PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu "•S. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši- od 18. septembra 1944 Po 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski MT dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 39 (13.572) Trst, nedelja, 18. februarja 1990 Različne reakcije na ukrepe za boj proti ugrabiteljem Trda roka je nujno potrebna še prej pa je skrb za žrtev Družine ugrabljenih dvomijo v učinkovitost zakona - Okrepitev specializiranih varnostnih sil ostaja odprto vprašanje Soglasje na neformalnem vrhu v Pizi Evropski demokristjani podpirajo Kohlov načrt o zedinjenju Nemčije RIM — Novi ukrepi vlade za boj proti kriminalu predvsem pa proti neustavljivemu pojavu ugrabitev, so politični Predstavniki v glavnem pozitivno ocenili. Na precej manjše navdušenje pa je ukrep naletel med posamezniki in družinami, ki so težko izkušnjo ugrabitve posredno in neposredno doživeli. Massimo Belardinelli, ki so ga ugrabitelji izpustili lani poleti, potem ko je policija pripravila zasedo Ugrabiteljem in preprečila, da bi dobili v roke odkupnino, je izjavil, da je ukrep vlade edini način, s katerim bo odslej ttiogoče, če že ne popolnoma, pa vsaj v dobršni meri zajeziti to nečloveško obliko organiziranega kriminala. Po lastni izkušnji namreč ve, da se ugrabitelji najraje poslužujejo taktike psihološkega pritiska na družino žrtve, ki se po sili fazmer vda njihovim zahtevam. Oče mladega Giovannija Cortellezzija pa trdi ravno obratno. Njegov sin je natanko teto dni v rokah ugrabiteljev, ki pa se že več mesecev niso Oglasili, čeprav je družina pripravljena plačati odkupnino. Oče Cortellezzi zato odločno odklanja zaplembo imovine, Za katero meni, da je edino orožje, s katerim lahko razpolaga. Demokristjan Mario Segni je prepričan, da je vlada tokrat stopila na pravo pot in si obeta, da bo parlament čim-Prej odobril zakonski osnutek. Misovec Rauti se tudi strinja s predlogom o zaplembi imovine, vendar meni, da bi ta 'Jkrep postal učinkovitejši, če bi vlada poskrbela tudi za °krepitev sil javne varnosti. Iz misovskih vrst pa je tudi izjava, da je za ugrabitelje, ki umorijo svojo žrtev ali so neposredno krivi za njegovo smrt, edina kazen lahko le smrtna kazen. Socialist Salvo Ando je temu problemu posvetil članek, ki ga danes objavlja strankarsko glasilo I/Avanti. Z zakonskim osnutkom se sicer strinja, vendar opozarja na potrebo po jasnem razlikovanju med dejansko potrebo po zajezitvi, te oblike kriminala, ki je skrajno donosen in hkrati malo nevaren za storilce, in ideološkimi izbirami. Ando zato upa, da bo zaplemba imovine resnično zaustavila ugrabitelje, vendar je v primerih, ko imajo kriminalci žrtev že v svojih rokah, na prvem mestu skrb za njeno življenje. Ando meni tudi, da bo novi zakon odločno zmanjšal konflikte .glede določevanja pristojnosti sodstva in policije. Pannella na odprti volilni listi KPI L'AQUILA Lider radikalcev Marco Pannella bo načelnik »odprte liste« KPI v volilnem okrožju L'Aqu-ila. Vest je včeraj uradno potrdil tajnik tamkajšnje sekcije Caroccia, ki je pojasnil, da se je s Pannello pogajal dobrih dvajset dni, preden je le-ta sprejel predlog. Pannella pa je dejal, da bo L'Aquila prvi primer tako imenovanega eksperimentalnega političnega laboratorija. Pristaši Cossuttove resolucije, ki so se udeležili kongresa sekcije, so v znak protesta zapustili dvorano z utemeljitvijo, da sekcijski kongresi niso najbolj primeren kraj za sklepanje »neoportunih zavezništev.« Težave tudi v Litvi, kjer mladi naborniki nočejo v »okupacijsko vojsko« Tadžiško SSR resno skrbi nevarnost zbiranja musUnumskih enot ob meji MOSKVA — Napetost v Tadžikistanu je še vedno v ospredju mednarodne pozornosti, tudi v nekaterih drugih sovjetskih republikah pa beležijo nastajanja novih težav. Tako na primer v Litvi, kjer je 5.000 mladih Litovcev zavrnilo naborni poziv, ker se upira služenju vojaškega roka v »okupacijski vojski«. Vest je posredovala britanska BBC, ki je sporočila tudi, da so mladinci naslovili na obrambnega ministra Jazova pismo, v katerem se sklicujejo na pravico, ki je zapisana v ženevskih dogovorih iz leta 1949, da se lahko zavrne vpoklic v okupacijsko vojsko. Na zavrnjene naborne pozive so mladi Litovci napisali, - naj se sramujejo vsi, ki ne bodo zavrnili zahtev okupatorja. V teh dneh pa je najbolj vroče vsekakor v Tadžikistanu, kjer sb včeraj krajevne oblasti posredovale prvi uradni seznam žrtev neredov, ki se vrstijo od prejšnje nedelje. V spopadih naj bi izgubilo življenje 22 ljudi. Sovjetsko notranje ministrstvo ni spremenilo svojega podatka o 19 žrtvah, televizijski dnevniki pa vztrajno ponavljajo vest, da je v Tadžikistanu umrlo 38 oseb. Tadžiško SSR skrbi predvsem »muslimanska nevarnost«, skratka postopno, a nemoteno združevanje muslimanskih sil (pretežno afganistanskih islamskih gverilcev), ki pritiskajo na to srednjeazijsko republiko. Napetost se širi tudi v bližnjih republikah, tako da so tudi v Samarkan-di, v bližnjem Uzbekistanu, uvedli policijsko uro in poslali vojaške enote v Tadžikistan, kjer naj bi posegle v primeru novih neredov. Največ prebivalcev slikovite Samarkande je namreč Tadži-kov, zato so tudi v tem mestu organizirali posebne enote za samoobrambo, kot so to že v Dušanbeju. General Georgij Kondratev, ki vodi redno tadžiško vojsko, je včeraj priznal, da bi bili vojaki težko kos težavnemu položaju v Dušanbeju, ko jim ne bi priskočile na pomoč eskadre za samoobrambo. Po izjavah generala Kondrateva naj bi imela vojska pod kontrolo javna poslopja, letališče, pekarne, vodovod ter skladišča bencina, vendar je večina gospodarskih objektov še vedno zaprtih, prav tako kot šole in vrtci. PIZA — V Pizi so se včeraj na neformalnem vrhu sestali voditelji evropskih demokristjanskih strank ter predsedniki vlad. Italijo sta zastopala Andreotti in Ferlani, Zahodno Nemčijo Helmut Kohl/ prisotni pa so bili še Martens (Belgija), Lubbers (Nizozemska), Santer (Luksemburg) ter tajniki demokristjanskih strank Belgije, Irske, Katalonije, Francije, Grčije in Holandske (na sliki AP). Glavna tema srečanja je bila združitev Nerhčij, za kar so se sicer zavzeli vsi prisotni. Veliko zanimanje je vladalo za Kohlov poseg, ki je prvi sprožil vprašanje združitve. Tudi v Pizi je ponovil prepričanje, da je njegov načrt izvedljiv, prisotnim pa je skušal razbliniti dvome, ki jih je mnogim vzbudila Kohlova zahteva, da bi do zedinjenja prišlo čimprej, Prisotni pa so izrekli tudi pomisleke glede monetarne združitve. Andreotti je po srečanju izjavil, da ne obstajajo nesporazumi med njim in Kohlom. Potrdil je, da se z njegovim načrtom popolnoma strinja, čeprav je leta 1984 odločno nasprotoval tej, takrat še zelo neuresničljivi ideji. »Časi so se spremenili in dogajanja na Vzhodu so ustvarila plodna tla tudi za enotno Nemčijo zato menim, da moj "blagoslov" sploh ni potreben,« je dejal Andreotti. S Kohlovim načrtom o združitvi Nemčije se strinja tudi tajnik KD Ferlani. Predstavniki evropskih demokristjanskih strank pa soglasno menijo, da nemško vprašanje ni več vprašanje, pač pa dejstvo, katerega razvoj mora rasti vzporedno z razvojem Evropske skupnosti, v helsinškem duhu, paziti pa je treba, da ne bi zedinjenje Nemčij oviralo razvojne politike ES. V košarkarski B-2 ligi v San Donaju Jadran na težki preizkušnji □ □ □ V košarkarski D ligi proti Santosu Dragocen uspeh borovcev v borbi za obstanek □ □ □ sinočnjem porazu v odbojkarski C-l ligi Položaj borovk zaskrbljujoč □ □ □ V odbojkarskih deželnih tretjeligaških ligah Sinoči uspešne naše ženske kot tudi moške vrste NA 14. STRANI General Aoun najavil novo premirje po bitki ki je v Ein el Rumanehu terjala še 56 žrtev Reševalci Rdečega križa Iščejo morebitne preživele bitke v revni bejrutski četrti Ein el Rumaneh (Telefoto AP) BEJRUT — Libanonske krščanske vojaške enote, ki so se bojevale dolgih 18 dni, so včeraj najavile, da bodo prekinile boj, kot je sporočil general Aoun. Ob navajanju te pozitivne vesti pa je treba upoštevati dejstvo, da gre za dvanajsto tovrstno sporočilo v nekaj dneh, o dejanski prekinitvi ognja pa ni bilo v Bejrutu žal ne duha ne sluha. Zato pa so povsem verodostojne vesti o žrtvah, ki jih je terjala ta bratomorna vojna v vojni. V osemnajstih dneh je namreč padlo 600 ljudi, ranjenih pa je jih je bilo več kot 2.500. V zadnjih 26 urah je v bitki v revni mestni četrti Ein el Ramaneha, ki je omogočila generalu Aounu, da je zasedel ta pomembni položaj libanonske desničarske falange, umrlo 56 ljudi, med temi tudi 30-letni fotograf tiskovne agencije Reuter. V noči na soboto niso bombardirali Bejruta, vendar so že včeraj zjutraj padle prve bombe na mestno četrt Ašrafija. Ko so se prvi reševalci dokopali do kraja, kjer so se oddvijale zadnje bitke, so dejali, da so bili dejansko na prizorišču silnega potresa. Ves dan so iskali preživele pod ruševinami, priznali pa so tudi, da bo obračun žrtev, ki jih je terjala zmagovita Aounova bitka najbrž občutno višji. Aounov nasprotnik Džeadžea je vsekakor že najavil, da se pripravlja na protinapad. Vedno več strank po vseh republikah Demokracija si utira pot v Jugoslaviji Zaključek obiska slovenske vladne delegacije v lombardijski prestolnici Najrazličnejše možnosti gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Lombardijo LJUBLJANA — Zagrebški »Vjes-nik« objavlja obširno poročilo z zasedanja partijskega komiteja petega armadnega območja, ki je potekalo te dni v Zagrebu; zbrali so se pripadniki JLA iz Hrvaške in Slovenije. V uvodnem poročilu je predsednik komiteja polkovnik Vašo Predojevič odločno podprl reformsko ureditev Jugoslavije in demokratične spremembe. Izrecno se je zavzel za večstrankarski sistem, za katerega so glasovali delegati JLA na zadnjem prekinjenem partijskem