Jtev. 49. Leto LXII3.
M LJubljani, 6. decembra 1923,
Poštnina plačana v gotovini.
V»e spise, v oceno poslane imjige itd. pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Fran-SMtkanska nI. 6/1. Vse po-Wjatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
Glasilo Udruienia Jugosl. Uütellsfwa
Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po 2 Din od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
PETROVIČ:
Disciplinski predpisi.
(Z učiteljskega stališča.)
§ 159. določa v občih obrisih, kdo se pregreši disciplinarno in deli discipl. predpisom nasprotujoča dejanja na:
a)	nerednost — disciplinski prestopek;
b)	disciplinski pregrešek.
Važno je, da kdor je obsojen radi kakega dejanja po sodniji in prestoji kazen naloženo po istej, pride kljub temu v disciplinarno preiskavo in je sojen po disciplinskem zakonu; učitelji dobimo torej dvojno kazen: sodnijsko in disciplinarno.
§ 161. Nerednost kaznuje neposredni starejšina, to je pri nas učiteljih nadučitelj ali pa starejšina vsakega višjega urada — predsednik okrajnega šolskega sveta, višjega šolskega sveta itd.
Naredbenim potom bo treba določiti, ali se bo ta pravica dala šolskim voditeljem ali ne. Za nas in najbrže tudi za voditelje je bolje, da nimajo te pravice, ker kaka mala nerednost se pripeti lahko vsakemu in tako bomo imeli večne 10% mesečne odtegljaje in to od plače, ki ne bo nikdar tolika, da bi zadostovala za življenje. V zakonu ni nikjer govora o eksistenčnem minimu. Odprto je vprašanje, ali se sme odtegniti 10% kot kazen za nerednost tudi od vsote, ki ne doseza eksistenčnega minimuma.
§ 162. Priziv zoper kazen za nerednost je dopusten v petih dneh pri neposredno višjem starejšini. Odločba slednjega je končnoveljavna. Zoper kazen, naloženo zaradi nerednosti po šolskem voditelju, se lahko pritožimo pri predsedniku okrajnega šolskega sveta.
§ 163. Nerednosti zastarajo čez leto
dni.
Tukai ni jasno, ali leto dni po storjenem dejanju ali leto dni po dnevu, ko so bile naznanjene, ali leto dni potem, ko se je zvedelo za nje: n. pr. Nerednost napravim 1. januarja 1923. Naznanjen sem 28. decembra 1923. Predno me zaslišijo, je pa že 2. februarja 1924. Ali je v tem primeru nerednost zastarela ali ne?
$ 164. našteva pregreške, ki se kaznujejo disciplinarno. Pod točko 1. so našteti pregreški zoper stanovski ugled; vsi ti pregreški morajo imeti sledeče znake: 1. goditi se morajo v javnem lokalu; 2. v družbi in 3. na tak način, da trpi ugled. Ta točka je važna zlasti za gdč. tovari-
šice. ker ravno tem se je godila dostikrat krivica in to navadno po ljudeh, ki imajo za seboj zelo pisano in burno mladost in sodijo vse po svojem kopitu.
Trda je točka 9. Dosedaj so imeli nekateri srečni učitelji trgovine, gostilne, žage itd. Navadno je dala ime za obrat žena, resnično ga je pa vodil mož učitelj. To je v bodoče zabranjeno, ker se pravi v tej točki »pod lastnim ali tujim imenom«. Kmetovanje je dopuščeno, ker nese malo; zabranjeni so le dobičkanosni trgovski in industrijski obrati.
Po tej točki je prepovedano tudi izvrševanje odvetniških poslov in v bodoče ne bomo smeli pisati narodu več nobenih prošenj, prizivov itd. To je za nas dobro. Mnogo pisarije »zastonj« bo odpadlo.
§ 165. našteva kazni za disciplinske pregreške.
Te kazni so zelo trde, zlasti pa so hude njih posledice, ker kdor je kaznovan z uRorom ali pa pod 2 z zmanjšbo plače 20%, izgubi tudi pravico napredovanja v višjo plačilno stopnjo za 1—3 leta. Vzemimo sledeči slučaj:
Ker nimam več nobenega drugega sredstva, prisolim tovarišu na šoli srednjo zaušnico. Kazenska sodnija me obsodi radi žaljenja časti na 100 Din.
Disciplinsko sodišče me obsodi v 20. službenem letu na 20% zmanjšbo plače za eno leto. Osnovna plača 7320 Din -+-položajna plača 6600 Din = 13.920 Din. 20% = 20 X 1392 = 2784 Din. Toliko se mi odtegne letno. Vrh tega se mi ustavi napredovanje v prihodnjo višjo stopnjo za 2 leti. Vsled tega izgubim letnih 960 Din osnovne plače + 1800 Din položajne plače = 2760 Din; v 2 letih 5520 Din. Tako bi stala navadna zaušnica 2784 Din + 5520 Din + 100 Din (sodnijske kazni) = 8404 Din. To je vsekakor previsoka cena. Navadni državljan opravi tako nedolžno stvarco s 100 Din.
Tukaj je zopet odprto vprašanje o eksistenčenm minimu. Zgornji račun sem napravil za učitelja, ki ima prosto stanovanje in ne dobiva nobene stanarine. Kako si bodo v tem slučaju pomagali, ne vem, ker pragmatika pravi, da se ustavi tudi napredovanje v višjo stopnjo stanarine za 1—3 let. Morda zaprejo 1 sobo ali
pa bo treba plačati od plače za 2 leti nazaj, da se bo raztezala kazen tudi na stanarino. To pokaže praksa!
Po teh določbah ne bo preostalo kaznovanemu druzega kot »z Bogom« državna služba in iskanje kruha v svobodnih poklicih.
Med kaznimi, določenih po kazenskem zakoniku in kaznimi disciplinskih predpisov zija strašno brezno nepravičnosti. Razloček, med kaznovanjem ljudi svobodnih poklicov in kaznovanjem državnih uradnikov, je prevelik. Da mora biti državni uslužbenec vzgled drugim državljanom, o tem ne dvomi nihče; yen-dar pa ne smemo pozabiti, da je uradnik tudi človek iz mesa in krvi, podvržen raznim slabostim in v mnogih slučajih težko brzda svoje prirojene napake.
§ 167. Disciplinska sodišča so upravna sodišča — prva inštanca — in državni svet — druga in poslednja inštanca.
To točko bomo najbrže vsi toplo pozdravili, ker pri upravnih sodiščih so ljudje, ki poznajo zakone in celokupni upravni državni aparat; izključena bo pristranost in protekcija, žlahta ne bo več igrala tolike uloge in tudi navadni, iz kmetskega stanu izišli učitelj bo sojen, kakor bo zaslužil.
§ 170. Nam daje možnost, da dobimo učitelji posebni disciplinarni red v obliki naredbe ministrstva Prosvete. Sploh bi bilo pametno, da bi bila izdala vlada samo nekak okvirni zakon, a podrobnosti bi bila prepustila posameznim ministrstvom. Tako so pa nekatere točke disciplinskih predpisov bolj obče naravi, druge pa določujejo vse podrobnosti.
§ 171. Do 1. septembra 1923 je sklepal okrajni šolski svet ali se uvede zoper obdolženca disciplinarna preiskava ali ne. Po 1. septembru 1923 ima to pravico disciplinsko sodišče (3 sodniki upravnega sodišča). Glej § 181.!
Vse po okrajnih šolskih svetih po 1. septembru 1923 sklenjene preiskave so neveljavne in se lahko vrnejo okrajnim šolskim svetom kot take.
Disciplinarna razprava:
V disciplinskem sodišču so:
1.	3 sodniki, ki so člani upravnega sodišča.
2.	2 prisednika; to sta 2 po činu višja strokovna drugova obtoženčeva, torej pri nas dva učitelja. Najbrž bodeta to 2 višja šolska nadzornika ali pa zastopnika v višjem šolskem svetu. Kako se vo-
lita poslednja dva, se predpiše z naredbo. Če bodo tako hiteli s to naredbo, kot z izvršilno naredbo glede kurjave in stanarine, smo vsi tisti, ki imamo upanje, da si kmalu ogledamo zanimivosti disciplinskih preiskav, pač brez skrbi, ker po točki 200. zastarevajo disciplinski pregreški tekom 5 let.
3.	Tožitelj, — nekak državni pravd-nik —, ki ga postavi obdolženčev oblastni starejšina — veliki župan mariborski. Ta tožitelj mora biti državni uslužbenec, jurist in s stroke obtoženca s sedežem
; na kraju disciplinskega sodišča. Za naše razmere je to: učitelj-šolnik, ki je jurist in spada v področje ministrstva Prosvete ter je nastavljen v Celju. Kje bomo tega dobili?
