškovem domu v Rajhenburgu. Vabljeni so vsi člani naše podružnice, da se tega občnega zbora gotovo udeleže. "Poročal bo tudi za stopnik centrale ZZD o pomenu organizacije in drugih stvareh, ki so važne posebno za rudarje. Občnega zbora se vsi udeležite v polnem številu! — Bog živi!
Maribor
Pri podjetju Ehrlich v Mariboru so sc vršile volitve obratnih zaupnikov, pri katerih je tudi ZZD vložila svojo kandidatno listo. Uspeh je bil za našo organizacijo dober. ZZD je dobila 127 glasov, rdeči 87 glasov, beli pa — 27 glasov. ZZD je tako dobila 3 zaupnike, rd~či 2, beli pa 1.
Rezultata teh volitev dovolj jasno kaže, kako je delavstvo že samo spoznalo neiskrenost drugih organizacij in se oprijelo ZZD. Tajne volitve to dokazujejo. Naša organizacija bo tudi v Mariboru šla svojo pot, ne ozirajo se na nakane in intrige nasprotnikov.
Sirite »Slovenskega delavca«, pridobivajte mu novih naročnikov!
❖
Se par dni imate čas, da poravnate naročnino za »Slovenskega delavca«, za leto 1938. in se tako udeležiti nagradnega žrebanja! Ne odbijajte sreče! Morda ravno Vas '	išče!
brorne domače
V nedeljo se je vršilo v Ljubljani veličastno zborovanje »Županske zveze« ob udeležbi 380 iz naroda izvoljenih županov in ob navzočnosti ministra g. dr.' Kreka, bana dr. Natlačena, novo izvoljenega senatorja g. dr. Schaubacha. Zborovanje je pokazalo veliko delo ki ga je zveza izvršila v zadnjem letu. Sprejeti so bili novi načrti, ki bodo slovenskemu narodu prinesli tisto za kar se bori že desetletja.
Lepo so proslavili slovenski akademiki 16-letnico papeževega kronanja. Enotnost mišlenja, mladeniška delavnost oplojena z nauki katoliške cerkve nam daje vse upanje, da bo slovenska katoliška mladina tista, ki bo nesla živo katolištvo med narod.
Pred tednom dni so se vršile volitve v senatu. Sijajen uspeh je doživela pri teh volitvah JRZ, ki je dobila večino mandatov. V dravski banovini je bil izvoljen za senatorja g. dr. Schaubach z namestnikom celjskim županom g. Miheličem. Od 416 slovenskih županov se je volitev udeležilo 379 županov dočim so ostali z devetimi »svobodno izvoljenimi« poslanci ostali doma in so obujali spomine na »zlate« dneve ko so razbijali v domišljiji zadnje ostanke klerikalne vojske.
Svojo hišo je zažgal iz maščevanja ker je bila ta pod nadzorstvom posestnik Franc Zorc iz Sile. Vsled požiga se je zagovarjal pred mariborskim sodiščem, ki ga je obsodilo v kljub temu, da je vztrajno tajil vsako krivdo — obremenjevale pa so ga priče — na eno leto in tri mesece zapora.
Surov motociklist je podrl v Mariboru mehaničarskega vajenca Franca Globoka, da je fant dobil težke notranje poškodbe. Kljub temu da je videl motociklist na cesti žrtev svoje divjosti jo je ta odkuril, in so fanta v nezavesti ležečega našli šele drugi ljudje in ga odpeljali v bolnico.
Požar je izbruhnil na žagi v Soteski pri Bohinjski Beli, ki je last Sumske uprave. Ogenj, ki ga je najbrže zanetila električna iskra v žagovini se je kmalu razširil, da so le z največjo težavo, s pomočjo domačega delavstva in gasilcev rešili nekaj skladov desk in strojev. Škoda znaša okrog 200.000 din.
Z hišo vred je zgorela 84-letna posestnica Terezija Roškar v Račiči. Starka je bila bolna, zato je želela, da bi bilo vedno v hiši toplo. Peč se je tak(wazžarela, da se je vnelo tramovje pod ometom. Okoli polnoči so sosedi opazili, da gori hiša iz katere so hoteli rešiti starko. Ta pa je zatrjevala, da ne gori pri njej, temveč pri sosedovih. Cez nekaj trenutkov so plameni z vso močjo zajeli hišo v kateri je ostala starka, katero so našli naslednje jutro med tramovjem zoglenelo.
