froSinlna plačana v eotertnl
Posamezna Številka §■ din
IZDAJA
FIZKULTURNA
ZVEZA
SLOVENIJE
Dogodki
prihodnjega tedna
Pričetek I. zvezne nogometne lige
Leto VII. — Štev. 31
LJUBLJANA, 29. Julija 1951
FIZKULTURNI TEDNIK
S er pan Edi:
O NAŠIH
DOMOVIH
Telesna vzgoja je stara kakor človeški rod in vendar se zdi, da bi bilo potrebno pri nas nekaterim 'se dokazovati veljavnost reka:	»Zdrav duh v
zdravem telesu!« Ti jo priznavajo le v toliko, kolikor vodi skozi njihov prebavni trakt in — konec. T o je posebna vrsta plinastih vretenčarjev, ki se nad telesno vsakdanjostjo dvigajo — kakor ljubljanska megla — v stratosfero sholastičnih kulturnih višin, kjer jezdijo duhovi protireformacijskih bičarjev na neviht polnih črnih oblakih.
Presajeni na resnična tla pomenijo za telesno vzgojo toliko, kot koloradski hrošč za krompir.
Od leta 1863, ko je bil v Ljubljani ustanovljen Južni Sokol pa vse do 1941 je telovadna organizacija v dolgi dobi 8 desetletij z izrednim požrtvovanjem članstva, z znojem in trudom takorekoč iz rtič zgradila 89 sokolskih domov, ki so bili namenjeni prvenstveno za telovadbo mladine, vzporedno z njo se je pa v njih razvijala tudi zlasti dramatska in pevska aktivnost. Tako so dihali in živeli ti domovi vse do okupacije.
Vojna vihra domovom ni prizanesla. Mnogi so bili porušeni, bolj ali manj poškodovani, tako da je nova organizacija, s prevzemom domov po osvoboditvi, dobila kaj žalostno dediščino. Zaradi dolgoletne prekinitve v telovadnicah pa so bile organizacijske razvaline morda še bolj boleče, saj je bilo treba v težavnih pogojev obnove, organizacijo zopet Znova vzpostavljati, pri čemer smo pa zadevali na stotere težave in tudi na nerazumevanje.
Poseben zakon o prenosu vse sokolske imovine na imovino Fizkultume zveze Slovenije je sicer zavaroval koristi telesne vzgoje, vendar zaradi navedene šibkosti organizacije nismo uspeli, da bi jo v resnici tiuii zavarovali pred »par-tizanščino», ki je spočetka vladala v vsem našem javnem življenju in pred kršenjem zakonitosti po najrazličnejših organih in organizacijah.
V Novem mestu, na Vrhniki, v Ilirski Bistrici in Bohinjski Bistrici so zasedli domove klubi JA. V Radovljici, Cerknici, Metliki, Murski Soboti in Žalcu lahko gleda mladina v bivših telovadnicah morda tudi filme o zdravi telovadbi in športu, ki jo pa prav zaradi popoldne »okupacije« telovadnic po ki-nopodjetju ne more gojiti. V Radomljah in Ljubnem na Gorenjskem so zadružne domove sezidali na najbolj salamonski način; adaptirali to kar telovadne domove in obesili nov napis: »Zadružni dom«. Naši vrli S KUD preurejajo fizkultume domove v kulturne in rinejo telovadce tako nekako na plan, kakor znani jež iz basni, lisico iz njenega brloga. Poleg tega da dvigajo tak vik in krik, kakor da gre za njihovo kožo. Kdo ne pozna tistega kričača:	»Primite tatu!«? Vrhu
vsega se pa postavljajo tudi v pozo zaščitnikov zgodovinskih spomenikov. V sveti preproščeni smo mislili, da je treba zgodovinskim spomenikom, telovadnim domovom v Kočevju in Črnomlju ohraniti njihovo zgodovinsko verodostojnost na ta način, da ostanejo tudi v prenovljenem stanju v svoji prvotni podobi. Varuhi zgodovinskih spomenikov pri teh SKUD mislijo malo drugače, tako nekako, kakor tisti papež, ki je dal Mi-chclangcllove slike nagih angelcev v sikstinski kapeli, zakriti s spodobnimi rutami. In vrhu vsega tega napišejo še članek za časopis in predavanje za radio, v katerem blesti »kulturna« fasada in teče iz vedra prozaična gnojnica na trde cvetke fizkulturnikov; to pa ne Zato, da bi jih zalili in prispevali k njihovi rasti, marveč zgolj iz hudobnega namena, da bi jih tako zasmrdeli, da ki jih nihče več ne povohal.
In temu preurejanju ni ne konca ne kraja. Od 89 zgrajenih domov preit voj-no, smo jih na take in podobne načine doslej zgubili že 25/ Ali bomo s tako Pomočjo vseh prizadetih ustvarjali materialne pogoje za množični razvoj v telovadni organizaciji? Še nekaj takih ‘kulturnih« podvigov, pa bomo ob po-dednjega mohikanca!
Zadnji primer »Narodnega d.oma« v Logatcu in članek o njem, objavljen v ‘'.Slovenskem poročevalcu« dne 20. julija, le klasičen primer popolnega nerazume-a potreb za telesno vzgojo, pa tudi tfjšek predrznega nicizma. S piscem ne b°rno polemizirali in dokazovali napo-r°v Fizkultume zveze Slovenije, vlože-n’h . za vzdrževanje, obnovo in izgradnjo telovadnih in športnih objektov. Vsem tistim, ki v Logatcu in drugod po Slo-Veniji mislijo z ugaslimi možgani sonč-n*£a kralja Ludvika XIV. češ, »Država tem jaz«, ali po njihovo »Nasa volja je. Zakon!«, povemo, da jih bomo naučili tpoštovati naše ljudske zakone.
vprašanje normalnega razvoja, telo-Vl,dnih društev v naših krajih ni samo tj pr a san je večje ali manjše vztrajnosti in Zl>avosti same telovadne organizacije: °dvisno je predvsem od stvarne pomoči Y.seh množičnih organizacij in organov tludske oblasti v posameznem kraju.
. ,S* tedaj čudite, zakaj tudi pri vas tehvadba ne gre? Stisnili ste ji popotno Pjlico v roko in jo pognali izpod krova, °t so nekoč pognali po svetu hlapca jrn-eja, da je šel pravico iskat! Toda P°vem0 vam, da jo bo ta Jernej našel 1*1 te vrnil z gorjačo! Toda tako ma-tjevalen, da bi vas vrgel na cesto, ne bo, ‘tj{ vam bo spodoben prostor tudi za tsse življenje — samo priznati mu boste morali, da je on gospodar!
ODRED IN KLADIVAR
v finalu zvezne atletske lige
Ljubljana, 29. julija. Na telovadišču v Tivoliju so včeraj in danes tekmovala štiri društva. Gostujoči Spartak iz Subotice in domačini: Odred, Triglav in Železničar.
Prvi dan je Odred ušel Spartaku za nekaj več kot 500 točk, kljub temu, da nista nastopila za Odred dva najboljša atleta Petek in Štrukelj. Pri skoku v višino je vskočil Kravanja in je s skokom 170 cm rešil dragocene točke. Odred je postavil izenačeno moštvo štirih tekačev v teku čez ovire: prvi 16.2, drugi 16.7, tretji 16.8 in četrti 17.4. Lep rezultat je 13.32 m, ki ga je postavil Miler Bogdan v metu krogle. Žgalin je ponovno preskočil višino slovenskega rekorda 185 cm. Majhno presenečenje je zmaga Kranjca nad državnim reprezentantom Mikuško v teku na 1500 m. Discipline, v sprintu, teku na 10.000 m im skoku v daljino pa so šibke točke. Spartak je imel zelo izenačeno ekipo, odlikovali so se mali Vojnič v metu kladiva, Skenderovič na 10.000 m in Zurkovič na 110 m z ovirami. Pri Triglavu so bili najboljši Pavčič in Opa-škar, pri Železničarju pa Kopše, Lissizza in Inkret.
Čerpes je postavil v skoku s palico nov slovenski rekord — 3.45 m
Nadaljevanje atletske lige v Ljubljani je bilo prav tako dobro organizirano kot prvi dan. Presenečenj v glavnem ni bilo, Odred je še povečal razliko prvega dne in zmagal s 27.457 točkami pred Spartakom 25.597, ljubljanski Železničar 24.439,
Korotan : VSV 9:5 (2:4)
Kranj, 29. julija. Danes je bila odigrana tu prva mednarodna nogometna tekma med VSV iz Beljaka in domačim Korotanom. Po živahni in temperamentni igri je zmagal Korotan z rezultatom 9:5 (2:4). Gostje so prikazali kombinatorno igro po že znanem avstrijskem sistemu hitrih kril. S to taktiko so v prvem polčasu razbili domačo obrambo in dobili prednost dveh golov. Korotan v tem času ni zadovoljil. V drugem polčasu pa se je položaj na igrišču spremenil, ker je Korotanu uspelo z dobro igro že v prvih minutah izenačiti ter priti v vodstvo. Ta uspeh domačih je goste presenetil in desorganizi ral njihovo obrambo, kar je napad Korotana izkoristil in dosegel visoko število golov. Zmaga Korotana je zaslužena in pomeni le}) uspeh kranjskih nogometašev. Tekmo je sodil pred 1500 gledalci Kraljič iz Kranja.
Polet in Branik združena
MARIBOR, 29. jul. V petek je dobil Maribor nov klub Branik, v katerem sta se združila z vsemi svojimi odseki dosedanji Polet in Branik.
Triglav 22.584. Odred je bil pri tem poizkusu za 420 točk boljši kot v prvem kolu. Med disciplinami današnjega dne je treba podčrtati lep uspeh tekačev na 5000 m, izenačenost tekačev na 800 m, dober rezultat Olivieria v teku na 400 m z ovirami. To so bile discipline, ki so prinesle zadovoljivo število tdčk. Met kopja, troskok in skok s palico pa so značilne tehnične discipline, ki so prinesle, malo točk, deloma zato, ker se pri nas premalo trenirajo, deloma pa zaradi tega, ker niso startali v teh disciplinah specialisti. Dobri rezultati so še 200 m Kopše 23.9, disk Miler Janko 45.10 in Kranjc 15,43.8.
Dne 2. in 3. septembra bo v Ljubljani finale atletske lige. Rezultati današnje nedelje so pokazali, da sta se za to finalno srečanje plasirali poleg Partizana, Grvene zvezde še po dve društvi iz Hrvatske in Slovenije. Tako so finalisti: Partizan, Crvena zvezda, Mladost, Zagreb, Kladivar in Odred.
Tehnični rezultati:
110 m z ovirami: 1. Zurkovič (S) 16,1; 2. Subelj (O) 16,2; 100 m: Kopše (Z) 11,6; 2. Pokorn (O) 11,7; krogla: Miler Bogdan (O) 13,32! 2. Miler J. (O) 12,78; daljina: 1. Wagner (O) 6,44; 2. Špan (O) 6,37; 4x100 m: 1. Odred 46 sek., 2. Železničar 46,1 sek.; 10.000 m:	1. Skenderovič (S):
34:01,6, 2. Lissizza (Z) 34:09,4; 400 m: 1. Belšak; (O) 53 sek., 2. Bardutzky (Z) 53,1; višina: 1. Žgalin (O) 185 cm, 2. Rajči č (S) 180 cm; 1500 m: 1. Kranjc (O) 4:03,2, 2. Mikuška (S) 4:03,8, 3. Pavčič (T) 4:09,8, 4. Opa-škar (T) 4:10,0; met kladiva: 1. Vojnič (S) 41,13, 2. Roš (O) 40,30; 200 m: 1. Kopše (Z) 23,9, 2. Furlan (Z) 24,2; 400 m z ovirami: 1. Olivieri (O) 57 sek., 2. Zurkovič (S) 60 sek.; skok s palico:	1. Žgalin (O) 3,20 m, 2.
Strmšek (T) 3,15 m; 500 m: 1. Kranjc (O) 15:12,8; troskok:	1. Rajčič (S)
12,99, 2. Wagner (O) 12,91; 4x400 m: 1. Odred 3:30,8, 2. Železničar 3-33,3; 800 m: 1. Bardutzky 1:59,9, 2. Mikuška (S) 2:00.0; disk: 1. Miler Janko 45,10 m, 2. Medžihradsky (S) 43,37: kopje: 1. Miler Janko 50,10 m, 2. Čeme (Z) 44,07 m.
Milakov skočil 3.95 m
Na stadionu CD.JA Partizana je bilo danes ligaško tekmovanje zvezne lige. Zaradi močnega naliva v soboto je bil sobotni program preložen na nedeljo, nedeljski program pa na ponedeljek. Po prvem dnevu je Crvena zvezda zbrala 15.094, Par tizan 13.904 točke in BSK 10.261. Na današnjem tekmovanju je Milakov postavil nov državni rekord s pa lico 3,95. Odličen rezultat je dosegel Stefanovič v teku na 10.000 metrov 30:55,6. To je drugi letošnji najboljši j rezultat v državi. Žene so tekmo- I vale samo od Crvene zvezde in imajo v tem kolu 9.092 točk.
Tehnični rezultati: 100 m: Pecelj 11 sek. (Crvena zvezda), 110 m z ovirami: Rebula (P) 16,2, 400 m: Sabo-lovič (P) 510, 1500 m Ceraj (P) 3:58.8, Mišina: Baškovič (P) 1,75, krogla: Krupalija (P) 13,88, kopje: Dangu-bič (Crv. zv.) 60.68, daljina: Simunič (P) 6,65, štafeta 4x100 m: Crvena zvezda 44,2, Partizan diskvalificiran. Žene — 100 m: Rojčič 13,6, krogla: Radosavljevič 12,63, disk: Radosavljevič 35,20, 80 m z ovirami: Panto-vič 14,3, 800 m: Kovač 2:45,8, daljina: Leposavič 4,48, kopje:	Pejič
45,44.
II. zvezna nogometna liga
Na novem stadionu pod Cekinovim gradom bo drevi ob 20.30 prijateljska mednarodna tekma v košarki med ekipama
AYA American Boys : ASK
To je ekipa dunajskih študentov, ki jo trenirajo in vzdržujejo Američani. V njihovi ekipi igrajo trije člani avstrijske državne reprezentance, ki je letos zasedla tl- mesto na evropskem prvenstvu v košarki v Parizu ter mali Filipinec, ki je med najboljšimi igralci. Košarkarji ASK bodo nastopili v tejle postavi: Fugina. Šerbec II., Kristančič. Pavlovič. Škrjanc, Mravlje, Filipan Juvan, Ogrin, Steiner in Kovačič, ob i9.30 bo predtekma. IVa sliki prizor s tekme AYA i ASK na Dunaju. Pavlovič, Fugina m Šerbec II. branijo svoj koš.
Odred uspešen, Rudar premam n urnem m
Kvarner : Rudar 7 :4 (7 : 0)
Reka, 29. julija. V današnji prvenstveni nogometni tekmi II. zvezne lige med reškim Kvarner jem in Rudarjem iz Trbovelj je zmagal Kvarner z rezultatom 7:4 (7:0). V prvem polčasu je igral Rudar proti soncu, kar je njegove igralce zelo oviralo. Zato je Kvarner, ki je imel zelo razigran napad, dosegel gol za golom, moral pa bi doseči najmanj še 5 golov, če bi imel boljše strelce. V drugem polčasu pa se je položaj temeljito spremenil. Rudar je zaigral zelo lepo in je dosegel enega za drugim dva gola po Opresniku.
Šeb postavila z 12.2 na 80 m
zapreke nov državni rekord
MARIBOR, 29. jul. Danes dopoldne je bilo na stadionu Železničarja tekmovanje II. kola I. zvezne lige. Sodelovale so ženske ekipe Kladivarja iz Celja,. Slo-bode iz Varaždina in Železničarja iz Maribora.
TEHNIČNI REZULTATI:
80 m z ovirami: 1. Šeb (Sloboda) 12.2 (nov državni rekord), 2. in 3. Knez Ivanka in Petauer Poldka (obe Kladivar) 12.4; 100 m: 1. Smiljanič (Sl) 13.4, 2. Majcen (KI) 13.4; — Disk: 1. Borovec (Sl) 40.95 m, 2. Medvež (KI) 35.28 m,
3.	Vojsk (Žel.) 32.83 m; Višina: 1. Petauer (KI) 1.43 m, 2. Železnik (KI) 1.35 metra; 200 m: 1 -Vizjak (KI) 27.3; krogla: 1. Borovec (Sl) 10.97 m, 2. Je-
PLAVANJE
Naprijed ; Branik 70 :61
MARIBOR, 29. jul. Na kopališču na Mariborskem otoku je bilo v soboto in nedeljo tekmovanje v II. zvezni plavalni ligi med Naprijedom iz Zagreba in domačim Branikom. Tekme so bile napete in je številno občinstvo tokrat pri-
šlo na svoj račun.