Natančnejše odredbe glede izbire to-žitelja se predpišejo z uredbo.
4.	Obdolženec.
5.	Branitelj-zagovornik. Tega si določi obdolženec sam izmed državnih uradnikov. ki službujejo na kraju disciplinskega sodišča ali pa izmed javnih pravnih zastopnikov — advokat. Izbran branitelj mora prevzeti svojo ulogo.
6.	Priče, ki -so: osebe, uradni spisi, predmeti in sploh vse. kar lahko služi kot dokaz.
§ 179. Disciplinska razprava se dovrši tam, kjer se začne, četudi bi bil premeščen obtoženec pred zaključitvijo razprave v kak drug kraj, ki ne spada več v področje prvotnega upravnega sodišča.
§ 180. Predhodno kratko preiskavo izvrši neposrednji starejšina, to je pri nas podrejenih učiteljih, naš nadučitelj. Vse spise te preiskave izroči disciplinskemu sodišču in obvesti obenem o tem predsednika okrajnega šolskega sveta.
§ 181. Disciplinarne preiskave sklepa disciplinsko sodišče; okrajni šolski sveti nimajo več te pravice. Na podlagi ovadb in predhodne preiskave odloči disciplinsko sodišče (3 sodniki upravnega sodišča § 171.):
1.	ali je povod za disciplinarno preiskavo ali ne;
2.	če odloči z »da«, potem odredi:
a)	preiskavo, če je še potrebna;
b)	določi razpravo, če je zadeva že dovolj preiskana.
3.	Vrne spise z motivacijo, da ne spada zadeva pred kompetenco disciplinskega sodišča, ker je navadna nerednost.
§ 182. Če se uvede zoper kakega učitelja kazensko postopanje pri redni sodniji, mora obvestiti šolski voditelj tem
LISTEK.
Etika.
—k France Veber: Etika. Prvi poizkus e k s a k t n e logike nagonske p a m e t i. 625 str. 8°. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani, 1923. Cena 120 Din.
Delo. ki je izšlo kot publikacija Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani«, je prvi poizkus, postaviti že od Aristotela ustanovljeni logiki predstavljanja in mišljenja, logiki »razuma« nasproti paralelno novo logiko čustvovanja in stremljenja, logiko »srca«. In kakor je veljavnost temeljnih aksijomov Aristotelove logike povsem nezavisna od vprašanja, kako je v i s t i n i bilo, je in bo vse človeško predstavljanje in mišljenje. tako je tudi veljavnost temeljnih aksijomov avtorjeve nove logike povsem nezavisna od vprašanja, kako je v isti-n i bilo, je in bo vse človeško čustvovanje in stremljenje. Kakor pa mora vse isti-nito človeško predstavljanje in mišljenje, ;.ko naj je »pravilno«, brezpogojno slediti temeljnim aksijomom tradicijske logike razuma«, tako mora tudi vse istinito človeško čustvovanje in stremljenje, ako naj bo »pravilno«, brezpogojno slediti temeljnim aksijomom one nove logike »srca«. Avtor obenem pokaže, da ta njegova nova logika enostavno sovpade z znanstveno e t i k o . v kolikor naj bo slednja sploh samostojna disciplina.
Predno pa avtor to svojo novo logiko efektivno izvede, nastopi trojno pot: V prvem delu knjige oriše vse najvažnejše dosedanje etične teorije in nazore ter pokaže njih znanstveno nezadostnost. V drugem delu knjige pa poda podrobno analizo človeškega čustvovanja in stremljenja ter dokaže, da je notranja struktura tudi te vrste človeškega doživljanja v bistvu enaka vsemu temu, kar je bilo doslej znano ali se tu še posebej odkrije samo na polju golega predstavljanja in mišljenja. Prav posebej še pokaže avtor v tem delu svojih raziskovanj, da nahajamo tudi pri čustvovanju in stremljenju vse vrste iste »pravilnosti« in »nepravilnosti«, »resničnosti« in »neresničnosti«, s katerimi enostavno stoji in pade tudi Aristotelova logika predstavljanja in mišljenja. Nato razbere avtor načelne fundamente Aristotelove logike in postavi tem fundamentom nasproti enako število drugih, vendar enakovred-n i h fundamentov, ki ga opravičujejo, da zgradi na njih svojo novo logiko čustvovanja in stremljenja. Šele zdaj odkrije in navede vse one posebne aksijome in pa-aksijome. ki v svoji celokupnosti nič drugega ne tvore nego ravno v predgovoru zahtevano, v prvem delu knjige v dosedanji zgodovini človeške misli zaman iskano In v drugem delu knjige psihološko pripravljeno — logiko srca.
Vendar se loči avtor še enkrat od vseh svojih dosedanjih razmotrivanj ter poda v četrtem delu knjige tako tabelo tipičnih človeških dejanj in nehanj, ki jih
označujemo že na podlagi svoje »vest i« kot »d o b r a«., oziroma »z 1 a«. Že prvo primerjanje te golim izkušenjskim potem dobljene tabele z avtorjevo logiko srca pa vede do presenetljivega zaključka, da je vse to, kar označuje že »vest« normalnega modernega človeka kot »dobro«, oziroma »zlo«, tudi s stališča one logike »pravilno«, oziroma »nepravilno«, »resnično« oziroma »neresnično« in narobe. Šele ta totalni paralelizem vede avtorja do prepričanja, da je njegova nova logika srca istovetna uprav z znanstveno etiko in da torej moramo tudi človeški razum ali človeško pamet popolnoma drugače pojmovati nego doslej: Naš razum ni nič drugega nego naša (večja ali manjša) dispozicija za »pravilno« doživljanje sploh; ta naš razum pa ima dve veji, izmed katerih tvori prvo naša (večja ali manjša) dispozicija za »pravilno« predstavljanje in m i š-1 j e n j e — to je naš razum v ožjem in doslej edino znanem (Aristotelovem) smislu besede —, drugo pa naša (zopet večja ali manjša) dispozicija za »pravilno« čustvovanje in stremljenje — to pa je naša vest. Naša vest torej je naša druga pamet, ki ima lastno logiko in čije logika je istovetna uprav z znanstveno etiko.
Naslanjajoč se na te svoje izsledke izkuša avtor končno tudi pretresti in v načelih usmeriti vse človeško zasebno in javno, socialno' in državno ter tudi umetniško, znanstveno in religijozno udejstvo-
vanje. Posebno pažnjo posveča tudi onim konsekvencam svoje nove logike, ki osvetljuje glavno nalogo sodobnih narodnih vzgojiteljev in državnih voditeljev.
f Anton Brezovnik.
T. B. H.
Žalec, dne 23. nov. 1923.
Včeraj popoludne smo pri najneugodnejšem zimskem vremenu in pri prav obilni udeležbi izročili hladnemu grobu pozemeljske ostanke moža, celega moža, moža zlatega srca. bistrega duha, kreme-nitega značaja, železne volje in mravljične pridnosti. Vse njegovo življenje pa ni bila zapečatena, nego odprta knjiga, v kateri smo brali na vsaki strani o njegovih izbornih duševnih lastnostih. Izročili smo materi zemlji najboljšega očeta, kateri je vzgojil vse svoje otroke vzorno dobro. Izročili smo materi zemlji najide-alnejšega učitelja - vrtnarja, kateri je z občudovanja vredno marljivostjo, potrpežljivostjo in ljubeznijo oskrboval izročene mu nežne rastlinice v človeški podobi. S kolikim veseljem jim je pripravljal najugodnejšo žemljico, jih skrbno sadil, jih ščitil plevela, jim zalival, jih varoval škodljivega mrčesa, strupene slane in vse uničujoče nevihte. V najlepšem poteku tega delovanja me je usoda dovedla dne 18. julija 1877. leta v prelepi Vojnik kot 181etnega. nezrelega mladeniča in komaj godnega učiteljiščnika. Brezovnik me je takoj za sebe rekviriral, me okupiral in
disciplinsko sodišče.
Disciplinsko sodišče, ki je izvedelo v preiskavi ali med razpravo za kako kaz-njivo dejanje obtoženčevo, naznani to kazenski sodniji.
Ta točka uvaja dolžnost medsebojnega obveščanja med kazensko sodnijo in disciplinarnim sodiščem.
§ 183. Redna sodišča, ki uvedejo kazensko postopanje ali kaznujejo kakega učitelja, poročajo to šolskemu voditelju, ki mora napraviti poročilo na okrajni šolski svet in disciplinsko sodišče.