kongresu. Zanikal je govorice, da bi JLA podpirala ali pomagala organizirati novo partijsko organizacijo v Sloveniji, češ da je organiziranje stvar ZKS - Stranke demokratične prenove. To stališče je v ostrem nasprotju z obsodbo Slovenije in pobudo, da bi JLA pomagala organizirati novo ZKS, ki jo je izrekel predsednik partijskega komiteja ZKJ, sicer umirjeni in trezni admiral Simič. Očitno je bil njegov govor pod vplivom tako imenovanega »majorskega armadnega lobija«, pa kosovskih dogodkov in nekaterih srbskih teženj po obnavljanju monolitne partijske organizacije po vsej Jugoslaviji. Prav tako je očitno, da tudi armada ni povsem monolitna in da -logično - odseva zapletene politične razmere jugoslovanske družbe. Partijsko-politični položaj je zapleten po vsej Jugoslaviji in nikjer ne izraža sedanjih zahtev srbskega vodstva (z obema satelitoma), da je treba preprosto sklicati zvezni CK ZKJ in nadaljevati zvezni izredni partijski kongres. Ostro se je zapletlo v Črni gori, kjer si že stojita nasproti dva pola. Na enem je skupina demokratičnih reformatorjev, ki so prišli na površje s protibirokratsko mitingarsko revolucijo in ki so zares demokratično razpoloženi. Proti njim je levo krilo, ki je usmerjeno centralistično unitaristično miloševičevsko. Do spopada že prihaja in konflikt se bo vedno bolj zaostroval. Na temelju tega že ustanavljajo demokratične črnogorske stranke, čutiti je notranje partijske spopade. Skratka, ZK Črne gore ni več monolitna organizacija in ne more iti enotno na zvezni kongres, kot da se ne bi nič zgodilo. Makedonska partija je načelno prestopila v slovenski tabor. V centralnem komiteju so bila sprejeta jasna in načelna stališča do večpartijskega sistema, zanikanja demokratičnega centralizma in do nacionalnega konsenza. Zmagalo je reformsko krilo, ki ga vodi predsednik Gošev. Razpravljajo celo o tem, da bi poklicali na odgovornost predsednika predsedstva CK ZKJ Milana Pančevskega, ki je povsem prešel na srbsko stran. V makedonskem primeru ima izredno pomembno vlogo nacionalno vprašanje. Po eni strani je čutiti naval Albancev, divje naseljevanje, saj so albanske, številčno izredno močne družine prodrle že v okolico Skopja. Toda makedonski odgovor ne more biti podoben srbskemu, tu ni ne tankov ne miličnikov, ki bi streljali. Treba se bo dogovoriti, kljub izredno napetem nacionalnem ozračju. Srbi bi lahko bili naravni zavezniki, toda srbska pravos-lavno-komunistična politika zanika obstoj makedonskega naroda in iz dneva v dan zaostruje nacionalne odnose. Taka je bila tudi zadnja seja srbskega CK, ki je sprejel pobudo za množično naseljevanje Srbov in Črnogorcev ne samo na Kosovu, temveč tudi na ozemlju SR Makedonije. V Bosni in Hercegovini so dolgo omahovali in še vedno niso pozicije povsem jasne. Vendar so na zadnji seji CK ZK BiH sprejeli nekatera od- Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 4.- din (40.000.-din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000 - din), polletno 390,- din (3.900.000,-din), letno 780 - din (7.800.000.- din). Celoletna naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796688, tx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796600 - Tlx 460894 Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio‘1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Izdaja ZTT ^lan italiianske ločilna slovenska stališča glede demokratičnega centralizma in konsenza. To združuje Bosance vseh treh narodnosti. Odkrito govore o spremembi imena, o demokratizaciji, vendar ob tem še vedno postavljajo bistvene omejitve. V BiH namreč že vse povojno razdobje velja načelo prepovedi enonacionalnega organiziranja. Vsaka organizacija mora imeti v svojih vrstah pripadnike vseh treh narodnosti (Srbe, Hrvate in Muslimane), vsa mesta se delijo po tem nacionalnem ključu, kar je bilo doslej jamstvo za narodnostni mir in sožitje. Ta omejitev pred demokratizacijo se ne more obdržati in nujen bo prehod k demokratičnim strankam, različnim enonaci-onalnim, večnacionalnim in podobnemu. Iz tega limita tudi izvira nerazumevanje nekaterih slovenskih stališč. Na Hrvaškem so prišli najdlje. Nobenega dvoma ni več o večstrankarskem sistemu, dovolili in registrirali so vse stranke, brez ideoloških ali kakršnih koli političnih omejitev. Spomladi bodo svobodne, tajne in večstrankarske volitve. ZK Hrvaške je sprejela jasna stališča, prihaja pa do težav z njenim srbskim delom, ki ima svoje specifičnosti. Tudi srbska pozicija je zapletena. Po eni plati napadajo lastni CK, v katerem pa imajo veliko besedo in večjo težo, kot bi izhajala iz števila prebivalstva. Toda hkrati niso naklonjeni Miloševiču, katerega obtožujejo, da razbija Jugoslavijo. Izbrali so tretjo, nekoliko nerazumno, pot in se razglašajo za Jugoslovane. Sedanje vodstvo v Srbiji izhaja iz monolitnosti, ki je prišla do izraza na jesenskih volitvah. Vezivo je kosovska situacija, v kateri išče vodstvo argument za oblast, kar mu tudi uspeva. Toda obenem so za Srbijo značilni izredna politična polarizacija, vedno več strank in vedno ostrejša notranja nasprotja. Srbska partija se nadvse trudi, da bi se rešila iz dvojne izolacije: jugoslovanske, s katero noče sodelovati nihče, razen pod prisilo, in predvsem svetovne, saj sta Zahod in Vzhod družno proti njeni politiki. Iz vse te mavrice stališč, partijskih in drugih strankarskih organiziranj in usmeritev, sledi, da v Jugoslaviji ni nič več enotnega, niti imena partijskih organizacij. Ni si mogoče zamisliti enotne organizacije ZKJ, ki bi jo vsi ubogali in v kateri bi veljalo načelo preglasovanja, unitarizma, srbske premoči. To je zapleten demokratični proces, v katerem se je ZKS - Stranka demokratične prenove znašla v specifičnem in težavnem položaju. Ni nobenega dvoma, da je bila prav ZKS pobudnica, ideološka, politična pa tudi organizacijska iniciatorka sprememb ne samo v Sloveniji, temveč v vsej jugoslovanski družbi. Odhod slovenskih komunistov z zveznega partijskega kongresa je bil samo zadnje, odločilno in zgovorno dejanje. Sprožilo je nov proces, ko že nihče več niti formalno ne trdi, da je mogoče obnoviti staro, ko se že prisega na nekatere novosti, kot so konsenz, zveza zvez, demokracija in podobno. V tem procesu pa je ZKS - Stranka demokratične prenove pod dvojnim pritiskom: predvsem lastne slovenske javnosti, ki ji je Jugoslavije dovolj, ki težko prenaša srbsko nadutost, izigravanje človekovih pravic, nasilje na Kosovu itd. Slovensko javno mnenje noče nič čuti o razgovoru, o sodelovanju in krepitvi demokratičnih procesov v drugih delih države. Slovenska ZKS - Stranka demokratične prenove je zato izstopila iz ZKJ, zanjo ZKJ ne obstaja več in to ji je vrnilo dobršen del zaupanja. Toda zaradi tega so pretrgane vse tradicionalne vezi in slovenski prenovitelji so kar naenkrat odrezani od jugoslovanskega razvoja. Razgovor se je omejil na državne in skupščinske odnose, partijskih pa ni več. Ni jih na ravni ZKJ in ni jih nadomestil razgovor med drugimi nastajajočimi demokratičnimi strankami. To pa je objektivna slovenska slabost in razum, politična modrost, pa tudi praktične potrebe in korjsti bi narekovali, da slovenski partijski reformisti postanejo aktivnejši na jugoslovanski politični sceni. Možnosti nedvomno so in ne bi bilo dobro, da jih ne bi popolnoma izkoristili. Gre še za evropski, splošno svetovni dejavnik, saj se Slovenija najbolj aktivno in učinkovito zavzema za povezavo z Evropo, v konkretnem strankarskem vidiku z evropsko socialistično internacionalo kot izrazom evropskih socialističnih in socialdemokratskih strank. Njihova pogajalska moč, evropska in svetovna teža, pa bi bila veliko večja in bolj upoštevanja vredna, ko bi predstavljala širši jugoslovanski demokratični koncept in ne bi bili omejeni samo na slovensko suvereno demokratično in že nedvomno utrjeno sceno. BOGO SAMSA MILAN — S tiskovno konferenco Dušana Šinigoja, Marka Biriča in predsednika lombardijske vlade Giu-seppa Giovenzana se je včeraj popoldne zaključil uradni obisk slovenske državne in gospodarske delegacije v Milanu. Pred tem pa se je dopoldne slovenska delegacija najprej srečala s predstavniki slovenskega kulturnega kluba v Milanu, ki ga sestavljajo predvsem primorski Slovenci doma iz Benečije, Goriške in Trsta, zatem pa se je delegacija srečala še s slovenskimi gospodarskimi predstavniki v tem mestu. V razgovoru z zastopstvom slovenskega kulturnega kluba, ustanovljenega leta 1988, je predsednik Dušan Šinigoj orisal napore Slovenije za gospodarski in politični preporod, zavzemanje in skrb za vse Slovence izven meja matice, in o vse bolj intenzivnem gospodarskem, političnem in kulturnem sodelovanju z obmejnimi deželami in vso Italijo. Član odbora Oskar Blažina pa je predstavil delo kluba, v katerem z veseljem sodeluje kakšnih 60 do 70 slovenskih družin od kakšnih 3 tisoč Slovencev, kolikor jih po njihovem mnenju živi v Milanu. Na njihove prireditve pa radi pridejo tudi drugi Slovenci, ki niso člani kluba, in Furlani. Njihova osrednja skrb je ohranjevanje slovenske govorice, predvsem pri generacijah že rojenih v Milanu. Izrazili so tudi željo, da bi jim matična domovina na različne načine pomagala pri tej skrbi. Prosili so, da bi ustanove iz Slovenije, ki prirejajo v Milanu kakršnekoli prireditve, neposredno o tem obveščale tudi slovenski kulturni klub, sicer so zato prepuščeni le neopaznim obvestilom v milanskem tisku. Vzpostavljen rdeči poslovni telefon z Berlusconijem in njegova obljuba, da bo Aga Kana, med drugim lastnika verige hotelov CIGA, zainteresiral za vlaganje v slovenski obmorski in zdraviliški turizem, to pa je najatraktivnejši del bilance dvodnevnega uradnega obiska slovenske vladne in gospodarske delegacije. Včerajšnje pogovore v gospodarskih krogih, konkretneje -delovno kosilo