Piich (Graz): Železničar 3:3 (3:2
LJUBLJANA, 29. jul. Na stadionu v Šiški so se nogometaši Železničarja danes pomerili z moštvom Puch iz Graza. Kljub boljši igri Ljubljančanov, je rezultat le neodločen 3:3.
Značilnost te tekme je, da so igrali železničarji lepše od svojega nasprotnika in imeli skoraj ves čas rahlo terensko premoč,, vendar bi se kmalu zgodilo, da bi zmago odnesli gostje. Napadalne akcije Avstrijcev so bile redke : in nenevarne, vendar so prišli le-ti v vodstvo skoraj nepričakovano. Gole so zakrivili obrambni igralci, ki v začetku niso bili dovolj budni.
Po odmoru je igral član Odreda Hočevar kot gost na mestu srednjega napadalca. Čeprav je delil žoge pametno, pa se v odločilnih trenutkih nikakor ni
Mednarodni telovadni nastop v Splitu
Ob priliki proslave 40-letnice Hajduka je bil v Splitu tudi mednarodni telovadni ■ nastop, rta katerem so poleg najboljših naših telovadcev nastopili tudi Švicarji, ki gostujejo v Jugoslaviji. Zmagal je proti pričakovanju Tomv s 48.15 točkami pred Gunthardtom in Rullonijem. Med Jugoslovani je bil najboljši Drago Jelič (42.90), ki je zasedel sedmo mestu.
znašel. Kljub veliki premoči domačinov je kazalo, da bo rezultat ostal nespremenjen. V zadnjih minutah igre pa je Hočevar ujel lep predložek Erberja in žogo z glavo potisnil v mrežo. Med najboljšimi igralci Železničarja je bil Per-harič II., Sočan, deloma pa tudi Čretnik. Za Ljubljančane sta bila uspešna še Erber in Perharič. Pred približno tisoč gledalci je sodil Janežič iz Ljubljane.
zernik (KI) 10.75 m; 800 m: 1. Vizjak (KI) 2:25.4, 2. Grabar (KI) 2:29.8. — Daljina: 1. Knez (KI) 5.36 m, 2. Šeb (Sl) 5.32 m, Kopje: 1. Jezernik (KI) — 31.35 m. — 4 krat 100 m: 1. Kladivar 52.3, 2 Sloboda 53.2, — Točke: 1. Kladivar 14.042, 2. Sloboda (Varaždin) — 12.759, 3. Železničar (Maribor) 10.899.
V soboto in nedeljo je bilo atletsko tekmovanje, na katerem je agilni Železničar izboljšal svoje dosedanje rezultate: Moški 100 m: Požun 11.8, disk: Markež 35.59 m, višina: Čerpez 1.78 m, krogla: Eferl 12.15 m, 10.000 m: Rot-ner 37:48,0, 400 m: Požun 52.0, 1300 m: Šober Drago 4:11.6, troskok:	Cerpez
12.96 m, 110 m z ovirami: Gobec 17.9, 4 krat 100 m: 46.8 400 m z ovirami: Kabaj 59.8, Kladivo: Markež 44.29, — daljina: Horvat 6.32, 200 m: Požun — 23.5, kopje: Eferl 46.21 m, 5000 m: Male 16:02.4, 800 m: Šober 2:03.2, skok ob palici: Čerpez 3.46 m (nov slovenski rekord), 4 krat 400 m 3:33.4 (nov mariborski rekord).
Pravilne reiive 37. kola
..športne smr
Avstrija : Jugoslavija — veslanje 2 Zap. Nemčija : Jugoslavija	1
Tekstilac :Odred	*
Proleter (O) : Velež	1
Železničar : Budučnost	1
Kvarner : Rudar	1
Zagreb : Radnički	x
Proleter (Z) : Dinamo	2
Crvena zvezda : BSK	2
Partizan : Vojvodina	2
Mladost : Zmaj	1
Proleter (T) : Borac (BL) odlež.
Tretji gol za Rudarja je kmalu za tem dal Kos, četrti gol za Rudarja pa je padel iz enajstmetrovke, ki jo je streljal Hudarin. Vratar Rudarja Ahlin je branil danes v izrednem stilu, V drugem polčasu je ubranil celo enajstmetrovko. Sodil je zelo dobro Erlich iz Ljubljane.
V	predigri je mladinsko moštvo Rudarja jrremagalo mladino Kvar-nerja z rezultatom 2:1 (2:1).
Odred : Tekstilac 1:0 (0:0)
VARAŽDIN, 29. jul. — Na igrišču Tekstilca je bila danes odigrana prvenstvena nogometna tekma med ljubljanskim Odredom in domačim Tekstilcem. Končala se je z zmago Odreda z rezultatom 1:0 (0:0). Sodil je Visnic iz Zagreba, želo dobro. Gledalcev okrog 2u00^.
V	'prvem polčasu je imel Odred več priložnosti za dosego golov, vendar pa ga je spremljala smola in so šli vsi streli
mimo gola ali pa so se odbili od prečke. Ves čas je na terenu prevladovalo moštvo Odreda, kar se vidi tudi po razmerju kotov 4:1 za Odred. V drugem polčasu je Odred popolnoma zagospodaril na igrišču. Edini gol je dal Zivo-tič v 4. min. Hacler je zelo lepo streljal kot in Životič je poslal žogo mimo vratarja v mrežo. V drugem polčasu se je posebno odlikoval vratar Tekstilca, ki je obranil več težkih žog Kumarja, Hac-lerja in Belcerja. V moštvu Odreda so tokrat vsi igralci zadovoljili, posebno pa so se odlikovali Bencik, Piskar, Berginc in Korunovič v obrambi ter Hacler in Gabrič v napadu.
Visočnik
Proleter : Velež 3 : 0 (1 : 0) Železničar : Budučnost 3 :1 Zagreb : Radnički 1:1 (0:0) Proleter (Z) : Dinamo 0 : 2
TOČA REKORDOV V ZAGREBU
Zagreb, 29. julija. Včeraj in danes je bilo v Zagrebu drugo kolo zvezne atletske lige ob sodelovanju Mladosti, Zagreba in celjskega Kladivarja v moških in ljubljanskega Odreda v .ženskih disciplinah. Kladivar je od 19 disciplin, v katerih se je tekmovalo v kompletnem olimpijskem programu, zmagal v 11 disciplinah. Postavljeni so bili novi slovenski rekordi ter dva mladinska državna rekorda. Celjani so maloštevilnim gledalcem demonstrirali prvorazredno atletiko ter navdušili občinstvo. Pripomniti moramo, da Celjani niso bili kompletni, manjkala sta Hribar in Mljač. Tudi Mladost je nastopila okrnjena kajti štirje najboljši atleti so bili odsot,
ni. Zupančič Igor je tekel 400 m zapreke samo desetinko slabše od državnega rekorda, ki je star 17 let. Lorger je postavil nov slovenski rekord v teku na 110 m z ovirami prav tako je nov rekord njegov rezultat v toku na 200 m 21.3. Hančev rezultat da slutiti, da bo uspešno nastopal v tej sezoni. V ženskih disciplinah pa je presenetila Nada Ko tlušek. ki je postavila nov slovenski rekord z metom 13.05 m." Šafar-jeva in Blaževa sta postavili republiške rekorde v teku na 800 m. — Končno stanje točk v moških disci-plinah: Zagreb 29.347 točk. Klndi-var 29.206 točk, Mladost 28.376 točk V ženskih disciplinah: Mladost 14.157 točk, Odred 12.712, Zagreb 9613.
Naši veslači lepo napredujejo
Na Ljubljanici je bilo danes veslaško prvenstvo LRS. Sodelovala sta dva kluba, domača Savica in blejski Gozdar. Tekmovanje je bilo vzorno organizirano. Doseženi časi so dobri, ve pomislimo, kako velika stiska vlada za prave tekmovalne čolne. Primerjava doseženih časov s časi prejšnjih let kaže očiten napredek. Tekmovanje je.bilo istočasno pregled sil pred bližnjim državnim prvenstvom, ki bo za zvezni razred na Bledu, za starejše in mlajše mladince in žene pa v Vukovarju. Prvič v zgodovini slovenskega veslaškega športa je dosegel članski četverec s krmarjem boljši čas ud sedem minut in tu še v čolnu
preklopne gradnje. Dober čas so dosegle tudi starejše mladinke in ženske v četvercu s krmarjem. Upajmo, da se bodo na državnem prvenstvu primerno plasirali in da bodo imeli naši veslači letos več sreče v izbiri čolnov kot lansko leto. Blejski Gozdar je pokazal, kaj se/da doseči z rednim treningom, dobro se je odrezal ženski četverec s krmarjem. Gledalcev je bilo precej. Sodniška služba brezhibna.
TEHNIČNI REZULTATI:
Četverec s krmarjem za mladince: 1000 m: L Savica (Pahor, Pogačnik, Vrhovec, Grošelj, krmar Gabršček), čas 3,17 sek., 2. Gozdar
3:35.4; skiff — žene, 1000 ra: 1. Semenič (Savica) 4:29, 2. Pogačnik (S: 4:34.2; četverec s krmarjem — ženi 1000 ni: 1. Savica (Pavlič, llam, Gomolj, Senica) 3:39, 2. Gozdar 3:58,6: skifi — mladinci 1000 m: 1. Maver 3:44.2; četverec s krmarjem — starejši mladinci 1000 metrov: 1. Savica (Rupnik, Šturm, Pintar, Babšek, krmar Šturm M.) 3:15, 2. Savica II 3:27.6; skiff — člani 2000 m: 1. Pre-dovič Igor (Savica); četverec s krmarjem — člani 2000 m: L Savica (Hočevar, Pukl. Hočevar, Skaberne krmar Gabršček) 6:43.2, 2. Gozdai 7:43.4.
Prehodni pokal je prejela v,Va. tekmovalci pa diplome.
TEHNIČNI REZULTATI:
100 m Horvatič (M) 11.2, Lorger (K) 11,3; 400 m: Zupančič 49,9 (nov rekord LRS), Kraljevič (M) 50,5; 1500 m: Hanc (K) 4:01,0, Tomič (Z) 4:01,8, DjuriČ (Z) 4:05,0; 10.000 m: Godler (Z) 32:38.6, Škrinjar (Z) 33:42,0, Kranjc (K) 34:49; 4 krat ICO m: Kladivar (Lorger, Petauer, Zupančič, Hvala) 44,3 (nov rekord LRS), 110 m z ovirami: Zupančič 15,6, Lorger
15.7,	višina: Kršlak (M) 183 cm, Zer-kov (M), troskok: Zagorc (K) 14,00, Petranovič (Z) 13,90, krogla: Galin — (Ml) 13,73, Žerjal (K) 13,31; kopje: Kopitar 55,40 (nov rekord LRS), 200 m: Lorger 23,1, Horvatič (Ml.) 23,1; 800 m: Hanc (KI) 1:56,7, 5000 m: DjuriČ (Z) 15:22,6, Godler (Z) 15:38.6, Grabar (K) 15:52,2; 400 m zapreke: Zupančič (K)
54.8,	Kopitar (K) 56.2, 4 krat 400 m:
Zagreb 3:27, Mladost 3:28.2, Kladivar 3:28,4; daljina: Petranovič (Z)	6.50,
■kok s palico: Marče!ja (M) 3,50; met diska: Žerjal (K) 48.50 (nov rekord LRS), Golc (K) 42.83; kladivo: Žerjal (K) 53.48, žene — 100 m: Babovič M. (M) 12,8, Bogič (M) 12,9; 200 m: Bogič 26.5, Smek 27,6;	800 m: Šafar 2:18,8
(hrvatski rekord), Blaž (O) 2:23.3; — 4 krat 100 m: Mladost 50.8, Zagreb 53,9; višina: Sima (O) 145 cm; daljina: Šumak 4,98 cm; krogla: Kotlušek 13,05 (nov rekord LRS); disk: Kofol (O) -» 34,82; kopje: Orehek 31,05.
Zvezno plavalna liga
Mornar: Ilirija 68: 63
V Splitu je bil končan plavalni dvoboj med Ilirijo in Mornarjem, ki se je končal z zmago Mornarja 68:63. Rezultati so naslednji: 400 m prosto moški: 1. Zuvela (M) 5:06.8, 3. Hafner (I) — 5:34.0, 400 m ženske: 1. Kuhar 6:45.6, 100 m hrbtno moški: 1. Škanata (M) 1:11.1, 100 m hrbtno ženske: 1. Petan (I) 1:26.0, 200 m prsno moški: 1. Trn-janovič (M)	2:45.3,	2. Pandur (M)
2:47.5, 3. Sovre (I) 2:51.4, 4. Žvokelj (I) 2:52.3, Štafeta 4 krat 200 m: Mornar 9:41.3, Ilirija 11:05.2, ivaterpolo: Mornar : Ilirija 17:1 (8:0).
WO O OMET
DRUGA LIGA
Drugo kolo: Metalne : Vele?. Proleter IZ) ■ Tekstilac, Dinamo : Zagreti, Radnički : Babotničkl, Bokelj : Kvarner, Rudar : Železničar, Budučnost : Proleter (O), Vardar : Odred.
MI-KJK
Teti %a žsvSjessfe
»Sovjetski šport« je pred kratkim pripovedoval 0 nekem buržuju po imenu Ladoumegue iz Francije. To je bil tisti atlet, ki je nekoč postavil svetovni rekord. Toda kako in zakaj ga je postavil, nam pove »Sovjetski šport«. Buržuj po imenu Ladoumčgue je namreč tekel za svoje zdravje, še več — za življenje. Pred startom mu je šepnil neki prijatelj:
»Strašno, Jules, strašno! Toda vseeno moraš zvedeti. Tvoja konkurenta te hočeta napasti. Eden izmed tekačev se bo prilepil na tvoje pete in k0 bo v skupini tik za tabo, bo napravil tako. kakor da bi se spotaknil Pri tem bo z žeblji svojih šprinteric raztrgal tvoja meča!«
Buržuj Ladoumegue je prebledel. Poznal je gangsterske metode zahoda! Na čelu so mu stale kaplje potu. Potem je počil startni strel. Ladoumegue je startal in tekel kot še nikoli v svojem življenju. Tekel je in tekel in vse svoje nasprotnike je pustil daleč za sabo. Tako je moralo biti, saj je šlo za njegove zdrave ude. Tekel je. da mu je hotelo srce počiti, tekel skozi cilj, in ni niti slišal, ka'k0 so gledalci vpili. Nov svetovni rekord? Čeprav! Ladoumegu ni bil srečen in zadovoljen. Rešil si je življenje, toda duševno in telesno je bil popolnoma uničen .. .
Takšen je, čujte, o pravoverni na vzhodu, šport na gangsterskem zahodu. Kakšen pa je na vzhodu, nam pove ta-le povestica budim poslanskega radia. Človek bi se razjokal. Koliko ljubezni! Koliko po. žrtvovanja in samoprema gn vanja! Res, človek kar ne more verjeti. Nogometaši v Budimpešti morajo neskončno ljubiti »modro vodstvo« Toda raje poslušajte:
Ganjeni kapetan
Kovinar Imre Hlavan je obljubil, da bo do sobote presegel normo za 110 odstotkov. Bilo je v soboto opoldne in Imre je presegel normo šele za 90 %. S težkim srcem je šel k telefonu in poklical kapitana svojega nogometnega moštva.
»Tovariš kapitan,« je rekel, »danes ne morem igrati; izpolniti moram normo!« in kapitan je odvrnil: »Tako je prav, tovariš Imre! Najprej je delo, čeprav te bomo danes zelo, zelo pogrešali!«
Toda, ko so se igralci popoldne v kabini preoblačili, se je naenkrat prikazal Imre, Kapitan ga je temno pogledal in z 'jeznim glasom rekel: »Imre! In delo?« Imre pa ga je pogledal in z neskončno srečo v glasu rekel: »Cital sem Stalinova dela in njegov veliki genij me je navdihnil. Sedaj bom igral z moštvom, svojo obveznst pa bom izpolnil danes ponoči!«
Kapitan je bil ganjen. Prijel je Imreja za roki in ju krepko stresel. V nedeljo zjutraj pa je šel Imre z dela z globokim občutkom sreče v srcu. Ker je neprestano mislil na Stalinove besede je presegel svojo obveznost za celih 128 %, svojemu moštvu pa je pomagal zmagati...