Povodenj podira v Sremu hiše. Dosedanja škoda znaša okoli 700.000 din in je voda razdrla v zadnjem času že 60 hiš.
V kamnolomu na Igu pri Ljubljani lomijo kamenje in pripravljajo gramoz za posipanje cest. V kamnolomu je delal tudi 23-letni posestnikov sin Anton Štrukelj. Z drugimi delavci je podkopal steno, ki naj bi dala novo plast gramoza. Predno se je ta zdrušila so se delavci umaknili, le Štrukelj se je nekoliko zakasnil, da ga je zajel peščeni plaz in pokopal pod seboj. Nezavestnega in težko poškodovanega so ga pripeljali v bolnico, kjer je izdihnil.
Za zidovi se bosta pokorila vsled uboja 58-letni posestnik in gostilničar Kostanjšek Franc in njegov hlapec Stiplovšek, doma iz Podrede, ker sta do smrti s kolom pretepla delavca Vrhovnika. Ni jima bilo le to dovolj; zavlekla sta ga vsega ranjenega v listnjak, kjer je vsled mraza omrznil, da je drugo jutro podlegel poškodbam. Suroveža se bosta pokorila 2 leti, tako je razsodilo celjsko sodišče.
Trgovska pogajanja z Združenimi Sev. Ameriškimi državami so ugodno zaključena. Po poročilih bo veljal v pogodbi "sistem svobodnih deviznih plačil, kakor so že v veljavi meji nami, Anglijo, Francijo in Belgijo. Ameriška vlada bo tudi povečala uvoz svojega blaga v Jugoslavijo.
Tragično je preminul posestnik Janez Grabelšek z Vrhnike, ki je bil zaposlen na žagi g. Tavšiča. Z voza so valili hlode. Delavci so se o pravem času umaknili, le Grabelšku je na zledenčlih tleh spodrsnilo, da se je hlod zvalil nanj in mu strl prsni koš. Kljub temu, da so mu drugi skušali pomagati z njegovim sinom vred, se jim to ni po srečilo, da je moral pred očmi vseh v strašnih mukah izdihniti.
%4uusqmi
WwVWW^fW IfVVPI WWWW
IZVRŠBE NA PREJEMKE RUDARJEV
Po dosedanjem t. j. do 31. dec. 1937 veljavnem izvršilnem pravu so bili prejemki rudarjev z ozirom na določila § 207 rudarskega zakona iz leta 1854 sploh izvzeti od izvršbe. Le sodna praksa, ki je tekom časa osvojila stališče, da je na te prejemke dopuščala izvršbo za preživninske terjatve, ki so pristojali upnikom na podlagi njihove zakonite pravice do preživljanja napram dolžnikom — rudarjem. Z novim letom 1938 je pa stopil v veljavo nov zakon o izvršbi in zavarovanju. Ta je uredil vse izvršbe na prejemke delojemalcem na enoten način in tudi razveljavil vse do uveljavitve tega zakona obstoječe oprostilne ali omejitne izvršbe — tudi zgoraj navedeno izjemo glede rudarjev. Dopustnost na njihove prejemke je torej presojati le po novem izvršilnem zakonu. Oglejmo si tedaj, kako je urejena ta izvršba. Novi izvršilni zakon loči predvsem javne in privatne nameščence. Slednji so oni, ki jim službeno razmerje bodisi po zakonu, ali po službenem dogovoru mora trajati najmanj eno leto, odnosno, če rok službenega razmerja ni tako določen, pa mora biti za prestanek službenega razmerja potrebna najmanj 3 mesečna odpoved. Na celokupne prejemke tako označenih usluž-
»DEJANJE«
je mesečnik, list, ki ga je začela izdajati grupa izobražencev, katera se istoveti s stališčem prof. Kocbeka, ki je v Dom in svetu napisal od Cerkve obsojeni članek o razmerah v Španiji. Priznavajo se torej k obsojeni zmoti in pričenjajo izdajati nov list, da bi jo mogli širiti, ko jim je to v Dom in svetu postalo nemogoče. Avtoriteta Cerkve jim je nič, lastna domišljava misel jim je vse. Pa še ta misel ni v resnici njihova. Tuja učenost je, ki jo je svoj čas že Cankar obsodil, otrovana in kužna. Sedaj pa tujo kramo prodajajo za svojo.