z Berlusconijem, pogovori na milanski trgovinski zbornici in zvezi lombardijskih industrijcev, in s predstavniki finančne družbe Fiatim-presit, označuje velika naklonjenost sogovornikov vsestranskemu sodelo- vanju s slovenskim gospodarstvom. Kako sicer drugače razumeti mnenje, da bi Slovenija, ki se je tudi gospodarsko še najbolj izvlekla iz realsocialističnega oklepa, lahko postala laboratorij za preizkušanje in modeliranje kakovostno nove poslovne komunikacije med evropskim Zahodom in Vzhodom in skoraj zanesljivo povabilo Sloveniji, naj se priključi klubu tako imenovanih motorjev gospodarskega razvoja posameznih evropskih področij, v katerem so poleg Lombardije še Baden-Wiirttenberg, Rhone Alpes in Katalonija. O drugih konkretnejših posledicah milanskih srečanj velja omeniti Berlusconijevo načelno zanimanje za postavitev mreže trgovin Standa v Jugoslaviji, za kar pa je izhodiščni pogoj odprava uvoznih ovir. Le tako bi bile v Standini mreži, predvsem zaradi načina oziroma organizacije prodaje lahko cene nižje celo za 30 do 40 odst., od jugoslovanskih sedanjih cen. V pogovornem menuju s Silviom Berlusconijem pa je bilo tudi sodelovanje s TV Koper-Capodistrio oziroma novim podjetjem Telecapodistria, ki ga je uporabnik koprskega TV kanala po uspešnem štartu in vmesni krizi, ocenil za spet obetajoče. Mimogrede so se dotaknili tudi novih možnosti za sodelovanje na področju proizvodnje filmov in razvoja zasebne televizije, kolikor bo to omogočala nova zakonodaja. Fiatimpresit, ki je že vključen v izgradnjo osimskih cest, se zanima tudi za vlaganje v verigo savskih elektrarn in morebitnih bodočih elektrarn na plin, načelno pa tudi v zdraviliški turizem. Lombardijski poslovni krogi bodo pomagali premagati težave, ki jih imajo slovenska podjetja za pridobivanje italijanske kakovostne oznake 1MQ in s tem priznavanje višjega cenovnega razreda, pomagali pa bodo tudi ljubljanski banki DD k čimprejšnjemu odprtju podružnice v Milanu. Slovenska delegacija pa je izrazila pričakovanje, da bo tudi katera izmed italijanskih bank odprla svojo filialo v Sloveniji. Dajo pa tudi na razpolago svoj informacijski sistem in nudijo svojo metodologijo za razvoj slovenskega anagrafa za malo industrijo in drobno gospodarstvo. V poglobljeno branje so sprejeli tudi spisek 162 ponudb za tuja vlaganja v slovensko industrijo in se priporočili za podoben elaborat za srednja in predvsem majhna podjetja. V poslovnih krogih pa bodo primerno popularizirali za 20. in 21. marec v Milanu napovedano predstavitev možnosti za tuja vlaganja v Jugoslaviji. Deželna vlada Lombardije in republike Slovenije sta ob koncu obiska podpisali javno izjavo o sodelovanju, za stalne stike pa sta se izjasnili tudi obe gospodarski zbornici. IGOR GRUDEN V Peči so se poklonili spominu predsinočnjim umrlega Albanca PRIŠTINA — Na Kosovu je tudi včerajšnji dan minil v znamenju številnih demonstracij, potekel pa je brez novih spopadov na ulicah. Do največje manifestacije je prišlo v Peči, kjer se je zbralo več kot 10 tisoč Albancev, ki so se poklonili spominu predsinočnjim umrlega Osmana Vok-šija. Na Kosovu je to triintrideseta žrtev od začetka leta, v znak žalovanja za 66-letnim obrtnikom pa so njegovi someščani obrtniki zaprli trgovine. Množica Albancev se je zbrala na ulicah tudi v Podujevu, Uroševcu in Vučitrnu, v Prištini pa so zabeležili le premike manjših skupin pripadnikov albanskega naroda. Tanjug poroča o stalnih izzivalnih akcijah Albancev, ki naj bi si privoščili predvsem policijske agente. Pri Titovi Mitroviči so demonstranti postavili barikade na magistrali iz mesta v Rožaj. Cesta je ostala šest ur zaprta prometu zaradi kupov kamenja in gorečih avtomobilskih gum. Ciril Zlobec na Benečanskih kulturnih dnevih V Sloveniji ni več čuta manjvrednosti ČEDAD — "V Sloveniji ni več čuta manjvrednosti. V času Prešerna, Gregorčiča in Trinka smo bili še izven vsakega političnega dogajanja, bili smo zaprti v svoj svet, drugi nas sploh niso upoštevali. Dandanes nekaj takega ni več mogoče. Moramo biti na isti ravni kot drugi, ne smemo se vdajati v romanticizem. Ta nam ne bo pomagal. Pred 150 leti so razvite dežele Evrope same sebe zadovoljevale. Tudi na tem polju so stvari danes drugačne. Z gospodarskega in kulturnega vidika avtonomne države niso več uspešne. V Evropi danes prevladujejo sile, ki si prizadevajo sodelovati s sosedi, ki si želijo poštene konfrontacije. V manjšini so tiste sile, ki bi rade delovale na tak način kot v preteklosti, sile, ki bi želele obuditi fašistične in stalinistične ideje. Slovenije danes ne obkrožajo več sovražniki. Italijanski narod za nas Slovence ni več narod nasprotnikov oziroma sovražnikov. Isto lahko trdim za Avstrijce in Srbe. Do sporov lahko pride le na ekonomskem področju." Tako je Ciril Zlobec povedal v petek zvečer v Čedadu na uvodnem predavanju letošnjih Benečanskih kulturnih dnevov. Odgovoril je na zaskrbljeno vprašanje "Kam bo zdaj šel slovenski narod?", podkrepljeno s citati Prešerna, Trinka in Gregorčiča, potem ko je uvodoma obrazložil kaj se v zadnjem času dogaja na slovenski politični pozornici, kjer sta demokracija in pluralizem na miren način in po več letih temeljitih priprav in razprav izrinila enopartijski sistem, ki je v Sloveniji in Jugoslaviji vladal več kot štirideset let. »Slovenska pomlad: politični pluralizem in vstop v Evropo.« Tak je naslov Benečanskih kulturnih dnevov, ki se letos odvijajo že petnajstič. Prireditelj je Kulturni center Nediža,. ki je v petnajstih letih s takimi študijskimi dnevi nudit Benečanom ter tudi tam živečim prebivalcem italijanske narodnosti bogat prikaz domače, slovenske in tudi druge stvarnosti na raznih področjih. Letos niso mogli in niti hoteli mimo dogajanja na Slovenskem. Zaradi tega so v svojo sredo povabili protagoniste slovenske pomladi: Cirila Zlobca, ki je v petek zvečer orisal stališča Socialistične zveze Slovenije; Jožefa Školča, ki bo 23. februarja orisal stališča Slovenske liberalne stranke, bivše ZSMS,- Jožeta Pučnika, ki bo 27. februarja orisal stališča opozicijske koalicije Demos; Petra Bekeša, ki bo 16. marca orisal stališča ZKS -Stranke demokratične prenove. Čeprav je doslej prijavljenih strank na Slovenskem že 18, je uvodoma dejal ravnatelj SLORI prof. Darko Bratina (kaj kmalu ga je Ciril Zlobec »popravil« rekoč, da jih je do petkovega jutra bilo že 19), so na pogovore v Špeter povabili zastopnike štirih največjih strank oziroma koalicij, ki bodo nastopale na aprilskih volitvah v Sloveniji. Poslušalci bodo brez dvoma dobili pravo sliko o sedanjem dogajanju na Slovenskem, je povedal še predsednik Nediže prof. Pavel Petricig. Ciril Zlobec, ki je svoja izvajanja pričel z branjem nekaterih svojih pesmi, od katerih so nekatere posvečene ženskam (ženske so namreč med volilci v zelo velikem številu, treba si je pridobiti njihovo naklonjenost), je zatem opisal položaj na Slovenskem in v Jugoslaviji nasploh. Za marsikoga, ki je vajen tukajšnjih volilnih shodov, so se Zlobčeva izvajanja morda zdela premalo agresivna. Govornik je sicer bolj odločno in jasno nastopal v drugem delu večera, ko je odgovoril na razna postavljena mu vprašanja. V tem delu je zelo jasno povedal, kako si zamišlja položaj v Sloveniji, kakšni so pogledi Slovencev na odnose s Srbi, kako gledajo na položaj drugih narodnosti in manjšin, kako gledajo Slovenci, Hrvatje in tudi drugi jugoslovanski narodi na Evropo, ki ni več tista, o kateri je bil govor pred šestimi meseci, saj se je v tem času zgodilo veliko pomembnih stvari. Povedal je tudi, kakšno mesto ima slovenska kultura v tem dogajanju, tista slovenska kultura, ki je vselej bila odprta v Evropo, saj ni hotela imeti opravka z vsiljeno realsocialistično kulturo. MARKO VVALTRITSCH ------tržno obvestilo- KBevoi/8 Trditve ameriških raziskovalcev o retinolu Ključ mladosti NEW YORK — Odkar so ameriški in evropski baroni dermatološke raziskave potrdili vest, da je znanost res na tem, da premaga gube, se je razpasla prava množična mrzlica. V Evropi so raziskovalci neke multinacionalne družbe pripravili kozmetnični preparat na osnovi retinola (kaže, da je mladost na voljo le v nekaj gramih mazila) in so snov temeljito testirali. Profesor Puschmann Klinike za sperimentalno dermatologijo iz Hamburga pravi: »Res je učinkovita. Naj omenil le to, da vidno zmanjša število in globino gub ter ne povzroča nikakršnih neljubih posledic«. Ta glas se širi že nekaj časa, tako da so ljubitelji mladosti pričeli oblegati lekarne. »Še nikoli nisem videl toliko ljudi, ki je povpraševalo po eni sami kremi. Vsaj polovica mojih strank, in najbolj zahtevni so prav moški, mi je rezervirala kremo, s skromnimi pošiljkami kreme pa lahko žal zadovoljim le malo klientov«, pravi neki rimski lekarnar. S kozmetično retinolsko kremo, ki manjša število gub in jo je testiral profesor Puschmann, zalaga tržišče multi-nacionalna družba Korff, ki ima svoj sedež v New Yorku in ustvarja kozmetične preparate namenjene lekarnanu Komercialno ime kreme je Anti Age Retard in jo je mogoče dobiti v lekarnah v več verzijah za različne starosti: od-35, 45 in od 55 let naprej- Tudi Mongolci hočejo prekiniti zgodovinske vezi s stalinizmom Na volitvah za poslansko zbornico odbčilen boj med konservativci in socialisti Približno 90 milijonov Japoncev bo danes odločalo o politični bodočnosti države ULAN BATOR — Mongolski študenti so prejšnji teden izpeljali anketo, iz katere izhaja, da jih dobrih 88 odstotkov zahteva odstranitev še zadnjega Stalinovega kipa v državi. Zahtevo študentov so podprli tudi delavci in intelektualci, ki prav te dni ustanavljajo prvo opozicijsko .stranko v Mongoliji. Stranka se bo imenovala Mongolska demokratska zveza, v kratkem pa bo imela tudi svoj prvi kongres. O zahtevi po odstranitvi