Štev. 7 Cena edne številke dinar Poštnina v gotovčini plačana. 17. februara 1924. Leto XI. Glasilo Slovenske Krajine Prihaja vsako nedeljo. Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 80 Din. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 Din., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm. „Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“. Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din., više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVIN“. Radičovi proti pravoj poti. Vsi se spominamo na lanske volitve. Radičovi kortešje so obljübljao vse dobrote tistim, ki do na njega glasali. Dače prej ne de, vojske tüdi nej, financa nej, žandara nej, puško de lejko vsaki noso i si strelao divjačino gde i gda de si šteo, duhana si brezplačno teliko sme nasaditi, ka de ešče spao lehko na njem, predvsem pa bode republika, naši Vogri aprila prido nazaj pod Madjare, veleposestniška zemljá se pa brezplačno cela razdeli. Ešče nebesa so njim obečavali, če do volili Radiča. Naše trezno slovensko katoličansko ljüdstvo v pretežnoj večini se ne dalo zapelati. Ostali so naši. Njihova stanovitnost jih ovenča z takšov koronov dike, da je pozni rodovi bodo občüdavali. En mali del katoličancov, pretežna večina evangeličancov i Madjarov je Radičevcom nasedo. Vervali šo 1 čakali, ki duhan, ki republiko, ki Madjarsko, ki zemljo, ki zbrisati je dače itd. čakali i včakali so se, ka zemljá Madjarom ne samo ka se ne dala.nego ešče vzela se je, ka granice ne samo ka so se. ne spremenile, nego proti Madjarskoj celo potrdila; ka dača nesamo ka se je nej odpravila, nego na zemljo šesterokrat podignola, na obrt pa za 30%, ka od kuluka i strahovitih takšemi! (Štemplni) bremen niti ne gučimo; čakali so i včakali so se toti, ka je menje žandarskih i drügih oficirov, ali tej so Slovenci i Horvatje, štere je radikalna Vlada s slovenskimi i Horvackim! uradniki vred na cesto vrgla, število itak večino imajočih srbskih uradnikov i oficirov pa s tem še povekšala, včakali so se nej republike, nego jezeroletne Horvacke mej razdrobljenja, včakali so se ne slobodnoga povanja duhana, nego strašnih kaštig, štere so na vsa leta nazaj mogli plačüvati, ki so ga brez dovoljenja sadili. Čakali so i včakali so se vsega, šteroga neso čakali i se šteli rešiti, neso se pa včakali ničesa, ka so pričakovali. Zakaj ? Ar je Radič s svojimi poslanci samo obetao, delao pa nikaj nej, ár je ljüdstvo ne brano tam, gde jedino se more ohraniti, to je v parlamenti. Glasati ne šteo i ne dao proti niednomi krivičnomi zakoni, glasati nej šteo i ne dao za nieden pravičen zakon, šteri, bi ljüdstvi pomagao. To je bila Radičova politika dozdaj. Vsikdar smo naglašüvali da je ta politika falingasta i da se more popraviti, če Radič svojemi horvackomi narodi šče spraviti v mejah države sloboščino, kak naša stranka nam Slovencom. 1 Radič zača popravljati svojo falingo. Angleži so njemi dobro vüha nabrüsili. če ščeš kaj dosegnoti, idi v parlament. 1 odločo se je. Dovolo je svojoj stranki, ka sme teliko poslancov poslati v Beograd, ka s proti-vladnimi strankami vržejo radikalno vlado. Gda to važno dejstvo povdarjamo, glasno naglašüjemo. 1) Vidite, kak pravo pot je hodila naša stranka vsikdar, gda se je tam borila za vas, gde jedino se da i 2) ka se radikalna stranka zato tak lovili za vsaki sühi list i črvivi sad še, ar vidi, ka je konec njenoga ladanja že nej jako daleč. Gda je bilo? Bilo je tiste tople jesenske dneve, gda smo hodili bosi i samo v robači, kak v žetvo. Kamakoli si pogledao, vse je zeleno i cvetoče. Lastovice so veselo letale. Drüga leta so se že v tom časi z vekšega ali že vse preselile v lepe, nove, tople kraje. Letos pa malo mislijo na selitev. No, pa za to že pride čas, gvišno pride, zdaj je ešče toplo, lehko počakajo. Mogoče je pa tüdi, ka so z nove domovine dobile žalosten glas, ka je tam ešče mrzlo, ka včasi včasi se prikaže toplo sunce, da je pa Čarni oblaki znova pokrijejo. Ti čarni oblaki so krivi, ka prelübleno sunce nemre razprestre^ svojih zlatih, toplih nitic na zemlo, na dobre ino božne lüdi, na lepe cvetlice ino žgeče koprive. Te oblaki majo v sebi elektriko ino točo, grom ino blisk. Vse to je pa nevarno. Je bole tű ostati i počakati, gda de toplo i vedreno. Za selitev pride čas, gotovo pride, prle kak de zima. Prle kak de tű zima, tam sunce zmaga i čarni oblaki se razkadilo..... Gda je že to bilo? A ja, bilo je lansko jesen, gda je bilo tak toplo i smo mislili, ka zime več ne bo. Da, ravno te je bilo. Šo sam zamišleni po lepoj cesti mimo tihoga cintora. Za njegovim zelenim plotom v sühoj grabi, na mehkoj, toploj travi vidim tri kape, pod kapami tri vesele obraze. „Hvalen bodi Jezuš Kristuš“ — je bio njihov pozdrav. Odgovorim, pogledam i vidim, da so dijaki.“ „No dečki, ka delate tü?“ „Idemo iz sobočke gimnazije domo v Lipovce pa malo počivlemo, ka smo trüdni.“ „Pa lačni ste tüdi!“ Odgovora so mi ne dali samo so z ramami mignoli i tečno jeli naprej belo repo, štero so že prle meli v roki. Bilo, je ob dvema popoldne. „Ja, gde te pa pozimi počivali i ka jeli, gda več ne de repe na njivi?“ „Ja vej mo pa do zime že v Martinišči !“ . . . . . . „Dečki, z Bogom! Molite i zavüpajte, pa bo!