Poštnina plačana v gotovini. GLASILO KMtTIJSKE JfDRUZBE LJUBLJANI •R- Z -Z- O -Z- štev. 1. V Ljubljani, 15. januarja 1934. Leto 51. Vsebina: Našim kmetovalcem ob priliki 50 letnice zdajanja „Kmetovalca". — Ali naj se kmet zanima za delavsko zavarovanje? — Plačevanje kmetskih dolgov. — Kako osušujemo zemljišča na barjanskem svetu. — O zimskem škropljenju sadinega drevja. — Razkisanje vina. — Kdaj bomo prvič letos pretakali vina? — Porjavenje mladega vina. — Društvene vesti. — Pomanjkanje nastilja. — Mlekarska samopomoč in javna podpora. — Vprašanje naših dirkalnih društev in dirkališč. — Razno. — Šušmarstvo v čebelarstvu. — Čebelarska opravila v januarju in februarju. — Gozdni plevel in njegovo zatiranje. — Vprašanja in odgovori. — Družbene vesti. — Vabila k občnim zborom. — Razno. Priloga: Vnovčevalec. '/m strani . 'I,, strani . '/« strani . Inseratl s« . Din 80 — . Din 160 — . Din 250 — računajo po naslednjih cenah: '/« strani ... Din 350 — Din 500' i i. strani '/s strani Din 700 — strani .... Din 1000 — l/i strani ... Din 2000 — Pril. listu stane D. 100 za 1000 V Mala naznanila, vsaka beseda 50 par (najmanj 10 Din). Več ko sto let že hodi vsako leto med ljudstvo Blasnikova „Vellka Pratlka", ki je med narodom najbolj znani in priljubljeni ljudski koledar. Zato jo kupi sleherno leto vsaka družina. Celo stoletje že je ta pratika zvest 'n veren spremjevalec Slovencev, v dobrih in zlih časih. Dobi se v vseh trgovinah. Prečitaite tudi inserat na predzadnji strani! 140 Sadno drevje Hjprv j j pri- visokodebelno, srednjedebelno, enoletno. Krmit" . ■ lage tudi pikirane. lepotično drevje in Krn ^^ sadike, vse pritna blago, velike zaloge, -htevaite ponudbe od: Sgaravattl Piante, ' (Italija). Laneno olje, firnež, barve, lake, kit, lan. tropine ter vsa v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri domačem podjetju tovarne olia. lakov in barv družba z o. z., lastnik FRANJO MEDlČ • Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu. — Tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah V MARIBORU reg. zadr. z omej. za v. NARODNI DOM Telefon St. 21-OS. Ustanov. I. 1882. Obrestuje nevezane hranilne vloge po 4°/at vlage proti 3 mesečni odpovedi po 5 V/o Stanje hran. vlog nad Din 70,000 000 -. Rezerve znašajo Din 8,800.000 -. Posojila daje članom na vknjižbo po 7°/o» na osebno poroštvo po 8 °/0 POSOJILNICA Za jesensko in zimsko Škropljenje sad-dnega drevja proti raznim škodljivcem je priznano najuspešnejše sredstvo ARBORIN Izdeljuje ga tvrdka CHEMOTECHIMA drnžba z omej. zavezo LJUBLJANA, Mestni trg lO (na dvorišču veletrgovine A. & E. Skaberne) V zalogi pri Kmetijski družbi J. BLASNIKA NASL. UNIVERZITETNA TISKARNA LITOGRAFIJA OFFSETTISK KART0NAŽA ZALOŽNIŠTVO VELIKE PRATIKE VREČICE ZA SEMENA Najstarejši grafični zavod Jugoslavije Izvršuje vse tiskovine najceneje in najsolidneje USTANOVLJENA LETA 1628 Sedaj je pravi čas gnojenja! Zimsko gnojenje - dvojno gnojenje! Jamei za uspehi Ozimna žita gnojite z Nitrofosom. Vinograde in mdonosnike z Nitrofoskalom L Travnike z apnenim dušikom ali z Nitrofoskalom - Ruše. Radi prevoznih stroškov naročajte skupno, potom etijskih podružnic ' Kmetijski družbi v Ljubljani. 32468 KMETOVALEC štev. 1. V Ljubljani, 15. januarja 1934. Leto 51. Našim kmetovalcem ob priliki 50 letnice izdajanja »Kmetovalca«. Letos s 1. marcem bomo praznovali 50. letno izdajanje družbenega glasila ..Kmetovalca". Zato si z nastopom novega leta štejemo v dolžnost, da se spomnimo v kratkem tega važnega jubileja. Mnogo zaslužni prvi urednik, tajnik, general, ravnatelj in končno predsednik blagopokojni g. Pire, ki je posvetil in žrtvoval svoje življenje za Kmetijsko družbo, je začel izdajati list leta 1884. Takrat je našel ..Kmetovalec" podlago v tedanjih ..Naznanilih" in ..Novicah", ki so sicer še pozneje prinašale dokaj kmetijskega čtiva in so 1. 1902. prenehale izhajati. S ..Kmetovalcem" je hote! ranj. Pire ustvariti strokovni list, ki naj tvori živo vez med družbo in kmeti; njegova želja se je v polni meri tudi izpolnila. 50. letnikov ..Kmetovalca", t. j. 50 debelih knjig leži pred nami. Ogromno je delo. ki je podano v obliki poučnih člankov, praktičnih izkušenj in nasvetov, mnogoštevilnih vprašanj in odgovorov. Skoraj ni najti napredne kmetijske hiše, kjer bi se ..Kmetovalec" v teku teh let poleg knjig družbe sv. Mohorja ne bi nahajal. Smelo trdimo, da je „Kmetovalčeva" doba pravzaprav doba preporoda vsega slovenskega kmetijskega gosoodarstva. Predaleč bi nas vedlo, ako bi sedaj naštevali. kar se ie dobrega in poučnega storilo za nrospeh in nrocvit našega kmetijstva v našem jubilantu. Ko tako premišljamo ob 50. letnici ..Kmetovalca", vidimo, da ie tudi v letošnjem letu na doleoletno želio številnih članov snremenil svoio obliko z ovitkom vred tako, da ga bodo člani lažje shranjevali in raiše dajali tudi vezati. Format novega lista ie sicer nekoliko manjši, toda zato bo na obširnejši. ..Kmetovalec" bo izhajal v zimskih mesecih 14. dnevno, t. j. 7 vsakim 15., odnosno 30. v me«ecn. Med nolettem oa bo izšel mesečno. Skupno bo izšlo v tem letu 18 številk. Naročnina ostane ista, t. j. 25 Din. List se bo tiskal najmanj na 16. strokovnih straneh, kot priloga bo pa izhajal ..Vnovčevalec" in družbeni cenik z obsegom kakor bo potrebno. ..Kmetovalec" se bo s tem še bolj prilagodil vsem kmetskim razmeram, ker bo vseboval vse panoge našega kmetijstva. Veliko bi se lahko dalo doseči, ako bi se vsi naši kmetje bolj zavedali svojega stanu. Kmetijska družba tudi v prošlem letu ni zamudila nobene prilike pomagati našim kmetom. Žalostno pa je, da pri mnogoštevilnih kmetovalcih kljub prigovarjanju in agitaciji ni našla zadostnega odziva niti pravega zanimanja za svoje delo, ki ga je v teh težkih časih izvedla njim v korist. Mnogo starih članov je žal prezrlo v tem letu zadevne pozive k složnosti, ki so izšli v ,,Kmetovalcu". Kljub slabim časom Kmet. družba ne bo klonila pod težo raznih neprilik, ki jo ovirajo pri njenih dobro premišljenih gospodarskih delih. Še bolj bo delala in se trudila v tem. da bo pospeševala predvsem vnovčevanje kmetijskih pridelkov poleg ostalega že vpeljanega dela. To je njena glavna naloga, ki jo mora uspešno izvršiti za napredek našega gospodarstva. Težko krizo, v kateri tiči pravzaprav vprašanje sramotno nizkih cen kmetijskih pridelkov, moramo le s skupnim naporom premagati. Od kmetov je odvisno ali bomo pri tem uspeli ali ne. V glasilu ..Kmetovalcu" se bo