§ 184. Disciplinsko sodišče, ki je sklenilo disciplinarno preiskavo, obvesti oblastnega starejšino — velikega župana Mariborske oblasti —, da postavi preiskovalca. Po našem starem disciplinarnem redu je vodil preiskavo okrajni glavar, predsednik okrajnega šolskega sveta, ki je navadno prepustil to delo okrajnemu šolskemu nadzorniku.
§ 185. Obdolženec in njegov branitelj imata pravico vpogleda v vse akte.
§ 187. Odlok, ki odreja razpravo, mora vsebovati pregrešna dejanja in razloge. To si mislim tako:
Dne......se bo vršila pred disciplinarnim sodiščem razprava zoper Vas, ker ste se pregrešili proti § 118. in 119. šolskega in učnega reda (označba dejanja), ker ste dne....... storili to in to
(razlogi).
Sodili Vas bodo: sledijo imena sodnikov.
Osem dni po vročitvi tega odloka ima obdolženec pravico, da navede svoje dokaze in zahteve glede razprave same, n. pr.: Protestiram, da bi me sodil g. N. N., ki je moj brat, ali zahtevam, da je razprava .tajna, prosim, da se razprava vrši po vrnitvi g. I. L, ki bo dokazal mojo nedolžnost, prosim, da se pokličejo k razpravi sledeče priče: itd.
§ 188. Po preteku 8 dni se določi dan razprave. Obdolženec ni primoran priti k razpravi. Branitelj mora biti navzoč. Sodba se izreče v vsakem slučaju.
§ 190. Pri razpravi sami imam pravico dajati izjave, staviti predloge, n. pr. da se naj zasliši k tej točki obtožnice g. I. I. in zastavljati po predsedniku pričam vprašanja, n. pr. gospod predsednik, vprašajte pričo I. I., kako daleč je bila oddaljena, ko je to slišala, kar trdi itd., ali pa g. nasprotnik, sedaj priča g. I. I., je pisal v ovadbi pred 6 meseci, da je bilo to opoldne. sedaj pa trdi, da je bilo zvečer, kako se ujemajo njegove trditve, opozorite ga na nedostojnost laganja in posledice krivega pričevanja.
Po zvršenein dokazovanju dobi besedo tožitelj, za njim branitelj in končno besedo ima obtoženec, torej slično kazenskim razpravam.
§ 194. Stroške razprave trpi obsojeni obdolženec. Če je oproščen plača stroške država. Ako se mu dokaže, da je zakrivil od petih obdolženih dejanj dva, plača dve petini stroškov, ostale tri petine pa trpi država. Tako razlagam to, ker se pravi v tej točki med drugim: »V kolikor se obtoženec oprosti----«
§ 196. Pravico ugovora (rekurza) na disciplinsko sodišče II. stopnje ima obsojenec in tožitelj; prvi najbrž radi krivično ali previsoko odmerjene kazni, drugi pa
radi prenizko odmerjene kazni. Pritožba ima odložilno moč.
V slučaju, da odkloni disciplinarno sodišče predložitev rekurza drugi inštan-ci, je dopustna pritožba na višje sodišče, ki je pri nas v Ljubljani.
i? 197. Disciplinarno sodišče 2. stopnje obnovi razpravo, če uvidi, da so izpolnjene formalnosti za vložitev pritožbe.
Postopanje druge stopnje je analogno prvotni razpravi.
§ 200. Disciplinsko kaznjivi pregre-ški, ki niso kaznivi po občem kazenskem zakoniku, zastarijo v petih letih; hudodelstva pa, ki zastarijo po kazenskem zakoniku v preteku gotovega časa, ne zastarijo disciplinsko nikdar.
§ 203. Učitelj, ki že prestoji disciplinsko kazen, a dobi pozneje dokaze za svojo delno ali popolno nedolžnost, sme zahtevati obnovitev disciplinarnega postopanja.
§ 205. Dovoljena obnova disciplinarnega postopanja ustavi izvršitev naložene, še ne izvršene disciplinarne kazni: n. pr. 20% mesečni odtegljaji se zopet izplačujejo.
§ 207. Če se dokaže pri obnovi delna ali popolna nedolžnost obsojenčeva, se mu povrne sorazmerno storjena materijalna škoda.
§ 208. n 209. določuje, kedaj se lahko odstrani (suspendira) uslužbenec od službe. Prva točka pravi kedaj se lahko odstrani. druga pa, kedaj se mora odstraniti.
Učitelja, ki bi se uprl voditelju, lahko suspendira poslednji. Pozor podrejeni'
Vsako predhodno odstranitev iz službe mora potrditi disciplinarno sodišče v treh dneh.
§ 210. Suspendiranemu lahko ustavi disciplinarno sodišče polovico osnovne in položajne plače. V slučaju, da se izkaže nedolžnost, se mu odtegljaji vrnejo.
§ 214. Vsa priobčila v disciplinskem postopanju, kakor: sklep, da se uvede disciplinarno postopanje, odlok o odrejeni razpravi, povabilo k razpravi, se morajo vročiti naravnost obtožencu, torej ne več po šolskih vodstvih.
§ 223. Vsa pred razglašenjem tega zakona — pred 1. septembrom 1923 uči-njena discplinarno kaznjiva dejanja se kaznujejo po starih predpisih, če niso kazni novih predpisov milejše; razsoja pa jih že upravno sodišče po novem postopanju.
§ 252. Razveljavlja naše dosedanje disciplinarne predpise.
Po temeljiti študiji disciplinarnih predpisov pridemo do zaključka, da. ima ta zakon mnogo trdih in drakoničnih odredb, celo takih, ki naravnost uničijo državnega uslužbenca, n. pr. 20% mesečni odtegljaji in ž njimi vezano nenapredova-nje v prihodnjo višjo plačilno stopnjo za dobo 1 do 3 let in to od plače, ki še do-sedaj ni nikdar dosegla resničnih življen-skih potreb. V takih slučajih ne bo preostalo drugega, kot resignacija na državno službo in iskanje kruha v kakem svobodnem poklicu. Vprašanje je, kako bo z naraščanjem uradništva. Navadni človek odgovarja samo kazenskemu zakoniku, ki pa ni tako trd, ki je celo tako dober in mil. da dejanja, ki so kaznjiva po discipli-
narnem redu, po kazenskem zakoniku sploh niso kaznjiva.
Prevelika strogost in omejitev svobode bode imela za posledico, da se ne bode upal nihče ničesar storiti, ker človek, ki nič ne dela, ne more napraviti napak, nasprotno pa tisti, ki dela mnogo, lahko zagreši med mnogim dobrim tudi enkrat kaj slabega. Posebno pri učiteljskem poklicu, kjer pride bolj v poštev učiteljeva osebnost, kot suhi zakon, bo imel ta zakon kvarne posledice, ki se pokažejo gotovo v par letih.
Za nas bi bil ta disciplinarni zakon mogoč, če:
1. bi bila plača sijajna;
2. vsa službena mesta bi morala biti enaka.
Sploh imam utis, da je izdelan ta disciplinarni red bolj za uradnike, ki imajo opravka z mrtvim materijalom, kakor so pošta, davkarija itd. in službujejo v mestih z istimi življenskimi pogoji, a za nas, ki imamo opravka z živimi bitji in smo razvrščeni po tako različnih krajih z razr ličnimi življenskimi razmerami, bi bilo dobro, da dobimo svoj disciplinarni red.
Točka 170. nam daje to možnost. Samo hitimo, da ne bo prepozno.
Tako mislim jaz! Veselilo me bo, če se oglasi še kdo drugi k temu predmetu in mi popravi moja eventualna napačna naziranja in morebitno napačno umeva-nje in razlaganje disciplinarnih predpisov.
Okrajna učiteljska društva in nabiralce naročnikov
za
Veliki ilustrovani
Učiteljski koledar za leto 1924
pozivamo, da 10. t. m. zanesljivo sporoče število izvodov, ki jih naročajo in natančen naslov, kamor naj se koledarji skupno pošljejo.
Apeliramo na okrajna učiteljska društva, da prevzamejo razpečavo koledarja, in da store vse, da se ga čimveč razpeča tudi v Sloveniji.
UJU je znižalo ceno na 15 Din. ker mu je ležeče tudi na moralnem uspehu, da se koledar čimbolj razširi med učiteljstvom. Pridobivajte naročnikov tudi v izvenuči-teljskih krogih.
Najnujnejša naša naloga v sedanjosti je kulturno-pedagoško ujedinjenje, Predpogoj temu je pa medsebojno spoznavanje: pedagoško, šolsko in prosvetno. In temu vzvišenemu cilju služi Učiteljski koledar v prvi vrsti. Ima pa tudi praktična navodila, ki jih mora poznati vsak učitelj.
