Izkušnje 46 Vzgoja, september 2019, letnik XXI/3, številka 83 2. Postavi motiv v vsebino in odlomek ob- novi. 3. Zavzemi lastno stališče. 4. Izpelji zaključke. Izhodišče za naslednje korake so bili od- lomki iz Branj 1 (2000). Najprej Prva zbor- ska pesem, ob kateri je sledil razmislek: O katerih zmagah človeka govori? Kdaj je človek nemočen? Kaj mora spoštovati? Je to razmišljanje aktualno tudi danes? Nato drugi izbrani odlomek – Antigonin upor: Za katero pravico si prizadeva in kaj zastopa Kreon? V čem je njena tragičnost? Za zaključek nam je ostal še celostni pogled na Antigonino vlogo z izbranim citatom »Ne da sovražim, le da ljubim, sem na svetu«. Drugi letnik – Krst pri Savici V drugem letniku sem za temo skupne- ga branja iz izbora obveznega domačega branja izbrala Prešernov Krst pri Savici. Iz izkušenj vem, da to pesnitev dijaki tež- ko berejo. Moje navodilo pred branjem je bilo, da doma preberejo pesnitev in vodijo dnevnik branja, pred tem pa se informirajo o času nastanka pesnitve, o zgodovinskih ter literarnih okoliščinah. V prvi skupni uri smo ponovili literarno teorijo o sone- tni obliki, dijaki pa so predstavili svoje ra- zumevanje pesnitve. Izpostavili smo 1. del – Posvetilni sonet Matiju Čopu. Pogovor je bil usmerjen v motiv smrti prijatelja in pe- snikovo odpoved ljubezni. Druga ura je bila namenjena Uvodu. Iz- hodišče je bilo zgodovinsko ozadje, motiv pokristjanjevanja ter Črtomirjev nagovor zbrani četi. Začrtali smo zgradbo Uvoda: uvodni del, nagovor, zaključek – motiv po- boja, bratomorna vojna. Tretjo uro smo namenili Krstu. Izpostavili smo lirske, epske in dramske prvine. Pov- zeli smo dialog med Črtomirjem in Bogo- milo ter Črtomirjem in duhovnikom. Iz- postavili smo razumske in čustvene prvine. Skupne ure branja in pogovora smo zaklju- čili s pisnim razmišljanjem dijakov o: • Čr to mir je vi us o di in smisl u us o de; • r o ma n tičnem p o jmo va n j u us o de: o dlo- čitev za življenje, čeprav je to resignirano vztrajanje brez sreče. Bilo je vredno Z delom v razredu sem bila zadovoljna. Za uspešno izpeljano delo je bila bistvena njihova predpriprava: individualno branje besedila in spremne besede (zbirka Klasje). Izkazalo se je, da so bili bolje pripravljeni na te ure kot na običajen pogovor o tekstu. Zanimivo se jim je zdelo predelati določen del besedila v igro vlog, posledično pa so bili bolj ustvarjalni tudi pri pisnem razmi- šljanju o prebranem. Literatura • Ambrož, Darinka (2000): Branja 2: berilo in učbenik za 2. letnik gimnazij ter štiriletnih strokovnih šol, 1. izd., 1. natis. Ljubljana: DZS. • Cuderman, Vinko idr. (2001): Branja 1: berilo in učbenik za 1. letnik gimnazij ter štiriletnih strokovnih šol, 1. izd., 1. natis. Ljubljana: DZS. • Prešeren, France (1991): Krst pri Savici. Ljubljana: DZS. • Sofokles (1994): Antigona. Ljubljana: DZS. 'Nature preschools' ali vrtci v naravi so v nasprotju z gozdnimi vrtci, ki imajo svoje korenine v Evropi, nastali v Severni Ameriki. V vrtcih v naravi so osredotočeni na kurikulum, ki daje prednost naravi in temelji na sezonskem dogajanju v naravnem svetu. Povzemajo Fröebelovo, Montessorijino in Steinerjevo pedagogiko. Delujejo po štirih načelih: glava, roke, srce in celovitost (holizem). Vrtec v naravi Nature preschool Nuša Turk, univ. dipl. inž. gozdarstva, certificirana gozdna pedagoginja, ima izkušnje z delom z otroki in mladimi. Kaj je vrtec v naravi V ZDA vrtec poimenujejo preschool ozi- roma mala šola. V zadnjih letih je v ZDA zaznati velik