VOLITVE V SENAT
so privedle pretečeno nedeljo v našo Ljubljano predsednike naših občin, naše župane, po volji naroda izbrane starešine celic našega javnega samostojnega življenja. Volili so novega slovenskega senatorja in ga izvolili, tako smo prepričani v skupno narodno korist. Zopet bo eden več iz našega občestva, ki bo v Belgradu branil naše koristi. Kdor more razumeti, kako je z delom pregromadeno naše pravo zastopstvo tam doli, bo znal tudi ta dogodek prav preceniti. Izvoljeni senator g. dr. Schaubach je že tudi sicer zla-
Murska Sobota
Veliko zborovanje Zveze poljedelskih delavcev. Zveza poljedelskih delavcev prireja po Slovenski krajini zborovanja v večjem obsegu. Po zborovanju v Gor. Lendavi (Grad) je imela spet zborovanje v Bogojini, in sicer v nedeljo, dne 6. febr.
Zborovanje je vodil Zvezni tajnik tovariš France Novak, ki je podal kratko poročilo o dosedanjem delovanju organizacije, katera je imela že v svojem prvem letu obstoja zelo velike uspehe. Saj je ne-številnim delavcem pomagala z različnimi nasveti, prošnjami ter intervencijami; mnogim je poskrbela dobra službena mesta; poskrbela je za brezplačni prevoz moke sezonskih delavcev na Bel ju; s svojimi prošnjami je dosegla, da so smeli delavci v Nemčiji pošiljati ves denar v domovino. Letos je poslala nove pogoje za zvišanje plač na državnem posestvu »Be-lje« ter naredila nove pogodbe s privatnimi posestvi, kjer so istotako plače zvišane. Potom intervencij pri državnem zavodu za posredovanje dela je dosegla povišek pri plači za 15 do 30 Mark mesečno.
Nato je nastopil kot govornik tov. Ludvik Štancar, ki je govoril o potrebah in namenih delavskih organizacij. Naglasil je posebno, kako velike važnosti je za naše prekmursko poljedelsko delavstvo organizacija, ki skrbi, da se njenim članom ne godi krivica, ki tako uspešno deluje ter žanje v vseh pogledih obilo uspehov. To je dober znak, kako vplivna je ZZD in na kako dobri podlagi je zgrajena. Nadalje je govornik nazorno pokazal delavcem, kakšnega spoštovanja so organizacije vredne ter kolike važnosti je skupen nastop društvenih članov v strnjenih vrstah.
O izgledih dela v letošnji sezoni je govoril tov. Joško Časar, ki je iz strokovnega stališča obširno razložil ter točno povedal, koliko bo približno na razpolago delovnih mest. Nemčija bo rabila letos okoli 6000 naših delavcev, t. j. 1000 na celo leto in 5000 sezonskih — šestmesečnih
bencev je tedaj dopustno poseči z izvršbo tako, da jim morata ostati dve tretjini njihovih prejemkov povrsti, najmanj pa 6000 din letno. To pa le, če se vodi izvršbo za običajne — .tedaj le za preživninske terjatve. Če pa se tirja preživnino, ki pri-stoji upravičena na podlagi zakona, pa je dopustna izvršba tako, da se sme zaseči v izvršbo celo polovico prejemkov in mora po zavzemu ostati letno najmanj 3000 din prostih.
Vsi ostali uslužbenci, ki niso javni in katerih privatno službeno razmerje nima zgoraj opisanih znakov trajnega službenega razmerja, so nestalni nameščenci. Na njih prejemke pa je možno voditi izvršbo za nepreživninske terjatve tako, da se jim ravno tako zamore zaseči eno tretjino teh prejemkov, vendar pa jim mora ostati dnevno najmanj 20 din prostih. Za ali-mentacijske terjatve pa se sme voditi izvršbo tako, da se mu odtegne še polovico od tega, kar se je sicer odtegnilo izvršbi, tedaj da mu ostane dnevno najmanj 10 din prosto.
Po tako opisanem položaju je tedaj rudarjem priznan le eksistenčni minimum v znesku 20 din odnosno 10 din dnevno in na ta znesek je izvršba na njih prejemke nedopustna.
sti pa kot predsednik bivše mariborske oblasti pokazal svojo zmožnost in svojo plemenito voljo delati za narod. Zanj je bilo oddanih zato pri teh volitvah 90% vseh možnih glasov.
KRANJSKI ZGLED
V	Kranju vstaja v okrilju pokreta naših ljudi vzporedno z organizacijo ZZD v življenje lepa zamisel gospodarske osamosvojitve našega slovenskega delovnega človeka.
