Jos. Cimperman: Satura.
651
»To je pretekan slepar,« izpregovoril je oskrbnik proti pisarju, »in sedaj ne vem, ali naj mu jih dam nabrisati po podplatih, ali naj ga postavim v vodo!«
»Kar bode, bode dobro,« smijal se je Jerom, »potlej se bodem vsaj malo pogrel. Sicer bodem živel toliko časa, dokler bode hotela smrt  ali   pa  gosposka!«                                                              (Konec prihodnjič.)
Satura.
L
9-
10.
repdst, ki je težkd srce pogreša, Oglasi nam se v pevcev mladih vrsti, In kakorkoli njih se kdo prekrsti, Le solznih rutic naj ne razobeša!
Kdor kodrogldvec stoka že in peša, Po groba koperueVa hladni prsti, Kakdva li nam čast na takem trsti, Ko te"mena mu vrh odiči pleša?
Prej  nego pevčjih glas žaluje citer, Da srčne bi pretresal globočine, Poet spoznaj življenja trde boje.
A še potem ne  »brenkaj«  nam prehiter, In slikajoč nekdanjosti spomine Skopo navešaj   »ohe« jim in  »oje« !
jE
CTf<S)(§>*re)
Koprnenje.
Dov61j že menda je  »solzica«  tekla Čas, da bi čevlje s sobico sezuli In škornje hdje moške si obuli, Ker dobi naši treba mož od jekla!
Sramota naj  bi lica nam zapekla,
Da slabo v ci med svetom smo zasluli In da prolivniki so nas obsuli Domačega in tujega porekla!
Mladičev pblžjekrvnih rod brez mdzga, Nad vami tudi sam bi skoro plakal, Pretresa mebie bol »mokrotnih« pevčevi
Osladne  »milojčrske«  pesmi brozga, Zadosti,  upam,  tebe je  »pretakal« Rojlč slovenskih svetobolnih re"včet!
Jos. Cimperman.
rak po  zemlji mladi lega, Zarje zlate gasiie sev; Semkaj z brega, semkaj z brega Slavčji se oglaša spev.
Solza lice porosi mi, Duh mi vzplava za gorč, Srce jadno pa rodi mi Koprnenje in prošnje .
Nemo srce spev mi sluša, Kot ljubezen se glasi, Zdi se, da pozna ga duša: Spev iz prešlih, lepših dnij
Noč tihotna, krila daj mi, Da jih sldboden razstrem, Vetrec, ti pa zapihljaj mi, Da s teboj  od todi spem.
Kam? Nazaj v dražestne kraje, Kamor si spomin želi: Tja nazaj v ljubezni gaje, , Kjer pri cvetu cvet dehti!
Clausus,