zrcalilo družbeno delo. Ni drugega izhoda iz teh neprilik, kakor da si skupno podamo roke vsi kmeti s trdim sklepom in skupnim delom pomagati si složno do boljših časov. ..Kmetovalec" bo utiral pot. po kateri moramo hoditi. Skupno glasilo ..Kmetovalec" Kmetijske družbe v Ljubljani. Vinarskega društva v Mariboru in Konjerejskega društva v Ivanjkovcih je za vsakega naprednega kmeta prepotreben strokovni list, brez katerega dandanes ne more izhajati. V svojo dolžnost si štejemo, da se ob tej priliki zahvaljujemo vsem sotrudnikom, ki so Sreča ni v bogastvu, temveč v zadovoljstvu. pripomogli v prošlem letu, da je postal „Kmetovalec" popoln list, ki najbolj odgovarja kmetskim prilikam, ker vsebuje vse panoge našega kmetijstva. Obračamo se tudi na vse prijatelje in čitatelje, zlasti pa na načelstva kmetijskih podružnic s prošnjo, da ga po svojih močeh razširjajo med svojimi tovariši. Skušali bomo z izbrano in času primerno vsebino ustreči v vseh novih smernicah, kakor jih zahtevajo današnja stiska in sedanji časi. Mnogoštevilen uredniški sosvet jamči, da bo ves material za vsako številko skrbno pripravljen, poljubno pisan in v lahko razumljivem slogu. Potrebno pa je, da ga podpirajo vsi čitatelji in naročniki, kakor tudi ostali člani Kmetijske družbe. Sleherna slovenska kmetska hiša naj bi imela naročnika na „Kmetovalca". Uredništvo. Ali naj se kmet zanima za delavsko zavarovanje? Dr. Joža Bohinjec. Na prvi pogled bi morda eden ali drugi odgovoril: nas kmetov zadeve delavcev ne zanimajo, kakor tudi delavcev ne brigajo težave kmetov. Tak odgovor bi pa na gornje vprašanje mogel dati le kmet, kateri na stvar gleda bolj površno in brez zanimanja za važna življenska vprašanja današnjih dni. Samo na prvi pogled morda res izgleda, kakor da težave delavcev kmeta ne smejo zanimati ali ni treba, da ga zanimajo. Napačno misli tudi oni delavec, kateri na težave kmeta gleda brez zanimanja ali morda celo z nekim neprijaznim razpoloženjem. Koristi raznih slojev ali stanov naroda so ozko in nerazdruženo med seboj povezane, kar pomeni, da moramo na križe in težave enega stanu gledati z isto zabriženostjo in resnostjo, kakor na križe in težave kakega drugega stanu. Vemo, da danes preživljata najtežje dni ravno kmet in delavec. Kmet zato, ker ga tarejo visoki davki in visoke cene raznim potrebščinam, katerih ne pridela na domači njivi; njegovi lastni pridelki so pa skoraj brez vrednosti. Delavec ima nizko plačo, največkrat je pa celo brez dela in zaslužka. Ker sta obubožala kmet in delavec, je prišla v težave naša obrt in trgovina. Tudi industrija trpi zaradi pomanjkanja kupcev. Zato je samo naravno: ako hočemo dvigniti obrt in trgovino, moramo pomagati zlasti kmetu in delavcu do denarja, da bosta dala obrtniku več zaposlitve in da postaneta zopet sposobna kupovati v trgovinah. Z eno besedo: naše narodno gospodarstvo predstavljajo vsi sloji naroda, od kmeta in delavca do obrtnika, trgovca in uradnika. Ako nam je pri srcu povzdiga našega domačega narodnega gospodarstva, moramo imeti pred očmi vse sestavne dele tega gospodarstva. Odgovor na naslovno vprašanje je zato za našega razsodnega in uvidevnega kmeta samoposebi razumljiv. Kmet se mora zaradi svoje lastne koristi zanimati tudi za vprašanja delavcev, v tem primeru tudi za delavsko zavarovanje. Zakaj? Delavsko zavarovanje se namreč ne tiče samo delavca, ampak v znatni meri tudi kmeta in njegove domače občine. Vemo, da so naši delavci in naše delavke, katere hodijo na delo, sinovi in hčere kmetskih domov, sinovi in hčere očetov-kmetov in mater-kmetic. Naše kmetske domačije so majhne: na njih navadno ostane najstarejši sin. Ostali bratje in sestre morajo od doma — za kruhom. Nekateri se oženijo in pomože na kmetih. Toda večina mora iskati svoj življenjski obstoj izven kmetij, v tvornicah, v obrtniških delavnicah, na železnici, v trgovini ali pa tudi v uradih. Tako gre iz kmetskih hiš vsepoživljajoča sila na vse strani. Kmetsko ljudstvo daje vsem sestavinam našega gospodarskega življenja svojo svežo kri. Kmetu-očetu in kmetici-materi ne more biti vseeno, kako je njih sinovom in hčeram postlano zunaj v težkem svetu. Delavsko zavarovanje ima nalogo, da delavcem in delavkam, našim sinovom in hčeram, nudi potrebno no-moč. kadar nostanejo za delo in zaslužek nesposobni in bi brez zavarovanja padli kot reveži v breme občin ali nazaj v breme domače hiše. Kolika krivica bi se kmetskim hišam in kmetskim občinam godila brez zavarovanja! Samo pomislite: delavec pusti v tvornic? za koristi tvorničaria svoje zdravje, svoio mladost, svote zdrave sile. na koncu tudi svoie življenje. Ali naj se v takih primerih delavec vrne nazaj v svojo pristojno kmetsko občino, katere morda že desetletja ni videl, ali v svojo domačo hišo, da zanj v bolezni in v onemoglosti skrbi že itak revna rojstna h«ša? Delo, ki ga opravljaš z veseljem, je velik del sreče. Ali kam naj se obrne'vdova s kopo otrok? Tudi nazaj v rojstno hišo očeta in moža? Čutimo in zavedamo se, da bi taki pojavi za kmetske domove in za kmetske občine pomenili neznosljivo škodo in pa tudi veliko socialno krivico. Kmet mora zato upravičeno zahtevati, da je za njegove sinove in hčere, ako odidejo od doma v tvornice in delavnice, za primer bolezni, onemoglosti, starosti in brezposelnosti zadostno poskrbljeno od strani onih, katerim v glavni meri služi delo njih otrok. Tej preskrbi, katera naj razbremeni kmeta in kmetske občine, ima služiti delavsko zavarovanje. Sredstva za potrebe tega zavarovanja mora v prvi vrsti nuditi delodajalec, ker on izkorišča delovno silo; prav pa je, ako del sredstev prispeva tudi delavec sam — za one težke dni, ko bo postal nesposoben za delo. Misleči župani kmetskih občin vedo, da so zneski, katere morajo občine plačati za zdravljenje svojih občanov v bolnici, zelo padli. Za delavce in delavke nosi danes take stroške v celoti zavarovanje. Ko bo uvedeno še starostno zavarovanje za primer onemoglosti, bo za naše kmetske občine vprašanje preskrbe ubožcev in revežev skoraj stavljeno z dnevnega reda. Če bodo delavci in delavke v starosti ali onemoglosti uživali skromno podporo iz naslova zavarovanja, se ne bodo na stare dni zatekali nazaj v svoje rojstne vasi, v breme davkoplače-valcevJkmetov. Res je, kmet v primeru bolezni ne dobiva pomoči. Tudi njegova starostna preskrba ni dobra. Te stvari je treba urediti. Brez dobro urejenega zavarovanja delavcev in delavk pa si tudi dobro urejenega zavarovanja kmetov ne moremo misliti. Kmetsko zavarovanje pa postaja naša nujna gospodarsko - socialna potreba in kulturna dolžnost.