Ob oživitvi ljubljanskega nogometnega derbvja
Naprej Ilirija! Dajmo Primorje!“
Ce bi mi kdo naročil, naj pišem zgodovino ljubljankskega nogometa, bi mu vziic tiemu, da sem mu stregel pri rojstvu, ga podpiral in s simpatijo kot njegov zvesti »kibic« spremljal vse do današnjega dne, rade volje plačal liter. Sem namreč spravljiv po značaju, a zlomek vedi, ali si ne bi z drezanjem v to, do nedavna se nepomirjeno sršenje gnezdo klubske p renapetosti ne nakopal na vest kakega »zavihanega nosu«, česar ne bi prenesel. Tako pa, ko me prosite, naj po spominu kaj pokramljam o nekdanjih »npgobrcarjih« v Ljub; Ijani, vam prav rad ustrežem.
V začetku našega stoletja sem bil še paglavec. Drsal sem klopi v nižjih razredih takratne komaj dozidane ce-sarsko-kraljeve »poljanske« gimnazije. Študentje tistih časov smo o nogometu in o športu sploh imeli še bore male, pojma. Dve tedenski urici telovadbe v šolski telovadnici in dvoje uric »šolskih iger« ob nedeljah dopoldne v zelenem Tivoliju — to je bilo vse, kar je nudila takratnemu dijaku za njegovo telesno okrepitev šola. Izven nje pa je redkokateri študent tvegal zamero pri starših, gospodinjah in »šolmaštrih«, da bi se bil vpisal kot telovadec h takratnemu »Sokolu« ali »Orlu«. Preprosti študent ni imel sredstev, da bi si po vzoru nekaterih, četudi redkih, a bolj petičnih meščanskih privilegirancev privoščil »iuksus« lova, kolesarjenja, plavanja ali tenisa —edinih takrat »v suhi sezoni znanih športnih zvrsti, ki so pri starokopitnem gledanju takratnih vzgojiteljev povrh velja še za ekscentričnost. Razen z grmovjem preraslega tivolske, ga kolesarskega dirkališča in obeh preperelih in propadajočih kopališč, vojaškega na Ljubljanici in »Kolezije« ob Gradaščici, drugih športnih naprav Ljubljana ni poznala.
O nogometu seveda v takratni Ljub, Ijani ni bilo ne duha ne sluha. Po šolskih telovadnicah se je sicer pra-
0b zaključku prvenstva Slovenije v nogometu
Resnična pomoč mladini —
najboljša pot k uspehom
Siab nogomet, lahko rečemo na splošno in kratko za klube republiške nogometne lige ob zaključku pomladanskega dela prvenstva. Kakovost igre je od lanskega tekmovanja zelo padla. Seveda, vmes so tudi izjeme, ki potrjujejo pravilo. Glavna vzroka za to sta pokamsajkanje trenerjev in finančne težave, s katerima se bori večina slovenskih moštev. K temu se pridružujejo še druge napake in pomanjkljivosti, ki slabe že itak neugodne razmere v naših društvih.
V pomladanskem tekmovanju je pokazal še največ znanja republiški prvak Korotan iz Kranja, ki ima standardno moštvo in dobro vodstvo. Kaj čudno in neprijetno luč pa meče nanj nedavni katastrofalni poraz v prijateljski tekmi z Odredom (0:17!). Tak0 visokega poraza ni doživelo menda še nobeno slovensko moštvo. Res je, da je bilo prijateljsko srečanje, ki naj bi koristilo obema kluboma, vendar bi se morali Kranjčani zavedati, da je bilo t0 javna, vsaj na papirju kakovostna prireditev, na kateri ne bi smeli žrtvovati svojega ugleda za nekaj tisoč dinarjev dohod kov!
Kaj lahko doseže dober in prizadeven trener, pove primer Mure, ki jo ' vedi neumorni vaditelj in strokovnjak Kukanja. Dobra vzgoja se kaže predvsem pri mladini, toda finančne težave onemogočajo klubu lepši napredek. Ta Damoklejev meč grozeče visi tudi nad Nafto, ki komaj vzdržuje 12 do 13 igralcev, medtem ko je za njeno mladino še slabše, saj ne more tekmovati v mladinskem prvenstvu Slovenije. Ta problem zadeva večino klubov in je torej razumljivo, da v takšnih okolnostih ni mogoče misliti na uspešen razvoj slovenskega nogometa.
Seveda, kot rečeno, to ni edini vzrok. Za neuspeh zadene krivda tudi tehnične odbore, katerih nekateri člani, ki se štejejo za strokovnjake, s svojim ravnanjem bolj škodijo kakor pospešujejo razvoj kluba. Tisti, ki zastopajo stališče, da je važneje prej razkošno urediti in opremiti različne športne prostore kakor pa poskrbeti za napredek obstoječih športnih sekcij, gotovo nimajo nič skupnega s fizkulturo! Prvenstvena skrb mora biti vsestranska dobra vzgoja članov, ki bodo barve svjega kluba vsepovsod častno zastopali, vse ostalo bo potem lahko doseči.
Zanimivo je, da Se nekatera društva še vedno ne morejo ločiti od svojih igralcev — veteranov. Skoraj povsod najdeš vsaj po enega ali dva, ki že davno več ne sodijo v moštvo. Cernu se vodstva klubov tako krčevito drže na primer Janežiča (Gregorčič), Janžekoviča (Branik), Caterja, Čoha (Kla. divar), Toreka (Nafta), ki so že odslužili svoj »rok«? Ali se le ti ne zavedajo vendar, da bi morali njihova mesta zasesti mladinci?! Proti njim nima nihče ničesar, nasprotno, vsakdo jim čestita za vzorno požrtvovalnost, prizadevnost, nezlomljivo voljo in ne. sebično pomoč, ki jo dajejo, svojemu društvu, vendar so jih borbe na igrišču pokazale tudi v drugi luči. Opazilo se je, da prisotnost teh starejših na tekmah na trenutke neugodno vpliva na ostale mlajše igralce, Ce Caterju ali Čohu ne gre, potem postaneta nervozna, se razburjata, s čimer seveda begata svoje mlajše tovariše, namesto, da bi nanje vplivala pomirjevalno in poučno. Mar ne bi bilo pametneje, da bi se Janežič posvetil le vzgoji moštva, kakor pa da cesto »statira« na tekmah? Ce v napadu ne uspeva, potem se počasi pomika v obrambo. Novi napadalec, ki ga je v sili zamenjal, je brez dvoma manj uspešen, kakor pa na svojem običajnem mestu, To je na videz sicer malenkost, v resnici pa je prav ta »malenkost« lahko usodna za enajsterico. Približno enako velja tudi za kapetana moštva Branika Janžekoviča. ki je drugače fair nogometaš in
njegova zasluga je, da so igralci disciplinirani.
Se nekaj o igri posameznih članov lige. Tehnično najboljše moštvo je Branik. V polju igrajo Mariborčani zelo lepo, žogo podajajo točno, uspešno preigravajo, vendar le do kazenskega prostora, kjer se njihove, v začetku mnogo obetajoče, napadalne akcije po navadi razblinijo.
Mariborski Železničar ima slabo obrambo, krilska vrsta je dobra, napadalci pa igrajo premehko. Železničarji so od lani zelo napredovali, nezadostno učinkovitost pa bi pripisovali menda tudi majhnim postavam napadalcev, ki se v boju z nasprotnimi branilci ne morejo uspešneje kosati.
Najstalnejšo formo je pokazala Naf. ta, ki ima vse pogoje, da se razvije v prvorazredno enajstorico.
Krim in ljubljanski Železničar uvajata v glavnem mladino, ki ji posvečata veliko pozornost. Značilno za Krim je. da je moral večkrat prepustiti nasprotnikom obe točki, navzlic premoči in boljši igri. Za neuspeh je krivo tudi slabo vodstvo, ki se premalo briga za društvo, medtem ko nekateri bivši nogometaši kažejo veliko skrb in voljo za sodelovanje.
Tudi Železničar nima pravega vodstva, Sleherni gledalec je na primer spoznal, da Čebulj ni vodja napada, pač pa krilec. To ugotovitev potrjujejo tudi zadnje prvenstvene tekme. Na plasma v lestvici je vplivalo kajpada tudi nestandardno moštvo. Ce so igrali na primer izključno mladi nogometaši, uspeh ni izostal (tekme s Korotanom. Muro, Gregorčičem, Triglavom). Na drugi strani pa imamo še vedno v živem spominu srečanje s Kladivarjem v Ljubljani, kjer so domači izgubili 0:2 Človek je imel na tej tekmi občutek, da igralci niso vedeli, zakaj so se borili — ali za zmago ali za poraz in končno tudi za plasma v lestvici. Kaj takega se v bodoče ne sme več prime, riti, ker s tem ne le, da trpi ugled društva, ampak tudi ugled I. slovenske lige. v kateri se potemtakem ni vredno več boriti!
Železničarji iz Nove Gorice igrajo primitiven nogomet na dolge pasove.
S0 ostri in večkrat nedisciplinirani, kar kažejo tudi pogosti kazenski streli in izključitve igralcev iz igre. Vodstvo se mora slednjič pobrigati za vzgojo članov, kar je osnovno za razvoj kluba!
Moštvo Triglava se ni moglo uspešneje boriti za boljši plasma, čeprav je v nekaterih tekmah pokazalo prav lepo igro.
Vsi ti nakazani problemi morajo razgibati tudi Nogometno zvezo Slovenije. ki naj po svojih možnostih podpira naša društva. Nujna je pomoč mladincem, da ne bodo odstopali od tekmovanja, oziroma omogočiti jim je treba redno, nemoteno sodelovanje v prvenstvu. Nič manj važna skrb je strokovna vzgoja. Znano je, da s0 najboljši igralci — trenerji (iz vseh predelov Slovenije) pred dvema letoma v Ljubljani na trenerskem tečaju spopoL njevali svoje znanje pod vodstvom izkušenega strokovnjaka Bročiča. V ta namen vložena denarna sredstva bi danes že morala roditi svoje konkret-, ne oblike. Ob današnjem stanju v slovenskem nogometu pa se lahko samo vprašamo. »Kje so zdaj vsi ti nogo. metaši-trenerji, ki jih slovenski klubi tako nujno potrebujejo?!«
šila med ostalimi rekviziti tudi ogros mna, težka, s peskom nagačena usnje, na žoga, opremljena z mogočno »pentljo«, To je ob slovesnih priložnostih telovadni učitelj izvlekel iz »ropotsr. niče«, nam študentom kazal, kaj se z njo dela, in nas tako uvajal v osnovna pravila »žogo-vihtenja«	(Schleuder-
ball), nekakega predhodnika današnjega nogometa.
Mladim dijakom je bila ta novotarija kaj všeč. Kmalu smo si iz starih krp sešili kar sami take, buče in jih v prostem ča-s-u trumoma vihteli po domačih dvoriščih in vrtovih, v veliko ogorčenje kajpak, lagodnih ljubljan, skih meščanov, predvsem pa hišnih posestnikov, ki so se v strahu za svoje zidove okenske šipe, vrtne posevke in tudi za svoje glave, zgražali nad takšnim pobalinskim početjem.
Vziic takšnim nasprotovanjem se nismo dali ugnati. Navdušeni nad čarom naše igre in od splošnega nerganja le še bolj podžgani, smo se še tesneje povezali in prisluhnili vestem nekaterih »naprednejših« tovarišev, ki so kdosigave kje zasledili, da je tam daleč onstran avstrijskih meja, v Angliji in na Škotskem, ta-le naša igra že davno obledela in se je umaknila novi — takoimenova,nemu »footballu«, ki da je mnogo bolj mikaven, učinko, vit in kaj vem kaj še vse.
Stopili smo vkup_ se posvetovali in brez oklevanja sklenili ustanoviti športni krožek. Oskrbeli smo si za novo igro pravila, naročili najnujnej, še pripomočke — pravo nogometno žogo in še nekaj z »zamaški« opodpla-tenih čevljev. In ko smo pošiljko dočakali, smo začeli!
Med dijaki je završalo. Kjer je bila le priložnost, smo navdušeno nabijali žogo. Kot epidemija se nas je polotila nogometna mrzlica.
Ob uvidevni prizadevnosti nekaterih naprednejših šolnikov — po večini mlajših suplentov — in z njihovo pod, poro nam je kmalu uspel korak naprej: iz ilegale smo prešli v legalo. Uradno so nam celo dovolili, da si ustanovimo na vsaki šoli lasten nogo, metni krožek — seveda pod njeno kom, trolo V teh krožkih smo si s sredstvi, ki so nam dotekali iz članarine in iz prostovoljnih prispevkov, ki smo si jih takorekoč pritrgali od ust, omislili kmalu ustreznejšo opremo, a šolske oblasti so nam izposlovale primerno, za vse šole skupno igrišče.
Tako smo se z zasebnih dvorišč in travnikov preselili na tedanjo trikotno livado ob Latterma novem drevore, du tja. kjer danes od časa do časa razkazujejo cirkusi radovednim Ljubljančanom svoje atrakcije,
Tu, na tem travnatem svetu, se je v tedanji neposredni soseščini tivolskega »Fratra« z njegovimi strelišči, vrtiljaki, gugalnicami, potujočimi zve, rinjaki, ’ akrobati in čarodeji ter ob zvokih cvilečih lajn, prvič predstavila pisani gruči ljubljanskih radovednežev in postopačev — avantgarda ljubljanskih in kranjskih nogometašev. Na tem svetu so bile poslej tudi ob delavnikih redne vadbe. Sole so se vrstile po določenem urniku. Ob nedeljah pa so se moštva že pomerila v pravih
»uradnih« tekmah. Vsaka šola je nastopila v svojem reprezentančnem kroju. Med najslikovitejšima sta bili moštvi I. in II. takratne državne gi, mnazije. Prvi so nastopali v belo-rdečih doigorokavih srajcah, z rdečo zvezdo na belem polju ter v belih, rdečeobšitih hlačkah, drugi pa v ustrezni belo-modri altenaciji z modro zvezdo na belem polju in v modrih hlačkah.
S športne strani seveda igra spo. četka ni bila kdove kako lepa. Igrali smo primitivno, na prodore posamez. nikov, ki so skušali z bolj ali manj posrečenimi »dribiingi« preigrati nasprotnika in uveljaviti svoje bolj fi zidne kakor tehnične sposobnosti.
Med slovenskimi šolskimi moštvi so potekale tekme v še dokaj prijatelj, sikem duhu. Bolj dramatične pa so bile, kadar so se kosala slovenska moštva z nemškimi.
Kdor pozna ljubljanske politične razmere tistih let, se temu ne bo čudil. Slovenska mladina se je tačas z vso zagrizenostjo borila proti nem-škutarstvu. ter je, kajpak, četudi proti
-- ' ~ ■'
Nekdanji izvrstni vratar bivšega Primorja, Jančigaj
vsem že tedaj veljavnim športnim na, čelom, prenesla to svojo zagrizenost tudi na zeleno nogometno polje. Zato niso bili dejanski sipopadi med posamezniki ali pa celo skupinami na igrišču in kasnejša medsebojna obra, čunavanja na ulici, nikak nenavaden pojav,
Z Adamič-Lundroviml septembrski, mi dogodki leta 1908 je politična za, grizenost in vzporedno z njo seveda tudi nogometna strankarska napetost dosegla svoj višek. V športnih krogih je zagospodaril nespravljivi narodnostni duh. Ljubljansko športno javnost ni več zanimalo, kako se bo igralo, temveč le še, ali bodo »Sloven, ci« nažgali »Nemce«, ali pa se bo zgodilo obratno.
Tedaj je vzniknila med slovenskimi srednješolskimi nogometaši prva zamisel, da bi se vsi Slovenci v Ljubljani ’ zedinili v enem samem — slovenskem športnem društvu. In res! Ze čez dobro leto je bilo na pomlad 1910 ustanovljeno v Ljubhjani prvo zakonito slovensko dijaško športno društvo »SK Hermes« in z njim so bili postavljeni prvi organizirani temelji vsemu nadaljnjemu slovenskemu športnemu razvoju.
Ze tekme med dijaškimi krožki Slo-
Ilirija vodi prvi dan 32:28
Split, 29. julija. Sinoči je bil tu na plavaiišču Jadrana plavalni dvoboj zvezne lige med Mornarjem in ekipo Ilirije. Rezultati so bili povprečni, preje slabi kakor dobri. Srečanju je prisostvovalo vsega okoli 200 gledalcev.