Pokažimo, da smo zreli in vredni nositelji sedanje dobe! Sporočite število izvodov, ki naj se pošljejo na naš naslov! Denar pošljite skupno za vse izvode na Poverjeništvo UJU v Ljubljani, pod naslovom „Koledarfa.
Zamudniki — zglasite se. zglasite se!
Poverjeništvo UJU v Ljubljani.
Splošne vesti.
—	Nove plače in uvrstitev uradništva. Kakor poročajo listi, je ministrski svet odklonil zahtevo uradništva za predujem na nove plače. Vlada misli na nov pravilnik o pobijanju draginje in na znižanje draginjskih doklad. Vsi protesti organizacij ne pomagajo nič. Upoštevala je edino predloge uradniških organizacij za revizijo uvrstilne Uredbe po čl. 11. ur. zakona. Ugoditi meni tudi upokojencem in jim zvišati doklade.
—	Blatenje učiteljskega stanu v »Prerodu«. Zadnja štev. »Preroda« blati na večih mestih s pavšalnimi navajanji učiteljski stan. Edin odgovor tovarišice in tovariši je ta, da list takoj vrnemo in od-povemo naročnino!
—	Ljubljanske tovariše in one iz okolice ponovno opozarjamo na predavanje g. univ. prof. N. Radojčiča. o kulturnem proučavanju našega naroda, ki se vrši 8. t. m. (na praznik) ob 10. uri dopoludne v risalnici državne realke.
—	»Zvonček«, dvojna številka (11. in 12.), je v tisku in izide v prihodnjih dneh. — Uprava.
Nadučitelj Anton Petriček. Kakor smo že poročali, je bil naš tovariš Anton Petriček letos dekoriran z redom sv. Save radi svojih izrednih zaslug za hmeljar-
stvo. Naj tem povodom objavimo še kratko sličico o življenju tega zaslužnega moža tovarišem v spodbudo in vzgled. Tovariš Petriček je rodom Savinjčan, po njegovih žilah pa se pretaka čista češka kri. Službuje, če se ne motimo, letos 46. leto, in sicer je deloval prvi dve leti v Vojniku pri Celju, od koder se je preselil v Žalec, kjer deluje z mladeniško čilostjo še danes. Na življenja potu je prišel v stik z dvema izrednima rodoljuboma, ki sta močno vplivala na njegov značaj in na njegovo poznejše delovanje: v Vojniku s tovarišem Brezovnikom, ki mu je bil vzor neizprosno narodnega učitelja in vzor tovarištva, v Žalcu pa z očetom savinjskega hmeljarstva in slavnim narodnim prvoboriteljem Hausenbichlerjein, ki ga je kot svojega ljubljenca navduševal za kmetijstvo in ga uvedel v hmeljarstvo. Pri Celjskem učiteljskem društvu nahajamo Petrička že pred 45. leti kot tajnika, pozneje odbornika, eno leto tudi kot predsednika. Danes je društveni podpredsednik in še pri zadnjem zborovanju smo slišali iz njegovih ust lepo podavanje. Na žalski petrazrednici si je letos dodelil najvišji razred, vrh tega poučuje še na obrtni nadaljevalni šoli, katero vodi že mnogo let. — Hmeljarskemu društvu in zadrugi Hmeljarna v Žalcu kakor tudi Kmetijski podružnici za Žalec in okolico je duša in
ker je takoj spoznal mojo negodnost, posebno glede znanja slovenščine — bil sem namreč nemško vzgojen — me je takoj zasadil v svoj vrtec in po očetovsko skrbel za moje nadaljno izobraževanje. V poletnem času sva pred poukom sedela na klopi pred staro šolo, se pogovarjala o pouku in pričakovala prihajajoče otroke. Brezovnik je imel navado, da so mu morali došli otroci podajati roko v pozdrav; za vsakega je imel prijazno besedo. Po končanem pouku me je pa Brezovnik vodil po rajsko lepi vojniški okolici in mi glede domoznanskega pouka razkazoval to in drugo. Na Brezovnikovo stanovanje sem vsak dan zahajal, kjer mi je kazal prelepo knjižnico, me seznanjal s slovensko literaturo in mi nudil koristno čtivo. Kazal mi je tudi vestno sestavljene in snažno prepisane preparacije za pouk. Reči moram, da v celi dobi svojega službovanja nisem našel tako vestnega in pridnega učitelja. Posnemal sem ga, vendar daleko ne dosegel.
Brezovnik je spisal tudi knjige za mladino in odrasle. (»Zvonček« — zbirka najlepših slovenskih pesmi za otroke, »Šaljivega Slovenca« — »Zabavnik« — »Zakaj? Zato!« i. dr.). Dopisoval je Vrte-cu«, »Popotniku«, »Slov. Narodu« in drugim časopisom ter se začetkoma podpisoval : T. B. H., t. j. Tone Brezovnik Han-žičev (njegovo domače ime). Bil je Brezovnik tudi hud in duhovit kritik; preči-tal mi je, predno je izročil javnosti, mar-
sikatero sarkastično zafrkacijo javljenih nazorov, referatov in člankov raznih tovarišev.
Brezovnik je bil tudi prav rad dobre volje ter je umel navdušeno govoriti.
Učiteljstvo na Vojniški šoli je živelo v najlepši slogi. Takratni nadučitelj Franc Kupnik je bil sicer nemškega mišljenja, vendar je bil najboljši tovariš ter je Bre-zovnika zbog njegovih duševnih vrlin visoko čislal. Mene so takoj po prihodu v Vojnik sprejeli v svojo sredo, v katero je zahajal tudi frankolovski nadučitelj, blagi Filip Koderman. Z Brezovnikom sva takoj prvi dan sklenila pobratimstvo. Kako pa sem se začudil, ko sta. mi oba imenovana nadučitelja pri prvi priliki v veseli družbi ponudila bratovščino. Tako lepega in iskrenega tovarištva, kakršnega sem bil deležen na vojniški šoli, nisem več našel v poteku svojega službovanja. Kako lepo je vendar bilo!--
Brezovnik je uprizoril tudi prvi naskok na »Cillier Lehrerverein«; posledica tega je bila. da so se mestni učitelji ločili od okoliških ter ustanovili novo društvo. Okrajni zastop Celje je izvolil Bre-zovnika članom okrajnega šolskega sveta Celje ter je on kot takšen začel pisati sejne zapiske v slovenskem jeziku.
Ko je zastopnik učiteljstva v okrajnem šolskem svetu, tov. Koderman stopil v pokoj, izvolili smo si učitelji na njegovo mesto tov. Brezovnika — pa glej! — deželni šolski svet njegove izvolitve ni po-
trdil ter razpisal novo volitev. Na poziv podpisanega smo Brezovnika drugič izvolili skoro enoglasno svojim zastopnikom — a tudi ta izvolitev ni bila potrjena. Posledica učiteljske discipline je bila, da je dobilo vse učiteljstvo po okrajnem glavarju Wagnerju ukor deželnega šolskega sveta. Zastopnikom učiteljstva je bil potem izvoljen Brezovnikov učenec in tovariš A. P.
Ker je bil Brezovnik idealen učitelj, ves navdušen za svoj lepi poklic, je bil ves čas svojega aktivnega učiteljevanja dika in ponos našega stanu. Kot dolgoletni predsednik celjskega učiteljskega društva je storil vse v njegov prospeh. Največ podavanj pri zborovanjih je imel Brezovnik. Ko je stopil Brezovnik v pokoj, je bil imenovan častnim članom celjskega učiteljskega društva.
Brezovnik je prvi začel rabiti slovenščino pri uradnih učiteljskih konferencah — pogumnejši smo mu sledili — stra-hopetneži pa ne. Značilno pri teh konferencah je bilo tole: Ko je predsednik klical imena in konštatiral navzočnost, se je Brezovnikova stranka odzvala z glasnim »tukaj!« — druga pa s. pohlevnim »hier!« Število »tukaj« je raslo od leta do leta, kar nam je bilo v posebno zadoščenje,
Brezovnik je bil pa tudi navdušen narodnjak, ki je iskreno ljubil lepo svojo domovino in prelepi svoj materin jezik, ki ga je gojil in negoval, kakor malokdo.
Govoril ni le v šoli,nego tudi izven šole najlepšo slovenščino ter to zahteval tudi od izročene mu mladine. Vojniški Nemci so ga začetkoma zasmehovali — a kmalu so se ga začeli bati. Brezovnik jim je s svojo inteligenco, s svojim možatim nastopom imponiral! — Pa vsaj Brezovnik ni bil kak »Deutschenfresser«. kakor so ga imenovali — ne! — on je celo rad nemški govoril, pa le v izključno nemški družbi; pač pa je Brezovnik vselej in povsod zahteval za slovenski jezik istih pravic,katere je užival nemški. •
Brezovnikove zasluge na gospodarskem polju so pa priobčili politični listi.
