Posamezna številka stane fc>0 vinarjev, 17. ¿Mka. Maribor, dae 29. aprila 1920. 34, leieiH List ljudstvu v pouk in zabavo. Irftejis vsstk četrtek in velja s poštnino Vred in-v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 24 K, poMeta 12 K fn za četrt leta 6 K. — Naročnina izven Jugoslavije 32 K. — Naročnina se po&Zfa na» Optsvniživo „Siovenskega Gospodarja" v Mariboru. J— List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo, Se obsegajo 4 strani 40 vin., na 8 atraneb;60> vin. — Uredništvo: Koroška «sta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravni?ivo: Koroška cesta štev. 5, sprejema naročnino, inserate in reklamacije. delujejo pri yladi in vstopijo tudi v ministrstvo, kakor smo videli, da so bili ministri: Kristan, Bukšeg in Korač; tudi v Nemški Avstriji so socijaldemokratje ali kakor jim tudi pravijo, so-cijalpatrijctje, ministri. — Komunisti pa hočejo zasebno last takoj odpraviti. Ne počasi, ampak z revolucijo, komunisti hočejo prekucijo in tako nasilnim potom spremeniti sedanji družabni red v komunističnega. Tudi nočejo sodelovati v vladi in ne sprejeti ministrskih mest. Dočim so bili socijaldemokratje ali socijal-patriotje zadnji čas vsaj toliko pametni, da so hoteli s postavodajo pomagati delavstvu zboljšati stanje, komunisti tega nočejo s postavodajo, ampak nasilnim potom, z revolucijo hočejo dati delavcem nebesa na zemlji. Prvotno so bili tudi socijaldemokratje na tem stališču. N. pr. še krog 1. 1890 v nemškem državnem zboru niso hoteli sodelovati pri postavodaji, ampak so samo nasprotovali. Ko je nemški državni zbor dal na glasovanje zavarovanje delavcev, starostno, bolniško, zavarovanje za slučaj nezgode itd., krajši delavni čas, so glasovali takratni socijaldemokratje proti in če bi po njihovem šlo, bi državni zbor nikdar ne mogel skleniti blagodejne postave starostnega ali bolniškega zavarovanja. Na takem stališču so komunisti. Na Slovenskem smo Imeli zadnji čas socialdemokrate in komuniste, ki so si med seboj zelo nasprotovali. Na shoda zaupnikov v Mariboru pred nekaj tedni pa so izjavili, da prestopijo vsi h komunistom in da socialdemokratov na Slovenskem ni več. Tako imamo sedaj na Slovenskem samo komuniste, ki imajo v svojem programu revolucijo in ki bodo samo zavirali mirno delovanje za blagobit države in državljanov. Kakor je videti, je njihov glavni cilj zdaj, da v složbi madžarskih in nemških skrivnih moči razbijejo komaj ustvarjeno Jugoslavijo. Stran 2, SLOVBN8II GOSPODAR. 29. aprila 1920, Vinogradno poročilo g. Antona Kosi. V številki 16 „Slov. Gospodarja" z dne 22. t. m. razpravlja g. Kosi o različnih vinogradniških zadevah, med katerimi poroča, da se se viničarji ormožko-Jjutomerskih gcric lotili zopet starinskega grobanja, ne oziraje s.9 na ameriško podlago, v zavesti, da bo vinograd i brez ameriške podlage vstrajal 16—20 let. K tej trditvi mi naj bodi dovoljeno par besed dotičnikom v prevdurek, ki so mogoče res namenjeni se ravnati po predlogu g. Antona Kosi. Ko smo obnavljali pred 20 leti po trtni uši upostošene vinograde, smo vinogradni strokovnjaki res zatrjevali, da bo trta na moderni način zasnovana in odgojena, trpežna in v vsakem oziru odporna. To še trdimo tudi danes in za-niknjemo, kar trdi g. Kcsi, „da se je namreš odpornost na ameriško podlago cepljene domače trte, z majhnimi izjemami slabo obnesla, ker je (baje) začela tudi pri najvzornejšem obdelovanju prenovljenih vinogradov hirati." G. Kosi zamenja tukaj o če vidno vzrok z učinkom in ne uvidi ali noče uvideti, da vzrok hiranja ne leži t slabi trpežnosti in odpornosti amerikanske podlage, temveč t zanemarjanja (slabem obdelovanju, gnojenju in ravnanju) vinogradov, ki so mm pred očmi. O tem se lahko vsak sam prepriča, ki hodi z odprtimi očmi