Stalinovega kipa je včeraj obširno poročal tudi dnevnik mongolske komunistične partije Unen. V uvodniku med drugim piše, da bodo oblasti ugodile študentom in da bodo kip porušili že prihodnji teden. Protistalinisti pa so tudi že predlagali, da bi na isto mesto postavili veličasten kip mongolskemu vojskovodji in osvajalcu Džin-giskanu, ki je živel v 12. stoletju. Že v začetku letošnjega leta pa je mongolsko partijsko glasilo objavilo prve zapise o Stalinovi tiranski politiki, ki je s silo zatrla mongolsko budistično vero. Tokijski predvolilni shod socialistične voditeljice, gospe Takako Doi (AP) TOKIO — Po dveh letih težke interne krize si bo Japonska danes razjasnila pojme o tem, kakšna naj bo njena politična podoba. Približno 90 milijonov volilcev bo moralo namreč danes izvoliti 512 članov poslanske zbornice, ki je bila dolgih 34 let fevd konservativne liberalde-mokratske stranke. Volilci bodo lahko izbirali med 953 kandidati, od katerih je 338 libe-raldemokratov in 148 socialistov, dejansko pa bodo izbirali med postopnim spreminjanjem enostrankarske vlade ali popolnem političnem razkolu. V zadnjih dveh letih so konservativci liberaldemokratske stranke utrpeli nekaj težkih porazov, socialisti, ki jih vodi dinamična gospa Takako Doi, pa so vidno napredovali. Sedaj bi morali socialisti še bolj utrditi svoje pozicije, čeprav je po predvolilnem preverjanju javnega mnenja mogoče sklepati, da bodo liberaldemokrati le ohranili večino tudi v poslanski zbornici. V predvolilni kampanji so liberaldemokrati naglašali predvsem dej- stvo, da mora Japonska ohraniti kontinuiteto v vladi, socialisti pa so ponudili volilcem možnost, da se odločijo za sredinsko koalicijo, v kateri naj bi bili zastopani socialisti, socialdemokrati in stranka Komeito, ki zaobjema predvsem napredni del budistov. Japonci so vsekakor že julija lani poskrbeli za prvo presenečenje, saj je liberaldemokratska stranka takrat izgubila absolutno večino v senatu, kar se prav tako ni zgodilo 34 let. Konservativna stranka bo morala, ne glede na rezultate današnjih volitev, v kratkem prilagoditi svoje politične strategije novim potrebam države, saj bo morala upoštevati vidno napredovanje socialistov in bo morala zato pristati vsaj na pogajanja z njimi. Gospa Takako Doi je do zadnje razpoložljive minute vodila odločno predvolilno kampanijo, liberaldemokrati pa so se krepko potrudili, da bi zbrisali iz spomina Japoncev, ki naj bi jih danes volili, afero Rec-ruit. Odbor za vrnitev Albancev na Kosovo LJUBLJANA — Na Kosovu se stvari zapletajo in nadaljujejo se stavke. V mnogih podjetjih še vedno ne delajo, v srednjih šolah pa se nadaljujejo tihi protesti. V petek je stavkalo več kot petsto šolarjev v Titovi Mitroviči in več kot tisoč v Podujevu. Ker ni intervenirala milica, ni bilo nobenih izgredov, ne ranjenih, ne mrtvih. Vodstvo alternativne »Demokratske zveze Kosova« je včeraj na tiskovni konferenci za domače in tuje novinarje pozdravilo resolucijo evropskega sveta in stališče zveznega državnega predsedstva. Ta stališča prispevajo k urejanju kosovske krize, saj se zavzemajo za dialog in pravno državo. Alternativa je zelo kritična do zadnjih pobud srbskega vodstva, s katerimi se onemogoča odpravljanje krize in konstruktiven razgovor. Pozno zvečer so ustanovili mladinski parlament Kosova. Na ustanovnem sestanku je bilo tristo mladih, ki se zavzemajo za pravno državo, civilno družbo, večstrankarski sistem, svobodo družbenega, političnega in kulturnega združevanja in za svobodne parlamentarne volitve. Na kratko so se izrekli za Kučanovo geslo »življenje po meri človeka«. Mnenja so, da je ideologija ene same politične poti v Jugoslaviji na smrtni postelji, saj je privedla v kaos in do totalitarne politične kontrole ljudi. Na Kosovu ima partija popolno oblast in vsi, ki ji nasprotujejo, zgubijo državljanske pravice. V Peči pa so ustanovili odbor za vrnitev Albancev na Kosovo in v Jugoslavijo. Zbralo se je preko tristo ljudi. Odbor je mnenja, da se je treba potruditi, da se vrnejo Albanci, ki so se izseljevali ves čas po vojni in katerih število dosega stotisoče. Izseljevali so se v Turčijo, Nemčijo, Švico, Švedsko, Norveško, Avstralijo, ZDA, Avstrijo in Francijo. Iz Beograda pa poročajo, da se je doslej prijavilo že tristo Srbov, Črnogorcev in celo Hrvatov, da se naselijo na Kosovu v okviru akcije, ki jo je sprožil srbski CK ZKJ. Odbor za vrnitev je organizirala SZDL Srbije iz Beograda. Oglasilo se je veliko ljudi, ki jih predvsem zanima možnost za stanovanje. V Titovi Mitroviči se je nadaljevalo sojenje Azemu Vllasiju in drugim štirinajstim obtožencem. Deseta priča Ferid Fejka je zahteval od sodišča, da ga zavaruje pred posledicami, ker je bil dva meseca v zaporu, že tri mesece in pol pa ne sme več delati. Sram ga je pred onimi, ki sedijo na zatožni klopi, saj niso naredili nič več in nič manj kot on sam. Zahtevali so isto kot vsi stavkajoči, delavski razred Kosova in vsega sveta. Fejka je začel jokati, v jok pa so planili tudi drugi obtoženci in del navzočih družinskih članov. Na zahtevo odvetnikov so sojenje najprej prekinili za deset minut, nato pa odložili do ponedeljka, g § Mož išče, televizija najde Gospa Maria Bisio, ki jo je »našla« televizija (Telefoto AP) NEAPLEJ — Kdor išče ta najde ali v šesto ne gre rado. Tako bi lahko obnovili tokratni uspeh televizijske oddaje Chi 1'ha visto, ki se je dejansko zaključila s težko pričakovano »najdbo«. Izgubila se je namreč 48-letna Maria Bisio, ki je pred kakimi desetimi dnevi zapustila Genovo, kjer je stanovala z možem in izginila kot kafra. Mož pa se ni dal kar tako (tudi zato ne, ker mu je žena ušla že petkrat) in se je javil novinarki Donatelli Maffai, ki je nemudoma vključila njegov primer v program. Prijem je bil učinkovit, saj sta dva policijska agenta opazila gospo, ko je izstopala iz vlaka pri Torre Annunzi-ati. Ko sta jo istovetila, sta obvestila moža, ki jo je šel iskat v Neapelj, kjer je gospa Bisio tavala menda že nekaj dni, noči pa naj bi prespala v glavnem prav v prostorih železniške postaje. Kaj jo je gnalo z doma naj bi ostala strogo zaupna stvar. Marsovci so že zdavnaj rešili problem ekologije MOSKVA — Vprašanje, ali v vsemirju obstaja še kak drug naseljen planet, že od nekdaj vznemirja strokovnjake in laike, ukrajinski astronom Aleksej Arhipov pa je prepričan, da je tako. Pravi, da mu je uspelo slišati nenavadne zvočne signale, ki so prihajali iz ozvezdja, v katerem kraljuje zvezda Altair. Arhipov je te signale menda celo raztolmačil in tako ugotovil, da so Marsovci, za katere so Zemljani že lep čas prepričani, da imajo zeleno kožo, v resnici izredno organizirana civilizacija. Ukrajinski astronom meni, da živijo na planetu, kjer sploh ne poznajo onesnaženja. Odpadke namreč odvažajo na neki drugi planet, tako nekako, kot to počenjajo galebi in nekatere druge morske ptice. Aids pogubil tudi Haringa očeta newyorških možicljev NEW YORK — V velemestu, ki je nosil njegov pečat na vseh zidovih podzemne železnice, je v 31. letu starosti za aidsom umrl »stenski« umetnik Keith Haring. Haringa so kovali v zvezde predvsem zastopniki ne-wybrškega undergrounda, kritiki pa niso bili vedno navdušeni nad njegovim menedžerskim pojmovanjem ustvarjanja. Na začetku osemdesetih let je Haring zaslovel s svojimi možiclji, ki so krasili bele reklamne prostore ne-wyorške podzemne železnice. V kratkem je njegova grafika obkrožila svet, sam pa je pričel služiti bajne vsote denarja predvsem s prodajo »ideje«, saj je puščal svoj podpis na majicah, ovojnicah plošč, videoklipih, nekaj metrih berlinskega zidu, redki seriji ur swatch in na še nič koliko drugih artiklih. Sestra je zadnje upanje bolne Anisse NEW YORK — Mary Ayala se je pri 43 letih odločila za tretje materinstvo v upanju, da bo tako rešila življenje svoji 17-letni drugorojenki Anissi. Anissa je pred dvema letoma zbolela za levkemijo, nobena od uveljavljenih terapij pa ji ne more zagotoviti normalnega življenja. Zdravniki in starši so se torej odločili za zadnji poskus in mama Mary bo tako aprila rodila tret-jega otroka. Porodničarji so že ugotovili, da je plod ženskega spola, starši pa so odločili, da se bo tretjrojenka imenovala Marissa. Ko bo stara šest mesecev ji bodo zdravniki odvzeli majhno količino hrbteničnega mozga in ga presadili starejši sestri. Vsi člani družine Ayala so že opravili analize hrbteničnega mozga, vendar je bila stopnja kompatibilnosti v vseh primerih skoraj nična. Tudi z ostalimi darovalci se je zgodilo podobno, sicer pa zdravniki vedo, da je kompatibilnost z darovalci, ki niso krvni sorodniki bolnika, pozitivna v enem primeru na 20 tisoč. Tudi še nerojena sestra ne bo mogla zagotoviti stoodstotnega uspeha posega, kajti zdravniki so že izračunali, da je kompatibilnost med sestrama le 24-odstotna. Na sliki (Telefoto AP): Mary Ayala (levo) s hčerko Anisso. ENEL ENTE NAZIONALE PER LENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Via G. B. Martini 3-00198 Roma OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC OBVEZNIŠKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE Sporočamo, da sta \/ smislu pravilnika spodaj navedenih posojil vrednost kupona in poviška kapitala v izplačilu sledeči: Posojila Kuponi Poviški kapitala r- Izplačljivi 1. 9. 90 pollelje 1. 3. 90 31. B. 90 skupna vrednost 1. 9. 