Tebe, dragi Brezovnik ni več v naši sredi, vendar živi Tvoj duh med nami učitelji: bodi, da bi med mlajšim učiteljstvom našel mnogo posnemovalcev v prid milemu narodu in v dobrobit prelepe naše očetnjave.
Anton Brezovnik je bil rojen dne 30. maja 1853 leta v Vrhih blizu Slovenjgrad-ca, v osnovno šolo je hodil v Slovenj-gradcu, potem obiskoval celjsko gimnazijo (7 let) in se udeležil enoletnega učiteljskega tečaja na učiteljišču v Gradcu; služboval je v Puščavi, v Framu in Vojniku.	Anton Petriček.
delavni tajnik ves čas, kar obstojajo. Njegove zasluge za razvoj kmetijstva v Savinjski dolini, posebno pa za povzdigo hmeljarstva so neprecenljive. Nešteta so poučna zborovanja o hmeljarstvu in drugih poljedelskih panogah, ki jih je priredil in jih prireja Petriček zdaj tu, zdaj tam. Pri njegovem pouku mu hodijo v prilog obilne izkušnje, ki si jih je pridobil povodom raznih poučnih potovanj po Češkem in v Nemčiji. Njegovo ime je popularno v zadnji savinjski vasi. V velikih počitnicah se za časa hmeljske sezone izpremi-nja njegova pisarna v pravi posredovalni urad. Obiralci, hmeljarji, hmeljski kupci in prekupci si podajajo kljuko, brzojavke prihajajo in odhajajo. Milijoni začno leteti v žepe hmeljarjev, neumorni Petriček pa odhaja praznih rok. No, letos je prišlo malo zadoščenje z Najvišjim odlikovanjem. Sličica bi bila pomanjkljiva, če bi ne omenili Petričkove neizmerne ljubezni do narave. »Narava je lepa, bogata, radodarna, nikoli ne laže,« tako nekako ga slišimo večkrat modrovati. Pozimi, je najmanj že ob petih pri pisalni mizi, poleti nikoli ne zamudi jutranje zarje. Po storjenem delu pa hajd v naravo, da se »spočije«. kakor sam pravi. Izprehod v Celje. 8 km tja in 8 km nazaj, ga približno toliko utrudi, kakor n. pr. ljubljansko gospodo, če šeta parkrat po Zvezdi gor in dol. Zunaj v božji naravi se mu lice vedno smehlja. Zapreti mu pot v naravo, bi se reklo zapreti slavčka v kletko; kajti naš Petriček ima navzlic svoji dušni in telesni jakosti kaj nežno ubrane srčne strune. Takšen je naš Petriček. Če bi ga -danes zmanjkalo, bi nastale velike vrzeli, ki bi se jih ne dalo lahko zamašiti; zato pa naj tovariša Petrička Bog ohrani še mnogo let!
Solzo hvaležnosti na grob Antona Brezo vnika naj po točim. V letih 1874. do 1878. smo imeli na Štajerskem svoje »Učiteljsko društvo za slovenski Štajer«, ki je imelo svoje glasilo »Slovenski učitelj«. Med najboljšimi pospeševatelji društva in lista je bil pokojni tovariš. Društvo je imelo sedež v oddaljenem Ljutomeru, a zborovalo je v Mariboru. Celju, Ptuju in naposled leta 1877. je imelo zadnji občni zbor doma v Ljutomeru. Prvi trije občni zbori so bili obilno obiskovani, na zadnjem občnem zboru so bili pa sami domačini; od zunanjih tovarišev je bil do-šel edino le blagi tovariš Anton Brezov-nik, ki je prišel od daleč, in sicer peš od Ormoža do Ljutomera. Tako je bil zvest, tako navdušen za učiteljski stan. za slovensko učiteljsko društvo.	I. L.
—	Stritar na mrtvaškem odru. Kakor smo že poročali, je napravil g. akad. slikar Fran Sterle sliko pesnika Stritarja na mrtvaškem odru. Slika je lepo uspela in je razstavljena v izložbenem oknu tvrdke Gričar &. Mejač v Ljubljani, v Še-lenburgovi ulici. Tu je tudi izložena mrtvaška maska pesnikova, ki jo je posnel g. akad. kipar Kos in ki je prav dobro uspela.
—	Desetletnico mature praznujejo maturantinje in maturantje ljubljanskega učiteljišča iz leta 1913. v smislu dogovora dne 29. decembra t. 1. Sestanemo se ob 4. uri popoludne v kmečki sobi hotela »Tivoli« v Ljubljani. Gostje, zlasti tovarišice in tovariši iz prejšnjčga in naslednjega letnika bodo dobrodošli. — Liko-zarjeva. Erjavec. Kovač.
—	V zadevi upokojencev iz 1. 1919., to je onih, ki so bili med 23. julijem in 1. decembrom popolnoma protizakonito s kronsko temeljno pokojnino upokojeni, se je obrnilo UJU poverj. Ljubljana na narodnega poslanca prof. Jos. Reisneja v Beogradu, da stavi v narodni skupščini interpelacijo na g. finančnega ministra, da se že končno reši ta zadeva, ki se že vleče nad 4 leta. Upajmo, da ne bo ta zadnji korak, ki smo ga mogli še podvzeti, brezuspešen. Toliko v vednost vsem prizadetim.
—kg Pozor, učitelji-zadrugarji. Z ozirom na poziv v zadevi pospeševanja zadružništva (gl. »Tovariš« 48.), si dovoljujemo tovariše opozoriti na svojo knjigo »Jugoslovanski posojilničar in z a d r u g a r«, ki jej za učitelje ceno znižam od 20 Din na 15 Din. — Ivan La-pajne, ravnatelj v pok. v Krškem.
—	Zaščita zanemarjene dece. Ljudska visoka šola v Ljubljani. V nedeljo, dne 2. decembra se je vršila v zbornični dvorani na univerzi peta prireditev Ljudske visoke šole. Predavala je gdč. A. S t e b i j e v a o aktualni temi: Zaščita zanemarjene mladine. Predavateljica je orisala temne strani našega socialnega reda in dokazala, da je iskati največje zlo naše dobe v izčrpanosti etičnih sil in v pomanjkanju socialnega čuta za dolžnosti, ki bi jih moral vsakdo vršiti
po svojih močeh v interesu celokupne družbe. — Zlasti beda ter ž njo združeno pomanjkanje stanovanj z vsemi nevarnostmi in kvarnimi posledicami za etični razvoj in telesno rast, to je dvoje usode-polnih činiteljev, ob katerih raste bedni naraščaj našega naroda — naša sodobna zanemarjena mladina. K temu je še prišteti pomanjkljivost naše mladinske zakonodaje in sodnijskega postopanja proti zanemarjeni mladini, ki se pregreši, večkrat nezavestno, proti obstoječemu pravnemu redu. Mesto skrbne vzgoje, ki naj navaja mlade ljudi k dobremu, se uvaja pri nas kazen, katera nikakor ne odgovarja zahtevkam po pravem izboljšanju mladih zločincev. Kot vzor, ki bi se v tem oziru dal uresničiti v gotovem obsegu tudi pri nas, je gdč. Š t e b i j e v a orisala Ameriški sistem mladinskih sodišč, mladinskega skrbstva in prizadevanja za vzgojo zanemarjene in izprijene mladine. Obširno in nazorno je poročala o otroških naselbinah in pravih poboljše-valnicah v Ameriki. Konečno -je predavateljica povdarjala nujno potrebo primerne ureditve in izpopolnitve naših mladinskih ustanov (poboljševalnic, mladinskih domov ter splošnih vzgajališč). Po prisrčno podanem izčrpnem predavanju se je razvila zanimiva debata. V tej se je nagla-šala dalekosežnost pogubnih posledic alkoholizma, revščina naše dobe na pravih življenskih silah in osvetlila pogubnost brezobzirnega strankarstva za naše javno življenje, ker se javnost niti v najnujnejših življenskih zadevah ne more zedi-niti. Strani oseb, ki se udejstvujejo že dolgo na karitativnem polju, se je poudarjala potreba skupnega dela na po-prišču vzgoje in varstva zanemarjene mladine, če jo hočemo rešiti narodu pred nadaljnjim propadanjem. Udeleženci so odobravali nadstrankarsko stališče Ljudske visoke šole, ki s svojim delom utira pot k složnemu sodelovanju vseh slojev pri reševanju vprašanj, ki so se dosedaj bodisi prezirala, bodisi presojala le z vidikov ozkosrčne strankarske politike in kojih rešitev tvori predpogoj sanacije sedanjih obupnih socialnih razmer in zdravemu razvoju naroda.