po naših krasnih vinskih brdeh. Kajti če bi imel g. Kosi prav, nebi bilo mogoče, da bi se poleg popolnoma izmozganih in navidezno hirajočih vinogradov, nahajali enako stari nasadi v najlepšem splošnem stanju. Da pa posamezne trte v vsakem vinogradu pridejo pred časom na nič in se morajo nadomestiti, tudi ni dokaz manjše trpežnosti in odpornosti, temveč vzrok leži v poedini rastlini, ki se je že slabejša in življenja manj zmožna vsadila (v slabem trtnem materijalu), ozir. ki se po sajenju na en al i drugi način poškodovala ali oškodovala. To se je opazovalo svoj čas tudi pri necepljenih vinogradih. Ker je pa v starejših nasadih zelo težko in večkrat skoraj nemogoče nadomestiti posamezne trte z novo američanko. — sosede ji ne privoščijo potrebne hrane in svetlobe, katero raje same posrebajo — se je priporočalo in se še priporoča t takih slučajih, da prostor ne ostane prazen in neizrabljen, pogrobati od sosednega trsa eno rozgo, ozir. narediti viačenko od njega na mesto izostale trte. Ker ta vlačenka dobiva hrano od starega trsa in se redi tudi deloma potom svojih lastnih korenin, ki jih požene, navadno zelo bujno raste in donese ob enem tudi bogato trgatev. Da pa ne uničimo starega trsa, od katerega smo »peljali viačenko, je neobhodno potrebno, da viačenko v jeseni leta po grobanju odrežemo od starega trsa ter rozgo položimo celo v zemljo. Drugo leto bo vlačenka, navezana na lastne korenine sicer manj bujno rastla in manj rodila, pač se pa ohrani in da (pa ne brezizjemno) pozneje, ko se je dobro vkoreni-nila v največ slučajih dober, primerno močen trs, ki klubuje trtni uši pod ugodnimi razmerami več let, nikakor pa ne, kakor trdi g. Kosi, 15—20 let. Toda ne sme se misliti, da te številke veljajo za vse pogrobane vlačenke. Pri enem tozadevnem poskusu v lastnem vinogradu je odpadlo od 100 vlačenk do vštevši 5. leta 54 trsov, do vštevši 7. nadaljnih 22, kot hirajočih, ki so se morali znova nadomestiti. Torej tudi potom grobanja vlačenk ne pridemo do stanovitnega trsja. Pri tem se vedno gre le za začasni nadomestek posameznih trt, ozir. izkoriščanje prostora, ki bi sioer ostal neizrabljen in za to je naveden način grobanja tembolj priporočljiv, ker se iz vlačenke vzgojeni trs vedno lahko znovega nadomesti. Nikakor se pa ne more priporočati grobanja kar celega trsja in žrtvovanja ameriške podloge, pri čemur bi vinograd postal v najkrajšem času — sigurno v 4—5 letih — tako luknjičast, da se nebi izplačalo ga obdelovati. Zatorej se vinogradniki svarijo pred takim nepremišljenim po-čenjanjem ! — Vinarski ravnatelj Puklavec. Politični ogled. ' Jugoslavija. Naša država je preživela zadnje dni hudo preizkušnjo radi štrajka železničarjev in progi a šene splošne stavke. Najprej so začeli s stavko železničarji, katerim se je tekom stavke odzvalo še nekaj druzega delavstva po mestih, vendar je proglašena splošna stavka pogorela. S stavko se je pričelo pod pretvezo, da gre za povišanje železničarsklh in delavskih plač. Vendar za plaščem zboljšanja kruha so kovali voditelji štraj-karjev načrt: strmoglaviti vlado in po ruskem receptu upostaviti svojetsko republiko. Za vsemi temi nakanami raztrgati našo mlado Jugoslavijo pa ao prežali na nas od vseh strani naši stari sovražniki: Italjani, Nemci in Madžari. Celi manever uprOpastiti Jugoslavijo je doživel polom, ker je bila naša vlada pripravljena na vse in je štrajk zlomila ne s surovo silo, ampak preudarjenimi naredbami, kakor: vpoklic železničarjev štrajkarjev od 18—50 leta k orožnim vajam, stavkarjem se odreče dobava prehrane, prepoved shodov in prepoved alkoholnih pijač. Povrh pa je vlada komunistične kolovodje po večini zaprla in nemško avstrijske hujskače poslala preko meje. Nekaj dni je bil ustavljen ves promet po celi