“ Bilo je lansko toplo jesen. Lastovice, gde ste zdaj ve? Preselile ste se v tople kraje. Dečki, dijaki, gde ste zdaj vi? .... NEDELA. Prva predpepelnična. Evang. sv. Mataja XX 1—16. Gospod pošlje delavce vu svoje gorice. Kak velika je ljübezen toga Gospoda! Ešče proti večeri najmlje delavce i njim plača njihovo delo kak onim, ki so celi den delali. Zakaj? Ar so v kratkih vöraj opravili teliko kak drügi celi den, to je v par letaj pokore smo si po smilenji Jezušovoga Srca tak zaslüžili nebesa, kak drügi, ki so v celom življenji slüžili toti Bogi, ali bili so večkrat mlačni. Kak dober je Jezuš! Ka njemi damo za to dobroto? Spunimo, ka najbole žele za ljübeznostjov do Boga od nas, spunimo to drügo najvekšo zapoved: ljübimo bližnjega. Ljübézen do bližnjega.*) Dnes moram govoriti od tiste lübezni do bližnjega, štera sega prek mej groba i smrti v deželo večnosti, da šče tam pomaga i rešava. Tam v deželi večnosti trpijo najmre v vicaj düše našij bližnji}, pokojni j našij, j čakajo, nestrpno čakajo, da njim naša lübezen pribeži na pomoč z dühovnim delom smilene prošnje. Smilüjte se nam, Poslühnite nas bar ví, prijateli naši, zazavajo z j »bom, ar roka Gospodova nas je zadela. (Job. 19, 21 ) — Eli more i sme ne poslühnoti naša lübezen te glas? Eli ga pa tüdi v istini Čüje i njemi tüdi odgovori ? To dvoje moramo dnes premisliti . . . Neščem govoriti na dugo od trplenja našij bližnjij v vicaj. Dostakrat ste že čüli od toga. Na kratko pa itak moram. pa pozvati v špomin to trplenje, štero je grozno i nepopisno; štero je vekše kak vsakše trpljenje tű na zemli; v primerjanji s šterim je vsa zemelska bolečina istinsko hladno; štero se nikaj ne loči od trplenja v pekli, samo da je ne večno . . . Vse edno trbe, da bar na kratko omenim to prežalostno usödo düš v vicaj, štere od vsega časnoga ločene, samo po lici božem hrepenijó, samo po zdrüžili z Bogom, od šteroga znajo, da je morje istine, dobrote i lepote, da je pri njem ves mir, vsa sréča i blaženost; pa zagri-njalo šče ne odpadne, zaglédao ga šče ne smejo, oklenoti se ga šče ne smejo, na njegovo srce šče se ne morejo nasloniti trüdni, od bolečin razbiti ... Ali kak so žedne nebeske sreče, kak so Žedne! Kak hrepenejo vüsta po stüdenci! I glej, stüdenec je skoro pred njimi, dobro čüjejo šümenje žive vode, ki teče v večno živlenje, v neskončno radost; pa ne smejo šče do stüdenca, ne smejo šče . . . Kak dugo šče ne, o večni Beg? Vsakša minola je neskončnost. Kak zarobljeni Izraela, Šteri so sedeli pri voda) babilónskij i jokali, kda so hrepeneče gledali proti varaši, proti Jeružalemi, tak zdihavajo vboge düše na kraji svojega pregnanstva i z Davidom zazavajo: — Kda pridemo i se pokažemo pred licom božim?.. Toda poleg te žeje po Bogi, poleg lübezenskoga hrepenenja po Njem, za šteroga so stvorjene, k šteromi jij vleče nepremagliva moč — so šče drüge moke. M ke šče v drügom, čistilnom plameni Ja, v ognji, v latinskom ognji. V ognji, šteri je po rečaj sv. Auguština, hüjši nego vse moke, štere je mogoče viditi, občütiti, eli si jij samo misliti; v ognji, šteri presega vse drügo trplenje, štero mora človek trpeti v tom živlenji, eli bi je mogeo trpeti; v ognji, šteri je s cela podoben peklensko!™ ognji. O, kak velka je ta ognjena bolečina düš v vicaj, s šterov se nemre primerjati nikša bolečina betežnikov na zemli, nikše mantranje manternikov, nikša stiska ne-srečnikov... I düše tej našij bližnjih si nemrejo same pomagati nikaj.. nikaj. Zgüblene so, zvezane so, niti genoti se v svoj hasek nemrejo. Prišla je za nje tista noč, od štere je pravo Kristuš, da v njoj ne bo mogeo níšče več delati. (Jan. 9. 4) Či tüdi šče tak objokavajo svoje zemelske grehe; či tüdi stegüjejo roke z ognja i prosijo Boga odpüščanje; či tüdi njemi zagctavlajo svojo lübezen —zabadav je; želeti, hrepeneli, trpeti, goreti morajo — do kda? — do tečas, da ne poplačajo do zadnjega filera dugal Eli deset let? Eli dvajsti, sto let? Ka naj včinijo? Predragi! Do nas se obračajo, nas za-zavlejo na pomoč: Smilüjte se nam, smilüjte se nam bar ví, prijateli naši, ar roka Gospodova *) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani. Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani, 2 NOVINE 17. februara 1924. nas je zadela! Gledajte nas! jaj nam, ar se je podugšalo naše prebivanje v tüjini, daleč od našega Boga, od našega Očo. Naše skuze so naš krűh po dnevi i po noči, ar nam vsakši den pravijo: Kde je vaš Bog? Stisko i bridkost smo najšle, bbdajajo nas bolečine, šterim nega broja — smilüjte se nam, smilüjte se nam! Glasi. Slovenska Krajina. Prošnja na okrajno glavarstvo v M. Soboti. Na Goričkom se grozovito širi pokvarjenost. Dnes vütro mo z lampašom mogli iskati poštenoga človeka. Zrok tomi so krčme. Veselica za veselicov se vrši, mladina i starina je pohaja, pijančiva, nečistüje, kradne, pač dela vse, ka je nej dobro. Naše glavarstvo, štero dava ta dovolenja, oprosimo, naj plesne veselice do skrajnosti omeji. Nešterni ostarjašje so dobili dovoieníe, ka dva dni smejo držati bale. Človeki zastane sapa, gda to čüje. Prosimo Slavno glavarstvo, naj prezove te bale, naj moralo podigava pri nas i naj je nikak ne podpira. — Rodoljüb! iz Goričkoga. Doktorat je položo dr. Franc Sušnik, profesor sobočke gimnazije. Čestitamo. Kak nam pišejo naši bratje, Slovenci z Vogrskoga? „O plemeniti, častiti gospod, gde so naši Srca Jezušovoga kalendar! ino Marijini Listi, na Novine pa tak ne moremo misliti. Hvala Bogi, da smo prve gorshránili, pa tiste zdaj čtemo. Ta dale pa zdaj nikaj ne dobimo za Štenje! Pregrešili smo Bogi, pa nas je Gospodin Bog pokaštigo kak nikda Izraelce . . .