Boj za slovensko Ijudsko - šolo. Izredno ražna odločba upravnega sodišča. S pravo besnostjo uvajajo okrajni šolski sveti na Štajerskem s pomočjo deželnega šolskega sveta in raznib zavedenih krajnib šolskih svetov nemšeino kot učni jezik na ljudskih šolah na slovenskem Štajerskem. Tako je tudi okrajni šolski svet mariborski dne 28. prosinca 1901 sklenil v petem razredu ljudske Sole y J a r e n i n i uvesti uemščino kot učni jezik. Nasproti temu sklepu se je uprla obeina Jarenina. Pritožila se je najprvo na deželni šolski 6vet in dalje tudi na naučno ministrstvo, a brez uspeha. Deželni šolski svet štajerski kakor tudi naučno ministrstvo sta potrdila sklep okrajnega šolskega sveta. Na to se je občina Jarenina po svojem zastopniku dr. Badoslavu Pipušu, odvetniku v Mariboru, pritožila na upravDO sodišče. V svoji pritožbi je poudarjal predvsem, da šolska oblastva nimajo pravice poljubno uvajati ta ali drugi učni jezik, ampak da so v tem oziru vezana na zakonita določila. Zakoni pa določujejo, da ni dopustno koga siliti k učenju drugega kakor maternega jezika, da pa je otrok, ki je po zakonu prisiljen obiskovati šolo, s tem prisiljen učiti se drugega jezika, ako se v dotični žoli v poučuje y drugem jeziku kakor v njegovi materinščini. Tudi činitelji, ki vzdržujejo šolo, kakor občine in deželni odbori, imajo y tem oziru le izja- yiti svoje mnenje, a tudi njihovo mnenje ni odločilno in ne more biti odločilno za sklepe šolskih oblastev glede učnega jezika na ljudskih šolah. Zakon tudi ne pozna več učnib jezikov. 0 tej pritožbi je upravno sodišče razpravljalo dne 21. rožnika 1S07. Pismena razsodba se je izdala šele dne 16. velikega travna 1908 pod št. 5993 ex 1907. 0 pritožbi se je sklepalo v smislu § 8. ukaza vsega ministrstva z dne 22. velikega srpana 1907, št. 209 drž. zak., v posebnem za to sklicanem strokovnem senatu, da se zagotovi enotnost pravosodja. Bazsodba ima torej tudi zanaprej veljavo kot vodilo pri razsodbab upravnega sodišča v enakib zadevah. Bazsodba se glasi v bistvenem delu in v bistvenih razlogih tako-le: Izbijano razsodilo (naučnega ministrstva, s katerim so se potrdili sklepi deželnega in okrajnega šolskega sveta) se kot zakonito neutemeljeno razveljavi. Razlogt: Državni šolski zakon z dne 14. velikega. travna 1869, št. 62. drž. zak., določuje y § 3. svojega prvotnega besedila: BNa vsaki šoli obsegaj pouk naslednje učne predmete: veronauk, jezik, računanje itd. Obseg, v katerem naj se obravnavajo učni predmeti, se ravna po stopDji, na kateri stoji vsaka šola z ozirom na število njenib učnih sil. Ravno od tega je odvisno tudi, ali se pouk razširi tudi na druge tukaj neimenovane učne predmete." Začetek tega zakonitega določila in zveza njegovib ukrepov uvršča Bjezik" samo med učne predmete občnib Ijudskib šol in izraža na ta način dobesedno, da je tukaj o jeziku govor izključno le kot o učnem predmetu poleg drugih učnih predmetov, predpisanib za ljudske šole, da torej tukaj Jezik" ne pomeni nič drugega kakor jezikoslovje v smislu jezikovnega poročila. Šele § 6. navedenega zakona, katerega besedilo še ni predrugačeno, omenja Bu5ni jezik" in ukazuje: „0 učnem jeziku in o pouku v drugem deželnem jeziku odločuje v mejah, določenib po zakonib, deželno šolsko oblastvo, zaslišavši tiste, ki vzdržujejo šolo." Vsebina tega zakonitega določila ne določuje samo pristojnosti, ampak obsega tudi materialnopravne ukaze. To je čisto jasno glede pomnožitve učnib predmetov nasproti učnim predmetom, navedenim v § 3. tega zakona, ker se v tem zadnjem paragrafu ne dopušča drugi deželni jezik kot učni predmet. Isti pomen materialnopravnega ukaza ima pa tudi določilo o učnem jeziku, ker je o njem govor y dolo&ilu, ki je drugemu brezdvomno materialnopravnem določilu prirejeno in zvezano z veznikom niu" in izraženo v eni sapi s tem določilom, torej brez dvoma v tistem smislu in ker v zakonu drugod nikjer ni ukaza o učnem jeziku. Materialna vsebiua pristojnosti, ki jo odkazuje § 6. omenjenega zakona deželnemu šolskemu oblastvu, obsega določevaDJe »učnega jezika in poučevanje v drugem deželnem jeziku". Eer stavi zakon učnemu jeziku nasproti npoučeyanje y d r u g e m deželnem jeziku", in ker se tiče določilo § 6. istega predmeta kakor § 3., to je ljudske šole (kot enote), nepa posameznib razredov ljudske šole, tedaj hoče zakon brez dvoma določiti, da je deželnemu šolskemu oblastvu pridržana pravica določiti Bučni jezik" za vsako ljudsko š o 1 o , torej i s t i učni jezik za isto Ijudsko šolo. Ostala vsebina § 6. izključuje tudi mnenje, da znači beseda Bučni jezik" (Unterrichtsspracbe) sama zase in tudi brez zveze z ostalim besedilom samo vrsto (genus), da torej število učnih jezikov, dopustnih na isti ljudski šoli, ni določeuo. V nasprotnem slučajn bi tudi ne bilo smelo biti govora o poučevaDJu nv drugib deželnib jezikih". 