Jugoslaviji. Kljub vsemu komunističnemu hujskanju pa so vendar jugoslovanski železničarji pokazali stavkarjem hrbet in priželi z delom, da sedaj roži na vse strani po en o-sebni vlak. Stavkarji so dosedaj skuhali večkrat promet preprečiti, da so razdirali progo, streljali na vlake itd. Vendar posebnih nesreč do sedaj ni bilo. V Ljubljani so nahujskane množice hotele navaliti na deželno vlado, orožništvo je samo napadeno streljalo na napadalce, od katerih je bilo nekaj ubitih in ranjenih. V občnem pa je kljub stavki vladal v državi mir in red, ker se stavkarjem ni hotel pridružiti nobeden trezno misleč Jugoslovan. Sedaj je splošna stavka že nehala in tudi železniški promet bo kmalu spet v starem tiru. Da je cela stavka, ki je bila velika nevarnost za državo, končala še precej mirno, se imamo zahvaliti samo vztrajnemu in neustrašenem postopanju sedanje vlade, ki je odklonila vsaka pogajanja s stavkarji, dokler se ti ne povrnejo na delo. V Beogradu se še vedno pogajajo za sestavo . nove vlade, ki bi obstojala iz vseh strank. Prva seja narodnega predstavništva se je vršila 27. t. m. Mirovni posvet. Mirovna konferenca je zborovala zadnje dni v San Remu, Posvetovali so se o Turški, Jadranu in razorožitvi Nemčije. Nemčija. Glede Nemčije je sklenila mirovna konferenca v San Remn, da se mora Nemčija razorožiti in se jej dovoli 150.000 mož vojaštva in precej ojačena policija, ki bo pa pod zavezniškim nadzorstvom. Cehoslovafika. Na Čehoslovaškem so se vršile volitve v poslansko zbornico. Izvoljenih je bilo 74 socijal-nih demokratov, 33 poslancev ljudske stranke (enaka z našo Slov. ljudsko stranko) 28 agrar-cev, 24 narodnih socijalistov, 19 narodnih demokratov, 6 pristašev obrtniške stranke, 3 poslanci Modračkove stranke, 12 pristašev slovaške vladne stranke, Nemcev skupno ?2, Madžarov 10. Rusija. —--Ttaa Rusija je poslala Poljski mirovne pogoje, v katerih zahteva ljudsko glasovanje v od Poljakov zasedene Litvi, Beli Rusiji in Ukrajini. Poljakom ti pogoji niso po godu. Gospodarstvu, Občni zbor Slovenske kmetijske družbe v Ljubljani se bo vršil tako-le: Kmalu se bode v Ljubljani vršil občni zbor SKD, ki pa bo samo nadaljevanje občnega zbora, ki se nedavno vsled razsajanja samostojnežev ni mogel nadaljevati. Ta občni zbor bo samo za Kranjsko. Udeležili se ga bodo stari delegati. Naloga tega občnega zbora bo: 1. da izvoli načelstvo, 2. da izpreme-ni pravila tako, da se bo Slov. kmetijska družba razširila na vso Sloveč'jo in 3. sprejme pre- hodna določila, da se do prihodnjega občnega zbora, ki bo jeseni, kooptirajo (privzamejo) v odbor Slov. kmetijske družbe delegatje iz Štajerske in Koroške. Delegati iz bivše Štajerske ia Koroške se bodo torej udeležili občnega zbora v Ljubljani še le jeseni 1920. Veljavni so delegati, izvoljeni od podružnic v 1. 1920. Kmetovalec, ilustrovan Gospodarski list, glasilo „Slovenske kmetijske družbe, izhaja že v 28.000 izvodih! Za regulacijo Možice na Koroškem je poslala Kmetska zveza vlogo na kmetijsko ministrstvo v Beogradu in paverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani. Nakup plemenskih bikov. Kmetijsko poverje-ništvo v Ljubljani namerava še to pomlad kupiti od domačih živinorejcev nekaj mladih bikcev, ki se bodo na paši vzredili in pozneje kot za rabo godni plemenjaki oddajali za pleme. V poštev pridejo bikci od 6 do 16 mesecev, ki izvirajo od dobrih mlečnih krav in pripadajo kaki v Sloveniji priznani pasmi. Živinorejci, ki imajo take živali za oddajo, naj iste takoj ponudbo poverje-ništvu za kmetijsvo v Ljubljani. Zadostuje dopisnica, ki se n. pr. glasi: J. J., posestnik v J., h. št, .., občina ..imam ... mesecev starega bikca ... pasme naprodaj. Licencovanje plemenskih bikov v Mariboru. 