“ — Vidite, kak 'hrepenejo po slovenskom čtenji naši bratje na Vogrskom,, pa ga nemajo. Rodoljüb! genite se i dajte njim poslati naše pobožne liste I Ne spozabite se z vogrskih Slovencov 1 Invalidi madjarske narodnosti so se obrnoli na g. narodnoga poslanca Jožefa Klekl, ka bi prosili za nje zemljo. Te so se brez prošnje tüdi borili za madjarske sirote, a zdaj so se pa páli obrnoli za nje k ministri za agrarno reformo. Minister njim je pod brojom 34071/23 te odgovor dao, ka se pb predpisali agrarne reforme madjarskim invalidom ne more nakazali zèmlja. — Žalostno, Za vojaka l. 1899. rojena Korpič Jožefa i Svetec Kalmana so se zevzeli g, nar. poslanec Klekl i zdignoli tožbo pri vojnom ministri, zakaj se ne püstila domo. Od ministra so pod brojom 4660 od 4. jan. 1924 te odgovor dobili, ka je komanda zato ne püstila domo teva vojaka, ar je Občina njihova nej poslala notri svedočanstvo, ka sta prle že 12 mesecov obslüžila. Zdaj sta že domo püščeniva. Gledoč na vojake Kovač Janoša, Kovač Jožefa i Bence Ludovika so pa dobili pod brojom 4661 od 4. jan. 1924 te odgovor, ka prviva dva, kak je minister do rok dobo g. poslanca prošnjo z občinskimi svedočanstvi, je taki dao domo poslati po komandanti 22. pp., tretjega so pa ne najšli pod varaždinskim vojnim okurgom. (Ne so dali. domači dober naslov vojaka. Vr.) — če goraj! vojaki ne bi bili doma, dajte njihovi domači glas nar. poslanci Kleklni. Dugaves. Z Dugoveškij goric je edna sirota ženska v nekšem posli hodila v Križavce (v Medjimurje) dne 7. jan. i kda se je vrnola doma k svojoj dečici četvéroj, jo je na poti pri Beničkij barakaj boži žlak vdaro i je na náglo mrla. Ostala je četvéro mále dece brez oče i brez matere; pokopana je ženska v Petešovcih. Sprevod je bio jako žalosten. Edni sosedje i bližnja rodbina so pomagali toj maloj deci i njenoj sestri, žalost nositi; samo edna ta najstarejša hči te ženske je niti na cintori nej štela svoje lübe matere viditi i njej nej na na sporevod iti. Kak žalostno je to! Delavcom na znanje! Ki šče iti na poljsko delo na Belje v tekočem leti, naj se zglasi pri spodaj podanom paleri, ki vzeme 800 delavcov, od teh 600 ženskih i 200 moških. Vse drüge Podrobnosti se pove pri pogajanji. Vzeme se samo močne i zdrave delavce, ki so poštenoga oponašanja ino ne vajeni pijančivanja, preklinjanja pa drügih razvüzdanosti, štero se v bodoče nikak nede trpelo. Zato što ma to napako, naj se niti ne pride pogajati — Zglasiti se je pri Kerec Franci delovodji v Prosečkoj vesi, št. 16 posta i železniška postaja Mačkovci. — Dajmo jim odgovor! Mnogi spitavlejo: No, gde pa gda bo Martinišče? Se naskori začne? Bo šlo notri dosta dečkov? Bo tüdi prostor za sobočke dečkece, da se pridejo po nedelah i svetkah zmenjat ino, vesellt ? ... Najlepše odgovorimo na to, či se vsi Zdrüžimo i küpimo ali zozidamo »Martinišče." Bakovci. Jako lepo se nam je posrečo drüžinski večer, šteroga smo obhajali febr. 3 Šola naša je bila nabito puna. Ljüdi je prišlo 189. Naše Vrle dekle so nas razveseíjavale z lepimi govori, deklamacijami i pesmami. Bog njim naj bo plačnik. Kobilje. Febr. 5. je pri nas držao zavüpni sestanek g. Horvat Jožef, tajnik naše stranke. Naroda je prišlo dosta vküp i odobravali govor tajnikov, ki je razlagao program i delo naše stranke. Kmečka zveza je pri toj priliki ponovljena. Predsednik je ostao stari: Horvat Štefan. Lipovci. Pri nas je na Svečnico ponovljena kmečka zveza. Predsednik je znova Bobovec Martin. Govorili so na shodi Bobovec, Forjan i tajnik Horvat. Ladalo je najvekše navdüšenja na shodi, na šterom so se Lipovčarje tüdi odločili za čitalnico. Rakičan. Slednje dni januara se je ustanovila pri nas kmečka zveza. Za.predsednika je je zvoljen Gjörek Štefan. Govoro je tajnik stranke Horvat. Trgovec Vukan jeponüdo odbori brezplačno potreben papir za pisanje Katoličanske šole povajo naši izseljenci v Ameriki. Te veseli glas smo zvedili iz Chicage i S. Betlehema. Nad vse hvaleredno prizadevanje. V So Betlehemi sami naši domači majo faro z g. plebanošom Klementom Veren iz M. Sobote, v Chicagi pa z brati Slovenci z one strani Müre zdrüženo. A v obojem mesti dosta aldüjejo, da spunijo oster predpis Materecerkvi, da podignejo kat. Sojo. Pravite, ve dobro slüžilo — Istina je to, ali ne pozabite, ka tam-me dühovnik, ne školnik, ne vučiteo kat. šole nema ni krajcara plače od države, naši Ame- rikanci je morejo zdržavati kak i cerkev, kat. šolo popolnoma, pa ešče v stari kraj pomagajo, i za tükajšnje svoje skrbijo. Jeli ka je to lepa lastnost? — Poštüjmo naše vrle Amerikance i je nasledüjmo pri podigavanji našega „Martinišča“ Gospodom dühovnikom se naznanja, da je izišla kniga dr. Mih. Opeke: »Vstajenje düše". Petdvajseti govorov za prerod. Dobi se v trgovini K. F. D. H. Ničman v Ljubljani. Cena 28 Din. — Spisi dr. Opeke so tak lepi, ka jih ne trebe posebi še priporačati. „Narodne pravljice iz Prekmurja“ se zovejo tiste lepe pripovedke, štere je g. Julij Kontler, vučiteo v Vidoncih, nabrao v našem kraji, i dao v edno lepo knigo štampati. Kniga je fal, košta samo deset dinarov. Nekaj pripo-vedk je pisano po našoj reči, večina pa v pismenoj slovenščini. Kniga se naroči pri njem v Vidoncih p. G. Lendava. — G. Kontlera pisavo poznate iz Novin. On je popisao v teh Iepo „Hotiško jezero", štera Pripovedka se je tak nikakim