Naša kulturna organizacija.
PED. DID. KROŽEK V MARIBORU.
Ped. did. krožek v Mariboru si je stavil kot prvo točko letošnjega programa, da prouči v »delovnem udruženju« kot v širšem krožku problem »delovne šole«.
Tu »šola učilnica«, tam »delovna šola« in »produktivna šola«, pa še »roko-tvorni pouk«. Na eni plati vaja spomina, na drugi vaja duha, na tretji vzgoja — vaja roke. O vsem pa kupe literature in vsak hvali svoje. Resnično pravi Gordijski vozel, ki mu želi naše učiteljstvo priti do dna, ne oziraje se na to ali podira tradicije ali pa ruši moderno'in hipermoderno. Ob vseh teh pojmih pa ne smemo izgubiti iz vidika, da stopi v ospredje »v z g o j a«, ki je ne sme prezreti ne ta in ne ona šola.
Prvo predavanje v tem smislu, ki ga je učiteljstvo kljub slabemu vremenu po-setilo v prav lepem številu, je bilo 24. t. m. Predaval je g. nadzornik Lichten\vall-ner: Bistvo in pomen delovne šole in pot do njenega uresničenja. V dveh zaporednih večerih je podal g. nadzornik z vso temeljito pre-izkušenostjo neprestano napredujočega šolnika svoj referat, ki bo gotovo žel dober sad.	_
Ferijalni Savez učiteljstva.
—f III. okrožnica okraj, poverjeni-štva F. S. v Ljubljani vsem P. F. S. v Sloveniji. Dne 1. novembra se je vršil I. P. kraj. zbor F. S. v Ljubljani. Poročila delegatov so pokazala, da se podružnice krepko obnavljajo — članstvo znaša ob vpisu preko 700. Proračun računa z 2000 člani. Inventura pokraj. fonda kaže Din 5119.35 čistega premoženja. Temeljni del proračuna ima vire v 10%, ki jih morajo P. F. S. plačevati od vseh dohodkov razen od članarine, dalje v 25% od nabiralnih akcij in cvetličnih dnevov in končno v izrednih dohodkih, kar vse služi v kritje stroškov za ferijalne naprave. Dohodki upravnega dela v proračunu so 40% del od čl. priloga, iz česar izključno se morajo kriti upravni stroški in honorar pokraj. poverj. Zbor se je odločil za pokraj. poverjeništvo, dosedanjemu pokraj. poverj. tov. Mačku je bil dodeljen sosvet iz tov. g. prof. Lapajneta, učitelja SI. Mrov-ljeta in SI. Fajdige. Izglasovana so bile resolucije, ki zahtevajo v glavnem: 1. Predajo zadeve g. dr. J. Novaka — Savez. Sudu. 2. Ugodno rešitev učiteljskega
vprašanja in Dač. legitimacije tekom enega meseca. 3. Celotno poslovanje z denarjem gre preko pokr. pov. — Končno je usmeril P. Z. delovanje in ideje F. S. v Sloveniji. Opozarjamo P. F. S., da je Centrala popolnoma prenehala delovati s P. F. S. Vsa roba od markic pa do čl. iz. in znakov se naroča pri pokraj. poverj. in jo je treba po dospetku takoj plačati. Opozarjam Vas, da bodo zanaprej okrožnice Centrale odpadle; zato vestno prečkajte vsako številko »Glasnika«, da se izognete negotovostim in povpraševanju. V dopisu z dne 17. novembra mi dovoljuje Centralno tajništvo uporabo svojega lokala. Tako poslujem sedaj v areni »Narodnega doma«, dnevno od 2.—4. ure, razen ob sredah in nedeljah, kar naj predvsem ljublj. P. F. S. upoštevajo.
Pošto pa dostavljajte na: Gospo-svetska cesta 10, I. nadstr. in ne več na Akademski kolegij.
Z ozirom nas klep P. Z. podajam načrt poslovanja P. F. S. s Pokraj. poverje-ništvom F. S.:
I.	U s t m e n o: P. F. S. naj mi omogočijo pogost obisk odborovih sej. Če je to zvezano s stroški, in me je P. F. S. pozvala sama, mora ona iste kriti. Če pa posetim P. F. S. službeno, a nevabljen, naj P. F. S. po možnosti deli stroške.
II.	P i s m e n o: a) P. F. S. so dolžne, da pošiljajo vse vloge in dopise, namenjene javnim oblastem, preje P. pov. v overilo in pregled, to pa, da se izognemo slučajnim kolidacijam. b) Pokr. pov. mora biti obveščeno o vseh važnih zadevah po P. F. S. Na dopise naj obe stranki redno odgovarjate; vendar pa P. pov. ni dolžno odgovoriti na sleherni dopis, če misli odgovoriti kolektivno oziroma v okrožnici, c) Vsa roba se naroča potom ponudbenih 1 i s t o v in jo je treba takoj po dospetku plačati. Višino salda tekočega računa, med P. F. S. in P. P. določa pogodba.
III.	Pokraj. poverj. soodločuje v sporih na P. F. S. in kot prva inštanca odloča v sporih med P. F. S.
IV.	Pokraj. poverj. razpolaga z delavno močjo P. P. S.
Gotovina pokraj. fonda se je skrčila na minimum radi odplačevanja dolga P. F. S. Centrali. Zato sem prisiljen naročati čl. iz. in ostalo posamič na podlagi podružničnih naročil. S tem pa se čas med dospetkom in naročilom podvoji z ozirom na lansko leto. Če hočete, da bo P. P. moglo točno poslovati, omogočite mu nabaviti si zaloge, to je, plačajte dolgove in po možnosti pošljite predujem za robo, za katero je izvidno, da jo bo treba pri P. P. naročiti. Opozarjam, da Centrala ne bo overjala čl. iz., če ne boste z njimi vred poslali pripadajoči čl. prilog.
Red za red. v tem geslu pošilja ferijalni pozdrav Maček Viktor.
Predavanja in poročila pri društvih.
—s Slovenjgraško učiteljsko društvo,
18. oktobra 1923 v Slovenjgradcu. Od 34 članov, navzočih 28.
O dr. Žgečevi brošuri, predaval tov. Š e r b e c.
O pokrajinski skupščini UJU, poročal tov. Vrečko.
O uporabnem računstvu na višji stopnji, predaval tov. K a f f o u.
—s Učiteljsko društvo za litijski okraj, 3. novembra 1923. Izmed 74 članov navzočih nad %.
1.	O dr. Žgečevi brošuri, poročal tov. Janko Levstik.
2.	Pokrajinska skupščina v Ptuju, poročala tov. J. Č u č e k - Kleinmayer-j e v a.
3.	Utisi iz učiteljskega kongresa v Ljubljani, poročal tov. Josip V r bi č.
4.	»Iz mojega ujetništva« z ozirom na razmere in težave osnovnošolskega učiteljstva v Rusiji ob preobratu, poročal tov. Iv. Gabrovšek.
Slovenska Šolska Matica.
—šm »Slovenska Šolska Matica« —i
■ poverjeništvo za Ljubljano, naproša vsa; p. n. šolska vodstva in cenj. učiteljstvo, da vpošljejo nabiralne pole s članarino vred. Članarina za leto 1923. znaša 20 Din. Kdor še ni plačal, naj to nemudoma stori.	Poverjenik.
Poverjeniki Slov. Šolske Matice-pošljite članske izkaznice do 10. decembra!
Blagajnik.
Književnost in umetnost.
Nove knjige in druge publikacije.
—kpl. Etika, dr. Fr. Veber, izr. prof.
filozofije na univerzi v Ljubljani. Prvi poizkus eksaktne logike nagonske pameti.
Cena 120 Din. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
—kpl. Mejaši. Povest iz davnih dni. Odrasli mladini napisala lika Waštetova. Cena vezani knjigi 25 Din. Izdala in-založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. (O knjigi še izpregovorimo).
Naše narodno prosvetno delo.
i

>>
Izšel je
prvi zvezek knjižnice
v
Šolski oder"
z originalno naslovno stranjo,
ki obsega dvoje otroških iger:
JOS. KORBAN: Povodni mož, igrica za mladino v 3 dejanjih, in
FR. L.: Božična pravljica, igra za otroke v 3 slikah.
Cena zvezku Din 5'—.
Izdal narodno-prosvetni odsek Pov. UJU v Ljubljani. Založila Učiteljska tiskarna.
Napevi k obem igram so izšli posebe.
Naroča se v knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Opozarjamo na današnji oglas „Božična in novoletna darila

Šolski odri in pevski zbori.