2a mestne občino starih čez 1 Va leta se bo vršilo dne 3 maja ob 8. uri v Mariboru. Magdalensko predmestje pri gostilni Rapoc. Istočasno se bodo ogledovali in premi-rali tudi bički stari od šest mescev naprej. Za obdarovanje plemenskih bikov dovoli država 4700 K in okrajni zastop Maribor 1050 K, skupaj 5750 K, za lepe bičke pa nagrada v skupnem znesku po 2350 K. S tem se obveščajo vsi živinorejci, da priženejo svoje bičke oziroma bike zanesljivo k pregledu oziroma licencovanju. Stranke se opozarjajo, da morajo imeti za vsako ži-vinče predpisani živinski potni list. Sušenje sadja. Obeta se nam zelo bogata sadna letina. Vsak grm že sedaj kaže, da bode obilo vsakovrstnega sadja. Nemogoče bo spraviti takoj vse sadje v denar. Pozivamo posameznike, občine, okrajne zastope, zadruge in kmetijske podružnice, da takoj organizirajo predpriprave za sušenje sadja. Strokovni učitelji naj gredo takoj med ljudstvo in naj z nasveti ljudstvu pomagajo do gradbe sušilnic. Pa ne odlašati!! Za vnovesnjs sadja. Kmetska zveza je poslala vladi vlogo, naj takoj vse potrebno ukrene, da bo za zgodnje sadje (črešnje, marelice itd.) dovoljen neoviran in nagel izvoz v sosedne dežele. Črešenj bo letos toliko, posebno v Slovenskih goricah, kot še menda nikdar ne. Pozvali smo tudi vlado, naj oskrbi vse potrebno, da se bo sadje v veliki meri vkuhovalo in delala iz njega marmelada. V našem sadju bodo zakopani letos milijoni, viada in naše zadružništvo jih mora^ pomagati dvigniti. Železo za obroče. Tajništvo Slov. kmetske zveze v Mariboru se je obrnilo s posebno vlogo na deželno vlado, naj nemudoma preskrbi za elovenskoštajerske sadjarje večjo množino žele-zja za obroče za sode. Ko dobimo odgovor, bomo obvestili tiste, ki so prosili svoj čas za to železje. Žveplo za žvepljanje sodov oddaja Slovenska kmetijska dražba v Ljubljani in sicer 1 kg po 20 K. Gumijeve trakove za zeleno cepljenje trt ima v zalogi Slov. kmetijska družba v Ljublani. Cena 1200 K 1 kg. Deteljno Seme ima v zalogi Slov. kmetijska družba v Ljubljani. Cena za 1 kg: lucerna 55, domača (štajerska) 65 K. Nakup semenske ajde. Slovenska kmetijska družba kupi vsako množino semenske ajde, da jo razdeli v tiste okraje, ki vsled slabe letine, posebno vsled toče, niso pridelali niti toliko zrnja da bi jim zadostovalo za seme. Družba plača to semensko blago po najvišji dnevni ceni, pa naj si bo siva ali črna ajda. Oddajalo se bo to seme v prvi vrsti v okraje, ki so prizadeti po toči in potem v tiste, kjer je vsled moče ajda popolnoma, odpovedala. Poživljajo se vse kmetijske podružnice, da zbirajo v svojem okolišu to semensko blago in ga potem oddajo družbi, ki jim bo takoj nakazala kupno svoto. Priporočamo tudi vsem onim kmetovalcem, ki imajo zadostno množino semenske ajde, da nemudoma naznanijo pismeno ali ustmeno Slovenski kmetijski dražbi v Ljubljani, Turjaški trg 3. količino in 29. aprila 192». SLOVENSKI GOSPODAR. Stran 3. kakovost tega blaga, ter dobijo tudi vsa potrebna pojasnila glede oddaje. CfiRS za Živila v Reki. Znani pustolovec d1 Annnnzio je spravil Reko in okolico v gospodarskem ozira ob rob prepada. Vse reško prebivalstvo si kar javno želi, da pobere d' Anun-zio šila in kopita ter odide v blaženo Italijo. Cene živil so v Reki zelo visoke. Eno jajce stane 5—6 K, 1 kg govedine 60—70 K, liter mleka 20 K, kg povojenega svinjskega mesa 100—120 K, kilogram svinjsko masti 140 K, kg riža 20 K in liter olivnega olja od 100—120 K. Draginja je torej že mnogo večja, nego pri nas, ki seno takorekoč za sedaj odrezani od morja. Dobava smodnika. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima na razpolago večjo množino navadnega in ojačanega razstrelilnega smodnika. Po železnici se bo odpošiljalo najmanj po 100 kg vsake vrste Manjše množine se bodo oddajale v uradu, Dnnajska cesta 22. Reflektanti naj priglasijo svoje potrebščine najkasneje do 5. maja tega leta. Skušnje i Z podkovsiva. Po caredbi deželne vlade za Slovenijo, poverjeništva za kmetijstvo se odpravljajo dosedanje skušnje iz podkovstva za kovače, ki niso obiskovali polletnega podkov-skega tečaja ter se predpisuje obvezen obisk teh tečajev. Da se pa omogoči starejšim nad 24 let starim kovačem doseči pravico do samostojnega izvrševanja podkovske obrti, se dovoljuje za prehodno dobo, toda samo v tekočem letu 1920 še trikraten rok za skušnje iz podkovstva za one kovaške pomočnike ali kovaške mojstre, ki so starejši kakor 24 let, četudi se niso udeleževali podkovskega tečaja. Vendar pa je k preizkušnji pripustiti kovače, ki so starejši kakor 26 let le tedaj, če so si najmanj 14 dni s praktičnim vežbanjem na kaki podkovski šoli izpopolnili znanje in tamkaj dobili tudi teoretičen pouk o podkovstvu, za kovače med 24 in 26 letom pa se določa 30dnev-no vežbanje na podkovski šoli. Te skušnje se bodo vršile na drž. podkovski šoli v Ljubljani koncem junija, septembra in decembra. Vsi oni nad 24 let stari kovači, ki žele napraviti skušnjo na drž. podkovski šoli v Ljubljani se poživljajo, da vpošljejo najkasneje do 20. maja t. L vodstvu drž. podkovske šole v Ljubljani svoje prijave, ki naj ji prilože rojstni in krstni list ter učno spričevalo, da se jim določi dan vstopa v praktično vežbanje. — Vodstvo državne podkovske šole v Ljubljani. (insi iz greznic v Mariboru, siov. kmetska zveza se je obrnila na mestni magistrat s prošnjo, naj zopet dovoli kmetom iz mariborske o-kolice voziti fekalije iz mestnih greznic. Mestni magistrat nam je poslal ta-le odgovor: „Rešuje Vašo vlogo z dne 9. t. m. št. 1901 se Vam poroča, da mestni magistrat iz zdravstvenih ozirov ne more dovoliti izpraznjenja greznic v mestnem okrožju. Kolikor je sploh mogoče, da mestna občina itak brezplačno vozove za fekalije posestnikom, kateri razpolagajo z lastno vprego, pod pogojem, da so posestniki odgovorni za morebitne poškodbe vozov. Se\*?da ne more na ta način dobiti gnoj vsak posestnik, ker je na zalogi le malo število fekalskih ton. Mestni magistrat je vendar le mnenja, da bi bila zadovoljiva rešitev mogoča, če bi si napravile posamezne okoliške občine na meji mesta la3tn® nabiralne jame, katere bi bile napolnjene od mestne občine in iz katerih bi izvažali posestniki z lastnimi vozovi fekalije. Take nabiralne jame bi se morale naznaniti seveda že pred napravo mestnemu magistratu, kateri je radevolje pripravljen iti okoliškim občinam na roko pri izbiranju tozadevnih prostorov in raznih se tičečih vprašanj." Tedenske novice. Duhovniške spremembe. C. g. kaplan Jarh iz Laporja je premeščen v Zavrče; č. g. kaplan 5 Kren pa pride iz Mozirja v Laporje. Umrl je v okolici Bočna župnije Ksaveri \ obče spoštovani posestnik, sedaj prevžitkar Ant. časi, oče č. g. župnika v Trbovljah v starosti 85 let. Ranjki je bil pravi vzor pridnega, varčnega in vzglednega očeta in gospodarja ter redni somišljenik Kmetske zveze in stalni naročnik „Slov, Gospodarja". i ' Prepoved shodov po celi Sloveniji še ostane nadalje v veljavi. Shodi, tečaji in druge prireditve, ki jih je Kmet«ka zveza napovedala za prvo palovico meseca maja, torej odpadejo. Prepoved shodov velja za vee stranke. Naši somišljeniki pa naj pridno izpopolnjujejo podrobno organizacijo stranke. Prirejajte seje krajevnih organizacij, nabirajte ude, pridobivajte naročnike za „Slov. Gospodarja" ter zbirajte doneske za volilni sklad. Ko bodo shodi dovoljeni, bodemo pravočasno vse potrebno razglasili. — Tajništvo Kmetske zveze. Mariborski okrajni zasiop. v seji okrajnega zastopa Mariborskega se je pod predsedstvom vladnega komisarja dr. Leskovarja napravilo sklepe glede