dopadnola, ki Novin neso meli, da so si je dolopisali. Te gospod so gori naznanjeno knigo na svetlo dali. — Od naše strani bi samo to želeli, da če se drügoč da na svetlo, kniga naj bo čista v našoj reči i to cela. Za Slovence prek Müre pa naj se prestavi v kniževne slovenščino. I pri tom vödavati naj bo popolnoma naše narečje, ali gornje ali dolnje, ka se pokaže jezik, kakši je pri nas. »Nevoščljivost", níč itd. reči naj se zato ne pišejo. Te bo kniga mela dvojo vrednost: narodno 1 jezikoslovno Knigo priporočamo, naročite si jo pri g. vučiteli v Vidoncih, p. G. Lendava. Na „Martinišče“ so darüvali v dinarah: Na gostüvanji pri Jeneš Ivani v Odrancih je nabrao Zver Mihal 22; pri Antolin Andraši Balažič Matjaš 33, — v to šumo je zračunan dar mužikašov Ros Janoša bande 6; — pri Kovačič Antoni nabrao Marič Ivan 62; pri Mertük Jožefi v Črensovcih nabrao Hanc Ivan 80; prostovoljno gasilno drüštvo z Korošec 20; Štimec Jürij z Sr. Bistrice 100; mladina z M. Črnec 14.50 Din. Šerüga Jožef i žena od Sv. Sebeštjana darüvala najvekši snehinski dar svojega gostüvanja dva dolara. — Bog plačaj! O le naprej! Uradna naznanila. Od pogodb se plača po 12. tar. postavki novoga taksenoga zakona 2%, če se oda gibajoča vrednost, 6% Če se oda negibajoča vrednost. — A vse to se plača samo prek Save, ne pa v Srbiji i čarnoj Gori. Tam se plača pri odaji gibajoče vrednosti ½% pa to je pol procenta, pri odaji negibajoče vrednosti pa samo 2%. — Radikali so navrgli srbskim krajom štirikrat menje, nam štirikrat več plačila, če odavamo i küpüjemo. Povejte, boži ljüdje, pa zakaj ide naša gospoda li k radikalom i zakaj zapelavajo kmete, da bi je nasledüvali? Zakaj ? Na vladi so, majo državno krao v rokaj i to vleče tiste, štere ne vleče ljübezen, da bi pomagali siromaškomi človeki. Hartnerva pomoč Prekmurcom. V 2. št. svojega „Szabadsága“ etakšo pomoč ponüja Hartner našemi ljüdstvi: „Pazi Prekmurje.“ Ne vöri, ka ti samo vladna stranka i poslanci vladne stranke moro pomagati. Fabijola ali Cerkev v katakombah. II. Boj. Sodnik se zadere v svojij čemeraj: „Katul, ka sam ti velo i zapovedao? Friško včini — ka se tak dugo süčeš s svojov baklov ?“ Rabel stopi k Ceciliji, da bi jo slekeo, pa s strahom skoči k prefektu i pravi, da je že mrtva i da je že prekesno. „Mrtva? Pa si jo samo ednok nategno s kolesi. To je nemogoče!“ Katul je henjao z natezali, pa telo se je ne genolo; za istino je bila mrtva; iz rok nesmilenoga sodnika je stopila pred svojega Zveličara, pred nebeskoga sodnika. Ali so jo vmorile prve bolečine; ali je pa Bog poslühno njeno molitev i je vzeo k sebi Čisto düšo prle, kak je trpela pred lüdmi sramoto? Kda se je vse čüdilo i zijalo, zakrči nikák med gledalci: „Neusmileni človek, ali ne vidiš, da ma slepa sirota vekšo oblast nad živlenjom i smrtjov, kak pa ti i tvoj gospodari“ „Ka že tretjikrat se mi nastavlaš v tom dnevi na pot? Zdaj mi ne boš vujšeo." Tak je zakričao Korvin i je skočo med gledalce s svojega stola, kda se zaleti v jako velkoga oficera, šteri je stopo vö od gledalcov i prijao Korvina za roko: „Prosim, ne zamerite — ve ste se znam ne preveč vdarili?“ „O ne, ne! Le püstite me, Kvadrat, püstite!“ „Kam pa tak naglo? Ali vam morem pomagati, ga pita* vojak šče naprej ga držeč za roko. „Püstite me, püstite ... če ne, mi vujde!“ „Što ti vujde?“ „Pankracij, Pankracij, šteri se je ravno zdaj norčaro z mojega očo.“ „Pankracij, pravi Kvadrant, i gleda okoli sebe í ár ga več ne vidi šče pristavi: „Jaz ga, več nindri ne vidim !“ Zdaj je izpüsto Korvina, ali že prekesno! Pankracij je že medtem sedov hiši staroga Diogena. Kda se je to godilo, je zapovedao prefekt Katuli, da telo naj vrže v Tibero; ali nekši ofi-cór je Pristopo, slüžabniki namigno i njemi stisno v roko mošnjo i njemi zašepetao: „Skoz porto capeno proti zdolanjemi v Lucino hišo jo prinesite ! Rabel prikima Boštjan!. Lon. (Plačilo.) Prefekt varaša se je podao k casari, da njemi povej, ka sé je zgodilo té den, i da bi kelko mogoče svojega sina potegno iz nevole. Sodnik je najšeo velikoga gospoda v jako slabi voli i če bi njemi Korvin prlé stopo pred oči, što .zna, ka bi se ž njim zgodilo. Posebno šče ga je razčemerilo, kda je zvedo o ponesrečenom napadi na cintor. Kda pa Korvinov oča stopi v hišo, kde je Boštjan stao na straži, ga casar pozdrávla, tak — le: „Kde pa maš svojega bedaka?“ Ponižno čaka vöni vaše zapoved i iz srca želi, da potolaži vaše čemere i celo reč, štero njemi je neprilike pokvarila, popravi.* „Neprilika?“ — „Lepa neprilika! — njegova norija i boječnost (strahopetnost.) Zaistino lepi začetek. Bom njemi že dao pošteno plačo 1 le naj pride notri 1“ Korvin je trepetao kak žujca i jokao, kda so ga peljali v casarovo hišo. Dol je poklekno pred casara ali on ga je tak brsno, da se je skotno v kot i to je casara jako potolažilo i razveselilo. „Vstani, nimak, i mi povej, kama je premino moj razglas?“ Korvin je samo kvünckao i sam je ne znao, ka guči, casar se njemi je pa reiao, ár ga je to pretkano delo samoga razveseíilo. „No — pa naj bo, vsmilo se te bom! Liktorji* razvežite svoje butarice (t. je vküp zvezane palice) Liktorji so potegnoli svoje sekire iz palic i so s prsti probali Osterc. Kda pa Korvin to zapazi, se vrže na koleno i prosi: „Püstite mi življenje 1" — „Nikaj jako važnoga bom vam povedao, če me püstite živoga.“ „Što se pa briga za tvoje kodiško živlenje?" se oglasi casar. „L;ktori svoje sekire de-nite vstran, za njega so palice dobre.