porast vrtcev v naravi, ki se imenujejo Nature preschools. Izhajajo iz okoljskih izobraževalnih gibanj in centrov izobraževanja o naravi (Nature Centers). Prvi takšen vrtec je nastal že leta 1976 v zvezni državi Massachusetts. V Evropi vedno bolj postajajo aktualni goz- dni vrtci. Gozdni vrtci imajo svojo filozofi- jo. Otroci so zunaj v vsakem vremenu. Ima- jo le kakšno prikolico, kočo ali kmetijo, kjer se lahko otroci preoblečejo, in sobo, kjer se lahko zadržujejo v ekstremnih vremenskih razmerah. Otroci preživijo 90 % časa zunaj, le 10 % časa pa v notranjem prostoru. Ekološko hrano pogosto pomalicajo zunaj, pijejo zeliščne čaje, igrajo se z blatom, vodo in naravnimi materiali. Otroci imajo mo- žnost, da sami rešujejo medsebojne kon- flikte. Odrasli je večinoma le opazovalec, ki se v igro otrok ne vmešava. V vrtcih v naravi pa so osredotočeni na ku- rikulum, ki daje prednost naravi in vklju- čuje veliko časa, preživetega zunaj, v narav- nem okolju. Otroci niso zunaj 90 % časa Vabljeni na strokovni posvet Kje smo z vzgojnim načrtom Celje, OŠ Lava, 15. 11. 2019 Inštitut Franca Pedička, ifp@vrn.si, www.pedagogika.si, 041 785 111 Izkušnje Vzgoja, september 2019, letnik XXI/3, številka 83 47 kot v gozdnih vrtcih in tudi ne v vsakem vremenu. Njihov program vključuje pribli- žno 50 % časa, preživetega zunaj, odvisno od vremena. Notranjost učilnic je polna naravnih materialov in živali, ki pričarajo domače vzdušje in odsevajo zunanje okolje. Aktivnosti, ki so vezane na naravo, potekajo v učilnicah in zunaj, v naravnem okolju. Od ostalih vrtcev v ZDA jih loči tudi to, da ima- jo dostop do različnih habitatov s pohodni- škimi potmi, imajo tako divje kot domače živali, pa tudi ptice. Zaposlene imajo nara- voslovce, ki jim nudijo posebne programe. Imajo vrtove, rastlinjake, sadovnjake in čebelnjake. Glavni koncept kurikuluma je narava; vse temelji na sezonskem dogajanju v naravnem svetu. Vsi ti vrtci imajo lepo izdelane notranje prostore, uveljavljen ku- rikulum in lepo naravno okolico, pogosto z ribnikom. The Dodge Nature Preschool v zahodnem St. Paulu v Minnesoti je na zunaj videti kot ču- dovita koča ob jezeru. V notranjosti je ka- min z udobnimi fotelji in blazinami. Otroci in starši se nemudoma počutijo dobrodošle in domače. Vsaka učilnica ima veliko ko- tičkov in skrivališč za različne aktivnosti, lesen strop, številna okna in neposreden dostop do narave. To je kmetija, kjer ima- jo tudi kokoši. Otroci skrbijo za kokoši in vrtnarijo. Če kokoška pogine, jo pokopljejo in se od nje poslovijo. Tako se srečujejo tudi z minevanjem, ki je del našega življenja. Otroci razvijajo vseživljenjsko povezanost s čudesi in lepoto narave, medtem ko razi- skujejo kmetijo, ribnike, prerije in gozdove. Zunanji igralni prostor ima lesene strukture za plezanje, brunarico ter zelenjavni in cve- tlični vrt z vrati, ki vodijo v Dodge Nature Center. Že Friederich Fröebel, ustanovitelj prve- ga vrtca, je poudarjal pomen vključevanja narave v predšolsko izobraževanje otrok. Maria Montessori je zagovarjala, da nara- va odseva otrokovo naravno stanje in da otroci potrebujejo dostop do naravnega okolja. Povezala je izobraževanje o naravi z otrokovim naravnim razvojem in v svo- je otroške zavode uvedla tudi vrtnarjenje. Rudolf Steiner je pod vplivom zgodnjega otroškega izobraževanja o naravi razvil waldorfsko pedagogiko. Da bi omogočil naravni razvoj otrok, je v svojih učilnicah ustvaril toplo, domače vzdušje, ki zagota- vlja varnost s predvidljivo