__ Plačevanje kmetskih dolgov.* Štefan Sušeč. V „Kmetovalcu" dne 30. novembra 1933. št. 22. in 33. je pod naslovom Važni gospodarski ukrepi naše vlade" izšel članek, ki je v kratkih orisih navedel osnovna * Opomba uredništva. S temi izvajanji je izčrpno izpopolnjen članek: „Važni gospodarski ukrepi naše vlade" v št. 22.—23.' lanskega ,,Kmetovalca". določila „uredbe o zaščiti kmetov". V svrho boljšega razumevanja in večje popolnosti, dodajamo v naslednjem nekatera pojasnila in izpopolnitve. Kakor je bilo že v označenem članku rečeno, se plačujejo kmetski dolgovi nad 1200 Din v 12, dolgovi pod tem zneskom pa v 3 letnih obrokih. Da se kmet zavaruje in ogne vsem tožbenim in eksekutivnim stroškom, kakor tudi prekomernim obre-stim, — preko 6.02%, odnosno 3.54%, ozir. pri dolgovih pod 1200 Din preko 7 %-nim, — bo moral pričenšč z 1. 1934. plačevati najkasneje do 15. novembra vsakega leta pri dolgovih nad 1200 Din procentu-alno odmerjene obročne zneske od dolžne vsote, ki je obstojala na dan 23. novembra 1933. z dodanimi neplačanimi in nezasta-relimi obrestmi. Dolgovi pod 1200 Din se pa morajo plačati v 3 letih v enakih obrokih. Ta triletni rok se podaljša na 5 let onim dolžnikom-kmetom, ki dokažejo, da imajo dolgov do zneska 1200 Din pri več upnikih in da ne presegajo ti dolgovi skupaj 3600 Din. Izmera procentualnih letnih odplačil od celokupnega dolga je razvidna iz sledeče razpredelnice: Zap. štev. obroka ' Leto, v katerem se ima plačati do 15. nov. Izmera odstotka vsote, dolgovane dne 23. nov. 1933 denarnim zavodom in bančnim obratom ostalim upnikom 1 1934 6 °/o 6 °/o 2 1935 6-75 »/„ 6-60 •/, 3 1936 7-65 °/„ 7-2S «;„ 4 1937 8 94 °/„ 8-06 °/„ 5 1938 10-76 % 8-84 o/0 6 1939 12-68 »/o 9-75«/, 7 1940 14-72 °/„ 10-72 °/0 8 1941 15 64 °/„ 11-84 °/0 9 1942 16-85 °/„ 13-06 °/0 10 1943 17-38 °/o 14 36 °/0 11 1944 17-85 °/„ 15 94 °/0 12 1945 18-78 °/0 17 55 "/„ Za lažje razumevanje in izračunavanje letnih odplačilnih obrokov, naj služi praktičen primer. Neki kmet se je zadolžil pri denarnem zavodu (posojilnici) in je znašal njegov dolg na dan 23. novembra 1933. 10.000 Din. Za ta izposojeni denar mu je računala posojilnica 9% ne obresti. Na teh obrestih je dolgoval kmet dne 23. novembra 1933. 500 Din, tako, da je znašal nje- Zlobnežev se najbolj ubraniš, ako jih pomiluješ in ne sovražiš. 10.500 Din. Ta dolg v 12 obrokih, ki se način: gov celokupen dolg bo po uredbi plačal izračunavajo na sledeči Prvi obrok; Od 100 Din plača 6"- Din od 10.500 » » X) » x, = 10.500 X 6 — = 105 X 6"-- 630-- Din 100 Drugi obrok: Od 100 Din od 10.500 » plača 6-75 Din x2 » xa = 10.500 X 6-75 = 105 X 6"75 = 708 75 Din 100 Tretji obrok: Od 100 Din plača od 10.500 » » 7-65 Din x3 » 10.500 X 7-65 = 105 X 7 65 = 803-15 Din 100 Četrti obrok: Od 100 Din od 10.500 » plača 8 94 Din x. 10 500 X 8 94 = 105 X 8 94 = 938 70 Din 100 Peti obrok: Od 100 Din plača 10-76 Din _od 10.500 >_» x5 » x, = 10.500 X 1076 = 105 X 1076 = 1129 80 Din 100 Šesti obrok: Od 100 Din plača 12 68 Din od 10.500 » __x6 > x6 = 10.500 X 1268 = 105 X 1268 = 1331-40 Din 100 Sedmi obrok: Od 100 Din plača 1472 Din od 10.500 » x7 x i = 10 500 X 14 72 = 105 X 14 72 = 1545-60 Din 100 Osmi obrok: Od 100 Din plača 15*64 Din od 10.500 » » x8 » x8 = 10.500 X 15-64 = 105 X 1564 = 164220 Din 100 Deveti obrok: Od 100 Din plača 16*85 Din od 10.500 » x9 x, = 10.500 X 1685 = 105X~16 85 = 1769 25 Din 100 Deseti obrok: Od 100 Din plača 1738 Din _ od 10.500 > » x10 » x10 = 10.500 X 17-38 = 105 X 17-38 = 1824 90 Din 100 Enajsti obrok: Od 100 Din plača 17*85 Din od 10.500 » » x„ » x„ = 10.500 X 17-85 = 105 X 17*85 = 1874 25 Din 100 Dvanajsti obrok: Od 100 Din plača 18*78 Din od 10 500 . , x,a . x12 = 10.500 X 18 78 = 105 X 18 78 = 1971 90 Din 100 Zasebnikom-upnikom bo moral kmet vračati dolg v prav tolikih obrokih, toda v manjših .odstotnih zneskih od dolžne vsote z dne 23. nov. 1933., in to radi tega, ker se je ostalim upnikom od 23. nov. 1933. dalje priznala pravica samo do 3'54% obresti, ki so prav tako že vračunjene v procentualnih letnih deležih. Po zgoraj navedenem primeru si lahko kmet sam izračuna višino zneska posameznih letnih obrokov na ta način, da skupni dolžni znesek — obstoječ na dan 23. nov. 1933. — deli z 100 in dobljeno število pomnoži s procentualno izmero, ki odgovarja dotičnemu obroku in upniku po spredaj navedeni razpredelnici. Pod pravnozaščito ne spadajo odnosno se morajo brez ozira na določila uredbe o zaščiti kmetov takoj v celoti odnosno po sklenjenih pogodbah plačati ti-le dolgovi: 1. javne davščine in pristojbine, 2. dolgovi do 500 Din, ki so nastali p o 20. oktobru 1931. iz nakupa živeža, obleke in obutve, ako se med tem niso pretvorili v menične dolgove, 3. vsi kmetski dolgovi, ki so dejansko kot novi nastali po 20. a p r i 1 u 1932.. 4. dolgovi, ki izvirajo iz naslova vzdrževalne dolžnosti, 5. dolgovi iz naslova kaznjivega dejanja in povzročene poljske škode, 6. dolgovi iz uslužbenskega razmerja (do dninarjev, hlapcev in slično), 7. dolgovi iz naslova zakupa ali najemnine in 8. dolgovi obrtnikom, ki so kmetom opravili obrtna dela po 20. oktobru 1931. Določena obročna odplačila se morajo točno izpolnjevati. Ako zaostane kmet s plačilom treh zapadlih letnih obrokov, za-dobi upnik pravico, da sme izvršilnim (eksekutivnim) potom izterjati ves obstoječi dolg (ne samo zapadle letne obroke) ter tako pognati kmeta na boben. Nasprotno se pa mora vsak upnik zadovoljiti s plačilom na zgorni način izračunanih obrokov ter ne sme in ne more zahtevati ni- Ena sama nesreča človeka bolj spametuje, nego tisoč dobrih nasvetov. kakršne druge obrestne mere za dobo od 23. nov. 1933. naprej, kakor je v označenih odstotkih že upoštevana, to je 6 02 % odn. 3.54%. Ako bi se upnik protivil sprejeti na označeni način izračunane obroke, mora dolžnik položiti zneske pri sreskem (okrajnem) sodišču, da se reši plačila s pravnim učinkom. Eako osušujemo zemljišča na barjanskem svetu? Ing. Hočevar. Ker na našem Barju še vedno nimamo vzornih osuševalnih jarkov in, glavnih od-vodnikov, ne bo odveč, ako obdelamo tudi to polje. Sedanji jarki in odvodniki na Barju so vsi zaraščeni, preplitvi, obdani s strmimi brežinami, nudijo nam torej prav žalostno sliko tega zanemarjenega stanja. Da s takimi jarki in odvodniki zemlje ne bomo osušili, je samo po sebi razumljivo. Mnogo