REZULTATI PRVEGA DNE:
1000 m crawl — moški: 1. Žuvela 13-21.2. 2 Volan 13:53.0 (oba M). 3.
til
Odlična plavalka Lavrenčičeva
Hafner 14:37.3,	4. Lunder 14:56.7
(oba Ilirija);
100 m crawl — ženske: 1. Pelan 1:19.8, 2. Jamnik 1:24.5 (obe I) 3. Matulič 1:30.2 (M);
100 m crawl — moški: 1. Skanata 1:00.4, 2. Frankovič 1:02.4 (oba M). 3. inž. Pelhan 1:03.4, 4. Žvokelj 1:08.2 (oba Ilirija);
200 m prsno — ženske: 1. Kuhar 3:15.2, 2. Jamnik 3:25.4 (obe I), 3. Magiarello 4:08.6 (M);
4x100 m cravvl — ženske: 1. Ilirija (Zupančič, Zeman, Kariš, Pelan) 5:58.1, 2. Mornar 6:28.5.
Po prvem dnevu vodi Ilirija pred Mornarjem z rezultatom 32:28.
Waterpolo srečanje med ekipo Mornarja in Ilirije se je končalo z rezultatom 22:0 (10:0) v korist Mornarja.
Marljivi mariborski veslači
Na umetnem jezeru nad novo elektrarno pri mariborskem otoku je zelo živahno. VK Polet si je pri Bresternici zgradil že prav lepo oporišče in članstvo pridno trenira. Klub ima že tudi svojo jadrnico, ki pa je vedno zasedena. Da bi še bolj popularizirali veslaški šport med najširšimi plastmi prebivalstva, bodo izdelali čolniče za zabavne vožnje občinstva, kar bodo Mariborčani, ki drugje nimajo prilike za veslanje, sigurno pozdravili z velikim navdušenjem. Za jesen pa je predvidena veslaška prireditev v večjem slogu s sodelovanjem najboljših veslačev države.
PIONIRSKI NOGOMETNI TURNIR
Ljubljana, 29. julija. Včeraj in danes je bil na igrišču Krima pionirski nogometni turnir, na katerem so sodelovala moštva Slovana, Ilirije ter prvo in drugo moštvo Krima Omagalo je moštvo Slovana z žrebom, ker se je tudi podaljšek tekme z Ilirijo končal neodločeno. Rezultati: Slovan : Krim 11 4:0, Ilirija : Krim I 4:0. Krim I : Krim II 1:0. Slovan : liri ja 2:2.
Waiter RUtt je prišel iz peMm •..
Nadaljevanje
Ne, Riittovo srce ni bilo več v pedalih njegovega kolesa. Vozil je hitreje, ko ni videl svoje kabine in počasneje, ko je peljal mimo nje. Tam je stala prijateljica Jimmyja Hogana, Ria, ki se je končno prepričala, da je Jinimy Hogan proti njemu le bleda senca. Bleda senca in nič več.
»Gospod Rutt, krasno ste vozili,« je rekla Ria, ko ga je znova izmenjal njegov partner. Rutt se je odrekel počitku v svoji kabini. Ostal je pri Riji, ki je slonela ob ograji. Kmalu bo to prekleto garanje končano:	šest dni
brez postelje, miru in brez ženske, ki zna s človekom mehko in ljubeznivo ravnati.
»Se lahko po dirki vidimo?«
»Mhm, bilo bi krasno.. .« je rekla Ria, z lahnim ameriškim naglasom, ki je napravil negotovo obljubo v njenem glasu še razburljivejšo in zapeljivejšo.
Da, in pri tem se je nasmehnila, vzela iz ročne torbice lepo banano in jo začela počasi, pazljivo lupiti.
Rtitt jo je gledal. Tedaj mu je z vprašujočimi, črnimi očmi ponudila sadež. Noben moški, ki se še lahko drži na nogah, se ne bi mogel upirati in tudi Rutt se ni mogel, ko mu je Ria s koničastimi prsti porinila v usta velik kos banane.
»Vam teken, gospod Rutt?«
»Izvrstno, izvrstno!« je žvečil kolesar,
e
Igro bi Rutt spregledal že čez nekaj minut, če bi mu strašne bolečine pustile jasno presojo. Spravili so ga v ambulanto in poklicali zdravnika.
»Takoj izprazniti želodec!«
Ria je izginila in zunaj sta vozila Hogam in Farland, kakor da bi jima bil hudič za petami. Riittov partner Stol se ju je držal le z največ jo muko in spodaj se je v hudih krčih zvijal Riitt ki ga je pustil samega na progi. O tem, da bi mu izpraznili želodec, ni hotel ničesar slišati. Množica je nekaj zavohala in vpitje se je stopnjevalo v strasten orkan.
»Riitt, ven. Kje je Riitt?«
Ria pa je stala ob ograji in vpila:
»Naprej Jimmy, naprej Jimmy!« Na to, da se lahko Jimmyjev nasprotnik že v tej sekundi zaradi nje preseli na oni svet, pa ni niti pomislila.
Walterja Riitta so držali štirje možje in zdravnik mu je izčrpal strup iz želodca.
»Ven, VValter! Ven moraš! Stol ne more več naprej! Jimmy in Mac sta ,se že trikrat menjala!«
V Ruttovi glavi se je v teh trenutkih vse skupaj vrtelo v divjem kao. su. kakor blazno mlinsko kolo, in v njegovem želodcu je izgledalo kakor v klavnici. Toda njegovi oči so v tem blaznem vrtincu ljudi, arene, kolesarjev, še vedno iskale dekle, ki mu je porinila v usta kos banane,
»Prekleto! Krmili so te s sektom in bananami, ti idiot! Razumi nas ven dar, Walter! Naprej! Hogana moraš ujeti!«
Našminkali s0 mu pepelnosiva lica. ga dvignili na kolo, in njegove noge
so avtomatično začele vrteti pedala. Sprva počasi, potem pa vedno hitreje in hitreje in čez dve uri je bil zdrav Sprinta! je do Jimmyja Hogana, se ga nekaj sekund držal in potem nezadržno potegnil mimo njega. Dvoje prestrašenih, velikih črnih oči mu je sledilo.
»Prekleto! Od kod pa prihajaš?« je zavpil Hogan za njim.
»Iz pekla, pes.« je zavpil Riitt čez ramo in se odpeljal naprej.
Jimmy Hogan je stopil s kolesa, pljunil in vtaknil umetno zabovje v usta.
Ria, dekle z banano, pa je kasneje postala slavna, svetla zvezda na filmskem nebu. Jimmy Hogan je bil v njenem divjem, razgibanem življenju, ki se je tragičn^ končalo, samo majhna epizoda. Danes ima v Chelsei farmo svinj.,.
(Konec),
vencev in Nemcev so vzbujale precej zanimanja med širšo javnostjo. To zanimanje se je se stopnjevalo, ko se je SK Hermes začel meriti tudi z izven-Ijubljanskimi klubi, ki so v tedanji Avstriji uživali precejšen sloves. Prvi Hermesovi nasprotniki so bili tržaška »Studentesca sportiva« in »Ede-ra«, goriška »Jugoslavija«, celovška »KAC« in »KSV« ter graška kiuoa »GAG« in »STURM«.
Hermežam so bili večkrat uspešni. Ti uspehi so podžigali celo starejše ljubljanske meščane, da so se zganili iz mrtvila in ustanovili že spomladi leta 1911 splošno slovensko nogometno društvo »SK Ilirijo«. Ker s0 se v novoustanovljenp društvo zbirali po večini le starejši člani, dočim je bil Hermes v bistvu . mladinsko društvo
—	so oboji voditelji kaj kmalu spoznali, da takšna cepitev moči ne bi koristila nadaljnjemu športnemu razvoju. Pa so se zato še istega leta sporazumeli, da se obe društvi zedinita v eno nogometno društvo — v novo »SK Ilirijo«.
Jasno je, da se je s to potezo nogometni šport moralno, materialno in tudi strokovno dvignil. Naval v nogometne vrste je bil tolikšen, da je Ilirija že takoj ob tej združitvi razpolagala s kar tremi prvimi moštvi. Staro Hermesovo igrišče je postalo pretesno, pa se je zato nogomet preselil na večjo in primernejšo parcelo, kjer je v stari Jugoslaviji obratoval velesejem.
Predaleč bi zašel, če bi se tu zaustavljal ob organizacijskih pravilih obeh prvih nogometnih društev, ob imenih in delovanju njegovih funkcionarjev in pa vseh tistih idealnih delavcev, ki so, vzvišeni nad politično strankarskimi ambicijami in strastmi tistega časa, pravilno gledali na vzvišeni smisel športa in posvetili temu smotru vse svoje sile. Nikakor pa ne morem — že zato, da zadostim radovednosti našega današnjega športnega naraščaja — povsem molče mimo nekaterih drugih vprašanj, ki utegnejo marsikoga zanimati, kot na primer: kdo pa So bili pravzaprav ob zibelki in v otroški dobi našega športa naši najboljši aktivni igralci? S kakšnimi uspehi so nastopali? Kolikšno je bilo njihovo nogometno znanje? Kdo so bili njihovi nasprotniki?
Mislim, da še danes živeči peščici aktivnih organizatorjev in nogometašev tiste dobe — izvzemši nesporno najzaslužnejšemu inž. Stanku Bloudku — ne delam krivice, če poleg njegovega imena navedem ko-t prvega, med zadnjo vojno v taborišču preminulega Evgena Betteta.
Izšel je iz šolskega nogometnega krožka tedanje nemške Mahrove trgovske šole, ki je slovela kot eno najboljših strokovnih učilišč v Avstriji. Kot zaveden Slovenec je mladi, postavni Evgen med prvimi vstopil v nogometne vrste SK Hermesa. Ze iz »mahrovskih« vrst preizkušen igralec je kar takoj zasedel mesto srednjega napadalca v prvem moštvu in vztrajal, spremljajoč vse poznejše metamorfoze svojega društva na tem mestu, ne le kot vzoren in aktiven igralec, temveč kot duša slovenskega nogometa vse do kapitulacije stare Jugoslavije.
Iz tistih časov bi ne smel prezreti drugega odličnega igralca in organizatorja — prvega Hermesovega srednjega krilca Vinka Hitija, s športnim vzdevkom »Ceneta«, ki je izšel iz nogometnega aktiva II. državne gimnazije, Z Evgenom in prvim vratarjem Dolencem je ta trojica predstavljala hrbtenico klubove tekmovalne vrste. Kot »dolgoudarna« branilca sta varovala prvo slovensko vratarjevo svetišče mogočna orjaka Jankovič in Kobler, Nosilca vseh po krilih speljanih napadalnih akcij pa sta bila iskra in odlična tekača — desno krilo Valasek »Korle« in levo krilo Breme, li po domače »Mašinca«,
S temi imeni seveda vrsta prvih Hermesovih in poznejših ilirijanskih reprezentantov še daleč ni bila izčrpana.
Od ostalih popularnih »kanonov« Hermesa in mlade Ilirije bi naštel po spominu in abecednem zaporedju še naslednje: branilca: Baltezar, Kavšek
—	»Žane«, Koblar ml., Kušar in Pretnar — »Slave«; krilci: Beltram »Gigi« Carf, Lozej, Vadnjal in Vodišek: napadalci: Bregar — »Francelj«, Kreuz-berger »Dolfe«, Mikuž — »Miško« in Vidmar — »Švica«. Kot odlična vratarja sta kmalu zaslovela še poznejša ilirijanska igralca Stane Peian in Boris Soklič.
S takšno izbiro igralcev je razumljivo, da tudi športni uspehi niso izostali. Gostujoča nogometna društva iz avstrijskih prestolic so cesto neuteše-na zapuščala Ljubljano in le redko-kateremu se je posrečilo izbojevati zmago nad »poniglavim« ljubljanskim začetnikom. Tržaška, celovška, graška in pozneje tudi zagrebška moštva so dostikrat osramočena zapuščala Ljubljano. Celo »Češki Lev« iz Plzna
—	eno najmočnejših takratnih avstrijskih moštev, se je moral v Ljubljani ob prvem gostovanju sprijazniti , s »samo« neodločenim izidom.
Višek nogomenega užitka za Ljubljančane pa je bil nastop praške Sla-vije julija 1913 Cehi so veljali tedaj za najboljše srednjeevropsko moštvo. Četudi so gostje odpravili Ljubljančane z rezultatom 10:0, ta poraz ni prav nič potrl domačinov. Nasprotno, dobili so bogato nogometno lekcijo, izločili iz nogometa vsa zastarela načela in se z vso vnemo lotili modernega načina igranja. Da uspeh ni izostal. so kmalu občutila vsa nasledka v Ljubljani gostujoča moštva, najsi so bili to že udnmčeni, stari znanci, ali pa novi. prvič nastopajoči zagrebški. dunalskl in celo budimpeštanski predstavniki
In sredi takšnega razmaha je tedanjo slovensko nogometno predstavnico Ilirijo zaustavila in za daljšo dobo ohromila prva svetovna volr-n.
(Dalje prihodnjih) 1
Z gojenci fizkultume šole v Rovinju Kako	stave
Potovanje od Ljubljane do Rovinja je v vročih dnevih poletja precej težavno. Dobrih osem ur vožnje, prestopanje, gnetenje v vagonih in seveda tudi vročina. V Ljubljani so nam sicer oskrbeli rezerviran vagon, toda v Divači jo je odpihal proti Trstu-Vlak proti Pulju je bil popolnoma zaseden, ker že potniki pred nami niso ujeli zveze. Vendar smo se vsi zrinili, vsakdo si je priboril vsaj polovico življenjskega prostora in je stal na eni nogi. če ni mogel na obeh.
Za tujski promet je tako potovanje kajpada slaba reklama. •.
Vseh 80 dijakov in dijakinj, ki jih vodimo v Rovinj na taborjenje, sc je vkrcalo, nihče ni zaostal. Stojim in balansiram ob bledi, izmučeni ženski. Iz Beograda potuje na »Cr-veni otok« pri Rovinju, štiriindvajset ur je že na nogah. Kritiziramo železnico in si lajšamo gorje z marelicami, črno kavo im žepnimi robci.
Gorje?
Beograjčanki pripovedujem o lepotah Rdečega otoka, ležečega v bližini Brionov. Nekoč so živelj na njem menihi, potem je prišel v last dunajskega admirala; zdaj pa je ves otok z graščino, kapelico in parki vred počitniški dom. Ko se bo utrujena beograjska znanstvenica nocoj okopala v morju in bo z morja gledala svoj počitniški dotn, bodo težave potovanja že davno pozabljene.
In mi? Nas čaka še delo. Najprej bomo znosili šotore, poljske kuhinje živila, drva in premog iz tovornega vagona v bližnji borov gozdiček, potem bomo vse uredili in si skuhali kosilo, končno pa v morje, ki je v okolici slikovitega Rovinja tako osvežujoče, tako mikavno.
Buzet — kamenito naselje na griču; spominja me na sliko Betlehema. Po dolini Mirne peči poteka vodovod proti Poreču. Zgovorni G usti, stari funkcionar »Planice«, me še opozarja na žrelo, ki ga bomo videli kmalu po Pazinu, kjer je tragično končal svoje plodno življenje direktor Jože Kosmatin; potem se posloviva. Seveda mu moram obljubiti, da bom v Lupoglavu stopil k nasprotnemu oknu, si ogledal odcep nove proge, kjer Gustl dela, in čudovito sotesko, ki se zajeda v Učko-
Srečno, Gustl, na svidenje v Planici 1952!
Železničarji so izstopili, zdaj potujemo udobno in celo sedimo. Beograjčanka dremlje, domačinka pa pripoveduje o »hudi vodi«, kj razsaja ob slehernem trajnejšem deževju. Z možem oficirjem potuje domov, vendar se ne veseli obiska. Mati je na smrt bolna, samo štiri češnje imaj-o, sod je zdaj že prazen. »V jeseni, da, v jeseni je tudi pri nas veselo.. .<
ČUTIMO BLIŽINO MORJA...
Ogledujemo si sadove »rdeče zemlje«; čim bliže smo Rovinju, tem več jih je. Vinogradi, borovi gozdiči, oljčni goji, smokve, murve, v nebo Štrleče ciprese. Lani je bilo ob progi vse požgano, letos pa vidimo visoko turščico, žjvo zeleno trto, sočne travnike in visoke kupe požete pšenice.