“ V ednom hipi so ga zvezali, obleko so njemi potegnoli iz ram i so ga začnoli nevsmi-leno rezati s palicami. Zvijao, sükao se je kak se je dalo, jokao na ves glas i vse to je bilo velko veselje casara Maksima. „Zaistino, ka nam pa maš povedati?“ *) Liktori so bili hlapci višjij uradnikov, hodili so z njimi i po vulicaj njim delali prostor med lüdmi. Nosili so butarice vküp zvezana palic, v sredi palic pa sekiro. Bilo jih Je 12—24. Po ta je epremijalo casara. 3 NOVINE 17. februara 1924. Tebi ešče vrag lehko pomaga v parlamenti, če samo šče, če je za tebe, če za tebe kriči i se bije i ti je človek za to“. (Članek I. „Vigyázz Prekmurje !“) Vera nas vči, ka hüdi düh nema v sebi i ne mere meti ni iskrice ljübezni ali dobrote do nas i ka smo ga dužni z globočne srca tak sovražiti kak dobrega Boga ljübiti. I Hartner nam li ponüja njegovo pomoč. Lepa pomoč jeli t? To pa itak cela Slovenska Krajina zna, ka je on, gda je vnoga-vnoga leta bio v Pešti poslanec tak tihi »vrag" bio, ka ne vemo za nieden njegov govor i za niedno njegovo bitje v parlamenti za naš kraj. Gučo prej ednok toti, ali samo to je pravo ..zaprite okno, ár vleče." 1 zaistino dobro vnogih právic se je zaprlo za nas Slovence v tistom časi v Pešti, gda bi nas Hartner meo zagovarjati. / Država. Besen pes v Belgradi vjo pet peršon. Zadnje dni se je klato po belgrajskij vulicaj besen pes, šteri je napadno i vjo pet peršon. Nazadnje ga je bujo orožnik, šteroga je pes tüdi vjo. Dugotrpeča literarna pravda. Na sarajevskom sodišči že pet let teče pravda med pisatelom Bjelovcom i begom Husegjinovičom zavolo razžaljenja časti. Bjelovič je najmre spisao i izdao roman (povest) „Minke,“ v šterom prej vlači na svetlo drüžinske skrivnosti begove hiže. Beg je vložo tožbo i ta se vleče šče zdaj. Te dni je bila razpisana glavna razprava, štero pa so odložili, ar je Bjelovičov zagovornik ne bio navzoči. Dače pride Jugoslaviji na vsako glavo poprek, kak je neki srbski list zračunao, 976 dinarov. Če se pa tisti odračunajo, ki ne plačüjejo dače, spadne na vsakoga človeka od zibeli do groba više jezero dinarov. — Dreti pa znajo radikali. Nesreča na morji. Pri Viteši blüzi Splita je veter obrno ribiško ladjo, na šteroj je bilo 6 ljüdi. Dva sta se vtopila, ostale štiri pa je rešila ladja, štera je plavala mimo. Železniška nesreča. Na postaji Bajmok v Vojvodini sta pred kratkim vküp vdarila dva vlaka. Mašinist i dva drügiva delavca so bili jako poškodovani. Tüdi Škoda je velka. Železniške nesreče v Jugoslaviji v leti 1923. Po uradnij poročilaj se je pripetilo v preminočem leti v našoj državi više 100 železniškij nesreč, od tej večji tao v Srbiji i Bosniji. Dohodki belgrajske občine. V zadnjij letaj je mela belgrajska občina sledeče dohodke: 1920. leta 9.362.000 Din. leta 1921. 13.415,000 Din., l. 1922. 21.259,000 Din., v preminočem leti (1923) pa 21.630,00 dinarov. Roparski napad. V Milšočini blüzi Belgrada so te dni ropari napadnoli trgovca Milutinoviča. Ar se je proti postavo, so ga zvezali i njemi zateknili vüsta. Vzeli, so njemi blaga za 10,000 dinarov. Vojaški vlak pod snegom. Pred par dnevi je ostao v snegi na sred poti proti Prilepi (v Srbiji) vlak, šteri je vozo vojaške novince. Po vlak so poslali dve peči i oddelek vojaštva, šteromi se je komaj po celónočnom deli posrečilo oprostiti vlak od snega, da je mogeo dale Ropar. V belgrajskom vojaškom špitali se je najšeo slüžabniki Šteri je krao mrtvecom iz vüst zlate zobe. Zato so ga zgrabili i zaprli Velko starost je dočakao. V Djakovici je vmro mohamedanec Jusuf Mača, ki je dočakao zvünredno starost 120 let. Pokojni je bio trikrat Oženjeni i je njegov najmlajši sin star komaj 17 let. Različne novine povdarjajo, da je Jusufi pripomogla do tak velke starosti treznim. Drüžba sv. Mohora. Te mesec pr teče termin za Vpisavanje v Mohorovo drüžbo. Plačati trebe 20 dinarov i za te peneze dobijo kotrige štiri lepe knige. — Tüdi po Prekmurji je že znana drüžba, teda premalo. Broj njenih kotrig je šče premali. Če, pomislimo, da za 20 dinarov pridemo do štiri1 lepij knig, nikaj nesmemo ostati, da se ne bi Vpisali. Zavüpniki po faraj vzemite si malo trüda i agitirajte. Šteri ste do zdaj dobivali knige, znate kakši hasek male od njij, povejte to' svojim sosedom, znancom, prijatelom i jij navdüšite, da se tüdi oni vpišejo. Žao ne bo nik« mi za 20 dinarov, ar je v knigaj telko lepoga, da je vredno desetkrat telko, kak tej penezi. Na delo teda, zavüpniki, da tüdi v Prekmurji znamo ceniti lepe knige! Kelko pive se napravi v Jugoslaviji? Po statístičnif poročilaj je v našoj državi 20 pivovarn, v šterij se napravi na' leto 600.000 hektolitrov pive. Svet. Ples pri Japoncaj. Na Japonskom plešejo samo ženske. Možje ne plešejo nikdar, ár mislijo, da je za moža ne dostojno, da se vrti i da skače po podi. Japoncom nejde v glavo, kak morejo v Europi možje dopüstiti, da plešejo njihove žene z drügimi možmi. Posledice ločitve zakonov na Češkom. Od tistoga časa, kak so vpelali zakon, da se zakon lehko loči, se je ločilo že više kak 60,000 zakonov. Drüžinsko živlenje propada, posebno dosta pa trpi vzgajanje dece. Kak se kaštiga vmor v Afriki. Groza nas je pred strašnimi vmori, šteri se dogajajo dnesden. A naša sodišča sodijo morilce i detomorilke tak milo, da njim dajajo s tem celo vzpodbüdo. V Afriki pa je dežela, kde se