važnih gospodarskih zadev. Omenjamo samo nekatere: Glede zgradbe nove okrajne ceste Št. Peter—Duplek—Ložane ter radi ceste Malna—Velka se vršijo pogajanja z mero-dajnimi činitelji. — Dvorazredni trgovski šoli v Mariboru se je dalo podpore 1000 K, — Konje-rejskemu odseku se je podpora zvišala na 1000 kron pod pogojem, da se premiranje vrši tudi v Mariboru. — Pogorelcem se da podpora: za one v Mali vasi pri Sv. Marku 500 K, v Skorbi 500 K, v Predtrgu pri Radovljici 200 K. — Občini Sv. Križ je okraj pripravljen prispevati večji znesek za preložitev občinske ceste Kamniški graben—Sv, Križ, če občinski zastop zadosti vsem zakonitim predpisom. Komuniste izganjajo. V Mariboru so izgnali preko Špilja v Nemško Avstrijo več železničarjev — komunistov, ki so hujskali delavstvo in železničarje na štrajk, V deželi gladu bodo imeli sedaj priložnosti in časa dovolj za štrajke in hujskarije 1 ,; -gic;-' - ^feiti S Vse polno httjskačev, [komunistov, socialnih demokratov in enakih prekucuških tičev se klati sedaj po deželi, kjer z raznašanjem lažnjivih vesti razburjajo neuko ljudstvo. Take sumljive ljudi je treba takoj naznaniti oblasti, da se jim prekrižajo računi. Obstreljen in težko ranjen je bil dne 26. aprila po 10. uri zvečer na Limbuški cesti na potu domu g. Franc Panedl črkostavec ljudske tiskarne v Mariboru. Zadržala ga je vojaška patrulja, ker, je že ura deset in ga hotela brezpogojno aretirati. Do svojega stanovanja ni imel nikakih 50 korakov, lahkomiselno se straži izmuzne in leti proti domu. Nato je padlo 6 strelov za njim. Zadela ga je krogla v levo roko ter zlomila kost. Nesrečnež je takoj onemogel in se straži vdal. Šel je zraven, dokler ni radi prevelike izgube krvi onemogel in se zgrudil na tla. Pripeljali so ga nato z rešilnim vozom v javno bolnišnico. Prvi viak iz Maribora v Ljubljano, v petek, dne 23. se je odpeljal prvi vlak iz Maribora proti Ljubljani. Vlak je spremljalo 50 oboroženih vojakov. Iz Maribora do Zidan. Mosta je šlo vse dobro. Potnik, ki se je peljal s tem vlakom, poroča sledeče: Ob 5. uri popoldan smo prišli v Zidani Most. Komaj smo prišli iz postaje, so nas napadli komunisti ter so streljali na vlak nepre-homa do Trbovelj. Potniki v vlaku smo bili neprestano v smrtni nevarnosti, ženske so kričale ter v smrtnem strahu sedele in ležale na tleh in pod klopmi, a tudi moški potniki smo se skrivali v kote. Blizu Hrastnika so vojaki pri streljanju na napadalca ustrelili enega komunista, štiri pa ujeli ter zvezane peljali kot talce z vlakom naprej. Pred vlakom je šla po progi močna patrulja vojakov, ki so trebili tir, ki je bil na več mestih zasut s kamenjem, z malimi in velikimi skalami, s hlodi in celo s celimi drevesi. Bila je vožnja kakor kje med culukafri v Afriki. Po neskončnih težavah smo vendarle prišli do Trbovelj. Delj nismo mogli, ker so stavkujoči razdrli progo ter pometali tračnice v Savo. Ko so hoteli vojaki progo popravljati, se je vsulo nanje cel dež krogelj in kamenja. Preostalo ni drugega, kakor, da smo se začeli pogajati s stav-kujočimi. Imeli so zasedeno tudi železniško postajo Trbovlje ter nas niso hoteli na noben način pustiti naprej. Po celournem pogajanju so nam stavkujoči vendarle dovolili, da si smemo popraviti progo, če jim izročimo tiste štiri ujetnike, ki smo jih pripeljali s seboj iz Hrastnika. To se je zgodilo in pričeli smo civilisti in vojaki, popravljati progo. Tračnice smo z veliko težavo potegnili iz Save gor na tir ter popravili progo. Poročnik, ki je spremljal naš vlak, je imel še stavkujočim lep govor, v katerem jim je slikal brezumnost njihovega početja. Ko je koačal svoj govor, so zaklicali „živijo" in mi smo se odpeljali proti Ljubljani, kamor smo dospeli ob 3. mri zjutraj. Vlak je vodil policijski