je krivo temu stanju tudi dejstvo, da se vsak boji, ako jarke in odvod-nike razširimo na pravilno širino, ako jih poglobimo in napravimo položne brežine, da bo izgubil na zemljišču. Da temu ni tako, si moramo ogledati vzorno izvršene melioracije. Položne brežine jarkov in od-vodnikov so gosto pokrite s travniško odejo, kjer bujno rastejo samo sladke, re-dilne trave. Jarek in odvodnik je torej čist vsake navlake. Položne brežine ostanejo stalno, med tem ko je treba jarke s skoraj navpičnimi brežinami vedno čistiti, če jih ne, se še bolj zarastejo z raznimi kislimi travami, trsjem in plevelom. Položne brežine veliko lažje obdelujemo tudi z modernimi stroji. Vzdrževanje takih vzornih jarkov in odvodnikov je minimalno, ker redno čistimo samo ozko dno. Razumljivo je, da moramo na nanovo izkopanih ali razširjenih jarkih brežine posejati s primernim travniškim semenom, še boljše pa je, ako jih obložimo s travniško rušo. Pomislili gotovo še nismo, koliko sveta zgubimo na zanikrnih jarkih, poleg tega še vso širino jarka in tudi precej širok pas ob obeh straneh jarka, t Mnogi se tudi bojijo večjega izkopa, ki je potreben pri pravilno napravljenih jarkih in s tem v zvezi večjih stroškov. Ne pomislijo pa, s kolikimi stroški je v zvezi čiščenje zanikrnih jarkov (če jih sploh čistijo) in pa na koristi, ki jih imamo na vzornih jarkih. Brežine jarkov in odvodnikov morajo imeti naklon vsaj 1 :1, boljše 1 : IV2, najboljše 1 :2 pa tudi 1 :3. To nam pojasnu-jejo skice. A f 5 2 0 Osuševalni jarki morajo biti najmanj 1 m globoki (pri tem moramo upoštevati posedanje zemlje po osušitvi), glavni odvodniki pa 1.5 m in še več. S sedanjim načinom preslabe osušitve moramo prenehati. Ne smemo gledati na to, da pridelamo čim več, zato pa slabih pridelkov, ampak da povečamo kakovost pridelka s tem, da travnike popolnoma osušimo. Kako vpliva ta razlika na krmsko vrednost, naj navedemo samo suhe številke. Ako krmimo s pridelki z mokrih in premalo osušenih travnikov, dobimo 1600 do 1800 1 mleka, 2'8% maščobe, živina pa zgubi na teži. Nasprotno pa dobimo iz dobro osušenih travnikov izvrstno krmo, Po končanem boju in zmagi je mnogo junakov. ki daje do 4000 1 mleka, 43% maščobe in živina pridobi na teži. Ako hočemo torej dvigniti naše pridelke na najvišjo stopnjo, moramo vse te nasvete upoštevati in prenehati s sedanjim načinom osuševanja, ako ga sploh moremo tako imenovati. Sadjarstvo in vrtnarstvo. O zimskem škropljenju sadnega drevja. Jos. Priol. O škropljenju sadnega drevja vlada med našimi kmetovalci še vedno dokaj nejasnosti. Marsikdo meni, da je storil dovolj, ako je drevje enkrat ©brizgal, bodisi v zimski bodisi v poletni dobi. Huduje se, če se pojavi navzlic temu ta ali oni škodljivec, odnosno bolezen in mu povzroči več ali manj občutno škodo. „Saj sem škropil, pa je bilo sadje kljub temu črvivo, škrlupasto itd., no, če je tako, bom v bodoče raje to delo sploh opustil!" Le počasi prijatelj! Ali si že videl kdaj, da bi bil zdravil zdravnik vse bolezni le z enkratno uporabo enega samega zdravila? In pri sadnem drevju, ki ga napada na stotine zajedavcev in bolezni, bi naj pomagalo le enkratno škropljenje z enim samim sredstvom? Že zdrav razum nam veleva, da je to nemogoče, da je treba tudi tukaj različnih obrambnih sredstev, ki jih je treba uporabljati v času, ko so proti poedinim zajedavcem najbolj učinkovita. Spričo dejstva, da je iz gospodarskih in dringih razlogov docela neizvedljivo, če bi hoteli zatirati vsakega zajedavca na sadnem drevju s posebnim sredstvom, se je udomačilo v praksi škropljenje s takimi pripravki, s katerimi uničimo istočasno po več različnih škodljivcev. Na ta način se delo poenostavi in si prihranimo mnogo truda in stroškov. Ker se vrši zatiranje škodljivcev v dveh glavnih dobah: pozimi, ko drevje počiva in poleti, ko raste, govorimo o zimskem in poletnem škropljenju. Med zimskim in, poletnim škropljenjem moramo strogo ločiti, kajti ž njima zasledujemo različne cilje neglede nato, da so tudi zatiralna sredstva, njih koncentracija in način uporabe različna. Pomnimo dobro, da zimsko škropljenje ne more nadomestiti nikoli poletnega škropljenja, da pa lahko zadošča v gotovih okoliščinah poletno škropljenje samo! Kaj dosežemo z zimskim škropljenjem? Predvsem uničimo ali vsaj znatno omejimo vrsto zajedavcev, ki prezimujejo na drevju v otrplem stanju, v špranjah in razpokah skorje, med mahom in lišaji, kakor: jabolčnega zavijača, cvetožerja, jabolčnega molja, kaparje ali ščitne uši, naselbine krvave uši, nadalje jajčeca listnih in krvavih uši, malega in velikega zimskega pe-dica, prstaničarja, jabolčne in hrušove bolšice, jabolčnega in brstnega molja, sadne mešičkarje, listne zavrtače, hruše-vo pršico, hrušove stenice, razne sukače na jabolčnem in hrušovem listju i. dr. Kakor vidimo, je teh nepridipravov iprav čedno število in potemtakem pravilno in pravočasno izvedeno zimsko škropljenje ne more biti zastonj:. Seveda niso našteti zajedavci povsod enakomerno razširjeni, smemo pa biti zadovoljni, če ugonobimo vsaj tiste, ki povzročijo v naših sadovnjakih glavno škodo. S čim škropimo sadno drevje pozimi? Izmed mnogih sredstev se uporabljajo največ drevesni karbolineji in žveplenoapne-na brozga. Od drevesnih karbolinejev, ki imajo lastnost, da se z vodo mešajo (emul-girajo) in dajo mleku podobno zmes (emulzijo), so pri nas najbolj znani in uporabni arborin, dendrin in neodendrin. S prvima dvema škropimo jablane in hruške z 10%, koščičarje (češplje, slive, breskve, marelice, črešnje in višnje), ki so občutljivejši, pa s 7—8% raztopino. Neodendrin je gostejši izdelek in se uporablja pri peš-karjih v 5—1% zmesi, pri koščičarjih pa v 4—5% zmesi. Velik nedostatek raznih drevesnih karbolinejev je, da niso enotne sestave in je zategadelj tudi njih učinek precej neenakomeren. Do neke mere nam more služiti v praksi načelo, da je izdelek tem uporab-nejši, čim bolje se meša z vodo in čim dalje drži zmes, ne da bi se pojavila na dnu posode oborina, odnosno na površju tekočine oljnate pege. Karbolinej, ki se z vodo dobro meša, je navadno tudi sadnemu drevju manj nevaren kakor oni, pri katerem je emulzija kratkotrajna. Vendar se često dogaja, da opali tudi karbolinej pravilne sestave brste na enoletnih mla-' dicah ter povzroči, da posamezne veje usahnejo. Prav tako zadržujejo vsi kar- K polnemu koritu tiščijo svinje. bolineji spomladi drevje v poganjku, kar je včasih koristno, še večkrat pa