0 d r u g e m deželnem jeziku je jezikovno in logiško pravilno mogoče le tedaj govoriti, ako je bil že govor o gotovem deželnem jeziku, namreč o deželnem jeziku, ki je že učni jezik, torej le, če se misli na e n deželni jezik kot učni jezik in če se temu doda določilo glede d r u g e g a deželnega jezika. Zaraditega sledi iz besed § 6. po njih lastnem pomeou in po ujihovi zvezi, da ima deželno šolsko oblastvo odloeevati o tem, kateri izmed deželnih jezikov ima na gotori šoli biti učni jezik ter ali in kateri drugi deželni jezik se naj doda kot učni predmet tistim učnim prcdmetov, ki so kot minimum navedeni v § 3. šolskega zakona. Ker dopušča § 6. leg. eit. »drugi deželni jezik" samo kot učni predmet na isti ljudski šoli, izključuje obenem, da bi se drugi jezik rabil y kakemkoli drugem oziru kakor kot učni predmet, torej zlasti tudi Djega rabo kot drugega u č n e g a j e z i k a. Novela z dne 2. velikega travna 1883, št. 53 obč. drž. zak., materialno ni predrugačila tega zakonitega doloeila, zlasti tudi ne na ta način, ker je v § 3, besedo Jezik" nadomestila z besedo nučni jezik" in dodala besedo Bposebno v drugem deželnem jeziku", zakaj razmerje med § 3. in § 6. je ostalo prejkakorslej isto, ker ima § 3. tudi v svoji novi obliki izključno le določila o učnih predmet i h. V njem pomeni torej beseda ,,učni jezik" uSni predmet, ne pa sredstvo sporazumljenja pri poučevanju. Nova oblika § 3. pa tudi nikdar ni nameravala materialnega predrugačenja prvotnega § 3. Poročilo šolskega odseka o vladni predlogi in o poročilu gosposke zbornice, s katero so se predrugačila nekatera določila zakona z dne 14. vel. travna 1869, št, 62 drž. zak. (703 prilog k stenografičnim zapisnikom poslanske zbornice, IX. zasedanje 1883) pravi: BPod besedo jezik se je že dozdaj (§ 6) razumeval učni jezik, vendar je bolj pravilno, da se to izrečno reče", dalje: Bkon6na vrsta zadnjega odstavka boče le nuditi priložnost k učenju drugega deželnega jezika." Ta uspeh interpelacije je, kar je jako značilno, vzporeden z drugimi določili državnega šol. zakona, zakaj § 17. drž. šol. zak., katerega se novela iz leta 1883 ne tiče, dopušča pospeševanje nemškega jezikovnega pouka na nenemških meščanskib šolah, torej tudi tam, kjer je nemščina kot učni predmet in torej nudi učencem priložnost naučiti se tega jezika, ne pa z uvedbo nemščine kot učnega jez i k a — In vendar so v smislu tega zakona tudi meščanske šole le ljudske šole, ljudske šole višjega reda, zakaj javaa ljudska šola se deli 1. v občno Ijudsko šolo, 2. v meščansko šolo. Tembolj se mora izključiti uvedba vsakega drugega učnega jezika na Ijudskib šolah nižje vrste poleg že obstoječega učnega jezika. Tudi s smislora državnega šolskega zakona je ta uspeh interpelacije v soglasju. Državni šolski zakou daje ljudski šoli nalogo, deco nravstveno-versko vzgojiti, nje duševne zmožnosti razvijati in ji dati znanosti in spretnosti v tisti meri, kakor je določena v zakonu (§ 3.) To nalogo treba v smislu § 7. legi cit. na ta način rešiti, da se učno gradivo ljudske šole po mogočnosti na tista leta kijib mora otrok obiskovati šolo, tako razdeli, da odgovarja vsakemu teh let ena uena stopnja. Ljudska šola torej ni agregat razredov, ampak urejena kot e n o t a z nalogo, da deci učno gradivo podaja v teku šoloobvezne starosti nepretrgoma napredovaje tako, da je otrok sprejel vse učno gradivo, ko je dovršil svojo šolsko dolžnost. Cebi se določil poseben učni jezik za nižje razrede ljudskešole in drugi učni jezik za v i š j e razrede, tedaj b i segrešilo na eni strani proti enotnostiorganizma,na drugi strani pa bi deci, katere m a ternijezikniučnijezik višjih razredov, bilo onemogočeno dosečismoterljudskešole. Na tanačin bi s e i z j a 1 o v i 1 namen ljudske šole. Ta uredba bi se protivila tudi ukazu člena 9. drž. temeljnega zakona z dne 21. decembra 1867 drž. zak. zaradikateregamorajobiti javni učni zavodi urejeni tako, da dobi vsak narod potrebna sredstvazaizobrazbo v svojem jeziku, adaniprisiljen učiti se drugega deželnegajezika. Da ima zlasti materialnopravno določilo § 3. drž. šol. zak. ta pomen, se poudarja zlasti v poprej omenjenem poročilu šolskega odseka na strani 5, vrsta 5 z besedami: BKon6na vrsta zadDJega odstavka (§ 3. drž. šol. zak. v obliki, določeni po zakonu z dne 2. velikega travna 1883, št. 53 drž. zak.) hoče učeneem le nuditi priložnost, naučiti se drugega deželnega jezika. V odseku se je stavil predlog, da se nemškemu jeziku že y zakonu pripisuje posebna važnost. Ali ta predlog z ozirom na določilo § 6. in na ravnopravnost vseh jezikov, zajamčene po državnem temeljiiem zakonu, v odseku ni dobil večine.