komisar iz Maribora, ki je nastopil služb » kot strojevodja ter je zaslužil za svojo neustrašenost vso priznanje. Med potniki je bila tudi neka nuna, šolska sestra iz meščanske šole iz Celja, katero so sopotnice s plašči skrivale, da napadalci niso videli njenega belega pokrivala, ker je bila na več mestih nevarnost, da bi razdivjana drhal udrla v vagone, ter začela raasakrirati sopotnike. Bil sem več let v svetovni vojni in tudi na fronti v najhujšem sovražnem ognju, a tako razburljivih prizorov sem malo doživel, kakor pri tej vožnji. Gram@z na železniškem tiru. Na progi Gelje— Velenje pri Šoštanju so stavkujoči komunisti nakopičili na železniški tir veliko gramoza z zločinskim namenom, da skoči vlak iz tira, da ne more dalje ter da se pripeti kaka nesreča. Zločin so pravočasno opazili, zločince pa spravili pod ključ. Železniški zločin pri Slov. Bistrici. Vsled na-pačao postavljena kretnice pri železniški postaji Slov. Bistrica je skočilo dne 27. aprila sedem vozov ter lokomotiva tovornega vlaka s tira. Vozovi so deloma razbiti, deloma pa zelo poško-Povani. Težko ranjen je bil en vojak in več železničarjev. Upamo, da zločinski komunisti pridejo v roke pravice! Krvavi dan v Ljubljani, v soboto, 24. aprila, so se komunisti kljub strogi prepovedi zbrali v Udmatu pri Ljubljani in se od tam demonstrativno pomikali proti mestu. Pokrajinska vlada tega ni smela dopustiti. Zato je poslala policijski in žendarmerijski oddelek 27 orožnikov in 6 redarjev, da pohod v mesto preprečijo. Ker so hoteli komunisti kar meni nič tebi nič naprej, so potegnili orožniki in stražniki preko ceste kordou i a ustavili množico in jo pozvali, naj se razkropi. Množica se ni hotela ukloniti in je pritiskala s silo na stražo. Ko iz množice pade strel z revolverjem, orožniki v smrtni nevarnosti začnejo streljati Nekateri iz množice streljajo na stražo nazaj. Boj je zahteval precej žrtev — 13 mrtvih in okrog 30 težko ranjenih. Zvaza viniž&rjev v Mariboru poziva odbornike po župnijah, da pošljejo svoje želje in pismene zahteve na naslov: Jugoslovanska strokovna zveza, Maribor, Cirilova tiskarna. Odborova seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Mariboru v dvorani Jugoslov. strokovne zveze. Za ViniČarfe. Danes, 29. aprila se je na o-krajnem glavarstvu vršila seja paritetne komisije za spremembo viničarskega reda. V komisiji so 3 člani določeni od Slov. kmetske zveze, 3 od Viuičarske zveze, 3 od social-demokraške stranke in 3 od viničarskega odseka Slov. kmetijske družbe. Komisiji predseduje vinarski ravnatelj g. Puklavec. Sye!inski Psskolo je v sodnijski preiskavi, ker se je protivil kljub orožniški asistenci ura-dovanju od države postavljenega nadzornika. Izgubil Se je na poti iz Selnice ob Dravi do Maribora 121etni, mutasti fant. Kdo kaj ve o dečku, naj sporoči na naslov očeta: Roman Jurij Gendorf, Selnica ob Dravi. Roparski umor v Mačkovcih (Prekmurje). Dne 31. marca t. 1. so našli nad tunelom pri Mačkovcih (Prekmurje) žensko, ki je bila umorjena in oropana od neznanih zločincev. Dopisi. Sv. Jakob v Slov. goricah. Za časa sedanjega štrajka so dan za dnevom prihajali sem od Mure sumljive osebe, ki so ra-mašale razburljive vesti. Eden takih je ravnatelj Feuerloscherjeve papirnice na Sladkem Vrhu pri Cmureku, neki Prane Seheff. Ta mož ima stike v Št, Jakobu celo s takimi osebami, katere imajo dolžnost, da dajo take ljudi prijeti. A mno?i nočejo nič vedeti, nič slišati, nič videti. Mogoče bo okrajno glavarstvo in orožništvo bolj čuječe v tem o-zirn. Brezno ob Dravi. Bratovska nedelja sv. Miklavža, patrona splavarjev, se obhaja tukaj letos 2. maja z dvojno službo božjo: ob 7h in ob lOh ter se zapisujejo stari in novi udje v bratovščino. Dopisniku iz Št. Ilja v Slov. gor.: Vaš dopis o