škodljivo. Zaradi tega se ne smemo čuditi, ako se navzlic dolgotrajni uporabi v praksi in kolikor toliko ugodnim uspehom sadjarski praktiki in veščaki za drevesni karboli-nej ne morejo brez pridržka navdušiti in iščejo nadomestila, ki bi sadne rastline manj ogrožalo. Čeprav se jim to doslej še ni docela posrečilo, je vendarle opaziti, da pridobiva žvepleno apnena ali kaliforns-ška brozga v poslednjem času vedno bolj na veljavi. Obnesla se je zlasti za zatiranje kaparjev, krvavih in listnatih uši, jabolčnih in hrušovih bolšic, listnih pršic, nadalje škrlupa, jablanove plesni, kodra-vosti breskovega listja, amerikanske plesni na kosmulji, kakor tudi za zimsko zatiranje mahu in lišajev na sadnem drevju. Kaliforniška brozga je enotnejše sestave, je drevju manj nevarna, lažje uporabna in cenejša nego drevesni karbolinej. Ž njo lahko škropimo tudi poleti, med tem ko karbolinej za poletno škropljenje ne prihaja v poštev, ker bi listje in sadje opalil. Do bordoške brozge ima prednost, da ne povzroči na plodovih z nežno kožo (Londonski1 peping, landsberška reneta. vo-ščenka, bellefleur i. dr.) nevšečnih plu-tastih lis in peg in se odlikuje škropljeno drevje po izredno zdravem in temnozele-nem listju. Za zimsko škropljenje uporabljamo žveplenoapneno brozgo v 15—20% zmesi (na 80—85 litrov vode primešamo 20. oziroma 15 litrov brozge). Ako dodamo na 100 litrov tega škropiva 1 kg železne ga-lice, povečamo lepljivost in taka zmes uniči tem zanesljiveje mah- in lišaje. Kdaj je najprimernejši čas za zimsko škropljenje? Škropimo lahko celo zimo, od jeseni, ko je odpadlo listje, do pomladi, preden začne drevje odganjati. Pri temperaturi pod ničlo ne kaže škropiti, ker bi škropivo zmrznilo in oškodovalo brstje in, mladice, slično poledici. Kakor so pokazali večletni poskusi na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, je učinek škropljenja posebno ugoden koncem zime, v drugi polovici meseca svečana in marca, zlasti preden začne drevje odganjati in so brsti že nekoliko nabrekli, škodljivci, ki so prezimili v otrplem stanju kot jajčeca in bube na drevju in v zemlji, so v tem času občutljivejši za razne strupe kakor sredi zime, v dobi trdega zimskega počitka. Sadjarji, izkoristite to okolnošt, kjer Vam je količkaj mogoče! Da ne smemo škropiti z drevesnimi karbolineji in koncentrirano kaliforniško brozgo, ko se jamejo brsti že odpirati, menda ni treba posebej povdarjati. H koncu še eno vprašanje: Ali je treba izvajati zimsko škropljenje vsako leto, ali zadošča morda, če škropimo le v presledkih, vsako drugo ali tretjo zimo? Odgovor: Najboljše je, če izvajamo zimsko škropljenje redno, leto za letom. Ako to nikakor ni mogoče, škropimo drevje pozimi vsaj takrat, kadar pričakujemo prihodnjo jesen sadno letino. Le v slučaju, ako je drevje razmeroma zdravo in ni opaziti nobenega zgoraj navedenih zaje-davcev v večji meri, bi zadoščalo, da škropimo pozimi le od časa do časa, n. pr. vsako "tretje ali četrto leto. Poletno škropljenje, o katerem je „Kmetovalec" že ponovno pisal, pa moramo izvršiti brezpogojno vsako leto, ako nočemo trpeti gospodarske škode! Vinarstvo in kletarstvo. Razkisanje vina. Fr. Vojsk. Skrajno neugodno vreme leta 1933. je povzročilo1, da smo dobili malo vinskega mošta in' še ta je imel le malo sladkorja in mnogo kisline. Boljše vrste v ugodnih legah pozno brane, so dosegle sicer 16 do 18 odstotkov sladkorja po klosterneubur-ški moštni tehtnici, a še vedno 11—13°/00 kisline. Pri poznih vrstah, manj ugodnih legah in pri zgodnejših trgatvah pa so dosegli mošti le 11—13%, redkokje do 15% sladkorja, kisline pa 14—16°/00, v najslabših primerih celo do 18°/00 kisline. Premalo sladke mošte so nekateri sladili, kakor je to letos izjemno dovolila kralj, banska uprava v Ljubljani, težje je pa popraviti prekisle mošte oziroma vina. Sicer je znanost tudi v kletarski tehniki v zadnjih desetletjih silno napredovala in uporabljamo danes za razkisanje mošta ali vina z uspehom razna sredstva, kakor kalcijev karbonat, kalijev karbonat in kalijev nevtralni tartrat, katera sredstva so po zakonu o vinu dovoljena. Vendar je iz raznih vzro- Kdor opravlja koga pred teboj, dela isto o tebi za teboj. kov priporočljivo, da podjamemo vse mere, da kislino v vinu po naravni poti omilimo in šele za tem, ako je to potrebno, sežemo po navedenih sredstvih. Z naravnim potom omilimo kislino v vinu* in napravimo vino kolikor toliko pitno, če vino bolj pozno pretakamo in ga na to zrežemo (zmešamo) s kakim milejšim vinom n. pr. z žlahtnino ali s silvan-cem. Če takih milih vin nimamo, potem vino razkisamo. V moštu sta od raznih kislin najvažnejši vinska in jabolčna kislina. V normalnih letih ima mošt 6—9°/oo, letos pa skoraj še enkrat toliko celokupne kisline. Pri vrenju mošta in pri poznejšem zorenju vina se kislina počasi zmanjšuje. Nekaj tisočink kisline izpade v obliki vinskega kamna, jabolčna kislina pa se razkroji pod vplivom nekih bakterij v mnogo milejšo mlečno kislino in ogljikov dvokis, ki uhaja iz vina. Oba pojava tvorita tkzv. naravni proces zmanjšanja oziroma razpadanja kisline v mladem vinu. Pomniti pa moramo, da je gotova količina kisline vinu potrebna, ker pomaga vino konzervirati; saj vemo, da so vina z zadostno kislino odpornejša proti napakam in boleznim kakor mila vina, ki imajo malo ali premalo kisline. Kislina ugodno vpliva tudi na okus in značaj vina sploh. V toplejših kleteh in v šibkejših vinih nastopi tkz. naravni padec kislin hitreje in močneje. Ob takih pogojih lahko zgubijo kisla vina 4—6 gramov kisline na liter; ob neugodnih pogojih pa dosti manj. V naši moči je tedaj, da izločitev oziroma prirod-ni izpad kisline preprečimo ali pa pospešujemo s primernim kletarjenjem. Zmanjšanje in razpad kisline pospešujemo letos takole, da skrbimo za gladko pokipenje mošta, držimo vino v toplejšhi kleteh (okrog 15° C), da včasih pomešamo vino z drožmi (ako so zdrave ali vsaj od raz-sluzenega mošta), da pozno pretakamo, to je šele meseca februarja ali marca in da vino pri pretakanju prav malo ali nič ne žveplamo. Na ta način pospešujemo naravni proces razpadanja kisline v mladem vinu. Razkisamo lahko že mošt ali šele vino. Menimo pa, da je po vsem povedanem bolje razkisati že več ali manj gotovo vino, to je čez nekaj časa po prvem preta- kanju. Takrat določimo kislino v vinu in če je kisline preveč, jo lahko en del odvzamemo. (Dalje sledi.) Kdaj bomo prvič pretakali letos vina? Ing. Ivo Zupanič. Mislim, da