—po Krško. Na osnovni šoli se je vršila proslava 5. obletnice narodnega uje-dinjenja na prav slovesen način. Po slavnostnem nagovoru učenke 5. razreda je sledil bogat spored deklamacij, pevskih točk in govorov učencev vseh razredov. Slavnosti so prisostvovali člani krajnega in .okrajnega šolskega sveta, zastopniki uradov in mnogo občinstva in tako skupno z deco proslavili naš največji narodni | praznik. Spored slavnosti je bil: 1. Ob 5. obletnici našega ujedinjenja (5. r.). 2. Bože pravde. 3. a) T. Gaspari: Naš dan. (1. razr.). b) J. Leban: Jugoslovanska. (4. razr.). c) Mali Jugoslovan. (1. razr.). d) Č. I.-Gradnik: Molitev naše male Danice. i(2. razr.). 4. Naše trobojnice. (1. r.). 5. Naš narodni praznik. (3. razr.). 6. Domovina. (3. r.). 7. a) Samo, prvi slovanski kralj. (4. razr.). b) S. Jenko: Samo. (4. razr.). 8. Vsi moramo delati. (4. razr.). 9. Šopek slov. hrv. in srbskih dečjih pesmi. (poje 5. razr.). 10. Na Sveti Gori pri Gorici. (5. razr.). 11. J. Bekš: Ob krstu našega prestolonaslednika. (5. razred). 12. Molitev za slovanski rod. (Poje 4. in 5. razr.).
Šolska ljudska predavanja.
—pp Loče pri Konjicah. 18. t. m. je
bil v Ločah dobro obiskan roditeljski sestanek — prvi na tej šoli. Predaval je nadučitelj Janko Kržič o »pomenu roditeljskih sestankov in važnosti stika šole z domom«.
Ob
Stritarjevi smrti!
Vsem šolam priporočamo v nakup: JOSIP STRITAR:
Izbrani spisi za mladino.
Elegantno vezana knjiga po 60 Din.
PROF. A. KOŽELJ: SLIKA JOSIPA STRITARJA.
Dvobarvni tisk; 6V5X475 cm; izvod po 10 Din.
Naročila izvršuje:
Učiteljska knjigarna, Ljubljana

Naša gospodarska organizacija.
—g Ganglov kamen za učiteljski kon-vikt. Učiteljstvo III. dekliške osnovne šole v Ljubljani 100 Din. Učiteljski zbor v Šmartnem pod Šmarno -goro 140 Din. — Skupaj 240 Din. Živele darovalke! Hvala! — Jak. Dimnik, blagajnik.
—g Učiteljsko dom v Mariboru. Članarina: Učiteljsko društvo v Murski Soboti 600 Din. — Za Ganglov kamen so darovali: Porekar Ante. nadučitelj. Po-
rekar Angela in Vaupotič Franja, učit., vsi na Humu pri Ormožu. 30 Din; učiteljsko društvo za šoštanjski okraj 100 Din; učiteljstvo pri Veliki Nedelji 25 Din; Gsel-man Anton, nadučitelj in Katica Robni-kova, učit. pri Sv. Martinu pri Vurbergu 40 Din; r.-k. osnovna šola v Martijancih (Prekmurje) 52 Din, skupaj 247 Din. Z zadnjič izkazanimi 1590 = 1837 Din. — Iskrena hvala!
Iz naše stanovske organizacije.
Iz glavnega odbora UJU v Beogradu.
+glo Iz seje Izvršilnega Odbora UJU v Beogradu 11. novembra 1923.
1.	Učiteljski koledar za leto 1924. Izvršena je bila redakcija biografij in slik naših pedagogov, ki naj pridejo v koledar. Odločeno je bilo, da biografije in slike pedagoških delavcev in učiteljev, ki zaradi prostora ne morejo letos priti v koledar, pridejo v program koledarja za leto 1925.
2.	Kongres in razstava v Bratislavi.
Čehoslovaškemu učiteljskemu Udruženju se sporoči mišljenje, da naj bi se kongres vršil leta 1925., ker je z naše strani težko računati na uspešen in potreben odziv, posebno z ozirom na razstavo.
3.	Vloga na ministra prosvete in pravde. Sklenjeno je bilo izročiti obema ministroma zahteve glede dopolnitve Uredbe o razvrščanju uradništva, oziroma učiteljstva.
4.	Predujem. Tov. P. Damjanovič je predlagal, naj se ob priliki predstavke ministrom zahteva predujem na povišane plače, ki naj se izplača v decembru t. 1. To je posebno mogoče, ker profesorji in učitelji ne bodo reducirani, ker jih itak primanjkuje in je na razpolago kredit 200,000.000 Din.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
Vabila:
= UČITELJSKO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA bo zborovalo 15. decembra ob 10. uri. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Podavanja, in sicer a) tov. Humer: Podeželski odri. b) Tov. Kamer: Nacionalizem, kozmopolitizem, rodoljub-je. 4. Tov. Benkovič: Matični listi ter izkazi o šolskem napredku. 5. Članarina itd. 6. Predlogi. 7. Slučajnosti. Pred zborovanjem ob 9. uri pevska vaja. Udeležba pevcev in pevk obvezna! — Odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KONJIŠKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 15. decembra 1923 ob pol 11. uri v deški šoli v Konjicah. Vzpored: 1. Zadnji zapisnik. 2. Dopisi. 3. »Iz Prekmurja, podatki in črtice«, poroča tov. nadz. Rado Jur-ko. 4. Iz vprašalne skrinjice. 5. Slučajnosti. Polnoštevilne udeležbe zanesljivo pričakuje odbor.
Poročila:
+ SAVINJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 3. oktobra 1923 na Gomilskem. Navzočih je bilo 27 članov. Nekateri izmed odsotnih so se pismeno opravičili.
Tovariš predsednik nam je poročal, da se je udeležil zborovanja celjskega učiteljskega društva, pri katerem se je vršilo tudi odlikovanje našega vrlega in marljivega šolnika g. nadzornika Ljude-vita Černeja.
Poročila. Tovariš predsednik nam je podal podrobni poročili o sklepih pokrajinske skupščine v Ptuju, a za tem o kongresu UJU v Ljubljani.
Razno. Sledile so razne interne zadeve društva in določi se dan prihodnjega zborovanja.
+ BELOKRANJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo 17. novembra t. 1. v Semiču. Navzočih 38 tovarišev(ic).
Tov. predsednik pozdravi vse tova-riše(ice). imenoma novodošli tov.-ici Novak in Pogačnik. Pozdravljene v naši sredi!
Tov. predsednik se spominja 501etni-ce našega vzornega tovariša, organizatorja, pisatelja itd. E. Gangla. Društvo mu je poklonilo diplomo v belokranjskih motivih in naslikano rojstno hišo v Metliki. Diplomo in okvir je krasno izvršil tov. Račič. Nadalje opozori tov. predsednik na koledar UJU. Naroči se precejšnje število izvodov. — Glede »Socialne ustanove« se bo podrobno razpravljalo pri prihodnjem zborovanju.
Nato je predavala tov.-ica A. Erzi-nova:
Predavanja. Razvoj duševnega obzorja otroške duše. Po predavanju je bila živahna debata in nadaljevanje teme prevzameta tov. F. Wi-gele in S. Mrovlje. — O r o k o t v o r -nem pouku je poročal tov. I. Zagažen in sklene se, da se bo skušalo prirediti eno - dvodneven tozadevni tečaj. — Pri prihodnjih zborovanjih poroča tov. Zivo-jinovič v »Šols'tvu v Macedoni-j i«. — Tov. Mrovlje poroča o potrebi ali obnovi »Narodno- prosvetnega odseka«. Pri prihodnjem zborovanju poda tovariš predlagatelj točne smernice tega odseka z istočasno ustanovitvijo. — Prihodnje zborovanje 12. januarja 1924 v Gradacu. Upamo, da bo polnoštevilna udeležba. Tov. - ice! Pokažimo, da prihodnjič nobeden — nobena ne bo m a n j k a 1 — manjkala.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.
Varujte otroke!
Če so razdrapani že Vaši živci, obranite pred tem vsaj deco! Otroci naj pijejo le „ŽIKO" !
ttsfnjengm pol p&ipeifiik in p&frpSszL
Priporočamo tvrdko
Josip Peteline
Ljubljana,
Sv. Petra nasip 7.
Cene zmerne!
Postrežba točna!
Najboljši šivalni stroji „GRITZNER" v vseh opremah in sistemih, olje, igle, posamezni deli za šivalne stroje in kolesa, pnevmatika. Galanterije, modno blago, čipke, vezenine, gumbi, bombaži, I. M. C. prejica, pletenine, milo, jedilno orodje: alpaka, aluminium, palice in sploh vse potrebščine za šivilje, krojače črevljarje in sedlarje na malo in veliko. (Za šole znižane cene).