jako redko zgodi vmor — najmre v belgijskom ozemli Kongo, kde vlada zamorski krao Mninga. Ar so se v njegovoj državi vmori jako množili, je izdao zakon, po šterom mora biti morilec vküp s svojov žrtvov vržen v vozko jamo i živ pokopan. Od tistoga časa so vmori o njegovom kralestvi preminoli. Segrevao je mrtvi teli svojij starišov. Pariška policija je pred kratkim odkrila pretresli dogodek. V nekšem malom stanovanji so najšli pétletnoga dečka, šteri je tri dni veresti-vao pri svojij mrtvij starišaj. Kda so lüdje stopili v sobo, je ležalo dete pri mrzloj materi, bridko jokale i zazavalo: ..Mamika, mamika. Dete je sin polskoga velkoga kmeta, šteri se je po vojni oženo z američkov dijakinjov, štere stariši Živijo baje (praj) v New-ybrki v jako dobrom stani. Zavolo njene možitve pa so se razsrdili i so njoj Odpovedali vsakšo podporo, tak da je morao mladi par živeti od malih zas-itižkov. Kak je Preiskava dognala, sta Šla mladiva zakonca prostovolno v smrt. Ar je ne biIo tri dni nikoga iz sobe i se je čülo Iz nje samo jokanje, so sosedje to naznanili policiji, štera je s silov vdrla v hišo. Mož 1 žena sta ležala mrtviva na podi, pri njima sta pa bila dve prazni) kupici. Dečak, šteri je trepetao od zime i glada, je Pripovedavao, da sta oča i mati pred tremi dnevi legla k počitki, pa Šla več ne vsta-nola, či tüdi je zazavao po imeni Kda pa je zapazo, da sta oba mrzliva, jiva je odeo, da bi se segrevala . . . Vse tri dni se je deček ne geno od mrtvecov i ne pojo drügoga, kak falaček čokolade. , 100,000 plačao zato, da njemi je zrezao vlase. To se je zgodilo na Bolgarskom, ka pa se je ne zgodilo zavolo slabe valute. K nekšemi barberi je prišeo dijak ruske gimnazije. Dao si je zrezati vlase, ne pa meo niti krajcara, da bi plačao. Ponüdo je barberi srečko v pomoč ruskoj deci i barber jo je sprejeo. Srečka je mela broj 16.433 i barber je zadeo na njo 100,000 levov (to je skoro 300,000 dinarov). Domača politika. Sporazum z Italijov sklenjen je vlada pred parlament postavila i radikali so njemi zglasali „hitnost“ to je, ka se taki more razpravljati od njega. Pogodba, štera 750 jezero Horvatov i Slovencov püsti brez vsega zagovora v Italiji i po šterom smo zgübili Reko (Fiumo), je radikalom hitra, ne je pa bila hitra naša prošnja za pomoč od povodni Save ponesre-čenim Horvatom i Slovencom. Pašič i Ninčič sta dobila talijanske zvezde na prsi, mi pa zgübili Reko. Takša je politika radikalov. Naši so njima v parlamenti iz osmeháva-nja zato kričali talijanski „živio“ „Evviva Pašič; Evviva Ninčič 1“ Deputacijo invalidov slovenskih je vodila naša stranka pred ministra za socialno politiko i njemi naznanila krivice, štere se njim godijo. Minister je obljübo pomoč. Naj bo 12 ministerstev samo i naj ostane tüdi ministerstvo za sirote (socialne politike: je naša stranka predlagala v odbori i odbor je sprejeo predlog, vladni predlog je prepadno. Proti bivšemi ministri právde dr. L. Markovič! je 56 poslancov podpisalo tožbo, naj se izroči sodi, ar je z sekvestrov i drügih državnih dohodkov sebé bogato. No spomin Wilsoni, pokojnomi amerikanskomi predsedniki je naš parlament izrazo zahvalo, ar se je on potegüvao najbole za oslobodjenje tlačenih narodov i tak našega tüdi. Wilson je osnovao tüdi „Drüštvo narodov“ štero brani vse male narode proti nasilji velikih. — Oba sta pokojniva: človek mirü Wilson i človek krvave revolucije na Ruskom: Ljenin. Oba sta mrla v začetki novoga leta i začela novo življenje vu večnosti. Kakše je to, določo je pravičen Bog, ki plača vsako dobro i pokaštiga vsako hüdobijo. Mi ne sodimo. Svetovna politika. V evropsko politiko je začnola angleška vlada segati z močnov rokov. Dogodki se z velkov nagloščov vršijo. Rusko. Postavili so novo vlado. Predsednik i Ljeninov naslednik je Rukov. Čüje se tü pa tam, da v komunističnoj stranki na dvoje vlečejo. Najvekši dogodek po revoluciji je to, da so Rusko državo priznale angleška pa taljanska vlada. Z Italijov sklenjavlejo Rusi tüdi pogodbo. Angleško. Ministerski predsednik Mac Donald je v imeni svoje vlade pripoznao Rusijo. S tem šče napraviti pot, da Rusija pa Nemško prideta tüdi v zvezo narodov. Dao je tüdi proglas na indijanski narod, da se njim dovoli popuna neodvisnost, samo po mirovnoj poti, ne pa z revolucijov. Francosko. Proti zdajšnjoj vladi se snove v državi močno nasprostvo. Pri prišestnih volitvaj nakanijo vse stranke nastopiti proti stranki, ki ma zdaj vodstvo države v rokaj. Nemško. Tam se müdi mednarodna komisija, ki naj presodi, kelko bi mogla Nemčija plačati bojne odškodnine. Komisija je sprevidila, da Nemci v takšem stališi kak so zdaj nemrejo plačüvati vse odškodnine. Najprle jo trbe v verstvenom pogledi postaviti na noge i potom se lehko kaj od nje terja. Resolucije V. katoličanskoga shoda. C. Resolucija šolskoga odseka. 1. Občna načela. 1. V šolskih zadevih majo pravico odločüvati stariši, cerkev i država. 2. Kak ma držáva pravico terjati nekšo gvišno mero znanja i državljanske vzgoje, ravnotak majo katoličanska cerkev i stariši pravico terjati katoličansko vzgojo. Zato terjamo za naše šole, naj bota vzgoja i pouk v, vseh dugovanja!! v keliko se doteknejo vere ali verskih zapovid! i dužnosti, naravnaniva po návukaj katoličanske vere. 3. Šola naj goji lübezen do naroda i države. Stalna i aldova pripravna ljübezen do naroda i države pa mora sloneti le na verskoj vzgoji. 