ne pridem prepozno, ako šele sedaj obravnavam nakratko naslovljeno vprašanje. Naslednje velja samo za vina iz zdravega grozdja in vina iz raz-sluzenih moštov brez napak. Skoro brez izjeme so letošnja vina nenavadno kisla, kar je posledica zapoznele rasti, t. j. nenavadnega razvoja vinske trte od zgodnje spomladi do pozne jeseni. Seveda je bilo nepravilno tudi zorenje grozdja, ki je le v izjemnih slučajih doseglo običajen povpreček sladkorja, ohranilo pa je izredno mnogo kisline, ki se za časa zorenja ni mogla zmanjšati. Umetno slajenje moštov, česar so se vinogradniki poslužili letos v precejšnji meri, ker je bil sladkor poceni, seveda nima nikakega vpliva na množino kisline. Z dodatkom sladkorja, ki mora popolnoma povreti že pri glavnem vrenju, se poveča v vinu samo alkohol, ne zmanjša se pa radi tega kislina, vsaj znatno ne. Važno pa je, da vemo, da se lahko zmanjša kislina vina naravno že tekom prve zime. Za naravno ali biološko zmanjšanje kJsline moramo pospeševati delovanje neke vrste bakterij, ki živijo v mladem vinu — tudi v starih jih najdemo — in jim služi drožje kot hrana ter pretvarjajo ob ugodni toplini' močnokislo jabolčno kislino v milejšo mlečno kislino in ogljikov dvokis. ♦ Najbolj živahno delujejo pri toplini nad 20° C. Kletna toplina v zimskih mesecih je seveda mnogo nižja, vendar pa sku-šajmo vzdrževati klet toplo s tem, da okna in vrata dobro zapiramo. Znano je, da delujejo te bakterije 'tudi pri n;žjih toplinah, celo pri 6° C, vendar pa mnogo počasneje. Bakterijam moramo nadalje nuditi možnost ugodne prehrane, pa tudi možnost koristnega delovanja s tem, da pustimo vino čim dalje časa na drožju, t. j., da pretakamo pozneje in končno, da pri- Ogibaj se špekulantov in bodi oprezen pred njimi. dejo bakterije čim bolj v dotiko z vinom, ozir. s kislino vina, moramo mešati drož-je do prvega pretakanja po enkrat na teden. V prav ugodnih okoliščinah se more zmanjšati celokupna kislina vina ali bolje rečeno jabolčna kislina, ki prevladuje v vsakem, tem bolj pa v kislem vinu, za polovico in še več; na primer od 14°/°° na 7—6°/oo. To je izredno velik padec kisline; iz prekislega vina je nastalo milo. pitno vino. Pri razkrajanju ostre jabolčne kisline nastane vedno v precejšnji meri ogljikov dvokis, ki pri tem uhaja iz soda slično kakor pri naknadnem vrenju. Po tem uhajanju plina po končanem alkoholnem vrenju tudi lahko presojamo, v kakem stanju se ta razvoj nahaja. Pri vsem tem pa moramo vedeti, da nastopi to naravno ali biološko zmanjšanje kisline včasih takoj po glavnem vrenju prav nenadoma, včasih v teku zimskih mesecev pred prvim pretakanjem včasih šele po prvem ali celo po drugem pretakanju, oziroma v teku naslednjega poletja; včasih pa se sploh ne pojavi. Četudi to naravno zmanjšanje kisline ni tako reden pojav kakor vrenje, ki nastopi vsako leto ob določenem času, je vendar vsega upoštevanja vredno ter edino pravilno iz stališča umnega kletarstva, da izkoristimo tudi to možnost zboljšanja kvalitete vina s tem, da pretakamo čim pozneje, t. j. šele v mesecu februarju ali celo marcu. Porjavenje mladega vina, Jos. Blaževič. Ko se grozdje mehča in začne zoreti, more ponovno deževno vreme povzročiti razpokanje jagodnih lupin in zaradi tega ima zrak pristop do vsebine jagod, v kateri nastanejo oksidaze, ki so vzrok po-rjavenju vina. Pri trajno slabem vremenu, kakor je bilo letos pred in med trgatvijo, pa nastopi splošna gniloba grozdja, da izgleda isto že po zunanjosti rjavo. Vino iz takega grozdja je lahko podvrženo po-rjavenju. Že pri trgatvi moramo skrbeti za to, da preprečimo nadaljnji razvoj oksi-dazov v vinskem moštu, da nimamo pozneje z vinom nobenih neprilik. Predpostavljamo, da smo iz gnilega ali nagnitega grozdja prešan mošt raz-sluzili in pretočili po 48 urah v nezažvep-lan, sod in nato ga prepustili kipenju z dodatkom čistih kvasnic ali kipečega domačega mošta, da smo pospešili kipenje, ali pa brez tega. Vzlic vsej previdnosti pa je potrebno, da se še pred prvim pretakanjem mladega vina prepričamo, če bo vino v barvi stanovitno ali ne? V to svrho postavimo takoj na sod iz vsakega soda % čaše vina in ga pustimo 3—4 dni na zraku; ako ostane vino v barvi nespremenjeno, t. j. svetlozelenkasto, potem je vse v redu; ako pa je vino na zraku porjavelo, takrat mu pridenemo 10—15 gramov v vinu raztopljenega kalijevega metabisulfita na 1 hI in temeljito v sodu z mešalnico zmešamo. Po nekaj dneh zopet postavimo s/4 čaše vina iz dotičnih sodov zaradi kontrole na zrak. Po 3—4 dneh se pokaže, katero vino je zdravo in v barvi stanovitno in katero ne. Zopet porjavela vina moramo takoj po prvem pretakanju čistiti z želatino. Za 1 hI vina se računa 6—12 gramov želatine in 5—10 gramov tanina. Tanin v mali meri vina ali alkohola raztopimo', in ga prilijemo k bolnemu vinu, vse pa temeljito z mešalnico zmešamo. Po 2—3 dnevih vino čistimo z želatino. Določeno količino želatine raztrgamo na male kosce in na ognju raztopimo. Vzamemo M litra raztopine (6—12 gramov suhe želatine) za 1 hI vina. 2—3 dni po dodatku tanina odvzamemo torej en škaf ali vrč vina iz soda (zavisi od velikosti soda) in nato prilivamo v vrč ali škaf, v katerega smo vlili Vz do 1 liter vina, curkoma določeno količino želatine s pridnim mešanjem s čisto olup-njeno brezovo metlico tako dolgo, da se želatina z vinom vpeni; nato prelivamo vino z enega v drugi vrč tolikokrat, da se je tvarina popolnoma vpenila in jo skozi lakomnico vlijemo v sod. Gornjo tretjino vina z lesenim mečem v sodu temeljito prešamo na vse strani soda kakih 10—15 minut. Med mešanjem večkrat potrkamo okoli vehe soda s kladivom, da ne bruhne pena skozi veho. Po končanem mešanju sod z rezervnim vinom dolijemo ob večkratnem trkanju okoli vehe po obročih, dokler sod ni napolnjen. Če se ne posreči, da bi radi Beseda špekulant je med poštenjaki postala največja psovka. pen prvi dan sod napolnili, nadaljujemo z napolnjevanjem drugi dan tako dolgo, da je sod napolnjen in ga na to zapilkamo. Po šestih tednih čiščeno vino pretočimo v zažveplan sod in usedlino filtriramo ali pa jo pustimo v dobro zažveplani posodi stati tako dolgo, da se je sčistila. Potem jo z natego ali cevjo odtočimo in porabimo kot polnež dotične vrste vina od-nosno letnika. Na ta način bomo dosegli ne le dobro in zdravo vino, ampak se bomo izognili vsem neprilikam. Društvene vesti. Vinarska podružnica v Ljutomeru vabi vse svoje člane in sploh vse vinogradnike ljutomerskega okraja na svoj redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 21. januarja 1934. točno ob 9. uri dopoldne v kavarni Resnik, Ljutomer. — Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Volitev odbora in delegatov za občni zbor Vinarskega društva. 4. Slučajnosti. Vse gg. zaupnike, katerim smo 16. 12. 1933 poslali nabiralne pole z imeni članov, ponovno naprošamo, da čimprej poberejo članarino za leto 1934., ki znaša do treh oralov vinograda Din 10.—, za vsak nadaljni oral pa po 5 Din več. Vsak vinogradnik bodi član Vinarskega društva! Vinogradniki se radi izgovarjamo, zakaj bi bil član Vinarskega društva, saj tako od tega nimam nobene koristi, žal pa moramo priznati, da je tudi na tem nekaj resnice. Ni pa glavna krivda to Vinarskega društva, ampak ravno teh vinogradnikov, mlačnežev imenovanih, ki kljub sedanjim težkim časom nimajo smisla za svojo stanovsko organizacijo! Ko bi teh ne bilo in bi bil vsak vinogradnik član Vin. društva, bi to bila lepa armada in najmočnejša organizacija v Dravski banovini. Pa ne samo to, ampak bi kot taka po številu članstva gotovo mnogo več doseg'a za zboljšanje sedanjega položaja; dokler nas pa je tako malo in še teh polovica nima volje do dela, do resnega in uspešnega dela za dobrobit vino-gradarja, do tedaj pa ni izgleda za izboljšanje. Vsi vinogradniki pristopite kot člani k Vinarskemu društvu, z resno voljo in veseljem do dela, da si ohranimo naše lepe gorice! Bizeljsko, 30. XI. 1933. Posebno živahno je bilo povpraševanje po starem vinu v teku mesca novembra. Zadnje zaloge starega vina so se do-malega razprodale >n to zadnji čas po 5 Din liter za meš. sorte; boljše sortno vino pa se je prodajalo po 6—7 Din liter. Zadnje dni je oživela tudi kupčija z novim vinskim pridelkom. Za navadna mešana vina se plačuje 4—4.50 Din za liter, boljše vino deloma 5 Din. Vina se je letos pridelalo malo in se ceni proti lanski produkciji na borih 30% pridelanega vina. Vino se prav povoljno razvija ter se kislina čim dalje bolj utaja. Vsled pičlega kolikostnega pridelka vina vinogradniki upravičeno upamo, da ostane cena vina čvrsta. Ivanjkovci, 4. januarja 1934. Vinarska zadruga „Jeruzalemčan" v Ivanjkovcih je danes uprizorila 9. vinski sejem. Vinogradniki iz ljuto-mersko-ormoških goric so poslali na sejem vinske vzorce letnikov 1929, 1931, 1932 in 1933, vsega skupaj 106 vzorcev. Da je vina malo, vidimo v tem, da je bilo teh vzorcev več kot polovico manj kakor druga leta. Temu primerno so se dvignile tudi vinske cene v primeri z lanskim letom skoro za 100%. Za stara vina so zahtevali producenti 6 do 12 Din za liter, za nova pa 5 do 7 Din za liter. Stara vina so brezhibne kakovosti, nova pa bodo tudi mnogo boljša kakor smo jih ob času trgatve presojali. Preob la kislina se naravno izgublja, kar dela nova vina prav prijetna za potrošnjo, ker v ostalem tudi niso premočna, so pa bolj aromatična. Nekaj kupčij se je sklenilo na licu mesta, v mnogih slučajih pa bo do kupčij še-le prišlo po sejmu. V nekaj mesecih bo vse vino razprodano, ker ga je malo. Obisk kupcev je bil zadovoljiv. Tudi Avstrijci so obiskali vinski sejem, kupili pa malo, ker visoka avstrijska uvozna carina na vino ovira večji promet. Živinoreja in mlekarstvo. Pomanjkanje nastilja. Fran Malasek. Leto 1933. je bilo za razvoj krmskih rastlin prav ugodno. Znatne padavine in bolj hladna spomlad, poletje in jesen je pospeševalo bujnejšo raščo detelj in trav tako, da letos ne slišimo več let se ponavljajočih tožb, da je malo krme. Krme imamo dovolj, čeprav je ponekod slabša, ker je bila poplavljena. Kljub temu se da tudi pokrmiti pri gotovi opreznosti in z mešanjem z repo ali peso. Tako smemo pričakovati, da bo živina prešla dobro iz zime v spomlad. Če pa imamo krme dovolj, nam manjka pa zopet nastilja. Jesensko stalno deževje je preprečilo grabljenje listja in sedaj je zapadel debel sneg tako, da so naše listne lope prazne. Vsakemu je znano, da Ne oviraj delavcev pri delu z zlobnim jezikom. se tudi živina dobro počuti, ako je na suhem in toplem prostoru. V tem oziru bo treba napeti vse moči, da se živina ne zapusti. Od žit smo pridelali dovolj: slame, ki je ne bo treba krmiti in se lahko porabi za nastilj. Da se ne bo prehitro porabila, bo dobro, da jo razrežemo ali se-sekamo na krajše, na pedenj dolge kose. Tak nastilj se lažje kida in se na gnojišču sklada lepo na kupe. Če slamo porabimo, se bo pa treba pravočasno ozreti po raznih nadomestkih, kakor po žaganju, ki ga je tudi že težko dobiti, ker večina žag počiva, ali pa v skrajni sili, da gremo v gozd in otrebimo spodnje veje gostejšega smrečja in sesekljano smrečje nastiljamo. Smrečje je sicer zelo slab nastilj, ker ne pije vode in niti trdih izmečkov dobro ne veže, je pa še kljub temu boljše, če živina ne leži popolnoma na golih tleh. Ker se pri pomanjkanju nastilja snaga pri živini težko ohrani, je treba, da živino dobro češemo in posebno zadnji del operemo večkrat z mlačno vodo. Zanemarjena živina močno trpi, na nji se za-redijo uši, garje in lišaji, zaradi česar živina nima miru, ne more v redu prebav-Ijati in začne pešati. Umazano živino ne smemo goniti na sejme. Če pa tako nesnažno živino v zadnjem trenutku pred sejmom oskubimo, vidimo že daleč, kdo ima pri živini red in kdo ne. Vsakega živinorejca bi moralo biti sram, da z umazano živino vozi in da jo goni javno na napajališča. Pri količkaj dobri volji in ljubezni do živine lahko ohranimo snago kljub pomanjkanju nastilja. Pametno gospodarstvo v tej navidezni malenkosti nam bo dalo spoznanje, da je snaga polovico zdravja in tudi polovico krmljenja! Mlekarska samopomoč in javna podpora. Franjo Pavlica. V naših mlekarskih zadrugah dozoreva prepričanje, da je za ureditev našega mlekarstva potrebna v prvi vrsti samopomoč. Vse upanje, da bi organizirali mlekarne po vzorcu visoko kulturnih narodov z izdatno javno subvencijo, mora zaenkrat odpasti. Ostane pa nam še edina nada in to moramo uresničiti, in to je: »javna moralna podpora!" Brez te pomoči niti ne mislimo na samopomoč, ker bi bilo vse naše trudapolno delo brez uspeha. V čem obstoji javna pomoč mlekar-karstvu, ako črtamo malenkostne denarne subvencije, vedo oni, ki morajo izvajati nadzorstvo nad živili. Lastna samopomoč se uredi lahko na več načinov, je lahko ali podprta s posebnim državnim zakonom (Danska, Nemčija) ali pa samo avtonomno vezana na uredbo poedinega mesta (Dunaj, Bratislava itd.). V Avstriji niso toliko praktični kakor v