90 1985-1995 ovrednoteno I. emisija (G. B. Beccarla) 5,75% 0,575% 6040% 1988-1994 ovrednoteno 1. emisija (Nowmann) 6.35% 0,5715%’ 2.637%’ ' bruto brez davčnega odtrgljaja 12,50% Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objavljene v Uradnem listu. Po neuspelem prvem srečanju na Deželi Sindikati za sporazum o štivanski papirnici Prejšnji teden je bil na deželnem odborništvu za industrijo v Trstu sestanek o razširitvi štivanske papirnice. Srečanja so se poleg deželnega odbornika Sara, ki ga je sklical, udeležili predstavniki deželnih in pokrajinskih tajništev CGIL, CISL in UIL, delavskega sveta, inž. Liguana v imenu vodstva podjetja in devinsko-nabrežinski župan Brezigar. O srečanju so včeraj vsi gori omenjeni sindikalni predstavniki izdali skupno tiskovno poročilo. V njem najprej orišejo temeljne značilnosti investicije, kakor jih je na srečanju osvetlil predstavnik podjetja. Investicija bo znašala skupno okrog 500 milijard lir, z njo nameravajo podvojiti proizvodnjo štivanskega obrata ter ustvariti kakih 170 novih delovnih mest (sedaj je v tovarni okrog 600 zaposlenih). Predvidenih je kakih 40 milijard lir javnih prispevkov, 10 nevračljivih, 30 pa na račun obresti. Kot beremo v njihovem tiskovnem sporočilu, so sindikalni predstavniki na sestanku zahtevali sklenitev okvirnega sporazuma med vsemi zainteresiranimi stranmi, in sicer z namenom, da bi kar se da ovrednotili odločitev skupine Burgo, ki bo štivansko papirnico brez dvoma dvignilo v sam vrh evropske industrije papirja. Ta sporazum bi po mnenju sindikatov moral določati oziroma pojasniti štiri temeljne postavke: 1. usklajevanje naložbe na način, da bi v čim večji meri izkoristila krajevno delovno silo in podjetja, tudi pri samih delih za razširitev; 2. obvezo za sklenitev zaposlitvenega načrta, ki bi upošteval tudi potrebo po zaposlitvi delavcev in uslužbencev podjetij v krizi, kot so Aguila, IRET itd.; 3. obvezo vseh zainteresiranih Ob dnevu slovenske kulture Danes jubilejni koncert zbora Tabor V Prosvetnem domu na Opčinah bo danes ob 17. uri osrednja proslava dneva slovenske kulture, pod naslovom »Moja pesem ni le moja pesem«, ki jo prireja domače SKD Tabor. Proslava bo tokrat povezana s koncertom moškega pevskega zbora Tabor, ki slavi dvajsetletnico svojega delovanja. Zbor bo pod vodstvom zborovodje prof. Sveta Grgiča zapel vrsto narodnih in umetnih pesmi. Na Prešernovi proslavi bodo sodelovali bodo tudi recitatorji Drago Danev, Jernej Danev, Katja Granier, Matejka Grgič, Marino Kralj, Danijel Malalan, Eva Sosič, Armando Škerlavaj in harmoni-kaš Aleksander Ipavec. Sceno za današnjo prireditev je pripravila Magda 'Tavčar, zamisel je dala Olga Lupine. strani, da bo Tržaška krajevna zdravstvena enota prek urada za medicino dela sestavila poročilo, v katerem bo v skladu z obstoječo zakonodajo določila vse, kar je potrebno, da bi novi in stari obrati ne onesnaževali okolja; obvezo, da bo na ravni podjetja prišlo do dogovora glede nove organizacije dela in glede ugodnosti za delavce, kar naj bi pomenilo tudi začetek novih in boljših sindikalnih odnosov v podjetju. Vsi ti predlogi so po pisanju sindikatov naleteli na ugoden odziv tako pri odborniku Saru kot pri županu Brezigarju, medtem ko je podjetje odgovorilo skrajno negativno na način, ki naj bi sicer bil že značilen za skupino Burgo. »Podjetje išče sporazum s sindikatom,« pravi sindikalno poročilo, »samo ko gre za odslavljanje delovne sile, za seganje po dopolnilni blagajni, za notranjo mobilnost ipd. Po drugi strani pa bi radi spomnili, da je delavski svet vedno kazal pripravljenost na dogovarjanje, kot dokazujejo sporazumi, ki jih je podpisal za polno izkoriščanje strojev 360 dni na leto.« Omeniti velja, da so se pogajanja za sklenitev okvirnega sporazuma nadaljevala tudi po srečanju na Deželi do predvčerajšnjim, ko je vodstvo podjetja ponovno potrdilo svoje negativno zadržanje. Na osnovi povedanega pa sindikati vztrajajo na svojem stališču in zahtevajo od vodstva podjetja, naj revidira svoje zadržanje; odbornika Sara pozivajo, naj nemudoma skliče novo srečanje, opozarjajoč tudi na javno podporo, ki jo bo razširitev štivanske papirnice deležna; devinsko-na-brežinsko občinsko upravo pa vabijo, naj podpre sindikalne zahteve. _ ________________________ Pustovanja bodo v Miljah, Skednju, Bregu in Trstu S svetoivanskim pustnim sprevodom se je začelo razposajeno rajanje Z razposajenim pustnim sprevodom po Sv. Ivanu, katerega je delno oviral neurejen promet, se je včeraj začelo pustovanje na Tržaškem. Svetoivanča-ni, in sicer Združenje prijateljev Sv. Ivana in rajonski svet, so včeraj priredili namreč prvi letošnji večji pustni praznik. Kljub dejstvu, da je šlo za novost ali verjetno prav zaradi tega, je sprevod priklical kar lepo število ljudi, ki so pripomogli k uspehu prireditve. Sprevoda se je udeležilo deset skupin in vozov, ki so se predstavili z različnimi temami. Šlo je predvsem za ustvarjalne in radožive domislice brez satirične pikrosti. Med njimi so nastopili tudi otroci nabrežinske italijanske osnovne šole Carducci in svetoivan-skega rekreatorija Nordio, obiskovalci in animatorji Laboratorija P Službe za umsko zdravje ter slovenski skupini Stenčnek in Podlonjerska klapa. Prihodnja pustna prireditev pri Sv. Ivanu bo na pepelnično sredo, ko bodo pusta zažgali. Za pustom bodo žalovali v Podlonjerju do 15. ure, nato pa ga bodo v sprevodu ponesli na Trg Capolino. Pogrebu bo sledila zabava v spomin na pokojnega. Večidel ostalih pustnih prireditev se bo pričel v četrtek, 22. februarja. Takrat bodo namreč "odprli" pustovanje v Miljah in v Skednju. V Miljah se bo letošnje 37. pustovanje začelo ob 16. uri na Trgu Marconi s »Plesom zelenjave«, po katerem bosta pustne šeme pozdravila župan in Kralj pusta. V petek je na sporedu tekmovanje »Fritola d'oro«, v soboto pa bo na Trgu Marconi diskoteka na odprtem. Tradicional- V torek skupno študentsko zborovanje Incident na univerzi odjeknil v parlamentu Incident, do katerega je prišlo v petek dopoldne med manifestacijo študentov pred rektoratom univerze in v katerem se je poškodovala študentka Simonetta Lorigliola, bo odjeknil tudi v parlamentu. Komunistični poslanec Willer Bordon je namreč poslal ministru za notranje zadeve interpelacijo, s katero ga poziva, naj uvede nujno preiskavo, ki naj osvetli dogodek. Po Bordonovem mnenju agentovo vedenje - ki naj bi po pričevanju študentov sprožilo incident -ne odraža samo nepoznavanja pravil tako pomembnih, a delikatnih javnih ustanov kot je univerza, pač pa bi lahko sprožilo tudi val ustrahovanja, ki s študentskim življenjem in demokratičnim sistemom nima nobenega opravka. Agent, ki se pred incidentom ni dal prepoznati kot tak, naj bi namreč posegel nasilno in naj bi se po dogodku celo uprl študentom, ki so želeli izvedeti kdo pravzaprav je. Rektor pa naj bi med drugim izjavil, da nikakor ni dovolil, še manj pa zahteval od policije, da nadzoruje manifestacijo. Tudi udeleženci pokrajinskega kongresa KPI so v petek sprejeli resolucijo, s katero pozivajo rektorja, kvestorja in namestnika državnega pravdnika, naj razčistijo dogodek. Prav tako obsojajo vedenje agenta, kateremu je uspelo le ustvariti napetost, česar študentje nikakor niso želeli. Incident je izzval tudi reakcije radikalne stranke, ki zahteva od rektorja Fusarolija, naj obrazloži svoje stališče. Radikalci se sprašujejo, ali je poseg policije nov način vzpostavljanja dialoga. Študentsko gibanje je bilo doslej, ugotavlja predstavnik PR Paolo Radivo, nenasilno in mirovno ter je odklanjalo vsako štrumentalizacijo, zato bi bilo zelo hudo, če bi kdo želel ovirati omikano bitko študentov. Odgovor akademskega senata in rektorja pa je prišlo že včeraj v obliki tiskovnega sporočila. Akademski senat obsoja dejstvo, da rektorat ni bil obveščen o prisotnosti policije, obžaluje pa, da je »zaradi te prisotnosti prišlo do nasilja in poskusov fizičnega nadkriljenja«. Po tem incidentu, ki je med drugim zasenčil vzroke petkovega študentskega protesta, se bodo študentje ponovno zbrali na skupnem zborovanju v torek dopoldne. Tedaj bo mogoče ugotoviti, ali po petkovih novih predlogih ministra Rubertija nameravajo popustiti s svojim protestom. V zasedenem Inštitutu za zgodovino pa se nadaljujejo samo-upravljene dejavnosti. V sredo, 21. februarja, se bo ob 18. uri začel ciklus predavanj o novi politični situaciji v državah Vzhodne Evrope, na katerih bodo analizirali družbenopolitično ureditev teh držav. Prvo predavanje bo imel prof. Jože Pirjevec, ki bo poročal o jugoslovanski situaciji. Predavanjem lahko prisluhnejo vsi zainteresirani. ni pustni sprevod, katerega se bo udeležilo deset skupin, pa bo seveda v nedeljo ob 14. uri. Sprevod bo oblikovalo 2.500 ljudi, prireditelji pa pričakujejo okrog 50 tisoč gledalcev. V ponedeljek je na vrsti koledovanje, v torek pustovanje za osnovnošolske otroke, pust pa bo zaključil sredin pogreb. Kot rečeno, bodo v četrtek začeli pustovati tudi Skedenj ci, ki bodo ob 16.30 oživeli tradicionalni sprevod služkinj (običaj sega v prejšnje stoletje). V soboto ob 20. uri je na sporedu ples z disko glasbo, v nedeljo ob 14.30 (istočasno z miljskim) pa je na vrsti pustni sprevod, na katerem bosta sodelovali godbi iz Naselja Sv. Sergija in Servolana (vpisovanja sprejemajo na sedežu Sklada Cornelio Silvula v Škedenjski ulici 114/b ali v trgovini z gospodinjskimi pripomočki Ghirardi v isti ulici 138/c). Najbolj domiselne skupine, vozove, in posamezne šeme bodo nagradili v torek. Pustovanje se bo zaključilo na pepelnično sredo s pogrebom na križišču med ulicama Pi-tacco in San Lorenzo in Selva. Na pustni ponedeljek popoldan bo razposajeno vzdušje zajelo tudi vasi dolinske občine. Četrtega pustnega sprevoda v Bregu se bo letos spet udeležilo lepo število vozov in skupin. Poleg nekaterih vasi, kot so Mačkolje, Boljunec in Domjo, so se tokrat prijavile še skupine v "mešani zasedbi" in z zanimivimi imeni: z ricmanjskega konca se bo pojavila skupina Nebojse-ga, s prebeneških višin se bodo spustili Jabadabadujci, prvič se bo letos predstavila Krema, kot že tradicija (še iz časov, ko pustnega sprevoda v Bregu ni bilo!) pa se bo vrsti priključil še Agropust. Na nastop na