rutino. Učilnice vsebujejo naravne materiale, kot so storži, školjke, kamni in les. Ta je lahko uporabljen tako za dekoracijo kot za ustvarjalno igro (Sobel, 2016: 50). Čas, preživet med igro z naravnimi mate- riali, gradi temelje za znanstveno razume- vanje v kasnejših letih ter razvija odnos spoštovanja in odgovornosti do našega planeta. Vrtci v naravi povzemajo Fröebe- lovo, Montessorijino in Steinerjevo peda- gogiko. Delujejo po štirih načelih: glava, roke, srce in celovitost (holizem). Glava za- jema razvoj kognitivnih spretnosti, kot so pisanje, branje, računanje ter zmožnost re- ševanja problemov. Srce zajema razvoj glo- bokega občutka empatije, vzajemnosti ter ljubezni do družine, prijateljev in bližnjih. Roke zajemajo razvoj fizičnih kompetenc telesa in razumevanja, kako narediti stvari z lastnimi rokami (ročne spretnosti). Holi- zem pa zajema razvoj duhovnega občutka povezanosti z naravo in z vsemi bitji (So- bel, 2016: 85). Prednosti vrtca v naravi Čeprav so prisotne tudi določene nevarno- sti, prevladujejo pozitivne lastnosti takšne- ga vrtca. T e so kognitivne, ustvarjalne, fizič- ne in duhovne. • K ogni tivne k o risti s o , ka r je t udi zna n- stveno dokazano, da otroški um stimu- lira vse, kar ga obkroža. Bolj ko je nje- govo okolje mnogovrstno, dinamično in privlačno, bolj se njegov um uči in raste. Naravno okolje je popoln izraz tega ko- gnitivnega bogastva, veliko več, kot lahko pripomorejo najboljše in najbolj dovr- šene notranje igralnice. Naravno okolje vključuje opazovanje, osredotočenost, raziskovanje, zbiranje, razvrščanje, eks- perimentiranje in gradnjo. Otroci se igra- jo in se skozi igro tudi učijo. To močno stimulira njihov um in postavlja temelj kasnejšemu akademskemu učenju (So- bel, 2016: 143). Švicarski pediater je v filmu School's out, ki govori o švicarskem gozdnem vrtcu, opomnil, da je videl veli- ko otrok z motnjo pozornosti v običajnih vrtcih, a nobenega otroka z motnjo po- zornosti v gozdnih vrtcih. • N a ra vno ok ol je zag o ta vl ja nesk o nčne možnosti in spodbude za ustvarjanje zgodb in igranje različnih vlog. V naravi najdemo veliko ustvarjalnega materiala, tudi za risanje in slikanje z naravnimi Čas, preživet med igro z naravnimi materiali, gradi temelje za znanstveno razumevanje v kasnejših letih ter razvija odnos spoštovanja in odgovornosti do našega planeta. Foto: Nuša Turk Izkušnje 48 Vzgoja, september 2019, letnik XXI/3, številka 83 barvili. Otroci imajo svobodo ustvar- janja in domišljije. • P r ednosti na f izičnem p o dr o čj u pa s o možnosti tekanja, skakanja, kopanja, plezanja, preskakovanja, pohodništva, prenašanja težkih bremen in lovljenja ravnotežja. Otroci so manj bolni, ima- jo boljše motorične spretnosti, še po- sebej imajo razvito ravnotežje, so bolj gibčni in imajo večjo moč rok. Imajo tudi boljšo koncentracijo in boljšo koordinacijo. Medicinske raziska- ve pravijo, da redno gibanje v naravi zagotavlja nizko stopnjo izpostavlje- nosti bakterijam, kar povzroči razvoj protiteles v imunskem sistemu (Sobel, 2016: 147). To, da so otroci umazani, pravzaprav pomeni boljši imunski sistem ter posledično manj alergij in avtoimunih bolezni. • S o cialne in čustv ene dob r ob i ti s o: spodbujanje radovednosti, ljubezni do učenja in raziskovanja, zmožnost slediti enostavnim navodilom, lastna pobuda in razvijanje pozitivne sa- mopodobe, ki se oblikuje skozi igro. Otrok se svobodno odloča, s kom se bo igral, kaj se bo igral in koliko časa. • N e mo r emo pa sp r egleda