BOŽIČNA IN NOV
ETNA
Mladinske knjige.
Andersen-Mole: Pravljice. (V pripravi.)
Baukart: Marko Senjanin, slovenski Ro> binzon. Vez. Din 12.—.
Dimnik: Kralj Peter I. Vez. Din 20.—.
Erjavec: Kitajske narodne pripovedke. Vez. Din 26.—.
Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din 24.—.
Erjavec: Srbske narodne šaljivke. (V pri» pravi.)
Erjavec: Zamorske narodne pripovedke. (V pripravi.)
Erjavec-Flere: Fran Erjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 52.—.
Erjavec-Flere: Fran Levstik, izbrani spisi za mladino. Broš. Din 18, vez. Din 28.
Erjavec-Flere: Matija Valjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 40.—.
Erjavec-Flere: Josip Stritar, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 60.—.
Erjavec FEere: Simon Jenko, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 23 —
Erjavec-Flere: A. M. Slomšek, izbrani spisi za mladino. (V pripravi.)
Erjavec-Flere: Janko Kersnik, izbrani spisi za mladino. (V pripravi.)
Ewald - Holeček : Mati narava pripoveduje. Vez. Din 32 -.
Flere: Babica pripoveduje. Vez. Din 12.—.
Flere: Podobe iz živalstva. (V pripravi.)
Gangl: Zbrani spisi. II., V. in VI. zv. vez. Din 10.—, eleg. vez. Din 12.—, VII. zv. vez. Din 18.—, eleg. vez. Din 20.—. (Ostali zvezki so v 11 natisku.)
T. Gaspari in P. Košir: Sijaj, sijaj, sol m čecel (Zbirka koroških popevk.) Din 8.
Vfaštetova: Mejaši, povesti iz davnih dni. Vez. Din 25-—.
Manica Komanova: Narodne pravljice in legende. Din 18.—.
Korban: Vitomilova železnica. Vez. Din 16.
Lah: Češke pravljice. Vez. Din 15.
Mišjakov Julček: Zbrani spisi. VI. zvez (Drugi zvezki so razprodani.) Vez. D 10
Rape: Mladini. II., III., IV., V., VI. zvez. Vez. Din 10.—, eleg. vez. Din 12.—; (Prvi zvezek je razprodan.) VII. zvezek Din 12.—, VIII. zvezek. (V tisku.)
Ribičič: Kraljestvo čebel. (V drugi pripravi)
Ribičič: Vsem dobrim. Vez. Din 10.—.
Robida: Da ste mi zdravi, dragi otroci!
Broš. Din 3.—. Šilih: Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 28. Taile-PFibiis V kraljestvu sanj. BroS. Din 8-—.
Trošt: Moja setev. I. in II. a Din 10.—. Vandot: Kekec in njegovi doživljaji. (V pripravi.)
J. Dimnik: Kralj Aleksander 1 (V pripravi.)
Leposlovne knjige.
Gangl: Beli rojaki. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.—.
Gangl: Moje obzorje. Broš. Din 15, vez. Din 18.—.
Jelene: 1914—1918, spomini jugoslovenske>
ga dobrovoljca. "Vez. Din 30.—. Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. Din 42. Zbašnik: Drobne pesmi. Vez. Din 10.—. Ivan Zoreč: Pomenki. Din. 11.—.
Dramatika
Maeterlinck-Bernot: Modra ptica. Broširan Din 16.—.
Gangl: Dolina solz. Broš. Din 6.—, vez.
Din 8—. Gangl: Sfinga. Vez. Din 16.—. Gangl: Sin. Drugi natisk. Vez. Din 24.—. Gangl: Veseli ljudje, drama. (V pripravi.) Kosem: Morje. Drama. (V pripravi.) Roječ: Prstan, pravljična igra. (V pripravi.)
Šolski oder.
J. Korban: Povodni mož, igrica za mladino. Fr. L.: Božična pravljica, otroSka igra v 3. slikah. Obe v 1. zvezku. Din 5-—.
E Tiran : Čudežne gosli, pripovedka s plesom in petjem. (V tisku.)
J. Ribičič: Kola, pravlična veseloigra za mla-djno. Bosanski motiv. (V pripravi.)
O. Žolnir: Gospod in sv. Peter, igra v 3. dejanjih Po legendi Mileinskega. (V pripravi.)
Fr. L in F. J.: Mladinski prizorčki in dvogovori s petjem. (V pripravi)
Fr. L.: Pesmi — deklamovanke, dvogovori in prizorčki. Za tri stopnje. (V pripravi.)
Gregorčič-Stepančičeva: Otroški oder. (Za o-troške vrtce, zabavišča in nižjo stopnjo osn. šol) Broš. Din 8 —, vez. Din 12'—.
Poučne in znanstvene knjige.
Bučar: Slovenski metuljar: Broš. Din 12.
Kunaver: Na planine! Vez. Din 30.—.
Kunaver: Kraški svet in njega pojavi. Vez. Din 46.—.
Mencej: Kratka srbska gramatika in ČU tanka. Broš. Din 5.—.
Sterle-Kabaj: Cerkniško jezero. (V pri» pravi.)
Ivo Tejkal: Matematične tabele. V platno vezana Sepna knjiga 66 Din.
Veber: Etika. Din 120--.
Ivo Bele: Sadjarstvo. Din 85«—.
Šolske knjige.
Wider: Prva čitanka. Vez. Din 16.—.
Gangl: Druga čitanka. Vez. Din 16.—.
Cernej: Tretja čitanka. Vez. Din 16.—.
Rape: četrta čitanka. Vez. Din 25.—.
Flere: Peta čitanka. Vez. Din 46.—.
Plesničar-Grum: Zemljepis Jugoslavije, I. del: Slovensko ozemlje. Vez. Din 28.—. Gradivo za 4. šolsko leto osnovnih šol.
Plesničar-Grum: Zemljepis Jugoslavije, II. del. Gradivo za 5. šolsko leto osnovnih šol. (V pripravi.)
Mešiček - Drnovšek : Obči zemljepis za višje razrede osnovnih šol. Vez. Din 12.
Podkrajšek: Pomočniška izkušnja za rokos delske obrte. Broš. Din 5.—.
Podkrajšek: Računstvo za ženske obrte. Vez. Din 10.—.
Podkrajšek: Knjigovodstvo za ženske obrte. Vez. Din 18.—.
Lesica-Lokovšek-Mole: Prva srbska ali hrvatska čitanka. Vez. Din 15.—.
Jedrlinič: Druga srbska ali hrvatska ču tanka. Vez. Din 22.—.
Bezjak-Pribil: Pedagogika, i. knjiga. Vzgojeslovje s temeljnimi nauki o ukoslovju. Trdo vezana knjiga Din 56--.
Pesmarice in muzikalije.
Marolt: »Bože pravde« in »Lepa naša dos movina«. Din 1.50.
Marolt: Narodne himne in druge domo> rodne pesmi. Din 3.—.
Žirovnik: Narodne pesmi. I., II. in III. z v. a Din 3.—.
Adamič: Mladinske pesmi, enoglasni zbori in samospevi s spremljevanjem klavirja. Din 50.—.
Ivanka Negro-Hrastova: Pevska šola s teorijo za konservatorije, učiteljišča, srednje, meščanske, osnovne šole in zbore. (V tisku.)
Druge knjige.
Stalež šolstva in učiteljstva v Sloveniji 1923. Broš. Din 42.—.
Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Slo* veniji. I. zvezek (od prevrata do konca 1. 1920.) broš. Din 10.—, II. zvezek (za 1. 1921.) broš. Din 14.—, III. zvezek (za 1. 1922.) broš. Din 15.—.
Slike.
Sič: I. Kmečka soba na Gorenjskem. Sič: II. Kmečka hiša na Gorenjskem. 30 3 X 90 5 cm.	Slika a Din 30-—.
Stenske table k Widrovi Prvi čitanki Table imajo na obeh straneh nalepljeno čtivo. 13 tabel. Cena Din 220—.
Galerija naših velmož.
1.	Trubar
2.	Vodnik
3.	Slomšek
4.	Prešeren
5.	Levstik
61 5 X 47-5 cm.
6.	Stritar
7.	Jurčič
8.	Gregorčič
9.	Aškrc 10. Tavčar
Slika a Din 10—.
TELEFON ŠTEV. 312.
VSE KNJIGE, KAKOR TUDI KNJIGE DRUGIB ZALOŽB SE DOBE V
ČEKOVNI RAČUN ŠTEV. 10761
KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI
FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV, 6 IN V PODRUŽNICI KNJIGARNE, SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 2.