V	Kanfanarju moramo prestopiti v drugo. Naši š|>ortnik|, gojenci Zavoda za fizkulturo iz Ljubljane postajajo nemirni. Čutijo bližino morja-Že čtijem škržete. ki žagajo in veselo hreščijo, skriti nekje v borih, cipresah in murvah. Vroče poletje! Mar si moremo želeti kaj .epšcga, kakor potovati k morju }n razpeti Šotore v gozdu, kjer neprestano pihlja veter! Točim zadnje požirke vina in vroče kave. Vera ponuja potico, ki jo je dobila z doma, [z Čepovana nad Gorico.
V	dalji vidimo nrhifeklonično znameniti zvonik, štrleč v sinje nebo nad Rovinjem. Staro, revno mesto s stoterimi kamnitimi hišicami na griču. Nekoč je bil Rovin j otok,_ do katerega je vodji viseč most. Zdaj je Po kopnem zvezan s celino. Dijakom pripovedujemo legendo o Sv. 1 umi, čigar bronasti kip vidimo vrh zvonika. Nekateri prvič gledajo morje. Vlak nas vozi mimo zelenega polotoka, kjer je med košatimi pinijami, bori, cedrami in plemenitimi smrekami na pol zakrita bolnišnica za kostno tuberkulozo.
Pozdravljen, zdravnik Tine Horvat.. ki živiš tu za svoje bolnike, blag Spomin dunajskemu županu Karlu Luegerju, ki je pred pol stoletja
zgradil bolnišnico in zasadil park, kakršnih je malo v Evropi! Pozdravljeno naše ljubljeno, večno morje! Tri tedne bomo taborili v Rovinju. Ali borno naučili naše gojence ljubiti morje, ljubiti obalo in Istro? Ali jih
sečem po morju, po borih in rožmarinu, drgeta pesem tisoč. škržetov. Nekje gruli grlica...
Glavna dela so opravljena, sledi obrok tople hrane, nato prvo kopanje.
»Oh, kako je toplo! In kako slano!«
Vitka telesa skačejo v vodo, plavajo in se igrajo.
»Mara, tako stojiš, kakor da bi čakala na fotografa!«
Boji se vode. Mara je neplavačica. Tudi Slavica Uršičeva, znana atleti-
1.	Crvena zvezda — BSK. V tej tekmi je favorit Crvena zvezda, ki je trenutno četrta na prvenstveni lestvici. Kljub lemu pa se ekipa BSK vedno uspešno bori proti nogometašem Zvezde. V prvem delu prvenstva se je tekma končala s tesno zmago Zvezde 1:0. Ker pa je napad BSK zelo neučinkovit, saj je dal v 11 tekmah samo 7 golov, lahko računamo na zmago Crvene zvezde. Prognoza 1.
2.	Dinamo — Vojvodina. Prvak pomladanskega dela prvenstva in edini klub I. zvezde lige, ki v 11 prvenstvenih srečanjih ni izgubil nobene tekme, bo igral na domačem terenu z Vojvodino. Njih srečanje v pomladanskem delu v Novem Sadu, se je končalo z zmago Dinama z rezultatom 1:0. Obe ekipi se na tekmo,
bo prva v jesenskem delu prvenstva, dobro pripravljata. Dinamo bo nastopil v tem srečanju nekompleten, kljub temu, da v moštvu ne boste igrala poškodovana Ivica Horvat in W61fl, dajemo prednost Dinamu. Prognoza 1.
3.	Sarajeve — Napredak. Nogometaši Sarajeva se bodo skušali revanžirati na domačem terenu za neodločen rezultat
K ruševcu 1:1. Videz je, da bo Sarajevo tem srečanju zmagal, saj je na domačem terenu doseglo dobre rezultate. Premagalo je tudi Partizana in Vojvodino. V trening-tekmi je Sarajevo izgubilo nogometno tekmo z mestnim rivalom Železničarjem 3:2, vendar v moštvu niso igrali Brozovič, Lovrič I, Zigman in Habič. Prognoza 1.
4.	Horac — Lokomotiva. Oba kluba sta iz Zagreba, samo Borac je, čeprav novi član I. lige, zasedel boljše mesto na pr-
nofiLiiuicui Havajski otoki/ i\e, pač pa uuata pri Rovinju bomo tako dobro seznanili s plaval-
nim športom, da nekoč ne bodo prej odnehali, preden bodo naučili slehernega otroka plavanja in reševanja iz vode?
PRVI DAN V ROVINJU
Gozd je dovolj velik za tri taborišča. V sredini bo kuhinja in eko-nomait, na južni strani bo tabor za dekleta, na severni za fante. Dela potekajo v redu in nemoteno- Gojencem se pozna močna roka direktorja Stepišnika ki vodi naš pedagoški kolektiv. Vsi delamo, nihče se ne izmika. Drva so že na kupu, v naši poljski kuhinji kuhamo kosilo.
Odložili smo oblačila, nekateri so bosi, postavljajo šotore, kopljejo jarke, pobirajo črepinje, kamenje in druge nevšečnosti. Veter z morju hladi razgreta telesa, v ozračju, di-
nja »Odreda«, stoji ob obali, medtem ko je velik del gojencev že na odprtem morju. Pravijo, da je tudi Polda Janez neplavalec! Poleg Mare jn Slavice je še deset slabih plavalcev. Štiri ure dnevno bodo trenirali, potem pa bodo izpiti: v pravilnem plavanju, v plavanju na bližnji polotok (900 m oddaljen), v lil trem plavanju, v skakanju v vodo in reševanju iz vode- (Dalje prihodnjič)
Gunthardt zmagal v Lausanni
Na velikem telovadnem zletu, ki je bil 14. in 15. julija v Lausanni, je v višjem oddelku nastopilo 136 orodnih telovadcev. Veliko presenečenje je pripravil znani Jack Giint-hartlt, ki je osvojil prvo mesto in pustil za seboj znane favorite Leh--uanna, Stalderja, Freia, Eugstra in druge.
Nekaj o zgodovini konjskega športa v Sloveniji
Splošno je znano, da Je konjski šport v Sloveniji zelo priljubljen. Kljub temu da se o tej športni panogi malo piše pa so vse prireditve te vrste, živahno obiskane, pa bilo to kasaške .ali galopske ali dirke s preskakovanjem zaprek. Takp je zlasti v konjerejskih središčih, kjer so dani pogoji, tako za konjerejo, kakor tudi za konjski šport, in kjer se tisočglave ljudske množice ob vsakem vremenu zberejo k vsaki konjskošportni prireditvi. Se bolj pa konjskošportne prireditve privlačijo naše meščane, zlasti Mariborčane in Ljubljančane ki vsa. kokrat celo v desettisočih pobite na take prireditve.
Poglavje zase pa je konjereja, ki igra v našem narodnem gospodarstvu le drugorazredno vlogo. Vsekakor je pri tem važen činitelj več kot pol stoletja stara tradicija, kajti pred več kot 70 leti je v začetku le maloštevilna skupina odličnih konjerejcev ljutomerskega Pomurja po zgledu konjerejcev in športnikov ostale Srednje Evrope začela z rejo kasaškega športnega konja. V dirkah, spočetka v ožjem področju v Ljutomeru, so se zaradi sposobnosti uporabljenega konjiškega materiala te prireditve odlično obnesle in s časom postale prave kultur no. gospi >d arsk e manifestacije slovenskega ljudstva, Vsled tega se je njihov sloves naglo širil po ostali Sloveniji ter so s konjsko športnimi prireditvami začeli budi ljubitelji konj v starih konjerejskih sredščih. predvsem v centrih toplokrvnih konj, kakor je že takrat bila na primer Dolenjska (St. Jernej)	....
ličeč se na lastnih in tujih izkušnjah so ljutomerski konjerejci.-športniki sčasoma prekoračili ožje meje svoje slovenske domovine in so se z uspehom udeleževali konjsko.športnih prireditev v inozemstvu, tako v Gracu.
je, da je Lokomotiva v boljši formi, kakor Borac. Prognoza 2.
5.	Mačva — Hajduk. Hajduk bo to pot nastopil v Sabcu, kjer je zelo vroč teren. Mačva je premagala Crveno zvezdo 2:1 in Vojvodino 3:i na domačem terenu in se v prvi tekmi v Splitu, zelo upirala napadalvem Hajduka, ki so zmagali s 3:1. Toda, Mačva je, kakor izgleda, v slabši formi, saj jo je 22. julija premagal član II. zvezne lige Proleter iz Osijeka 2:1. Prognoza 2.
6.	spartak — Partizan. Kljub temu, da v prvi tekmi ne bodo igrali poškodovani Šoštarič, Kolakovič, Čajkovski, Bobek. Herceg in Atanackovič, menimo, da je favorit Partizan. Prognoza 2.
7.	Vardar :	Odred. Prvo srečanje v
Ljubljani se je končalo neodločeno 0:0. To bo tekma izenačenih nasprotnikov in enakega tehničnega znanja. Vardar igra zelo dobro doma, saj je od 8 tekem v 7 zmagal in samo 1 igral neodločeno. Odred pa je od 7 tekem, ki jih je odigral na tujih igriščih, zmagal le v 1 in 1 igral neodločeno. Prognoza 1.
8.	Budučnost : Proleter O. V tem srečanju smatramo Budučnost, ki je prva na prvenstveni lestvici II. lige, za sigurnega favorita, saj igra na domačem igrišču. Prognoza 1.
9.	Radnički : Rabotnički. To bo srečanje tretje in petoplasiranega moštva na prvenstveni lestvici. Ker pa bo srečanje v Beogradu, menimo, da je favorit Radnički, ki je sedaj v dobri formi. Prognoza 1.
IV. Kolo zvezne plavalne lige
Primorje in Mladost premagala Jadran in Jug
jr-jarua-gs«?
100 m prosto moški:	Stipetic (M)
1:02.1	400 m prosto:	Vittovic (M)
5:15,6',	100 m hrbtno moški: Vilo vic
(M) 1:14.9. 200 m P^no moški: B a.is (M) 2:48 9 štafeta 4X200 m: Mtodost
V torek in sredo sta bili, na Reki in1 v Zagrebu povratni srečanji za prvenstvo A skupine zvezne plavalne lige med Primorjem iz Reke in Jadranom iz Splita ter Mladostjo iz Zagreba in Jugom iz Dubrovnika. Reški in zagrebški plavalci sp premočno prema: gali oba nasprotnika Boljši rezultati na Reki so: 100 m prosto moški: .1 inči (P)	1:03 2 1000 m prosto moški: dr.
Defilipis'(P) 13:48.6. 400 m prosto: dr.
Defilipis (P) 5:130 100m hrbtno moški: Finci (P) 1:14 8, 200 m prsno moški: Kučar (J) 2:52.4. štafeta 4X200m prosto: Primorje 9:53.8	100 m prosto
ženske: Loparič (P>1:12.0 200m prsno ženske: Lavrenčič (P) 3:06 2. 4X100 m prosto ženske: Primorje 5:08.8	100 m
^bL&.5?n400:mBprosto ženske!6 L^pa" datTT z«JJuga~ V rezultatom 4.2 r;x (P) 1V41 ‘) Waterpolt>-Jadran: Pri-1(2:1). dru^i dan pa neodločeno 3.3 V morjB 5:2 (i:Ž) in 73 (4:0). Zmagalo I celotnem tckmovaniu je zmagala Mlaje Primorje s 85:46 točkami	I dost s 75.56 točkami.
.„.13 0	100 m prosto ženske: Kalčič
(J) 1:17.0	200m prsno ženske: her-
pes (M) 3:12.6, 400m prosto zenske: Barbieri (J) 6:10,3. lOOrnhrotno zenske: Ligorio (J) 1:28 3 štafeta 4X100 metrov prosto: Jug. 5:25.8 Veliko presenečenje predstavlja zmaga Bajsa nad rekorderjem Barbieri jem v plavanju na 200 m prsno. Bajs je na tem tekmovanju tudi izboljšal državni rekord Ki ga je imel Korpes s časom 2:49,0. Wa-terpolo srečanje se je končalo prvi
Odreda, tako da računamo, da bo Tekstilec v Zrenjaninu ob obe točki. Prognoza 1.
11.	Dinamo P. : Zagreb. Kljub temu, da bo to srečanje v Pančevu, je videz, da se bo končalo neodločeno. Prognoza X.
12.	Rudar : Železničar. Nogometaši Rudarja igrajo na domačem terenu zelo dobro, tako da lahko računamo, da se bodo revanžirati za poraz v prvem delu tekmovanja, ko so srečanje z Železničarjem izgubili s 3:1. Prognoza 1.
13.	Bokelj : Kvarner. Ekipa Bokelja je brez zmage in samo s 4 neodločenimi rezultati, zadnja na tabeli. Toda kljub temu, da bo tekma v Kotoru, je Kvarner favorit. Prognoza 2.
14.	Metalac : Velež. Zaradi dvojnega programa bo to srečanje že v soboto,
4. avgusta. Metalac je trenutno na 9. mestu s 14 točkami, Velež pa na 4. z 20 točkami. Njihovo srečanje v Mostarju se je končalo neodločeno 0:0. Prognoza X.
15.	Šibenik : Zadar. Nogometna tekma hrvatske lige. To je derby srečanje, ker je Šibenik na prvem mestu s 13 točkami, Zadar pa na drugem z istim številom točk, toda slabšim gol količnikom. Prva tekma v Zadru se je končala z zmago Zadra 3:2. Prognoza X.
NAGRADE ŠPORTNE STAVE
V 36. kolu športne stave Je bilo na velika presenečenja vsega 5 prvih nagrad, ki prejmejo na podlagi 11 pravilnih rešitev po 115.306 din.
II. nagrado si razdeli devetdeset dobitnikov. Vsak prejme na podlagi 10. rešitev po 9609 din. med njimi tudi številke 82363, 78498 in 35511. Rok za reklamacije je torek 31. Julij.
Po roku za reklamacije v 35. kolu so nagrade tele: I. 18.634; II. 1457 din. Nagrade se bodo izplačevale v ponedeljek med 12. in 13. uro. Zamudnike-dobitnike iz prejšnjih kol opozarjamo, da dvignejo nagrade.
OBJAVA
CE PIŠETE »ŠPORTNI STAVI«, NA. SLAVLJAJTE NA LJUBLJANO — POSTNI PREDAL 301.
Kje dobite stavne listke
»Športna stava« Tyrševa cesta 5 (po. leg pekarne »Piskar«); Športno druSivo Krim, Stari trg; Odred, Tyrševa cesta 1 (v zgradbi Narodne banke); prodajal, na časopisov »Jugoreklam«, Tvrševa 5; Dom JA, Fizkulturna zveza Slovenijef Likozarjeva ulica provizorij IV. (pri vratarju).
na Dunaju in v Budimpešti. Razume se, da so ti uspehi prinašali našim konjerejcem tudi gospodarske koristi, ker je naraščalo povpraševanje P« ljutomerskih kasaških konjih in so se doma vzrejene živali dobrega porekla kaj dobro prodajale daleč izven domačega. področja
Zanimiva je tudi ugotovitev, da so programi naših koniskošportnih prireditev pred vojno bili sestavljeni pretežno iz kasaških točk in so jahalni nastopi bili le redki. Ta postranska vloga jahalnega športa ne izhaja iz tega. ker bi jahanje bilo pri našem ljudstvu manj priljubljeno, temveč je posledica dejstva, da je Slovenija že od nekdaj v svojem področju vzrejala po večini vprežne konje.