4. Veronavuk bodi obvezen v vsej državnih šolaj. Obvezna morajo biti tüdi verske vaje. 5. Cerkev ma pravico voditi i paziti na veronavuk v šoli i tüdi čuvati, da se v šoli nede kaj včilo ali delalo proti veri i poštenosti. 6. Verski navuk i verske vaje morajo preskrbeti od cerkvi pooblaščen! dühovnik! i le v zvünrednih slučajih tüdi drüge od cerkvi pooblaščene vučitelske moči. 7. Poleg države 1 vučitelstva morajo meti cerkev i stariši v šolskih stocaj (Veški, Okrožni, okrajinski itd.) prilično raztopstvo. 8 Poleg državnih so dovoljena tüdi zasebne šole. Tüdi te mora držáva podpirati. Vse tiste pravice, štere majo dižavne šole, terjamo tüdi za zasebne šole, či te spunjavlejo vse tiste zakonito določene pogoje, šteri valajo za državne šole. 9. Verovučitele na državnih šolaj nastavla državna oblast samo v sporazumlenji s cerkvenov oblastjov. 10. Marijine drüžbe i drüga čisto verska društva so od šolske oblasti neodvisna, zato je 'ta ne sme zadržavati pri svojem deli. 11. Šolska oblast naj s priličnimi odredbami i s potrebnov ostročov prepreči kvarne vplive na šolsko mladino, posebno pa kvarni vpliv slabih stanovanj, gledališko pa kinemoto-grafičnih predstav, pri tem naj jo podpirajo tüdi drüge državne oblasti. II. Osnovne,* meščanske i strokovne šole. V smisli goripovedanih občnih načel (načelo je kakša fundamentalna istina, na štero se drüge opirajo, ki njim teda stoji na čeli, pred (njimi) terjamo: 1. Včenje katoličanske dece v katoličanski krajaj naj v vsej dugovanjaj preskblavajo verni i pošteni vučitelje i vučitelice. Dale. *) Osnovne šole so te navadne po vesnicaj; strokovne pa, v šteri se na priliko včijo višiše znanosti pri poledelstvi ali meštriji, 4 NOVINE 17. februara 1924. Prekmurski dijak. Murska Sobota. (Zahvala.) Ker lansko jesen višji šolski svet Vsled pičlih drž. kreditov ni mogel dati na razpolago nobenega zneska za božičnice revnim učencem v Prekmurju, zato je šolski oddelek okrajnoga glavarstva v Murski Soboti iz lastne inicijative priredil zbirko za podporo najrevnejšim učencem obmejnih Šol. Prošnji v tostvarni okrožnici oziroma v časopisih so se odzvali naslednji dobrotniki: Vogler Karol v Cankovi 100, Kardoš Josip v M. Soboti 20, Jonaš Janez v M. Soboti 30, Nemec Janez v M. Soboti 20, Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru 100, Nadai Josip v M. Soboti 20, uprava Eszterhážy-jevega imanja v D. Lendavi 250, Kac Franjo v D. Lendava 50, Tovarna dežnikov v D Lendavi 150, Mesarič Štefan v M. Soboti 35, Jurančič Janez v Andrenclh 20, Celjska posojilnica 250, A. K’raly v M. Soboti 100, Cipot Viktor v M. Soboti 40, Jadranska banka v Ljuljanl 100, Vrtačič-Peršak Anica v Križevcih 150, Herzog Antonija v Sr. Bistrici 100 Dinarjev, skupaj v denarju 1535 Din. Za ta znesek so se naküpili razni zvezki in peresa, ki se razdelo na posamezne obmejne šole. V blago so darovali: Ivan Bonač v Ljubljani, tiskarna sv. Cirila v Mariboru, trgovci L. Brumen, A. Hirschl, Kr. Hirschl i Aleks. Trautman vsi v M. Soboti. Mestna hranilnice ljubljanska se je opravila. Vsem darovalcem bodi izrečena tem potom v imenu ubogih šolskih otrok iskrena hvala. M Sobota, dne 1. febr. 1924. Okrajni glavar: LIPOVŠEK s. r. Za kratek čas. Henrik IV i kmet. Henrik IV. (nemški krao, šteri je vladao 1589—1610.) ide na lovino. Odstrano se je od spremstva. Pod drevom poleg ceste zagléda krao kmeta, šteri sedi v senci „Ka pa tü delaš?“ Čakam, ka bo šo tü poleg krao. „Či ščeš iti z menov, bom te nikam pelao, gde si ga lehko od blüzi ogledaš.“ Kmet ide s Henrikom i ga pita: „Kak bom znao, što je krao?“ Pogledni samo okoli i što ostane pokriti, tisti je krao.“ Prideta do spremstva, štero krala s poštüvanjom pozdravi. „No, što je krao?“ pita Henrik. Zdaj pa zaistino nevem, ali vi ali pa jes, ar sva šče samo müva pokritiva, njemi odgovori kmet. Čüdna stenska slika (malovina). Slavni slikar (malar) Hogarth (1679—1764.) je bio včasi jako dobre vole. Ednok ga pozove k sebi lord Leslie, šteri je bio ravno tak bogat kak skopi. Naroči njemi, naj okinči steno v novoj palači z velkov slikov, štera naj predstavlja Izraelce, ki bežijo skoz Rdečega morja, i pa Faraona, šteri je z vojskov zasledüje. Slikar prosi 100 angleških füntov, a lord njemi ponüvle samo 20. Hogarth pravi: „Dobro, ár ravno jako peneze nücam, prevzemem delo tüdi za to ceno, zahtevam pa, da mi jo včasi izplačate.“ Peneze je dobo, zednim pa tüdi kljüče od galerije, da bi drügo zajtro začno z delom. Komaj je sunce gor prišlo, že je pri steni, ž njim pa mož z velkov posodov rdeče farbe i z velkim pamačom. Šče prle, kak je lord stano je bila stena rdeča kak krv. Hogarth pogleda svoje i svojega tovariša delo, pozovi lorda i njemi pravi: „Je že gotovo.“ „Ka je gotovo?“ pita lord začüdeno, ka naj pomeni ta stena?“ „Rdeče morje,“ pravi Hogarth z resnim samozadovoljstvom, „Rdeče morje?“ jecla skopač. Začno je nikaj slutiti. „Gde je pa Faraon? Gde je njegova vojska?“ „Vsi so se potopili.“ — „Gde so pa sinovje Izraela ?