letošnjem breškem pustu se pripravljajo tudi otroci dolinskega vrtca, svoje "gostovanje" pa so najavili tudi člani miljske skupine Bulli e Pupe. Nekatere teme, ki so si jih neutrudni pustni delavci izbrali za letošnje stvaritve, se dotikajo najbližje aktualnosti, predvsem pa politične stvarnosti. Drugi so spet segli po tradicionalnih, marsikdaj hvaležnih vsebinah, kot so lahko domača kapljica, prazgodovina, živalski svet. Pokrovitelj 4. pustnega sprevoda v Bregu, ki bo v ponedeljek, 26. t. m., ob 15. uri, krenil izpred dolinske telovadnice, je Občina Dolina, prava posebnost letošnje prireditve pa je organizatorjevo vabilo k sodelovanju vsem, ki bi radi ob tej priložnosti tudi tekmovali. Skupine in vozovi se lahko zglasijo na telefonski številki 228956: prijave bo dobrodošlo sprejemala Tatjana. Pustni sprevod pa bo tudi v Trstu, in sicer na pustni torek. Kdor želi tekmovati za najlepšo šemo, najlepši par, naj duhovitejšo skupino in najbolje organiziran rajon, naj se prijavi na odborništvu za šport in turizem v Ul. Te-atro 5 od 8.30 do 13.30, v ponedeljek, 26. t. m., pa od 8.30 do 16.30. Osrednjemu slovenskemu pustovanju - Kraškemu pustu - pa posvečamo celo zadnjo stran dnevnika. Na sliki (foto Križmančič): skupina Tajcev v svetoivanskem sprevodu. & SLOVENSKO ^STALNO _ ► GLEDALIŠČE Tennessee IVilliams Tetovirana roža Režija MARIO URŠIČ Danes, 18. februarja, ob 16. uri - izven abonmaja informacije SIP uporabnikom Obveščamo vse uporabnike, da nam je jugoslovansko PTT podjetje sporočilo, da bo jutri, 19. t. m., na obmejnem področju med Trstom in Koprom, prišlo do morebitnih prekinitev telefonskih vez 1 nadomestni deli za FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov UPRAVA: Ul. sv. Frančiška 38 Ul. Marconi 6 - Tel. 775483-4 TRST - Tel. 768667 - 772002 Na Opčinah debata o volitvah v Sloveniji Knjižnica Finko Tomažič in tovariši z Opčin prireja jutri zvečer v Prosvetnem domu srečanje na temo: "Spomladanske volitve v Sloveniji-izraz političnega pluralizma." Pri razpravi, ki se bo pričela ob 20. uri, bodo sodelovali predstavniki različnih strank, ki nameravajo nastopiti na skorajšnjih volitvah. Svojo prisotnost na okrogli mizi so že zagotovili predstavniki združene opozicije DEMOS, Socialistične zveže Slovenije (bivše SZDL Slovenije), nekdanje Zveze komunistov Slovenije, sedanje Stranke demokratske prenove (ZKS-SDP), bivše mladinske zveze, sedaj bolj liberalno usmerjene ZSMS, Skupnosti Italijanov v Piranu in Delavske stranke Naprej-ZSKS Idrija. Poglavitna tema jutrišnje okrogle mize na Opčinah bodo seveda spomladanske volitve, pomen, ki jim ga pripisujejo posamezne stranke in seveda tudi že poaprilsko obdobje v Sloveniji. O kakšni Sloveniji razmišljajo posamezne politične sile, bo razvidno iz volilnega programa, okrog katerega se bodo na Opčinah soočili. Vendar pa so organizatorji udeležencem ob vabilu zastavili še dve pomembni vprašanji: kakšen je odnos, ki ga prisotne stranke imajo oziroma nameravajo imeti s slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji, in kakšna so njihova stališča do interne ureditve v sedanji SFRJ. V tem okviru bo seveda govor tudi o dokaj napetih odnosih med Slovenijo in Srbijo. 80 let Tončke Vidau Naša Tončka Vidau od Banov je v petek slavila svoj 80. rojstni dan. Zvečer so jo počastili vaščani in domači, čestitke pa je Tončka sprejemala še včeraj, pa jih bo tudi danes in morda še bogve koliko dni. Saj pravijo, da je treba proslavljati rojstni dan nekaj dni prej pa tudi nekaj dni pozneje. In Tončka, ki ima toliko prijateljev, ga bo lahko slavila še in še. Obiskali smo jo. Začela nam je pripovedovati zgodbo svojega življenja od tistega daljnega 16. februarja 1910, vse do danes. Veliko je doživela, pretrpela gorja in težav, kot so jih pač v glavnem vse naše ženske. Rodila se je v Rojanu, preživela dobršen del svojega življenja v Podlonjerju, potem pa se je poročila v Bane in tam bogato zaživela vsa povojna leta, v katerih je bila, lahko mirnega srca zapišemo, duša domačega kulturnega in političnega ustvarjanja. »Če bi ne bila moja družina revna, bi si bila želela nadaljevati šolo, ker mi je bilo učenje vedno pri srcu, ker ljubim knjige in branje. Toliko knjig imam, pa tudi na vaš dnevnik sem naročena od prvega dne, ko je začel izhajati. Redno ga prebiram. Včasih se kaj razjezim, če je zapisano narobe, a to je naš dnevnik, to je glasilo vseh nas Slovencev. In dokler bomo držali skupaj, dokler bomo pošteno delali, nas ne bo nihče uničil.« Takšna je naša jubilantka. Niti leta, niti težave, niti bolezni je niso upognile. V tem duhu je vzgojila svoje otroke, svoje vnuke, sedaj je tudi že prababica. Skupno z nami je spomine na njeno mladost obujala tudi njena hči Lija, ki je upravičeno ponosna na to, da se je tudi sama lotila izdelave narodne noše. »Naša noša je v glavnem man-derjerska, vendar ima nekatere značilnosti, ki jih druge nimajo. Ko se bomo enkrat zbrale pri delu, vas bomo poklicale, da boste videli, kako te noše delamo.« Tončka Vidau je bila aktivna v narodnoosvobodilnem gibanju. Njena hiša je bila varno zatočišče in zavetišče za številne borce in aktiviste. ^ tem duhu je nadaljevala tudi svoje p°' vojno delovanje, ko je na primer sam3 napisala več iger, ki so jih potem domači igralci zaigrali, vodila in pomagala je pri režiji drugih iger, pomaga' la voditi domači pevski zbor in bij® navzoča pri vseh domačih prireditvah- »Sem članica ZŽI-UDI. Kot taka sem imela na skrbi praznovanje 8. marca-Upam, da nam bo praznovanje tudi lotos uspelo.« Pri 80. letih je še vedno polna načrtov, polna delovnega zanosa. Takšn bi želeli srečevati še vnaprej. NEVA LUKEŠ Pozno ponoči konec komunističnega kongresa »Fronta za ne« ima večino v federalnem komiteju KPI Okrepljena notranja opozicija PSI: Nova razmerja sil v tržaški federaciji? Nico Costa in Nives Košuta za Oc-chettovo komponento ter Antonino Cuffaro za resolucijo Ingrao-Natta bodo skoraj gotovo zastopali tržaške komuniste na vsedržavnem kongresu KPI v Bologni. V trenutku, ko zaključujemo redakcijo, je še v teku štetje glasov, gotovo pa je, da bo v novem federalnem komiteju, ki šteje 53 članov, imela večino tako imenovana »fronta za ne«. Occhettova komponen-fa je izvolila 26 predstavnikov, skupina Ingrao-Natta 16 predstavnikov, pristaši senatorja Cossutte pa 11 predstavnikov. Trem delegatom se bo po vsej verjetnosti pridružil še Sergio Pe-rini, Cossuttov pristaš, ki naj bi šel v Bologno na podlagi vsedržavnih ostankov. Pozno v noč je zasedal novoizvoljeni federalni odbor, v katerem se obeta zelo živahno politično soočanje. Ta pokrajinski kongres (vsega skupaj je poseglo nad 80 diskutantov) je bil vsekakor morda najtežji kongres v povojni zgodovini tukajšnje KPI. Tajnik Nico Costa je v svoji repliki v glavnem potrdil, oziroma ponovil to, kar je že rekel v četrtkovem političnem poročilu. KPI mora tudi v Trstu, če noče izgubiti vlaka z zgodovino, obrati pot pugumnih izbir, tudi zato, ker krajevna federacija ne more posta-b neke vrste osamljeni otok v primerjavi z deželnim in z vsedržavnim utripom stranke, kar se je sicer že zgodilo (ra sekcijskih kongresih. Poti nazaj dejansko ni več, čeprav je na tem kon-gresu po mnenju Coste hočeš nočeš Prišlo do zavezništva med pristaši In-graa in Natte in med zagovorniki Cos-suttovih stališč. Tajnik je obžaloval, ba kongres ni dovolj poglobljeno ob-ravnaval tržaških vozlov, to se pravi stvarnega področja, kjer se bo v prvi osebi merila moč »nove KPI«. Costa je vsekakor znova zahteval jasnost in če bo potrjen za tajnika tudi jasni mandat, ker se tržaški komunisti ne morejo privoščiti »sekretarja kot talca večin ali manjšin.« Maratonsko razpravo so v zgodnjih popoldanskih urah sklenili nekateri vidni strankini voditelji. Senator Stojan Spetič, eden izmed zagovornikov resolucije Ingrao-Natta, je v svojem posegu postavil v ospredje potrebo po sintezi stališč ter enotnosti stranke v sožitju s sedanjimi razlikami in tudi s potrebno notranjo dialektiko. Po njegovem je nujno sozvožje med ohranitvijo identitete KPI in njene prenove, debata, tudi ostra, je seveda potrebna, razkoli pa ne koristijo nikomur, še najmanj pa stranki. Senator je izrazil zaskrbljenost, da bi prevladala logika splošnega odklanjanja preteklosti in pozitivnih bitk, ki so jih komunisti vodili npr. za pravice Slovencev in za uveljavitev enakopravnega sožitja med tukaj živečima narodoma. »Ne razpršujmo tega, kar smo enotno in skupno dosegli, ne 'nasedajmo škodljivi logiki struj in vnaprej določenih večin in manjšin,« je zaključil svoj poseg Spetič. V drugem tonu pa je bil poseg bivšega poslanca Antonina Cuffara, tudi pristaša dokumenta Ingrao-Natta, ki je ostro kritiziral politično platformo tajnika Occhetta, ki je »nejasna, neutemeljena in prenagljena«, in med vrsticami tudi dosedanje vodstvo krajevne federacije, ki sodeč po včerajšnjih besedah, ne uživa zaupanja govornika. Denis Visioli je demantiral, da je bil kdajkoli kandidat za pokrajinskega tajnika, »tudi zato, ker zagovorniki resolucije Ingrao-Natta niso nikoli postavili tega vprašanja in ga tudi ne mislijo postaviti. Res pa je, da tržaška federacija KPI nujno potrebuje sodelovanje in spodbudne prispevke vseh, ki se v njej prepoznavajo.