ti ni ti d u- hovnega doprinosa, saj čas, preživet v naravi, še posebej tih, miren čas, preživet v potrpežljivem opazovanju in sanjarjenju, spodbuja otrokov ob- čutek za lepoto, navdušenje, čudenje in spoštovanje. Gozdne delavnice po vzoru vrtca v naravi Za otroke v vrtcu montessori sem enkrat tedensko izvajala gozdne delavnice v na- ravi. Delavnice niso vključevale le proste igre, temveč so bile tematsko obarvane in otroci so se učili preko izkušenj. Na poti v gozd smo videli mlake, spomladi so v njih oživele žabe, ki smo jih lovili z ribiškimi mrežami. Tako smo spo- znavali razvojni krog žab. Dali smo jih v steklene kozarce, napolnjene z vodo, kjer smo jih lahko opazovali tudi s po- večevalnimi stekli. Ujeli smo tudi pup- ka ter videli velikega hrošča plenilskega kozaka, ki lahko napade pupka. Tako smo spoznavali odnos med plenom in plenilcem ter kako se lahko plen zavaruje pred plenilci. Na koncu smo vse ujete živali vrnili nazaj v vodo. Ob mlakah smo videli tudi kačje pastirje in se o njih učili. Z daljnogledom smo opazovali ptice ter spoznavali različne vrste ptic in značilnosti njihovega oglašanja. S povečevalnimi ste- kli smo raziskovali tla in opazovali hrošče, mravlje ter ostala drobna bitja iz sveta žu- želk. Učili smo se o življenju mravelj, nji- hovi socialni ureditvi in gradnji mravljišč. Otroci so mravljišča tudi narisali. Domišlji- ji so dali prosto pot in mravljišča so imela v svoji notranjosti tudi otroški vrtec, šolo, gledališče, kinodvorano … Obravnavali smo tudi gobe. Zakaj so gobe pomembne, zakaj izumirajo, kakšne gobe poznamo, kako jih pravilno nabiramo … Otrok se je zelo dotaknilo dejstvo, da gobe izumirajo zaradi sprememb v okolju, izsekavanja dre- ves in onesnaževanja. Skupaj smo napisali in narisali plakat, ki smo ga nalepili na dre- vo v gozdu. Plakat je opozarjal vse obisko- valce gozda, naj ne sekajo dreves, ker gobe izumirajo. Gob naj ne trgajo s koreninicami in narave naj ne onesnažujejo s smetmi. Spodaj pa smo se podpisali: otroci, varuhi narave. V gozdu smo iskali in spoznavali sledi goz- dnih živali. Našli smo ostanke storžev, ki so jih obglodale veverice, lupino sršenjega gnezda, gosenice, pozimi pa srnine sledi v snegu. Spomladi smo lovili metulje. Spo- znavali smo različne vrste metuljev, razvoj- ni krog metulja, razlike med dnevnimi in nočnimi metulji ter barvali različne pobar- vanke metuljev. Spoznavali smo življenje medveda in vol- ka, njune značilnosti ter prehrano. Iz knjig smo spoznali lisičji brlog, medvedov brlog, jazbino, žolnino duplo … Risali smo pod- zemna domovanja jazbecev, ki imajo pod zemljo pravo večsobno stanovanje s stra- niščem vred. Otrokom sem pokazala roge gamsa ter rogovje jelena in srnjaka. Veliko smo ustvarjali. Z dekorativnimi ka- mni smo ustvarjali broške z motivi žuželk. Ustvarjali smo tudi kačje pastirje in metu- lje. Naredili smo si papirnate zmaje, ki smo jih spuščali, in gradili zavetišča. Posejali smo tudi semena bukve. Otrokom so bile gozdne delavnice všeč. Vsi skupaj smo postali bolj pozorni na drobna bitja iz sveta žuželk, ki jih drugače skoraj ne opazimo. Postali smo pozorni na podrob- nosti in si vzeli čas za raziskovanje in opa- zovanje. V živali in rastline smo se poglobi- li. Naravo smo se naučili opazovati in tudi bolje razumeti. Viri • Sobel, David (2016): Nature Preschools and Forest Kindergar- tens. The Handbook for Outdoor Learning. St Paul, MN: Re- dleaf Press. • Spletni vir: https://www.dodgenaturecenter.org/Preschool. Foto: Nuša Turk