“ „Tej so že pa srečno prišli na drügi breg. Gospodarstvo. Kmetijska dela v meseci februari. Nadaljüjemo zimska hišna dela, kak popravljanje gospodarskih strojev (mašinov) i poljskoga orodja (škéri) Čtsfimo semensko žito i drüga semena za sprotolešnjo setev. Prebiramo krumplne za sajenje. Za seme je jemati Srednje debeli kiumplin z dobro razvitimi oki. Na dvorišči skrbimo za pitao vodo, štera naj bo ktirom na razpolago pri velkom mrazi. Gnojišče vredimo tak, da gnojšnica ne odteka v cestni jarek, nego v posebno gnojšnično jamo. Najbolše gnojišče je tisto, štero se nahaja pod strehov, da dešč ino Sneg ne izpirata gnojá. Gnoj, šteri je izpostavljen izplranji zavolo padavin, zgübi na vrednosti. Vozne živine ne krmimo preslabo i jo za-pregajmo včasih tüdi pri mal h delih, da nam pri kesnejšem sprotokšjem deli ne omaga. V goricaj začnemo, či je vreme ugodno, z režanjom vinske rozge, štero je edno najvažnejši!! opravil v goricaj, ar od toga so nájveč odvisni uspehi v vinoreji. V sadovnjaki nadaljüjemo. s čisčenjom ino obrezovanjom starejšega sadovenoga drevja. Strgajmo dol s stebla staro odmrlo skorjo ino bradovinje i zeigimo vse te odpadke, da pokon-čamo različne škodljivce. Dovršüjmo gnojenje sadovenoga drevja ino poiščimo cepiče za cepljenje na sprotoletje. Či vreme dopüsti, sadimo mlado drevje v sadovnjaki, pri šterom je paziti, da ne pridejo na prostore, gde so prle stala stara dreva. Sejajmo pečke, či to že nesmo včinoli v jesen. Na njivaj i pašnikah ščistimo ódvodne jarke, da more voda ódtekati. Izvažajmo gnoj, šteroga moramo taki razbrcati. Či nej snega, je jesensko sejanje prevažati, da se raztrga zgornja skorja pa omogoči pristop zraka do korenja. Neednako zemeljsko površino pö pašnikah ino travnikih je poravnati, krtovine i mravljišča pa razgrablati (raztrositi), Žive ograje ali meje je obrezati. V ogradi Začnimo s kopanjom i raznaša-njom gnojá. Proti konci meseca Začnimo saditi Iflk, češnjek, grah, mrkevco, želar, špinačo, rani krumpl ino šalato. V gošči dovršimo sekanje staroga drevja i rečenje mladih lesov. Začnimo zasaditi prazne prostore z mladim drevjom, Štero naj hitrej zraste V kleti redno dolivajmo lagve s pretečeni vinom i pazimo, da je okoli pevk Čisto i süho. Obroče mažimo z lakom ali óljom, da jih erja ne poškodbe. „V februari zemljá navadno še mirüje." »Zato se te nájveč gcstüvanj obsliizüje". Cene silja doma. Pšenica 100 kg. K. 1000—1200.-— Žito „ „ „ 1000.— Ječmen „ „ „ 900.— Oves „ „ „ 900.— Kukorica „ „ „ 1000.— Cene živine. Govedina 1 kg. K 100.— Teletina „ „ „ 120.— Svinjsko meso „ „ „ 100.— Mast „ „ „ 180.— Slanina „ „ „ 160.— Zagrebečka borza dne 15. februara 1924 Amerikanski dolar 1 dolar K 324.— Austrijska krona 100 K K 44.— Čeho-Slov. krona 1 K K 9.40 20 kronski zlat K 1200 — Francoski franc 1 frank K 15 — Madjar. K 100 (nova em.) K —.80 Švic. fran. 1 fr. K 58.— Talijanske lire 1 lira K 18 40 Zürich: Dinar 100 Din. Sv. frcs 6 80 Pošta. Šinko Ana. Domajinci 54. Že smo Vam ednok naznanili, ka se glasite pri širitelici i ona naj nas obvesti od vaše prošnje. Fr. Nemec. Kupšinci. Mi ne vemo, kakšo pogodbo ste meli s Palatinom. Zbrenite se gor edno nedelo k Sebeščani pa si tam i z Kerecom i s Palatinom lehko delo v red vzemete. F. Markovci. Knjižic „Bratovčina sv. živoga rožnoga venca“ nemamo več. Če bi se jih z večih far zglasilo do 1000. naročnikov, bi je pali štampali. Horvat Štefan. Tišina. Novine Vam redno pošiljamo. Če neste jih dobili, vam je nekak odneso. Pozvedite pri pošti i pismonoši. Ant. Horvat. Chicago. Objavili po želi. Molitve ne ostanejo vö. Hvala na lepoj podpori za naše liste. Za „Martinišče“ kaj agitirajte i gda je posvetimo, pridite na posvečüvanje. Vsem srčne pozdrave. Št. Bakan. Prošnjo vložili na carinarnici. Mekiš Janoš. Nuskova. Naročnino lanskoga leta zahvalno sprejeli. Višešnje Novine i Liste prosimo na naše stroške nazaj. B. Sv. Jürij. Objavimo. Penezi prišli. Lenaršič Ana. G. Slaveči. Kočar naj pri Gradi odpove svoje Novine, k Vam mo je pošiljali. Vam naj plača tüdi naročnino. Vsem. Agitirajte na vse štiri vetre za Marijin List. V vsako katoličansko hižo more priti. Vsaka sirota zmore štiri belice. Teliko košta zdaj M. List s kalendarom vred. Sirote naj majo samo M. List, če Novin ne morejo. Košta 10 Din. s kalendarom vred. Vsem onim, ki so se trüdili s tem, da naše bolečine ob priliki smrti moje predrage soproge, odnosno ljube matere tolažijo, tem potom izražamo našo najiskrenejšo zahvalo. Tivadar Franjo i njegovi otroci. Mindazoknak, akik felejthetetlen jó feleségem, illetve édesanyánk temetésén megjelentek és részvétükkel enyhítették nagy fajdalmunkat, hálásan mondunk köszönetet. Tivadar Ferenc és gyermekei. K odaji je dva plüga prvovrstnih goric na lendavskom bregi (Mélyvölgy). Oda se tüdi edna lepa pivnica. Küpci naj se obrnejo na dr. Viljema Némethy fiškališa Dolnjoj Lendavi. V Dolnjem Lakoši, poleg dolnje -: lendavskoga kolodvora je :-k odaji dobra zidana hiša i posestvo. Pojasnila da Horvath Karol v Rogaševci. SLOVENSKA BANKA podružnica Dolnja Lendava plača najbolje dolarje in zlate peneze. V Malom Koti pri sv. Martini se oda na falate 40 plügov senožati, v Bereki pri Selnici 30 plügov senožati, v Gradišči 40 plügov loga i hrastov les za pintare i kolje, v Gradiščaki 3 plüge goric, vse po jako fal ceni i na rate. Što želi küpiti, naj se obrni na Mihala Buzgo, bilježnika pri Sv. Martini. PAZKA! Nova trgovina vu Pečarovcih! Se dobi vse vrste manufakturno blago, kak: moški i ženski štofi, ceigi, sefiri, šifoni, drüki ino različno kratko blago vse vrste. Špecerija po znižanij dnevnij cenaj. Se toplo priporočam OLAJ KAROL trgovina z mešanim blagom. Pečarovci, pošta PUCONCI. (Prekm.) Solidna dvorba! Dobro blago! Podpirajte Novine! Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava