ORAČI.
FOTOGR. FR. VESEL.
LEA FATUR:
V BURJI IN STRASTI.
XV.
No duhu razprostre peroti, ki jih iz dola solz in zmot razvije na skrivnostno  pot . . Gregorčič.
magoslavno   se   je   vozila burja po Krasu.
Okolica II. Bistrice se je tresla pod udarci njenega biča in se skrivala pod snegom, ki ga je sipa-vala ljuta kneginja iz širokega, temnosivega rokava.
Šumelo, tulilo, stokalo in žvižgalo je po gorah in dolih; človek se je skrival pred besnečo sovražnico; le posamezen voz se je pomikal nerad po slabi, zasneženi cesti, le posamen kmetic v kratki jaketi, grlo in ušesa zavita v toplo omotačo, se je otepal po cesti, klanjajoč se globoko burji.
Burja je ona in sovraži, kar je pokončnega in ponosnega, zato so se ji tudi klanjale redke ženice, hodeče iz bornih vasi v Bistrico ; zavijale so se tesneje v velike zimske rute in se pripogibale nad ločnate košarice ob lakteh.   Pa mogočnica jim je pihala na-
„DOM IN SVET" 1905. ŠT. 11
(KONEC.)
sproti, blestelo je pred očmi, šibila so se kolena — razkrila se je glava, zmršili lasje in odpirale košarice. Videla je burja notri trepetajočo kokoško, številce jajec, stručico masla in pihala prežimo naprej . . .
Saj je vedela, da bodo prodale ženice te stvari v Bistrici ali v Trnovem in kupile za skupiček zraven turšične moke za ljubljeno „polento" še lepe pšenične, še kilico sladkorja, kupček sladkih cvebov in dišečih koreninic — ker bližajo se božični prazniki, in v teh mora biti povitica na mizi. Skromna povitica uboge kotjanske gospodinje ! Trdo zamešena, debelo razvaljana, posuta z riba-nim kruhom in debelimi cvebi, zadovoljuješ poleg krače v ječmenu, poleg kupice kisle vremščine, ubornega trpina, kateremu se še ne sanja o bogato obloženi mizi Dolenjca in drugih srečnejših slovenskih bratov ob teh praznikih.
Izginil je veliki, s testenimi ptički in cvetkami okrašeni poprtnjak, ki mora stati na belopokriti mizi od Božiča do Treh kraljev, zgubili so se mistični stari običaji, le tuin-tam privleče še star očanec panj iz gozda, da bode tlel od Velikega do Malega Božiča
41