Pač pa prihaja jahanje tudi pri nas v ospredje Po drugi svetovni vojni, zlasti v zadnjih treh letih, ko moramo vsled hujskaške in napadalne politike naših sosedov na vzhodu vse bolj ja. čati obrambno moč naše domovine. Iz izkušenj druge svetovne vojne je namreč znano, da je konj tudi v vojnih pohodih kljub nenehnemu napredku mehanizacije še vedno najzaneslivej-ši človekov sodelavec pri prenašanju težkih tovorov, na krajše pa tudi na večje razdalje Zato je za našo mladino. neobhodrio potrebno, da se nauči s konjem pravilno postopati, ga negovati in oskrbovati ter s pridom uporabljati za vožnjo in jahanje S tem glavnim namenom so osnovani širom naše republike klubi za konjski šport, ki jih je sedaj že okrog 20 in katerih število je v stalnem porastu. Delovanje teh klubov pa vodi in usmerja Zveza za konjski šport v Ljubljani Navedeni namen to je pred-vojaška in izvenarmadna vzgoja naše mladine pa daje konjskemu športu moralno podlago in eksistenčno opravičenost.	Dr. VEBLE FRANC
SLOVENSKA PLAVALNA LIGA
V III kolu tekmovanja za prvenstvo Slovenije sta se pomerila med seboj oba ljubljanska elana lige. to te prvo moštvo Železničarja Ilirije V plavalnih točkah .obeh dni so se uveljavili tekmovalci in tekmovalke Železničarja, ki so zasedli vsa prva in druga mesta. V ivaterpolo srečanju pa je zmagal Železničar s 5.1. Pred zaključkom moštvenega prven: va Slovenije v plavanju (preostali r še srečanji Ilirija : Bled m Želez,
175:197
220:361
Mladi Sovre Savo se razvija v odlične ga plavalca prsnega sloga in je letos te dvakrat premagal Toneta Cererja
sta še srečanji Ilirija .: Bled m Železničar : Bled) je stanje na tabeli v A skuipini tole:
Železničar Lj. 3	3	0	0	401:198	6
Bled	2	10	1
Ilirija II. 3	0	0	3
V B SKUPINI KRANJ NAJBOLJŠI Preteklo nedeljo je bil v Kranju dvoboj B skupine slovenske plavalne lige med Železničarjem II. iz Ljubljane in domačim Železničarjem Čeprav so gostje v plavalenm sporedu zrna; gali s točko razlike 69:68. se je končni dvoboj zaključil z zmago Kranjčanov ki so si priborili prvo mesto v skokih ter zmagali tudi v waterpolu Lestvica:
Železničar K.	3	2	0	0	203:134	4
Prešeren	2	1	0	1	137:183	2
Zellzn Lj. II	2	0	0	2	154:168	0
V C skupini kjer tekmujejo Polet II Sot>ota in Rudar, tekme zaradi nekaterih protestov še niso verificirane.
Ameriški atleti gostujejo v Evropi
NAŠI NAIBOLIŠI POVABLIENl NA DUNAJ
V Evropi že dalj časa gostuje deset ameriških atletov, ki na raznih tekmovanjih postavljajo odlične rezultate. »Polet« jih je sproti registriral v mednarodni rubriki, danes pa vam bomo te atlete natančneje predstavili »Otrok ekipe« pravijo 19-letnemu Parryju 0’Brianu. ki je najmlajši med atleti Toda kakšen otrok! Takole med 90 in 100 kg bo težak in seveda je tudi precej velik. Na vsak način mora ta »otrok«' imeti tudi presneto krepke mišice da je lahko vrgel kroglo celih 17 m in s tem rezultatom premagal na ameriškem prvenstvu slavnega svetovnega rekorderja Fuchsa, ki mu je bil to prvi poraz po 89 zmagah Za njim je bil tudi skoraj nič manj slavni Ho. oper, ki velja za drugega najboljšega metalca krogle v Ameriki Parry O’ Brian pa se lahko postavi tudi z metom
diska Na vsak način bi na naššem »dolgoprogaško kliko« ZDA in preteče državnem prvenstvu zasedel prvo me- 10.000 m v 30:38.0. sto saj je njegov najboljši met nekaj :
čez 49 m Brian je doma v Santi Mo-	PRVIČ V EVROPI
niči in študira na univerzi v Južni so je štirje: Taylor. 0'Brian. Webb in Kaliforniji.	.	Jensen Vsi ostali pa že poznajo »stari
Ce postaviš Jima Gollldaya iz Cm- svet« in on pozna nje Na vsak način caga poleg 0’Briana, pa imaš res vtis.
Wg»r«eš«HBl@ z«a disScusifo
lMltrast■—problem našega športa
Ce pogledamo lestvice naših najboljših t lepe rezultate, pri ekipah pa, kjer so na “■	'-mo s predvojni- delu stari igralci, pa hitrosti ni. Znan-
____-- i	4 n i 1 rtntoul ionn r4 rt 4 n licrulnoon
stletov, in jih primerjamo _ ------- -	. -	.	4
hii, vidimo, da so današnji rezultati v | stveno je ugotovljeno, da je usodnega yseh disciplinah mnogo boljši, samo v
BPrintih smo slabši kot pred vojno. To tl tolmačimo tako, da danes poznamo načrten in smotern trening in sedaj tudi Oprimemo bolje poznamo tehniko atletike. Zaradi teh činiteljev so zelo napredovale tehnične discipline, to so skoki ln dleti, in teki, ki so povezani z vztrajnostjo. V sprintih pa ne pridemo naprej, deloma, ker smo opustili stare dobre dietode za privzgojo hitrosti, in pa, ker °dnosi med posameznimi športi niso taki, da bi bili ugodni za atletiko. Zavedati to moramo, da je napredovanje v tehtnih disciplinah atletike najmanj omejeno. Tu lahko prvotni rezultat izbolj
* •V'. X u Iti 11IX V	1 v v* v. .*   	-
“arno za okoli 40",., pri tekih na srednje dolge proge približno 30"/., pri sprintih „ manj kot 20*/o.
. Vidimo, kako je napredovanje sprin-J;r.ia zelo otežkočeno. Zato si moramo natančneje ogledati kvalite, katere J°ra imeti sp :nter. Se prej pa lahko ^otovimo, da je problem hitrosti splo-Problem našega športa. Prav tako je elik pri našem plavalnem športu. Nas f/kornet je počasen, zaradi tega tudi slab y!° je spomladi Odred izbiral mladince svoje moštvo, so nekateri tekli 60 m .66 kakor 10 sekund). Naši nogometni .renerji pa najbrž tudi ne vedo, da spajaj0 sprinterice med rekvizite vsakega t«Sše8a angleškega nogometaša. Naši . -hiški igralci slabo startajo. koristno bi a*10 za njih, če bi se naučili teči. Mo-l^ren način igre tenisa zahteva starte, tkalec, ki ne starta in stoji na mestu, •■cia kot spommik, ki umira v lepoti it»» ** udarcev. Po drugi strani pa zelo Jjmoniralo mladi košarkarji ASK s svojo igro. Tako je na splošno z našimi ki v *' Vprašamo se, ali so naši športni-
s l V tri	jc UgU IVJVIJCUU, Via jv- a^v»v»»»>_
pomena za razvoj bodočega atleta obdobje med 14. in 17. letom. Nadalje je tudi dokazano, da športniki z leti pridobivajo na vztrajnosti in izgubljajo na hitrosti. Zaradi tega atleti z leti presedlajo na daljše proge. Zakaj pa so za razvoj hitrosti tako važna leta pubertete? Zaradi Sprint pa je vprašanje kvalitete ustroja tega, ker živčni sistem dobiva prav v tistem času svoje dokončne oblike, živčnega sistema in moči mišic. Ce torej mladinec v tisti dobi precej teka in se Igra s hitrostjo, bo kasneje hiter. Izjeme so seveda tisti, ki so rojeni sprin-terji. Splošno pa lahko trdimo: če nekdo z 19 leti preteče 100 m v 13 sekundah, ta ne bo nikdar sprinter, pa če trenira v družbi s samimi Ovvensi. Poglejmo, kaj se dogaja z našo srednješolsko mladino v teh usodnih letih. Vzgoja hitrosti je zanemarjena že pri šolski telovadbi, prav tako pa nogometaši, rokometaši in smučarji pri svojih treningih ne delajo dosti za privzgojo te kvalitete športnika. Morda ravno tu tiči vrag. zakaj v sprintih ne pridemo nikamor. Srednja šola, ki bi morala biti nekakšna odskočna deska za aktivizacijo študentov v društvih, daje Študentu pravzaprav samo nekaj znanja o skoku čez kozo. Vemo, da mora biti srednješolska telovadba prirejena za pedagoške namene, vendar, če hočemo poboljšati naš šport v splošnem — zlasti pa še atletiko — s sprinterji, moramo najprej rešiti naš srednješolski šport. Zadnje srednješolsko atletsko prvenstvo je bilo v Ljubljani pred tremi leti. Atletiko v šole. to je že dolgo časa geslo Atletske z veze Jugoslavije. Ta pot je dala odlične rezultate na Švedskem in v Angliji (Mimogrede naj omenimo, da znaša švedski rekord v skoku v višino za šestošolce
Pri mladih igralcih ki se ‘sciplinah, ki zahtevajo hitrost, vidimo Macanovič).
urijo v
čemer 1? pri nas pisal že tov. Hrvoje
Amerikanski rezervoar za
sprinterje so Igre, katere Igrajo tamkajšnji študenti od mladih nog. Baseball, iugby in košarka so tipične hitrostne igre. Igre in hitrost pa se med seboj izpopolnjujejo. Hitre Igre dajejo sprinterje, znanje v sprintu pa poboljša kvaliteto igralca. Vemo, da je bila angleška štafeta na zadnji olimpiadi sestavljena iz treh igralcev rugbyja in enega svetovnega sprinterja. Fuchs je bil nepogrešljiv napadalec v svojem rugby univerzitetnem moštvu. Ovvens je bil odličen igralec košarke. V prid atletike bi tudi bilo, če bi se pri nas močneje razvila košarka, ki zahteva hitrost in daje skočno silo. Nemcem sta dala sprinterje rokomet ln »Schlagball«. Oglejmo si, zakaj rugby daje tako dobre sprinterje. Izključimo že vnaprej vprašanje množičnosti, kajti na vseh ameriških univerzah igra rugby okoli 80.000 do 100.000 študentov. Smisel rugbyja zahteva, da se igralec prebije skozi gruče nasprotnikov z žogo proti golu. Da to Izvede, potrebuje veliko kinetično energijo, ki je odvisna od mase in hitrosti atleta. Taka akcija zahteva maksimum hitrosti, moč pa je tudi odvisna od mase mišic. Z rugbyjem si pri vzgoje igralci sijajno muskulaturo za sprint. Dolžina sprintov pri rugbyju je ravno tako dolga, da doseže igralec maksimum hitrosti, sicer pa je to igra kratkih, razantnlh startov. Tu dobe igralci tudi potrebno borbenost (emocija). Baseball so Finci priredili za svoje razmere in ga imenujejo »pSllasalobol«. Metalec kopja JSrvinen se je rekrutiral iz vrst igralcev »pSllasalobola«, ki zahteva sprinte in mete. Tudi pri nas bi morali prirediti neko tako igro, ki bi odgovarjala naši mentaliteti. Morali bi jo razširiti In tako bi si nedvomno sprinti opomogli. Madžar Devan (znani specialist za smuške discipline) je sedaj trener v nekem alpskem predelu Nemčije. Dalj časa le pomišljal, kje so vzroki, da njegovi atleti ne napreduielo tako, kot si je zamišljal. Ker so klimatske ln vremenske razmere podobne našim, bi Isto veljalo
tudi za naše atlete. Devan Je ugotovil: hodijo v splošnem premalo, če pa že hodijo, hodijo preveč navkreber in to ravno v času treninga. Druga stvar, ki zelo moti razvoj sprinterja, je vožnja s kolesom. Nič ni slabšega za sprinterja, kot dolgotrajen izlet s kolesom. Toliko o splošnih vprašanjih atletike, iger, sprinta in življenjskih navad.
Naši sprinterji pa so tudi opustili dobre metode, s katerimi so nekoč Kovačič, Zupančič in drugi vedno tekli pod 11 sekund na 100 m. Dejstvo je. da naši atleti premalo telovadijo in so prešibki. Bistvo hitrosti tiči torej tudi v moči. Amerikanski ln nemški sprinterji so vsi brez izjeme močni. Nadalje je važno, kako razvijemo mlšično-živčno reakcijo. Vsekakor bi bilo napačno, če bi mislili, da je to že usojeno in da se tu ne da več ničesar spremeniti. S hitrostjo se moramo boriti. Brez smotrnega treninga bi tudi naj večji talenti ne prišli nikamor, pa čeprav se pišejo Owens, Metcalf, Patton ali Dillard. Hiter postaneš, če tečeš najkrajše razdalje v kar največji hitrosti, seveda, če to še stilistično obvladaš. To je izkušnja. Hitrost pa je samo ena stran treninga, ki mora biti povezan še drugače Po napornem sprintu moraš vedno skrbeti, da si mišice zrahljaš. Mišice sprinterja potrebujejo po maksimalnem naporu dolgo presnavljanje s krvjo, kar dosežemo z lahnim tekom po mehkih tleh. Po končani tekmi prav tako to izvedemo. S to menjavo treniramo živce in mišice posebno smotrno. Živčni dražljaji se tekoče preneso na mišice, brez ovir. brez motenj. Posledica take igre Je. da odstranimo zakrčenost, ki je naivečji sovražnik hitrosti. Tekoča. sproščena koordinacija (kljub polni moči) je skrivnost amerlkansklh sorln-terjev. ki se ne zakrčijo. K njihovim rezultatom prispevajo še izredno trda te-kališča, konkurenca,
(Dalje prihodnjič.)
ŠPINDLER JANEZ,
da je eden izmed obeh še otrok. Toda to je Jim ne pa Parry, Golliday je star 20 let in je ameriški prvak na 100 m s časom 10.3. to je le za desetinko sekunde slabše od svetovnega rekorda. 100 yardov je pretekel v 9.6 in 200 yardov v 21 sekundah. Je študent, študira pa na Northvvestcrn Univer-
51 22 let imata dva atleta. To je Wal-ter Jensen. ki zastopa ameriške skakalce ob palici Na ameriškem prvenstvu je zasedel z Don Lazom in Bobom Smithom drugo mesto s 4.26 m. Je pa tudi dober skakalec v višino in daljino Doma je v Los Angelesu, študira pa na južni kalifornijski univerzi. Dru. gi atlet njegovega letnika je Dick Attlesey, ki je izenačil svetovni rekord na 110 m z ovirami s 13.5 Ameriški prvak je postal z rezultatom 13.8 Letos je pretekel 220 yardov z ovirami v času 22.9. Potemtakem ne potrebujemo več dokazov, da je njihov »volneni stil« na mestu Ko namreč ame. riški zaprekaši trenirajo, napnejo tik nad zapreke volnene niti. Deset zaprek in deset niti, in kadar tečejo, vseh deset poberejo s podplati Pravijo, da je treba tako nizko nad zaprekami teci, drugače ni nič z dobrimi rezultati. Tudi Attlesey je doma v Los Angelesu in študira na južni kalifornijski uni. verzi
Arnold VVebb je star 23 let. njegovi najboljši rezultati v skoku v višino pa so le 2 do 3 cm pod višino 2 m Kakor sprinter Golliday je črnec, samo da ni tako strašno črn. kakor prvi. Golliday je namreč črn kot saje. VVebb pa kot mlečna kava Je učitelj na Brooklin College, član newyorškegg Pioneer Cluba in hoče kmalu preskočiti 2 m. V daljino redno skače dalj kot 7 m
Na vrsto pride prvi izmed seniorjev 24-letni George VVincent Rhoden. Doma je iz Jamaike in drži svetovni rekord na 400 m s časom 45.8. kar pomeni 11.4 povprečja na lOOim Na ameriškem prvenstvu je premagal svojega večnega rivala Mac Kenleya in še več drugih. Tudi Rhoden je študiral v Baltimoru.
Dick Doyle je najdaljši v moštvu, star pa je 24 let. Ameriški prvak v metu diska bi s svojim najboljšim rezultatom 53,51 dal tudi Consliniju in Tossiiu precej opravka Čeprav je strašansko dolg pa nikakor ne izgleda težak. Drugače ne bi mogel biti tudi odličen zaprekaš. Doyle študira na univerzi v Montani in je doma v San Franciscu »zlatih vratih novega sveta«.
Plavolasi Ralph Taylor je star 26 let in preteče 400 m z ovirami v 53.1. je pa tudi dober sprinter in srednje-prosaš (21.3 na 200 m. 47.7 na 440 yardov in 1:55.1 na pol milje.)
Črnec Roscoe L. BrOvvne je star 27 let in preteče 800 m v 1:50.8. 880 y pa ” 1:51.1 Je ameriški prvak v dvorani na 1000 y. po poklicu pa je lektor na Kolumbijski univerzi največjega mesta na svetu.
S svojimi 28 leti je učitelj Curtis Stone »oče« moštva. 2e leta spada med
so bili športniki povsod, kamor so prišli toplo pozdravljeni in so vedno po-kazali, da se znajo res športno boriti. Program njihovega gostovanja v Evropi je bil silno naporen in trd. ta ko da se človek čudi. odkod jemljejo to. liko moči. da med neprestanim potovanjem postavljajo takšne odlične re. zultate.