Naši katoliški delavci ustanavljajo v lepi gorenjski prestolnici dvoje vzporednih gospodarskih podjetij: Zadrugo »Teza«, tekstilno zadrugo in družbo »Teba« tekstilni bazar. Lastniki obeh podjetij bodo sodelavci v podjetjih in delavci sploh. Deleže bodo vplačevali lahko tudi v obrokih.
Ko se v zadnjih letih tako množijo v naši deželi podjetja, odvisna od tujega kapitala, je zbiranje lastnih sil za izbiro lastnih moči vesel pojav. Dvakrat vesel pa je, če ta kapital zbira delavstvo samo. Tako po ločitvi kapitala in dela vstaja zdrava, edino prava težnja po združitvi dela in kapitala, kjer potem ne more biti ne izkoriščevalca in ne izkoriščanca.
Lepi zamisli daj Bog rast in uspehov in širom Slovenije zgledu sledečih ukrepov.
— delavcev, Francija okoli 5000 in Belje, kar pa še ni tako gotovo, okoli 3000 naših delavcev. Delovni pogoji so letošnje leto za 25% boljši od lanskih ter tako dobrih ponudb za delo menda še ni bilo v Prekmurju. To se pravi, da bo vsak naš delavec lahko dobil primerno delo, če bo priporočala Zveza poljedelskih delavcev.
Na koncu se je zahvalil obema govornikoma v imenu organizacije tajnik Novak, izrazil željo, naj se še ostali delavci organizirajo v ZPD, da se 'bo sedanje število, ki znaša 4000, še povečalo, da ne bo delavca v Slovenski krajini, ki ne bi bil organiziran v svoji močni — domači — organizaciji, da ne delavca, ki ne bi hotel skupno delati z ostalimi delavci za izboljšanje položaja našega siromašnega delavskega naroda. Po teh besedah je pozdravil in se zahvalil za obisk 400 delavcem, ki so se v tako lepem številu udeležili zborovanja.
Sestanki in zborovanja ZZD
V	NEDELJO 13. FEBR. t. 1.
REMŠNIK : ob 3 pop. ustanovni občni zbor.
JARŠE : ob Vi 10 dop. ustanovni občni zbor v dvorani Društvenega doma v Grobljah.
SENOVO : ob 9 dop. redni občni zbor v Slomškovem domu v Rajhenburgu.
POLZELA : ob 2 pop. sestanek v Prosvetnem domu.
JESENICE : ob pol 3 pop. seja okrožja.
V	PONEDELJEK 14. FEBR t. 1.
JESENICE : zborovanje organizacijskih zaupnikov v Krekovem domu.
#
Bodite apostoli naSega tiska!
BELEŽKE
... VSAJ ENO ZDRAVO ZRNO ...
Sosedov kruh je dober. Boljši je kakor domač. Drugačen okus ima, drugi vonj. Čeprav je domač bel, tam pa ko-ruzno-ajdov, vseeno otroci za spremembo radi sežejo po tujem. Tujega slabšega hvalijo, domačemu se mrdajo. Tako otroci!
Drugod bolje znajo, zgled nam dajejo. Drugod kapitalistu »niso ugodili«, ko so zahtevali še znižanje minimalnih mezd, pri nas pa se je slične zahteve obravnavalo »seveda z razliko, da se jim je več ali manj ugodilo«. — Moravski ban, pa moravska banovina sta vendar našla milost v očeh večnih kritikov. Čeprav so tam po naredbi minimalne plače manjše od tistih, ki so pri nas določene, vseeno je tamkajšnja naredba boljša, dobra, kar zgledna za naše slovensko nazadnjaštvo. Tako bi človek mislil, če ne bi imel sam svoje razsodnosti in svoje pameti, če čita zadnjo »Delavsko pravico.«
Ko bi se dala pamet kar ustrojiti pa na gotov kopit nategniti, bi že še šlo. Tako pa članstvo pri JSZ samo zmajuje z glavo nad takimi računi, ki jasno kažejo, da jih ima njih lastno vodstvo za omejene. Se bo že še prepričalo to vodstvo, da se vera...
Nas pa vseeno veseli, da so vsaj eno zrno našli, čeprav ne na slovenskih tleh, o katerem so vendar priznali, da je dobro in zdravo.