vratarju W. smo morali močno skrčiti, na eni strani, ker imamo malo prostora, na drugi strani, ker je bolje, da se predčasno take reči ne spravljajo v javnost. Navedite tudi priče in dan kedaj je W. govoril iste besede. jiran SLOTENSKI.GÍSPODIR. Razna a SVARILO! Ker • sinji .vcbi ž« del časa i krožiju isstižaiji»» iu neresnična \ resti i» grveriee, jvarim vsakogar, j da teli aeresnio ne lazlira, ker f bi sicer zeptr take osebo postopal • takoj sednijske. ifarikar, 28. aprila 1920. kakti* p»pi6. kiini posestnik, 392 Karolka cesta 126. m Juteršnik slikar in pleskar, Maribor, Bran-diaova n? ca S, se priporoča za irvwerg«je vasi t to stroko spada; ožifc del. 854 Preklic! Podpisani obžalujem ia prekliecjem Hepre»išJjene, razžaljivo hojikajtče besede, ki se» jih izrekel dne 18. aprila 1920 v Senčar-jevi trgovini Mala Nedelja. Mala Ifedelj«, 19. apr. 1920. Alojz Osterc. Ravno so došle večje množine blaga iz inozem-stra, zato razpošiljam co celem Mjest. pozeionizlLilicenali: CaJ ! Savo Ka&aa Hiž m Msuidsljiia Olie 3¡ ČaSolado 1 Mlio Papriki Bombe«« Žafran Vanllija Rum R«S16a Slivova« Pige S1ÍT9 «e rsradlžnlit Krem« iS Rosine Sreč» \n Olžave Testenine Limone Žvejla Puiaarančs Gralico ima v zalogi različna platna za rjihe, fine ehiffone, celirje, poste'jna pregrinjala, ženska spodnja krila, vse vrste etamina, blago za žalne »bleke, nogavice, narejeno perilo, gradi ia žimnice, kakor tadi obleke .'.•.•.•.•. za deika itd. .-.■.•.•. __H« dnrvsiih «»«««i? 391 Anton Močnik CELJE, GLAVNI TRG. Na prodal mlinski kamni za žrmlje, dalje lepi brusni in komi kamni, cena po dogovoru. Jož«f PUaisa, Rogatec. 830 88» 'A v %i Hup! se s 286 KljviJJo «e»o u ovil® volne, opna« k neoprano plača edino le r I OSWALD, Veilkovec, Koroste). I/.... J,,, teolmslK», noro ali JHUyilll tadiža rabljeno. Ponudbe a opisom k a naslov; Poitao ležeče 8. V. 26, Ljutomer. 890 Proda se s mm, podgane, steniooy iduriiii fn m Vabilo na občni zbor Posojilnice na Frankolovem registrovane zadri^e s atomejeao zavezo ki S8 bo vršil dne 16. maja t. 1. popoldne ob 3. nri v zadružnih prostorih z sled. vsporedom : 1. Poročilo »ačeljstva ia nadzorstva. 2. Predložitev ia odebrenje rač. zaključka z 1 1919. 3. Citaaje revizijskega poročila. 4. Prememba prani 5. Volitev članov r »ačeljstvo in nadzorstvo. 6. Prosti predlogi. K obilni adeležbi vabi 38« ODBOR. URE ¡vsake vrste se sprejmejo s ^ v popravilo. Pastiež^ii točna. Cenezmerne lan Ignacij, Maribor pošta, 2. osilstrM lero. n1' I i"MI 1111 "i i 'MM li—— Proti PAiramin brizgalnica na 2 X U/iCtl H<1 kolecsih, rabljiva tudi kot vrtna Škropilnica se praia. Merkl, klepar, Maribor, Mlinska ulica 1. 8*2 _i mora paginM, tk» _r______n«ja najbolj« preizkušena ia aplefet* hvaljena sredstoh, kot psoti ssiSiii K 8, za pod»«'•();. iS. tfOO t*s5 mfarbnrgti jne*teu — hiia, gospodarsko poslop;,e, 6 oiaiov pulj» iu gozda * v m£fiborjki tkolici. Vpraša se nuj pri Zemijiščn; posrčdovslnici IC. TRCHS HARSBOR, f Aleksaslrova ulica 30, ki zajedno 681 ] da preseli svojo pisarno a i. »najet** t. i. v Štore na Att (prej C-iajtko) ulito 9. a naznania m O.>N Vsak pr^ldsn posest-nik, kmetovalec si poskrbi le pred rabo ZOR! poljedelske stroje in orodje •• Priporočam, dokler t zalogi k nakupu, ▼itle s prenosom, najboljše vrste mla-tilniee, žitne čistilne mline, trijerje ali žitne odbiralnike, sadne mline, preše, reporeznike, kosilne stroje, pluge, trar-»iške brane, tehtnice posebno pa izvrstno 'pocinkane brzo-parilnike v velikosti 50 do 160 litr. Oskrbi m slamorez-nične nože.Postrežka točna in solidna. IVAN HAJNY MARIBOR «■wirtflf, t?. ^leRiandrofa eeit^ 45 gi&f, kolod^. ■ Izdajatelj in zaJožnik Kat, tiskovno društvo. Odgovorni k ?iaik Franjo Žebot Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.