NAŠI ATLETI POVABLJENI NA DUNAJ
Na Dunaju bo 31. julija v Pratru veliko atletsko tekmovanje, kjer bodo nastopili ameriški atleti, kateri so na gostovanju po Evropi (beri gornji članek). Na tekmovanju bodo nastopili tudi najboljši avstrijski tekmovalci, švicarski skakalec s palico Scheurer in naši atleti Pavlovič, Mihalič, Žerjal, Šafer in Matejeva, Naši odpotujejo na Dunaj v ne deljo, 29. t. m. zvečer. Dne 4. in J. av gusta bo v Beogradu dvoboj med atlet skim klubom Racing iz Pariza in Partizanom. Kot znano, so atleti Racinga ze leta 1949 gostovali pri nas in to v Zagrebu in Beogradu. Povratni dvoboj v Parizu bo še to jesen. Dosedaj je oba dvoboja Partizan odločil v svojo korist.
KDO SO NAJBOLJŠI SLOVENSKI KEGLJAČI
Tehnična komisija pri Kegljaški zvezi Slovenije je nedavno kategorizirala slovenske kegljače. V I. zvezno kategorijo je bil že po sklepu letne skupščine Kegljaške zveze Jugoslavije sprejet večkratni državni reprezentant. Slovenec Avgust Likovnik. V II. zvezni kategoriji Slovenci nimamo zastopnika, v III. (ali I. republiški) pa sta Sntoljanovič in Mlakar, člana ljubljanskega Železničarja. V IV. zvezni kategoriji (II. republiški) so Gomolj (Polet — Mrh), Florenini, Čeferin. Perko, Trojar (vsi Krim Lj.), Gašperlin " (Papirni-čar — Vevče) in Tomažič (Železnčar Mrb).
Novo kegljišče na Bledu
Preteklo nedeljo je kegljaški klub Svoboda na Bledu svečano otvoril svoje novo enostezno kegljišče. Kegljišče je pripravno za vsa tekmovanja. posebno vrednost pa ima še žara d: tega. ker je (o prvo kegljišče na Bledu, enem izmed največjih turističnih centrov v Sloveniji.
švedska prvak evropske cone Davisovega pokala
Bastad, 29. julija. V letošnjem tekmovanju evropske cone za Davisov pokal je zmagovalec moštvo Švedske,, ki je v finalnem srečanju proti ekipi Zahodne Nemčije dobilo že tri zmage ter tako odločilo dvoboj v svojo korist. Odločilno točko
sta dobila za švedsko Bergelin in Davidson, ki sta v igra parov premagala von Cramma in Gopferta z 9:7, 9:7, 8:10 in 6:2. V medconskem finalu se bo Švedska srečala z zmagovalcem iz srečanja ZDA : Mehika
Škof Barney preplaval Kanal la Mandle
London, 29. julija, škotski plavač prof. Barnev, ki je star 54 let, je včeraj preplaval Kanal La Manche od francoske do angleške obale v 19 urah in dveh minutah. Barnev je že četrti plavalec, ki je v zadnjih dveh tednih preplaval ta kanal.
Ponovna zmaga Mariborčanov
Revanžno rokometno srečanje med Mariborom in Čakovcem je zopet odločil Maribor v svojo korist z rezultatom 9:5, polčas 4:2. Prejšnjo nedeljo je tudi Maribor zmagal z 8:6.
Mednarodne nogometne tekme naše reprezentance
Nogometna zveza Jugoslavije je sklenila več dogovorov s posameznimi nogometnimi zvezami za odigranje mednarodnih nogometnih tekem. V kolikor se bodo pogajanja ugodno končala, bo naša nogometna reprezentanca odigrala do konca leta še tri mednarodne tekme.
23. avgusta v Oslu — Jugoslavija : Norveška
2. septembra v Beogradu — Jugoslavija : Švedska
14. oktobra v Beogradu — Jugoslavija: Finska
Strandji je vrgel kladivo 57.33
Oslo. Med atletskim srečanjem Švedska B : Norveška, ki se je končalo z zmago Švedov z rezultatom 113.5 : 98.5, je znani norveški metalec kladiva Strandli dosegel drugi najboljši rezultat na svetu z metom 57.33 m. Boljše od njega je vrgel Nemec Wolf v Zagrebu 58.45.
SENZACIJA V HELSINKIH
Finski atleti premagali Švedsko 216.194
Helsinki, 25. julija. Atletsko srečanje med reprezentancama Švedske in Finske, ki je bilo 24. in 25. julija v Helsinkih, se je prvič po letu 1938 končalo z zmago tinskih atletov z rezultatom 216:194.
Rezultati:	200 m:	Tavisalo (F)	22.3,
400 m: Wolfbrandt (Š) 48.9, 2. Back (F) 48.9, 1500 m: Aberg (Š) 3:49.8, Holmberg (Š) 3:51.0, Taipale (F) 3:51.6, 5000 m: Al-bertson (Š) 14:20.8, Koskela (F) 14:21.6, Posti (F) 14:22.6, 110 m ovire: Lundberg (Š) 14.9, višina: Lundquist (Š)	193 cm,
Svensson (Š) 193 cm, daljina: Izraelson (Š) 716 cm, Kantee (F) 714 cm, Valkama (F) 709 cm, krogla:	Puntti (F)	15.15 m,
Soengard (Š) 14.74 m, kladivo: Ringstroe (Š) 53.38, Tamminen (F) 53.12, Halmeto-nja (F) 52.37, 100 m: Vavisalo (F) 10.9, 800 m: Bengtsson (Š)	1:53.2, Back (F)
1:53.3, Linden (S) 1:53.3, 10.000 m: Koskela (F) 30:10.0, Karlsson (Š) 30:10.0, Ny-stroem (Š) 30:14.4, 400 m ovire: Larsson (Š) 53.6, Johansson (Š) 54.1, 3000 m zapreke:	Blomster (F)	9:08.2, Sjoestrand
(Š) 9:14.4, palica: Lundberg (Š)	4.25 m,
Piironen (F) 4.20 m, Kataja (F) 4.10, Ole-nius (F)	4.10, troskok:	Uusjahuta (F)
14.94, Hiltunen (F) 14.78, disk: Muquist (F) 48.36, Arvidsson (Š) 47.93, Partanen (F) 47.06, kopje:	Hytiainen (F)	72.67,
Nikkinen (F) 71.20, Bergland (Š)	70.96,
štafeta 4 X 100 m:	Finska 41.8, Švedska
42.7.	4 X 400 m:	Finska 3:14.9, Švedska
3:16.0.
V
Mugo {Rohlet (Švica) zmagovalec!
V nadaljevanju 38. velike mednarodne kolesarske dirke profesionalcev, Tour de France, so kolesarji prešli zadnjo oviro — Alpe. V zadnjih etapah so se italijanski kolesarji popravili in dosegli tudi dve etapni zmagi, toda kljub temu v skupnem plasmanu Francije najbrže ne bodo prehiteli.
Rezultati posameznih etap v minulem tednu so bili naslednji:
18.	etapa, Avignon—Marseille, 160 km:
1.	Magni (I), 2. Ockers (B), 3. Leveque,
4.	Gauthier, 5. Bauvin (vsi F), 6. Sciardis (B), 7. Barbotin, 8. Morvan (oba F), 9. Biagioni (I) vsi 4;04:24;
19.	etapa, Marseille—Gap, 208 km:	1.
Bayens (B) 7;15:41, 2. Bartali (I). 3. Magni (N), 4. Robič (F), 5. Ockers (B), 6. Ge-minjani (F), 7. Koblet (Š). 8. Marinelli, 9. Cogan (oba F) vsi 7;16:14;
20.	etapa, Gap—Briancon, 165 km:	1.
Coppi (I) 5:34:07, 2. Buchmiele (F) 5;38:00, 3. Koblet (Šv) 5;38:16, 4. Bartali (I) 5;40:40,
5.	Ockers (B) 5;43:41, 6. L. Lazarides 5;43:li, 7. Robič 5;45:43, 8. Bauvin, 9. Ge-miniani (vsi F), 10. Magni (I), vsi 5;45:43;
21.	etapa, Briancon—Aix les Rains, 201
km: 1. Ruiz (Šp) 6;25:24, 2. Robič, 3. Cogan, 4. Guen, 5. Gauthier (vsi F) vsi 6,27:10, 6. Bauchmiler (F) 6;31:58, 7. Ockers (B),	8. Bartali, 9. Coppi (oba I) vsi
6:32:02;
22.	etapa, Aix—Les Bains—Geneva, 97 km (kronometer): 1. Koblet (Šv) 2;39:11,
2.	Decock (B) 2;43:55, 3. Barbotin (F) 2;44:44, 4. Magni (I) 2:45:28, 5. Ockers (B) 2;46:16, 6. Coppi 2;46:20, 7. Bartali (oba I) 2:47:15, 8. Lauredi 2;48:18, 9. L. Lazarides 2;50:13, 10. Morvan (vsi F) 2;51:10;
23.	etapa, Geneva—Dijon, 197 km: 1. De Rick (B), 2. Teisseire, 3. Deledssa (oba F), 4. Rosseel (B), 5. Zaaf (S. A.), 6. Ba-yens (B), 7. Mirandon, 8. Brambilla (oba F) vsi 6;11:32.
PARIZ, 29. julija. — Danes so v Parizu svečano sprejeli kolesarje, udeležence največ je mednarodne kolesarske dirke na svetu. — Tour de France. — Cilj je bil okrasen z zastavami vseh držav, ki so poslale svoje tekmovalce in ekipe na to veliko tekmovanje najboljših profesionalnih kolesarjev na svetu. Pri vhodu kolesarjev v zadnji, 24. etapi od Dijona do Pariza (319 km) je prisostvovalo okrog 40.000 gledalcev.
Glavni vodja dirke, direktor lista L Equipe Jacques Goddet je govoril vsem zbranim kolesarjem in obenem razglasil zmagovalce med posamezniki in med ekipami: Na cilj je prispelo okrog 70 kolesarjev, ki so se v 24 etapah borili za najboljša mesta. Na startu v Metzu jih je bilo 125, kar kaže, da jih je odstopilo med vožnjo 55. V današnji etapi sta prišla kot prva na cilj Francoz De-ledda in Italijan Magni, za njimi pa je prišla na cilj vsa skupina, tako da se vrstni red v skupnem plasmaju skoraj ni nič izpremenil. Po prihodu vseh kolesarjev so vozili prvoplasirani v skupnem plasmaju časten krog, prav tako pa tudi vse prvoplasirane ekipe. Časten krog sta vozila tudi svetovni prvak profesionalcev Fausto Coppi in francoski dirkač Lo-uison Bobett, ki se zaradi poškodb, padcev in različnih kriz med vožnjo nista plasirala med najboljše. — Coppi je deveti, Bobett pa osemnajsti. Vsi gledalci pa so najbolj prisrčno pozdravili zmago mladega in simpatičnega švicarskega tekmovalca Kuga Kobleta, ki je vse ostale ase, kakor so Bartali, Coppi, Bobett, Okers, Magni itd., z izredno požrtvovalno vožnjo in odlično taktiko, premagal. To je njegov največ-ji uspeh v letošnji sezoni. Koblet se je že lani afirmiral v Italiji, ko je po 17 letih kot prvi tujec zmagal v krožni etapni dirki »Giro d Italija«. To je že druga zaporedna zmaga švicarskih kole-
Finska je premagala v meddržavnem dvoboju Švedsko prvič po trinajstih.-letih. Pred vojne sta bili finska in švedska atletika poleg nemške približno enako močni, med vojno pa je Finska izgubila veliko talentiranih atletov. Žrtve vojne so postali Mikkoba, sloviti metalec kopja, skakač s palico Lahdesmaki, tekač čez ovire Virta in še mnogi drugi. Medtem so Švedi živeli v miru m atletika je doživela na Švedskem v letih 1942—1944 ne-sluten vzpon. To je bila zlata doba sved-njeprogašev Hagga. Andersona, Alhsena, Johansona in Stianda. Ko sta se po vojni zopet srečali finska in švedska atletika, je bila to borba neenakih partnarjev. Švedi so z lahkoto zmagali. Zadnji dve leti pa so Švedi morali preboleti nekaj težkih mednarodnih neuspehov. Evropsko prvenstvo v Bruslju, izgubljen dvoboj s Francijo, sedaj pa so še izgubili s Finsko. Poraz s Finsko pa ne pomeni stagnacije švedske atletike, temveč napredek Finske. Pred dvemi ali tremi leti smo slišali optimistične izjave finskega državnega trenerja Almasa Valsteja, vendar smo bili mnenja, da so te izjave preuranjene. Po tej zmagi izgleda, da pričakujejo Finci ugodno sezono pred olimpijskimi igrami. Za Švede pa to najbrž ni zadnji poraz v letošnji sezoni, kajti čaka jih v avgustu srečanje z Nemci v Stockholmu.
Slab plasma naših strelcev v Švici
V torek se je pričel v Ziirichu mednarodni strelski teden, na katerem sodelujejo Švica. Francija, Italija, Finska, Grčija in Jugoslavija. Prvi dan je bilo moštveno tekmovanje z malokali-bersko puško, v katerem naša ekipa ni sodelovala. Nastopila sta le Mihorko in Prauchart med posamezniki. Stevan Prauchart je dosegel pri tem tudi dva nova jugoslovanska rekorda in v končnem plasmaju 11. mesto.
V sredo je bilo streljanje z voja- rje bilo na sporedu streljanje s pre-ško puško. Vreme je bilo zelo sla- | cizno pištolo in težko precizno pu-
bo, svetloba se je večkrat menjavala, kar je naše strelce zelo motilo. Doseženi so bili tile rezultati: 1. Švica I. 2550 točk, 2. Švica II, 2520 točk, 3. Finska 2466, 4. Jugoslavija 2452, 5. Francija 2083 točk itd. Med posamezniki je zmagal Švicar Grii-nik s 525 točkami, Jugoslovani pa so zasedli naslednja mesta: 6. Kra-tohvil 509, 7. Prauchart 504, 20. Nemanja Markovič 480, 21. Škorič 480 in 22. Cestnik 479 točk. Četrti dan
ško. V streljanju s pištolo je zmagala Švica j z 2688 točkami. Jugoslavija je bila peta z 2558 točkami. Med posamezniki je zmagal Schnei-der (Švica) 546 točk, od. Jugoslovanov pa je Delorenzo s 5t3 točkami zasedel 18. mesto, Vuk 21., Klančir 22., Jelič 24. in Kranjc 25. mesto. V streljanju s težko precizno puško pa so bili doseženi tile rezultati: Finska 5467 točk, Jugoslavija je bila četrta s 5310 točkami.
Veslaški troboj na Dunaju
Hi : .........
Bobet vozi čez enega najtežjih gorskih prelazov (Izoard). Kljub temu, da je Bobet eden najboljših gorskih vozačev na svetu, so bili mnogi še boljši
Dunaj 29. julija. Veslaški troboj, ki je bil danes na Dunaju med Nemčijo, Avstrijo in Jugoslavijo.
Skifi:	Nemčija 8:17.7, Avstrija
8:28.7, Jugoslavija (Petrovečki) 8:43.0 Dvojica brez krmarja: Zaradi nepravilnega starta je bil avstrijski čoln diskvalificiran. Zato sta tekmovala samo jugoslovanski čoln (Sava Zagreb) in nemški čoln (Gelsenkir-chen). Zmagali so Nemci. Nemčija 8:16.4, Jugoslavija 8:26.4.
Double scoul: Namesto ekipe Dinama iz Pančeva, ki ni mogla odpotovati, je nastopila za Jugoslavijo kombinirana ekipa Mladosti iz Zagreba in Crvene zvezde iz Beograda. Zmagali so prepričevalno Nemci iz Osterbacha. 1. Nemčija 7:27.6. 2. Avstrija 7:4t.6, 3. Jugoslavija 7:52.1. Četverec brez krmarja: V tej di-
sciplini je jugoslovanski čoln (Mladost, Zagreb) osvojil edino zmago za Jugoslavijo. Prvih 500 m so vodili Nemci iz Ludvvigshafena, toda naši veslači so v ostrem finišn prišli naprej in zmagali. 1. Jugoslavija 7:18.3, 2. Avstrija 7:20.9, 3. Nemčija 7:41.1.
Osmerec. To je bila najzanimivejša tekma. Ostra borba se je nato razvila med Jugoslovani in Nemci. Do 200 m pred ciljem so se menjavali v vodstvu, v finišu pa so bili Nemci, ki so bili v boljši fizični kondiciji, boljši in so prispeli prvi na cilj. 1. Nemčija 6:18.7, 2. Jugoslavija 6:22.6.