TUJO UČENOST,
presajeno na svoj plevelnat zelnik, bo prodajal v okviru jeseniške »Krekove družine« g. profesor Kocbek. Znano je, da so bila njegova izvajanja v »Dom in svetu« cerkveno obsojena v škofijskem listu, pa je g. profesor ostal v svoji zmoti trdovraten. Sedaj dela za to zmoto reklamo. »Delavska pravica« glasilo »krščanskega« delavnega ljudstva. Ni čuda, saj tudi tajnika jeseniške JSZ nič ne briga škofova odločba, kakor je sam rekel in morda celo JSZ tudi ne. Vse tako kaže.
»Zeleni komedijanti« ne dajo spati JSZ in naše stališče glede organiziranja po farnih občestvih tudi ne. Ne gre jim to v račun in doumeti sploh ne morejo miselnosti naše smeri. Treba bo o tem še pisati in delati, da spregledajo, če niso že preveč zabredli v nekrščansko temo marksizma.
NAŠ ČLANEK »ZARADI RESNICE« napada D. P. »Resnici na ljubo«. Indeks
delavske zbornice, katerega so sestavili I njeni uradniki, ki gotovo niso iz vrst ZZD in ga je odobril upravni odbor, ki je iz nam nasprotnih delavskih organizacij, naj bi bil delo samega komisarja. Kajne, komisar kar sam pri Del. zbornici vse številke prešteva, množi in deli, on sploh vse sam dela, vsi drugi, ki ste tam, pa pasete lenobo in jeste nevredno delavske žulje, ki zbornico vzdržujejo. Nikar ne imejte sveta za norca in svojo čast tudi malo skrbneje varujte.
LAHKO JE TEBI »PRAVICA«
Naše članke prepisuješ, naše naslove si iz-posojuješ. V borbi z nami polovico prostora izgubljaš. Svetovna nevarnost smo mi, v osmih noticah in sestavkih v eni številki zoper nas vstajate vi. Kaj komunizem, kaj fašizem, ta pokreta sta od muh.
Za ta dva ni niti ene besede, niti enega stavka obsodbe v celi številki in že v več številkah ne. Radi edinstva v hvaljeni ljudski fronti ne!
Zelena ZZD to ti je zmaj z devetimi glavami, pošast pregrozna in prestrašna. Zoper njo vsi na obzidje!
Ko bo sedaj zeleni zmaj utihnil in ostal »dolžan« marsikak odgovor, upamo, da se bodo v JSZ vsaj malo pomirili.
NAŠI NAMEŠČENCI
Bodočnost št. 1—2 Izšla je prva letošnja številka našega nameščenskega glasila. Ta številka je jubilejna številka — ob petletnici poživljenega društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije.
Na uvodnem mestu prinaša novoletni poziv ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana glede edinosti, nato pa dvoje lepih čestitk k petletnici s strani slovenskega voditelja in notranjega ministra dr. A. Korošca in našega velikega prijatelja ministra dr. Mihe Kreka.
Dalje slede številni tehtni članki izpod peresa naših agilnih nameščencev; kot n. pr. R. Smersu: V peto leto, Ivan Martelanc: Naše socialno zavarovanje, France Pernišek: S sarajevske ankete, Viktor Ko-samernik: Pomen Delavskega doma v Ljubljani, Sitar Lojze: Trgovskim sotrud-nikom, in dalje: Nova pravila za Bratovske skladnice, Pobotniško takso, Težave naših organistov, Službena pogodba za nameščence mestnih podjetij v Mariboru, Nov zakon o izvršbi itd.
»Bodočnost« stane na leto 24 din in se naroča pri upravi v Ljubljani, Čopova ul. 1.
ZZD je v službi naroda!
PO SVETU
Mednarodne smučarske skakalne tekme
v Celovcu, na katerih so sodelovali tudi Slovenci, so hoteli nemški narodni socialisti izrabiti v svoje politične namene. Posebno počaščeni so bili s strani teh nemški smuški skakalci. Narodni socialisti pa tudi niso štedili z odkritim priznavanjem v hitlerjanskih pesmih in vzklikih. Na koncu prireditve je prišlo do pretepa med »domovinsko fronto« in hitlerjanci. Demonstracije so se nadaljevale pozno v noč. Policija je vodje izgredov aretirala.
Nemške delavske manjšine so pretekli teden zborovale v kopališču Sarow pri Berlinu. Zborovanje je vodil voditelj čeških Nemcev Henlein. Sprejeti so bili sklepi kako podrobno razviti akcijo med nemškimi narodnimi manjšinami v državah Male zveze, ki naj bi postale prva tla za bivanje nemških plavolasih polbogov.
Na Turbuelskem frontnem odseku so Francove čete prodrle fronto rdečih. Obenem so nacionalistične čete zaplenile mnogo strojnih pušk, topov in tankov, ki so ruske marke.
Hitler je pred kratkim radikalno pomedel z nekaterimi vodilnimi poveljniki nemške armade, ki niso hoteli imeti nemško armado kot prispevek narodnega socializma. Hitler se je imenoval samega sebe za poveljnika vse oborožene sile, dočim se je obdal z odbori, katerih vodstvo je predal v roke vojaških strokovnakov o katerih se more trditi, da so eksponenti stranke. S tem kompromisom je obdržal stranko in armado neranjeno. Tudi v zadnji politiki je izvršil velike spremembe in more trditi, da je Hitler novo vodstvo v nemški vojski, zunanji politiki in gospodarstvu.
Da je Singapur mogočno oko angleškega imperija v Tihem Oceanu dovolj utrjeno, so pokazale, zadnje pomorske vaje angleške mornarnice, ki so se vršile okoli Malajskega otočja.
Brezposelnost na Čehoslovaškem pada.
Lanskoletno število brezposelnih se je zmanjšalo za 150 tisoč; pa vseeno je še v sami Češkoslovaški 518 tisoč ljudi brez dela.
Ali se pripravljajo za vojsko ali za mir,
to se ne ve. Dejstvo je le, da na teden izdelajo angleške tovarne 650 tisoč mask. Do sedaj imajo narejenih 20 milijonov mask, manjka jih le še 8 miljonov, da bo najnujnejši zahtevi ugodeno. Koliko pa se izdela orožja pa poročila ne povedo.
Z zvišanjem življenjskih potrebščin se bodo zvišale tudi delavne mezde; tako določa francoski delavni zakonik. Koliko se bo tega zakonika preneslo v življenje bomo videli. Prav bi le bilo, da bi tudi naši podjetniki uvideli upravičenost sličnega zakonika pri nas in se ne ,bi že itak majhnim zahtevam našega delavstva upirali.
Da je prvi korak k stanovski ureditvi Irske države storjen, pričajo zadnje volitve v senat kjer bodo polovico članov volili razni stanovi oziroma njihove organizacije.
Novo socialno zakonodajo pripravlja Madžarska vlada. Med temi zakoni bosta pač najvažnejša starostno zavarovanje za industrijsko delavstvo in starostno zavarovanje za poljedelsko delavstvo. Slednji zakon čaka tudi pri nas še rešitve.
Ustreljena je bila, ker ni hotela peti v Moskovskem radiju pesem »O našem soncu Stalinu« znana operna pevka Karla Meerova, ki se je sukala do zadnjega v vladnih krogih in jim pela. Obdolžili so jo špijonaže in trockizma kakor je pač pod Stalinom običajno, kadar si hoče iznebiti nekoliko svobodne ljudi.
Madžarski regent IIorthy je odpotoval na Poljsko na uraden obisk. Na eni strani se smatra obisk za dokaz poljsko-madžar-skega prijateljstva in se s tem v zvezi po-vdarja, da želi Poljska preprečiti sodelovanje med Čehoslovaško in Madžarsko, ki je v zadnjem času vedno intimnejše. Verjetno je, da se Poljska taki politiki ne bo predala.
Člani »Železne garde« — romunske politične organizacije, so hoteli demonstrirati po ulicah Ploestia. Orožništvo je hotelo demonstrante razgnati, toda prišlo je na obeh straneh do hudih pretepov, v katerih je bilo ranjenih nad sto oseb.
V	francoski vladi se zopet javlja kriza, katere vzrok je v nepopustljivosti delavskih organizacij. Organizacije so izdelale vladnemu predlogu protipredlog v katerem delavstvo zahteva pravico stavk in ce-
lo	vrsto drugih socialnih uslug. Chau-temps se bo potrudil, da vsa vprašanja preje reši zbornična komisija in ga šele nato dobi skupščina. Pot do ugodne rešitve bo težavna.
List izdaja za konzorcij: Preželj France, Ljubljana. — Urejuje: Križman Andrej, kaplan, Jesenice. — Za uredništvo odgovarja: Pirih Milko, Ljubljana. — Za Misijonsko tiskarno: Jožko Godina, Groblje.
SONCE IN SENCE V NASI DE2ELI