ostalih zemljah na severu. Kdor pa je sliišal nedeljsko radiopredavanje o ureditvi njihove živinorejsko-mlekarske šole na Nižje Avstrijskem in čital pravilnik o ureditvi mlekarskega trga, bo priznal, da gradijo od spodaj navzgor in ne narobe. Takega grajenja si želimo tudi pri nas. Zveza mlekarskih zadrug kot predstavnica našega mlekarskega zadružništva, je že stavila svoje želje, niso pa to edine in zadnje. Naše delovanje se mora raztezati na vse in povsod, kjer so v nevarnosti mlekarski interesi. Mnogim se dozdeva, da je pri nas n. pr. nemogoče urediti mlečni trg, ker so naša mesta premajhna, deželska, kakor pravimo. V Avstnji pa so vzeli v poštev že kraje z nad 5000 prebivalci, kjer se morajo držati iste uredbe o trgovanju z mlekom kakor v velemestu Dunaju. Na Dunaju so izdali uredbo, po kateri se podpirajo mlekarne med seboj s sredstvi, ki se bodo zbirala v novo osnovani mlekarski fond. Iz tega fonda bodo dobivale oddaljene mlekarne nekako odškodnino-, odnosno prispevek na doma predelano mleko, ki bi sicer s prevozom na Dunaj oškodovale ostale mlekarne. Konjereja. Vprašanje naših dirkalnih društev in dirkališč. Julij Novak. Da se smotreno pospešuje konjereja, se je ustanovilo že leta 1875. dirkalno društvo v Ljutomeru, L 1882. pa društvo v Mariboru, ki sta zložno delovali pod vodstvom nepozabnega strokovnjaka dr. Alfreda Rossmanita za povzdigo reje ameri- Praksa je dolga pot in zelo draga šola. kanskega kasača. Z rejo toplokrvnega konja so v ozki zvezi dirke. Kot prvo dirkališče se je uporabljala cesta iz Križev-cev proti Ljutomeru, leta 1892. se je uredilo dirkališče okrog bivšega ribnika na Cvenu, od leta 1903. pa dirkališče na travniku ob cesti iz Ljutomera na Cven, od leta 1920. pa se vršijo dirku na dirkališču, SI. 1. Dvoletna žrebica „Nelka" iz rodu Sokol „Nigra Feniks", last Alojza Slaviča iz Bunčanov. SI. 2. Ljutomerska kobila „Pina" iz rodu Feniks Princeza v starosti 3 let, last Mih. Filipiča iz Sta-reno vasi. zgrajenem na posestvu Zadruge za vzrejo žrebet na Cvenu, ki je bila ustanovljena 1. 1911. Na tem poseštvu so postavili leta 1913. obširne gospodarske zgradbe. Tako vidimo, kolika je bila skrb za povzdigo konjereje na merodajnih mestih in doma. Umljivo, v takratnih časih so obračali -vse večjo pozornost na konjerejo. Danes, v času motorja, se na to gleda po strani in kot nekaj, kar se je preživelo. Pa po krivici! Konj bo še dolgo časa važen činitelj v gospodarstvu in tudi vojska ga ne bo mogla pogrešati. Traktorji se zopet nadomeščajo s konji. Ruski boljševiki so ob prevzemu oblasti razpustili in uničili vse žrebčarne in staje, danes pa uvažajo za drag denar konjski materijal in v Moskvi se zopet prirejajo dirke z vsem sijajem zapadnih mest in Amerike. Velika podjetja v mestih odstranjujejo tovorne avtomobile in jih nadomeščajo s težko konjsko vprego. Na vrednosti pridobiva zlasti konj, ki je tako uporaben za opravljanje gospodarskih del kakor za šport in to je naš amerikanski dirkač z vsemi svojimi vrlinami. Opazilo se je v dobi splošne gospodarske krize, da se je cena dobremu konju vzdržala na škodo cenam drugi živini. Vse moderne države trošijo ogromne vsote za konjerejo. SI. 3. Ljutomerska žrebica „Psina", last Jos. Slaviča pred ocenjevalno komisijo v Mariboru. Pri nas pa je čedalje težji položaj. Centrala kasaških društev ni prejela letos od države nikake podpore. Nagrade so se za letošnji kasaški derby izplačale iz prihrankov prejšnjih let in še to z bančnimi vložnimi knjižicami. Društvo v Čakovcu se je razšlo, oni dve v Varaždinu in Zagrebu ne delujeta že več let. Mariborsko društvo je letos z naporom in nabiranjem prostovoljnih prispevkov še priredilo tri dneve. Podpora iz banovinskih sredstev je neznatna. Edino vesel pojav je po-jačanje zanimanja za konjske priredbe v Ljubljani. To je pokazala zadnja dirka. Posestniki si nabavljajo kasače iz Ljutomera in upamo, da prihodnje leto n,e bo več dirk za konje brez papirjev in amaterske vožnje, v katerih se morajo vpre-gati tudi nad 12 let stari konji. Mrzlokrvni konji niso za dirke; neprijeten je pri teh dirkah občutek vsakemu Človek greši, dokler živi. prijatelju konja, ko vidi to mučenje živali in to neprirodno natezanje moči. Cena kasačev ni tako visoka, da bi si jih ne mogli nabaviti njihovi prijatelji, posebno, ker so kasači porabni za vsako domače delo. Ljubljančani, v Ljutomer po iskre, vztrajne, hitre in v oskrbi skromne kasače! Na Bledu čaka dirkališče že par let na dovršitev. Merodajni krogi bi lahko spravili skupaj potrebna sredstva za dokončanje dirkališča. Bilo bi to v korist Bledu, pa tudi konjereji. Glede letošnjih dirk bi pripomnil, da konji Turista, Krista in Stella niso kmečke reje in so bile distance zanje nepravilne. Običajne dirke izven kasaških predpisov so se vršile tudi v Krškem in na Bledu in se je teh udeležilo tudi nekaj posestnikov s svojimi kasači. Mnogo bi še rad povedal glede reje naših kasačev, pa je prostor prepičlo odmerjen. Nekaj pa mi je treba posebej poudariti. Za konjerejo je potreba ovsa, ovsa in ovsa. Mlade živali naj bodo kar mogoče na prostem. V hleve naj pride svetloba, nepotrebne jasli naj izginejo, široko korito naj bo nizko postavljeno. Koliko preglavice povzroči nervozen in plašljiv konj. Kaj je temu vzrok? Premalo gibanja na prostem in. teman, slabo zračen klev, kar ovira žival tudi v pravilni rasti. Razno. Cene plemenskih konj. Najvišjo kupno ceno za plemenskega konja je dosedaj dosegel angleški polnokrvni žrebec „FIying Fox" z neverjetno, a resnično ceno lOJ-ž milijonov Din. Letos ga je pa prekosil tudi angleški polnokrvni žrebec „Sola-rio" s ceno 13 milijonov Din, ki jo je dosegel na javni dražbi po smrti njegovega dosedanjega lastnika sira Johna Rutherforda. Konja je kupil za to ceno lord Glaney za neki angleški sindikat, ki ga je hotel imeti za vsako ceno. Tudi v Angliji občutijo gospodarsko krizo, vendar pa ne oklevajo plačati visokih cen za rekordne živali. — Kratek opis njegove zgodovine nam napravi nekoliko razumljivo to strašno vsoto. Solario je imel le nekaj znamenitih, v dirkah uspešnih prednikov kakor Gainsborough (oče), Electric Iight in Doctri-ne, med tem ko se drugi niso odlikovali. On sam ni kot enoletnik kazal posebnih sposobnosti, vendar je pa bil zaradi čistega rodu prodan za milijon dinarjev. Kot triletnik je dirkal v 7 dirkah in to v štirih z uspehom. Premagal je znamenite dirkače kot „Zambo-a", Warminstera in še nekaj drugih. Že po teh p