Končni plasman: 1. Nemčija 21 točk, 2. Jugoslavija 14 točk, 3. Avstrija 10 točk.
sarjev v Tour de Francu. Lani je zmagal Fredy Kiibler, letos pa Koblet. Tako se je 38. dirka Tour de France končala z zmago tistega tekmovalca, na katerega niso računali strokovnjaki. Asi pa pravijo, da se mu bodo revanžirali na bližnjem svetovnem prvenstvu.
24.	etapa Dijon—Pariz 319 km: — 1. Deledda (Francija), 2. Magni (Italija) oba 9:58,19, nato skupina, ki je dosegla čas 10:00,10. V tej skupini so bili med prvimi Ockers (Belgija), Robič (Franci-
ja) Coppi, Bartali in Biagioni (vsi Italija).
Generalni plasma: 1. Hugo Koblet .— (Švica) 142:22,7, 2. Raiphael Geminiam (Francija) 142:40,8, 3. Lucien Lazarides 142:43,57, 4. Gino Bartali (Italija) — 142:45,,15, 5.. Stan . Ockers (Belgija) 142:52,30, 6. Bauvin (Francija), 7. Ruiz (Španija), 8. Magni (Italija), 9. Coppi (Italija), 10. Barbotin (Francija).
Ekipe: 1. Francija, 2. Belgija, 3. Italija itd.
Dve, tri s prvenstva FLRJ v tenisu
Koblet (na desni) in Bobet, pred tekmo oba velika favorita, danes pa KobDet zmagovalec, Bobet pa niti med prvo desetorico
Branik : Metalac 10 :10
Branik je priredil v soboto zvečer na Rotovškem trgu boksarski dvoboj z odlično ekipo Metalca iz Zagreba. Borbe so bile mivisokt tehnični stopnji in so navdušile številno občinstvo. Tehnična izurjenost gostov je prišla bolj do izraza pri težkih kategorijah, pri lahkih pa so člani Branika nastopali požrtvovalno, tako da se je srečanje končalo 10:10.
Beograd, 29. julija, Ce govorimo o nogometu in o izidu te ali one tekme pravimo, da je žoga »okrogla«. Čeprav je tudi teniška žoga okrogla (verjetno pravilneje), se povsem redko kliče na pomoč grški matematik Pitagora. O tem smo se prepričali na letošnjem državnem prvenstvu v tenisu.
Na lepo urejenem teniškem igrišču v Kašmajdanu je bila na sporedu zanimiva igra posameznikov. Spoznali smo Branoviča. Skozi gosto množico gledalcev smo videli samo hrbet njegovega nasprotnika. Branovič je z dolgimi in ostrimi žogami pošiljal svpjega tekmeca iz kota v kot, toda le-ta jih je pravočasno »dohajal« in pospravlja! gem za-gemom. To nas je navdajalo z občutkom, da utegne biti presenečenje. Vendar pa Razboršek (on je bil ta »nevidni« nasprotnik Branoviča) ni vzdržal začetnega tempa do konca, Ze v drugem nizu je popuščal in se ni več tako pogosto pojavljal pri mreži, kjer bi lahko lovil ostre žoge, ki so švigale meter in še več mimo njega. Njegov servis je bil mehak. Le včasih bi z nekaterimi uspešnimi lobanimi žogami opravičil pozornost gledalcev. Zmagal je zasluženo favorit.
*
Ze več let je Crnadkova, naš^ najboljša igralka. Ko se je v neki igri posameznic pojavila hitra Mairova so gledalci dobili vtis, da je Marica končno dobila enakovredno nasprotnico. Vsi so pričakovali, da ju bodo videli v finalu. Vendar pa je žreb odločil drugače. Srečali sta se mnogo poprej. Na žalost, poleg odličnega odpora, Mairova ni mogla presenetiti nasprotnice, ki je vendarle: mlajša, hitrejša, močnejša, vztrajnejša in boljša. Crnadkova je še vedno najboljša.
*
Pravijo, da na tem prvenstvu ni bilo presenečenj. Mi pa sodimo, da so vendarle bila. Kot se je pričakovalo, da bosta Mitič in Branovič finalista v igri posameznikov, tako je kazalo, da bosta v konkurenci mladink najverjetnejši zmagovalki lanska prvakinja Winterhalterjeva (Mrb) ter naša predstavnica na wimbledonskem turnirju, prav tako Mariborčanka, Lovrecova. Toda, obe sta izgubili. Prvo je zasluženo premagala Damjanova, Lovreco-
va pa je po težki borbi podlegla Mi-lojkovičevi, ki je osvojila prvo mesto v igri posameznic. Tretja predstavnica Slovenije v tej disciplini, Klinarjeva, se je proti pričakovanju uveljavila v polfinale.
*
Petrovič je že na prvenstvu Hrvat-ske dodobra oznojil Mitiča. Našemu igralcu št, 1 je uspelo premagati šele v petih nizih tega čudovitega mladeniča, ki več obeta, kakor kaže na tekmah. Petrovič je.premagal Mitiča tudi na nekem turnirju ob francoski rivieri, pa se je tudi včeraj dopoldne nekaj časa sukalo v njegovo korist. Po dveh izgubljenih nizih je Petrovič dobil tretjega. Četrti niz pa je Mitič z lahkoto osvojil. Dobil je niz in dvoboj. *
Ceiprav je vse prvenstvo (jutri finale) potekalo v znamenju zmag favoritov, brez dramatičnih in zanimivejših borb, vendar ugotavljamo pomembno dejstvo. Mlada garda s Petrovičem na čelu, počasi, toda zanesljivo osvaja položaje starejših. Mimo tega pa se še vedno opaža osnovna slabost naših igralcev: slaba igra ob mreži.
B. Stanišič.
DROBNE ZANIMIVOSTI
Mednarodni tečaj za sodnike v rokometu se je začel v Schielleitenu v Avstriji. Udeležuje se ga tudi jugoslovanski sodnik Marijan Flander iz Zagreba.
Svetovni rekord z Jalikim letalom. Francoski letalec Rebillon je potolkel svetovni rekord v letenju brez spuščanja na lahkem letalu, ki ima manj kot 500 kg teže. Preletel je progo iz Pariza do Rabata v Maroku v 10 urah. Ker je proga dolga 1800 km, je dosegel povprečno hitrost 189 km na uro. Ta aparat z imenom »Minical« ima 65 k. s., med vožnjo je porabil 170 litrov bencina. Prejšnji rekord je imel Belgijec Van Kopen, ki ie preletel brez spuščanja 948 km.
Svetovni atletski rekordi. Mednarodna atletska z.veža je priznala za svetovni rekord lezm.tat v troskoku, ki ga je dosegel brazilski atlet Da Silva 3. decembra leta 1.950. v Sao Paolu, ko je skočil 16 m. Tako Imata svetovni rekord v troskoku dva atleta — Japonec Tajima (1936) in Da Silva. Priznan je tudi nov svetovni rekord v metu krogle za ženske, kV ga je dosegla Andrejeva (ZSSR) 9 novembra v Plo.estiju, ko je vrgla kroglo 15.02 m daleč. Prejšnji svetovni rekord je znašal 14.80 m.
MM Mm proslavil 40-letnico svoieio obstoja
Split, 29. julija. Od našega posebnega dopisnika). Jubilejn turnir štirih najboljših jugoslovanskih klubov, ki ga je priredil Huj duk ob proslavi 40 letnice svojega obstoja, se je končal s popolnin uspehom igralcev Hajduka, ki je nenavadno visoko premagal Parti zana in Zagrebškega Dinama v finaln nem srečanju. Splitski Hajdul je pokazal najlepše igre na tem turnirju in je bil za razred boljš kot ostali. Zasluženo si je osvojil dar ilo splitskega MLO, krasne umetniško izrezljano knjigo s srebrni m grbom mesta Splita, Hajdul je z današnjo igro dokazol, da je najbolje pripravljen za nadalje vanj® ligaških prvenstvenih tekmovanj, ki se bodo pričela prihodnj nedeljo.
Split, 29. julija. Ko so predvčerajšnjim štirje najvidnejši pred stavniki Hajduku — Luka Kaliterna, dr. Sime Poduje, Jožo Matošit in najmlajši član sedanjega moštva, Vladimir Bearu ob 17. uri dvig nili zastavo na drogove, se je na igrišču Hajduka razlegalo dolgotraj no ploskanje in vzklikanje splitskega nogometnega občinstva, ki je pozdravljalo 40-letnico obstoja »majstora s mora«.
Po veličastnem mimohodu vseh sodelujočih na turnirju ter zastopnikov fiz. kulturnih in množičnih organizacij, se je ob zvokih nove koračnice, ki je bila zložena v čast Hajduka, ob pozdravnih govorih in izročitvi daril svečano raz. položenje na igrišču še stopnjevalo, toliko časa, dokler se ni začel športni del velike Hajdukove proslave,
Dočim je prva polfinalna tekma med slavljencem i:n Partizanom v petek potekala v popolni premoči Hajduka, ne bi mogli tega trditi za včerajšnje sre. Čanje, v katerem je Dinamo premagal Crveno zvezdo. Hajduk je P rikazal eno svojih najboljših iger, kar so jih videli v zadnjem času v ’ Splitu. Vse njegove vrste so od polovice prvega polčasa do konca tekme delovale kot stroj, v drugem polčasu pa je Hajduk prikazal pravo ekshibicijo nogometa, ko je za četrt ure stisnil v kazenski prostor vseh enajst igralcev Partizana. Beara ni ime, nobenega dela, pa tudi oba branilca sta odlično izvršila svojo nalogo. Krilska vrsta je bila v celoti izvrstni, zlasti pa se je odlikoval Luštica, dočim so bili v napadu najboljši Vuka,s, Matošič in Senauer. Pri Partizanu So zadovoljili samo novinci levi branilec Torbarin, srednji krilec Belin in desna zveza Vorgič. Kakšno premoč je imel Hajduk, kaže tudi razmerje kotov, ki je bilo 13:0 v korist Hajduka. Prepričljiv poraz Partizana ne opravičuje niti dejstvo, da je nastopil brez Šoštariča, Jovanoviča in Bobeka, ki so poškodovani še od tur neje po Švedski, kajti Partizan je bil toliko slabši, da ga niti imenovani igralci ne bi rešili poraza.
Drugi finalist turnirja, zagrebški Dinamo, je bil boljši od Crvene zvezde samo v prvem delu, ko so Beograjčani naredili osnovno napako, da so po nepotrebnem nastopili z nekaterimi mlajšimi rezervnimi igralci. Največja napaka Crvene zvezde pa je bila. da so dali v vrata neizkušenega Miloševiča namesto Lovriča. Zato so
tudi izgubili prvi polčas z visokim rezultatom 4:1, tako da je kazalo, da bodo doživeli enak poraz, kakor včeraj Partizan. Vendar so bili v drugem, delu igre ko so igrali z vetrom, boljše moštvo in bi lahko celo izenačili, če ne tai zapravili več zrelih priložnosti. Tudi razmerje kotov 8:6 v korist Dinama na kaže njegove posebne premoči. Tekma je precej izgubila na lepoti in učinkovitosti tudi zaradi pogostega izmenjavanja igralcev v obeh moštvih.
Rezultati polfinalnih tekem:
Hajduk : Partizan 6:0 (2:0)
Strelci: Luštica v 13., Matošič v 23., Senauer v 54.. Broketa v 57., Šenauer v 70. in Matošič v 80. minuti. Sodnik Vaša Stefanovič, gledalcev 16.000.
Dinamo Crvena zvezda (5 : 3)
Strelci: Čajkovski v 6., Volfi v 23 Dvornič v 26., Čajkovski v 33. in Zvekanovre avtogol v 84. minuti za Dinamo ter Tomaševič v 86. minuti za Crveno zvezdo.
Hajduk : Dinamo 4:1 (3:0)
Dinamo: Stinčič, Delič (Cimerman, čič), Crnkovič, Pukšec, Ivici Horvat, Dragutin Horvat (Cizarič), Benko, Režek, VVolfl, Čajkovski, Dvornič.
Hajduk:	Beara (Vulid), Kokeza,
Mrčič, Luštica, Katnič, Broketa. Senauer, Mladinič, (Arapovič), Krstu-lovič, Matošič, Vuka,s.
Sodnik Vaša Stefanovnč iz Beograda.
Gledalcev nad 20,000,
Strelci: Matošič v 2,, 23. in 72. min ter Krstulovič v 8, min. za Hajduka in Wolf v 43, min, za Dinamo.
Hajduk je prikazal še boljšo igro kakor predvčerajšnjim proti Partizanu. Domače moštvo je funkcioniralo brezhibno, posebno v prvem polčasu, čeprav je igralo proti vetru. Vse po-
teze Hajduka so bile premišljene, na, tančne, in zelo hitro izvedene ter učinkovito zaključne. Hajdukovci so igrali kakor so hoteli, vse jim jp šlo po sreči i,n so popolnoma nadvladali svojega nasprotnika ki pa ni igral podrejene vloge, temveč se je čvrsto in ostro boril ter držal igro odprto.
Beara je vse do poškodbe v drugem polčasu odlično opravil svojo nalogo, ravno tako oba branilca. Krilska vrsta je bila najboljši del Hajduka, Napadalna vrsta Hajduka je bila. izvrstno razpoložena .vendar bi lahko dosegla še večji rezultat, če ne bi Krstulovič zapravil idealnih pritožno, stih na sami gotovi črti Dinama in če bi sodnik prisodil očitna kazenska strela, V Hajdukovem napadu sta se najbolj odlikovla Matošič in Mia, dinič, zadnji zlasti v prvem polčasu.
Dinamo ni igral podrejene vloge in je zato uspeh Hajduka pomembnejši. Zagrebčanom ni uspelo urediti svojih vrst, predvsem zaradi odlične igre Hajduka, V moštvu Dinama ne bi mogli nobenega posebno pohvaliti, temveč lahko rečemo, da so se požrtvovalno borili do konca, čeprav so se morali večino tekme le braniti.
Predtekma ki je odločila o tretjem mestu, se je končala z visoko zmago Partizana.
Partizan : Crvena zvezda 5 :1
Moštvi sta nastopili z velikim številom rezerv,. Partizan pa celo z igralcem Dinama Ferkovičem, dočim je pri Crveni zvezdi igral Matošič samo . v drugem polčasu, zaradi česar je bilo pričakovati slabo igro. Toda mladi igralci Partizana so presenetili ter predvedli hitro kombinatorno igro, s katero so nadvladali Crveno zvezdo in dosegli tako učinkovito zmago. Crvena zvezda je igrala podrejeno vlogo in se ni mogla uspešno zoperstaviti razigranemu moštvu Partizana. Gole so dosegli Valok, Vorgič in Bo-gojevič za Partizana ter Tomaševič za Crveno zvezdo. Sodil je Petrošič iz Splita.	Inž, Mirkovič Drzguiin
Prenagljeni sklepi?
Kolesarska zveza Avstrije je sklenila« da bo pretrgala vse zveze s kolesarsko zvezo Jugoslavije. Ta sklep je bil spre' jet, kakor je rečeno v uradnem sporoči iu» ker so jugoslovanski kolesarji odpovedali udeležbo pri dirki okrog Avstrije od 21. do 28. julija.
Kakor smo zvedeli od Kolesarske zveze Jugoslavije, so naši kolesarji odpovedali udeležbo, ker se pripravljajo za svetovni prvenstvo, pa tudi zato, ker prireditelj1 dirke niso privolili na zahtevo naše zveze, da bi sodelovalo pri dirki šest jugo'
slovanskih vozačev, marveč
s preje
-‘vvuiiaiuu v v/ z. ■_ v , maivuu oU OK' '	-
prijavo Farno za štiri. Kolesarska zveza Jugoslavije želi še naprej vzdrževati rja.iprisrčnejše zveze z avstrijsko kolesarsko zvezo, zato je poslala vabilo kolesarjem te države za udeležbo na dirk* okrog Hrvatske in Slovenije 17. septem-bra.

Strni 4
Oticarne »Slovenskega ooročevai caa ? Ljubljani — Odgovorni orednU Igor Preleni s Uredništvo m oprava Ljubljana, Likozarjev« o Ilca — metna 53-83, \ Ob nedeljah popoldne 65-23 de 14 Čekovni račun m-nve it. 602-90331-0 a Celoletna naročnica 380 din, polletna 190 din, četrtletna S5 din.