« Bivša senatorka Jelka Gerbec pa je v svojem posegu med drugim postavila v ospredje nujnost enotnosti KPI v boju za dosego pravičnega zaščitnega zakona za Slovence, ta boj pa ne more mimo dosedanje strankine identitete. Deželni svetovalec Miloš Budin je podčrtal, da tolmači Occhettove predloge tudi v smislu iskanja novih sopotnikov na poti KPI, v smeri večje mentalne in kulturne odprtosti, »kar ne pomeni, da bomo razprodali našo zgodovino in naše glave, prav nasprotno«. Škoda, da je razprava posvetila premalo pozornosti tajnikovi oceni tržaške realnosti, zato ni prav govoriti samo o velikih sistemih, treba je analizirati tudi stvarnost, ki nas obdaja. V Trstu smo pred politično in kulturno blokirano situacijo, zato morajo komunisti posredovati jasne signale vsem, ki si tudi pri nas želijo konkretnih sprememb, je dejal še Budin. Zavzel se je za izvolitev takih vodstvenih organov, ki bodo sposobni posredovati te signale ter gledati z optimizmom naprej. Na Budinov! valovni dolžini je bila tudi pokrajinska svetovalka Nives Košuta, ki vidi v Occhettovih predlogih uveljavitev novih, tudi kulturnih vrednot. Dolinski župan Edvin Švab pa je opozoril, da čaka komuniste po tej kongresni preizkušnji še zahtevna preizkušnja upravnih volitev v okoliških občinah. c T Nadaljujejo se polemike znotraj tržaške federacije socialistične stranke. Opozicijska komponenta Tersar-Pittoni je včeraj sporočila, da se v PSI stopnjuje nezadovoljstvo nad vodenjem tržaške federacije in da politični vozli počasi prihajajo na dan, »tajnik Perelli in Carbone,« piše v tiskovnem sporočilu, pa sta se doslej omejila »samo na histerične odgovore, omejene na osebne napade, ki so dejansko brez vsakršne politične veljave«. Opozicija tržaških pristašev zunanjega ministra De Michelisa, ki jo tukaj vodi deželni svetovalec Dario Tersar, in reformistov Arnalda in Arielle Pittoni, podčrtuje, da lahko trenutno računa na podporo 30 odstotkov tržaške PSI. O novem razmerju sil v stranki je tekla beseda tudi na miljski skupščini De Michelisove komponente, ki sta se je med drugim udeležila tudi videmska poslanka Breda in podpredsednik deželnega odbora Francescutto. V tiskovnem sporočilu o miljski pobudi piše med drugim, da se bo komponenta ministra De Michelisa zavzela za obnovitev notranjega soočenja v stranki, za razbitje »privilegiranega odnosa« med Carbonejem in Seghenejevo levico ter za tesnejše sodelovanje z reformisti Arnalda Pittonija, ki se na vsedržavni ravni sklicujejo na stališča ministrskega podpredsednika Claudia Martellija. Delovati bo začela sredi prihodnjega meseca Neposredna avtobusna povezava Krasa s katinarsko bolnišnico Skupščina medobčinskega konzor-ciainega podjetja za prevoze ACT je na svojem zadnjem zasedanju odobrila odprtje nove avtobusne proge, ki bo neposredno povezovala Kras s Katinaro oziroma s katinarsko bolnišnico. Zadevni sklep bo morala zdaj potrditi še pokrajinska uprava, računajo pa, da bo nova avtobusna proga začela delovati že sredi marca. Avtobus bo vsak dan odpeljal s Proseka ob 17.30 (tja malo prej pripelje avtobus iz Nabrežine) in bo na Katinaro prispel po obvozu po Opčinah, Trebčah, Padričah in Bazovici. S Katinare bo odpotoval nazaj proti Proseku ob 19.10, se pravi ob koncu ure obiskov v bolnišnici. O odprtju nove avtobusne proge je včeraj izdal tiskovno poročilo tiskovni urad tržaške PSI. Poročilo navaja izjavi strankinega pokrajinskega tajnika Perellija in predsednika ACT Rotondara, ki poudarjata, da so se za neposredno avtobusno povezavo Krasa s Katinaro posebno zavzeli socialisti. Perelli pristavlja, da ukrep odpravlja stanje, ki je dejansko zapostavljalo kraški del tržaške pokrajine. Notranji minister Gava že podpisal dekret Kljub padcu števila prebivalcev ostane Občina Trst v 1. A razredu Kljub padcu števila prebivalstva bo Občina Trst ostala še naprej "občina prvega A razre-da". Tako je generalni ravnatelj za splošno upravo pri notranjem ministrstvu dr. Lattaruo-lo pred kratkim uradno sporočil županu Ric-hettiju. Pravzaprav ne gre toliko za potrditev, pač pa za pravo "povišanje" oziroma "prekvalifikacijo" tržaške občine. Avgusta lani je namreč tržaško prebivalstvo prvič zdrknilo pod število 250.000 enot, kar je privedlo do avtomatskega 'nazadovanja" na kategorijo "prvega B razreda", kar je grozilo imeti vrsto posledic na samo upravno strukturo občine. Zakon pa do-v°ljuje nekatere popravke in izjeme, tako da sn na Občini - točneje županstvo in glavno taj-hištvo - takoj začeli proceduro, da bi dosegli Prekvalifikacijo. Na notranjem ministrstvu s° upoštevali tržaške zahteve, tako da je minister Gava že podpisal dekret, po katerem Tr-zaška občina spet postane "občina prvega A r®žreda". In kakšne so konkretne posledice te prekvalifikacije? Predvsem ta, da bo občina lahko ohranila dosedanje strukturo z generalnim tajnikom ustreznega nivoja na čelu. Brez ministrovega odloka bi morali redimenzionirati občinsko birokratsko strukturo, ki bi ji načeloval generalni tajnik nižjega livela. Zaradi posebnega mehanizma, ki ga predvideva vsedržavna delovna pogodba uslužbencev krajevnih ustanov pa bo tudi pokrajina okoriščena s prekvalifikacijo občine, saj bo lahko ohranila sedanje strukture, pa čeprav je že "zdrknila" v "prvi B razred". Pač pa ne bo ministrov dekret imel nobenih posledic na napovedano skrčenje števila izvoljenih predstavnikov v občinski svet. Na prvih občinskih volitvah po splošnem štetju prebivalstva leta 1991 bo tako tržaški občinski svet skrčen od sedanjih 60 na 50 svetovalcev -sevedo če bo štetje potrdilo (o tem pa je le malo dvomov), da ima občina manj kot 250 tisoč prebivalcev. Naši deželi 23 milijard lir Odškodnine za lansko izredno morsko cvetenje Tudi devinsko-nabrežinska, tržaška in miljska občina bodo podobno kot ostale obmorske občine v Furlaniji-Julijski krajini in sploh v deželah ob severnem in srednjem Jadranu deležne odškodnin za lansko morsko cvetenje na osnovi zakona 424 iz lanskega leta. Seznam vseh 90 občin, ki bodo odškodnin deležne, in kriterije za porazdelitev prispevkov podrobno navaja Uradni list v svoji včerajšnji številki. Odškodnine bodo skupno znašale 230 milijard lir, in sicer 204 za obnovo turističnih dejavnosti, ostalo pa za ureditev kulturnih struktur. Pet milijard bo šlo v Molise, 31 v Abruce, 33,5 v Marke, 73 v Emilijo-Ro-magno, 68 v Veneto in 23 v Furlanijo-Julijsko krajino. Poleg že omenjenih 3 tržaških, v naši deželi pridejo v poštev še naslednje občine: Gradež, Tržič in Štaran-can v goriški pokrajini ter Oglej, Carlino, Latisana, Lignano Sabbiadoro, Marano Lagunare, Muzzana del Turgnano, Palazzolo dello Stella, Precenicco, S. Gior-gio di Nogaro, Terzo di Aguileia in Torviscosa v videmski pokrajini. Od skupnih 23 milijard jih bo v naši deželi približno 20 namenjenih obnavljanju turističnih dejavnosti, ostale 3 pa kulturnim strukturam. V priredbi ricmanjskega društva Slavec Praznik slovenske kulture v znaku Bambičevesa dela Hu]^nsrčno proslavo je v petek tudi p0| 21.05 U^Me VČERAJ: temperatura zraka ta, topinje, zračni tlak 1018,4 mb naraš-r°vzh 10 km na uro vzhodnik-seve- too, Vjdnik, burja s sunki do 28 km na fazgi^ga 36-odstotna, nebo jasno, morje abo, temperatura morja 9 stopinj. ij0 ROJSTVA IN SMRTI ^tlUrJU SO SE: Siria Rossi, Jessica valle ,, at:a, Paolo Runza, Marco Della-jj ' uaria Oselladore. kioij kkl SO: 91-letna Stella Tozzuolo ba 79-letna Stefania Chius, 76-let- Prodan vd. Santalesa, 87-letna '9-i6. ba Kovač, 70-letni Emilio Bergot, Caliu a Evelina Guercini, 58-letni Mario etba j / 76-letna Teresina Ceschia, 86-°ianda Rosa Bianco. dnevna in nočna . SLUŽBA LEKARN U Nedelja, 18. februarja 1990 beVna služba - od 8.30 do 13.00 Tt„ in od 16.00 do 20.30 ^0bUti berdan 2’ U1- T- Vecellio 24, Ul. J9, Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, KAM PO BENCIN Danes bodo na Tržaškem odprte naslednje bencinske črpalke: AGIP - Ul. Giulia 76 - Miramarski drevored 231 - Strada del Friuli 5 - Ul. F. Severo 2/4 - Nabrežje N. Sauro 2/1 - Ul. Forti (Naselje sv. Sergija) - Istrska ulica (nasproti pokopališča) TOTAL - Žavlje (Milje) - Largo Giardino 1/4 - Čampo S. Giacomo - Ul. Locchi 3 - Trg Duca degli Abbruzzi 4/1 ESSO - Trg Foraggi 7 - Nabrežje O. Augusta - Zgonik (državna cesta 202) IP - Trg Valmaura - Devin- Nabrežina (drž.cesta 14) - Miramarski drevored 9 CHEVRON - Ul. F. Severo 2/7 API - Drevored Čampi Elisi Samostojni: AUTOMOBILE CLUB TS - Ul. Punta del Forno 4 NOČNE ČRPALKE - SELF SERVICE- FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur na 24) AGIP - Devin (sever) - Devin (jug) Danes praznuje 75 let FRANČKO ŽERJAV Še na mnoga zdrava leta mu kliče Moški zbor Vesna včeraj - danes Largo Osoppo 1 (Greta), Lungomare Ve-nezia 3 (Milje). Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lungomare Venezia 3 (Milje). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Lungomare Venezia 3 (Milje). PROSEK (tel. 225141/225340) - od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 19., do sobote, 24. februarja 1990 Dnevna služžba - od 8.30 do 19.30 Trg S. Giovanni 5, Trg Sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41. MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 772996 PREŠERNOV PRAZNIK ki bo v društvenih prostorih, UL Cerreto 12, danes, 18. t. m., ob 17. uri. Slavnostni govornik Ciril Zlobec. Sodelujejo: recitator Stane Raztresen, solopevka Aleksandra Pertot ob spremljavi pianistke Beatrice Zonta ter domači pevski zbor Milan Pertot. Napovedoval bo Livij Valenčič. kino ARISTON - 15.30, 22.15 La voce della luna, r. Federico Fellini, 1. Roberto Benigni, Paolo Villaggio. EXČELSIOR - 17.00, 22.15 Tesoro, mi si sono ristretti i ragazzi in risanka Una grossa indigestione, prod. Walt Dis- EXc1lSIOR AZZURRA - 17.45, 2L45 L’-amico ritrovato, r. Jerry Schatzberg. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Dimentica-re Palermo, r. Francesco Rosi, i. James Belushi. NAZIONALE II - 15.30, 22.15 Harry ti presento Sally, i. Billy Cristal, Meg Ryan. NAZIONALE III - 15.30, 22.15 Kichbo-xer, il nuovo guerriero. NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Sesso, bu-gie e video tape, r. S. Soderbergh. GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Harlem Nlghts, i. Eddie Murphy. MIGNON - 15.00, 22.15 Cera un castel-lo con 40 cani, i. Peter Ustinov, Salva-tore Cascio. EDEN - 15.30, 22.00 La časa dei vizi ero-tici, porn. □□. Jutri ob 15.30 Bestiali-ta bltransexual gay 2. CAPITOL - 16.00, 22.10 Seduzione peri-colosa, r. Harold Becker, i. Al Pacino, Ellen Barkin, □ LUMIERE - 15.30, 22.00 L'attimo fuggen-te, r. Peter Weir, i. Robin Williams. ALCIONE - 16.00, 22.00 E stata via, i. Peggy Aschroft, Geraldine James. RADIO - 15.30, 21.30 Intlmltž bestiali dl mia moglie, pom., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - - 18. letom □ □ koncerti Societil dei concerti - Tržaško koncertno društvo - Jutri, 19. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil AMERICAN STRING OUARTET. šolske vesti Sindikat slovenske šole sporoča, da so na sedežu SSŠ - Ul. Carducci 8/II - na razpolago obrazci in informacije za premestitve neučnega osebja v staležu. Rok za predložitev prošenj zapade 11. marca V tajništvu liceja France Prešeren v Trstu lahko dobijo bivši dijaki, ki so maturirali do šolskega leta 1981/82, originalno maturitetno diplomo. Kdor jo želi mora vrniti nadomestno potrdilo. Devinsko-nabrežinska občina obvešča starše otrok, ki se vozijo s šolskimi avtobusi, da bodo od jutri, 19. t. m., stopili v veljavo novi urniki šolske avtobusne službe, ki so bili že dostavljeni pristojnima ravnateljstvoma osnovnih šol. Za morebitne informacije se lahko starši obrnejo na občinski urad za šolstvo. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Trg Sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. deli' Orolo-gio 6. MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) - samo po telefonu za najnujnajše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5, Ul. deli’ Orologio 6. MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 52 36 10 76 41 CAGLIARI 51 16 28 48 35 FIRENCE 58 64 32 45 56 GENOVA 20 31 23 19 53 MILAN 13 55 56 86 41 NEAPELJ 48 45 19 58 18 PALERMO 32 72 44 18 40 RIM 30 62 3 23 40 TURIN 4 63 2 9 51 BENETKE 78 35 ENALOTTO 33 45 63 XXX 1 KVOTE: 1 X X 1 1 2 X 2 12 19.660.000.— 11 841.000.— 10 91.000,— 20. t. m., ob - 20.30 v Gregorčičevo dvorano na srečanje s SERGEJEM VERČEM IN BORISOM KOBALOM SMERNI (KOT ZA KOGA) GREH razne prireditve PD Mačkolje vabi na prireditev ob DNEVU SLOVENSKE KULTURE, ki bo danes, 18. t. m., ob 17. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Govorila bo pisateljica Zora Tavčar-Rebula. SKD Tabor - Opčine Danes, 18. t. ih., ob 17. uri MOJA PESEM NI LE MOJA PESEM - 20 let moškega pevskega zbora ob prazniku slovenske kulture. Zamisel Olga Lupine. Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši -Prosvetni dom, jutri, 19. t. m., ob 20. uri srečanjd na temO: SPOMLADANSKE VOLITVE V SLOVENIJI - IZRAZ POLITIČNEGA PLURALIZMA. Sodelujejo predstavniki DEMOSA, SZDL - Socialistične zveze, ZKS - Stranke družbene prenove, ZSMS - Liberalne stranke in Skupnosti Italijanov. Vabljeni! PD Slovenec - Boršt-Zabrežec vabi jutri, 19. t. m., ob 20.30 na ogled filma »ArnbT je bjeu«, ki je bil posnet pred leti na prireditvi sv. Antona. KD Kraški dom prireja v soboto, 24. t. m., v Kulturnem domu na Colu PUSTNI PLES z ansamblom Biljard. V ceno (15.000 lir) je vključena tudi konzumaci-ja. Vpisovanje in morebitne informacije na tel. št. 327124 v jutranjih urah do vključno 20. t. m. TPK Sirena vabi na pustovanje, ki bo v društvenih prostorih 24. t. m. Obvezne so maske. Rezervacije na tel. št. 422696. Župnijska skupnost Repentabor prireja danes, 18. t. m., ob 17. un v kulturnem središču na Colu SREČANJE V PESMI, BESEDI IN SLIKI. Sodelujejo domači zbor, ansambel, recitatorji in govornik. Ob koncu ogled dokumentarnega filma o gostovanju mladinskega pevskega zbora Zvonček na Ažurni obali. Slomškov dom priredi danes, 18. t. m., ob 16.30 v dvorani Prešernovo proslavo. Sodelujeta šoli Primož Trubar iz Bazovice in šola s Peska, otroški zbor Slomšek ter tercet iz Kamnika. Godba na pihala iz Ricmanj obvešča, da bo v pustnem vzdušju obiskala sledeče kraje: v četrtek, 22. t. m. zvečer - gostilne v Bregu; v soboto, 24. t. m., od 11. ure dalje - Log; v torek, 27. t. m., od 12. ure dalje - Ricmanje in v sredo, 28. t. m., ob 19. uri - slovo od Pusta. razstave V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja svoja dela FABIO SMOTLAK -slike in grafike. V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke v Ul. Filzi 10 razstavlja svoje najnovejše grafike ZORA KOREN SKERK. V galeriji Tommaseo - Ul. del Monte 2/1 - razstavlja do 7. marca milanski slikar PAOLO SANDANO po sledečem urniku: od ponedeljka do sobote od 17. do 20. ure. V galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 je do 1. marca odprta razstavaakvarelov slikarja MANFREDA MYKA. V galeriji Rettori Tribbio 2 bo do 2. marca na ogled retrospektivna razstava Giannija BRUMATTIJA. V Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, je odprta razstava POMAGAJMO OTROKOM - LIKOVNI UMETNIKI ZA SKLAD MITJA ČUK. Ogled vsak dan od 17. do 19. ure. V Kulturnem domu na Colu je odprta do 23. t. m. razstava O JAVAH IN JA-VARJIH NA REPENTABRU. Urnik: ob delavnikih od 18. do 19. ure, v nedeljo, od 11. do 12. ure. Zainteresirane šole naj se javijo na tel. št. na 327124. SKD Tabor - Opčine, Prosvetni dom. Še danes, 18. t. m., je odprta razstava risb in grafik IVANA ROBA. Ogled vsak dan od 16. do 20. ure. Vabljeni! izleti Zveza upokojencev CGIL Nabrežina-Križ prireja 15-dnevni izlet v Španijo -Costa del Sol - od 18. aprila do 2. maja t. 1. Za informacije tel. na št. 200036 ob uradnih urah. KD Kraški dom obvešča, da bomo jutri, 19. t. m., ob 20.30 v Bubničevem domu v Repnu, v zvezi z nadaljevanjem tečaja o šivanju narodne noše, obravnavali ob-lečje (bluza). KRUT obvešča, da se začnejo v torek, 13., in v četrtek, 15. marca, tedenske plavalne ure v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije na sedežu KRUT, Ul. Cicerorie 8/B od 9. do 12. ure, tel. 360324. Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov UNION vabi 'na občni zbor, ki bo jutri, 19. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu, v Podlonjerju. Dnevni red: uvodni pozdrav predsednika, tajniško poročilo, blagajniško poročilo, volitve novega odbora in razno. __________mali oglasi_______________ OSMICO so odprli pri Pipanovih v Mav-hinjah. OSMICO je odprl v Ricmanjih Berto Pregare. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Živec v Koludrovci. Toči belo vino in teran. PRI KUKUKEVIH v Doberdobu sredi vasi je osmica z dobro zalogo vina in vseh prašičjih dobrot. IŠČEM delo kot gospodinjska pomočnica na področju od Devina do Gorice. Tel. (003865) 53470 ob uri večerje. 20-LETNO dekle s končanim tečajem za tajnice išče katerokoli resno zaposlitev. Tel. 200882. PRODAM domač krompir. Tel. 200882. PRODAM fiat 127 v dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. na št. 764800 ali v večernih urah na št. 232365. PRODAM otroško posteljo: leseni kombinat, funkcionalen za vse starosti od novorojenčka do pubertetnika. Tel. 639536. PRODAM po nizki ceni mladega volčjaka. Tel. od 19. do 20. ure na št. 220333. DELAVEC trvdke fiat proda fiat regato 70 S v odličnem stanju. Tel. na št. 229224. r PRODAM traktor nibbi DT 340 jakosti, 40 k. s. in traktor pierre DT 327, jakost 32 k. s. Tel. na št. (0481) 531741. PRODAM zazidljivo zemljišče v Bazovici, 1.170 kv. m. Zainteresirani naj tel. na št. 226585 od 12. do 14. ure. ODDAM bar-paninoteko na Krasu. Tel. 224426. PRODAM hondo transalp 600, letnik 87. Tel. v večernih urah na št. 350016. GOSTILNA Dvor v Števerjanu išče kuharja ali kuharico. Tel. 0481 - 884035 vsak dan od 10. ure dalje razen ob četrtkih. PRODAM alfetto GTV metalizirane pla-ve barve, letnik '80. Cena po dogovoru. Tel. na št. 040-225973. PRODAM fiat 124 šport rdeče barve. Tel. 229225. PRODAM fiat 500 črne barve, dobro ohranjen, letnik 70. Tel. 040-226454. PRODAM golf memphis, letnih '88. Tel. 226355. NOVOUSTANOVLJENO mešano podjetje EURO-HIŠA nudi zaposlitev tako v Jugoslaviji kot v Italiji. Tel. 040-226454. PRODAM fiat 126 bis bele barve, letnik '88. Tel. 226752. PRIZNANA firma v artiklih za zobozdravnike išče za svoj sedež v Trstu uradnico z znanjem slovenskega jezika. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montec-chi 6, 34137 Trst, pod šifro »Zobozdravnik«. INŠTRUIRAM angleški jezik za vse razrede. Tel. na št. 211380 ob uri kosila. DRAGULJARNA A.B. - Ul. Foschiatti 9 -TRST - tel. 774090 - nudi široko izbiro zlatih in srebrnih izdelkov po konkurenčnih cenah, ter daril za vse priložnosti. Velike kupčije v mali trgovini. AGENCIJA zaposli dekleta 18/30 let za gledališke predstave in na televiziji. Poslati takoj sliko cele postave ter številko kroja na ESO PRESS, Ul. Servais 126, 10146 Turin. KUHAR invalidsko upokojen išče honorarno zaposlitev za konec tedna s svojim prevozom. Za informacije pokličite na tel. št. 003866-54139. IŠČEMO uradnika/co z diplomo višje srednje šole in z aktivnim znanjem angleščine in nemščine. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34136 Trst, pod šifro »Takojšnja zaposlitev«. PRODAJAM mladiče srednjih šnavcer-jev, barve poper-sol, šampionskega porekla. Telefonirati ob uri kosila na št. 003861-268102. ULGH01/2 PAPIRNICA - IGRAČE - BONBONIERE „ Utgheri - Parat PUSTNE MASKE, OPČINE - Narodna ulica 48 KOSTUMI IN ŠALE TRST - Ulica Limitanea 2 Pokrajinski kongres KPI: sinoči glasovanje Rezultat kot v sekcijskih kongresih Za Occhettovo linijo 54 odstotkov Šestnajsti izredni pokrajinski kongres komunistične partije se bo danes zaključil z izvolitvijo šestdesetih članov pokrajinskega vodstva, petnajstih članov garancijske komisije ter treh delegatov za vsedržavni kongres v Bologni. Vsebinsko pa se je kongres v bistvu zaključil že včeraj zvečer z glasovanjem o treh kongresnih dokumentih. Glasovanje, ki se je pričelo nekaj po 18. uri, zaključilo pa ob 20. uri, je v glavnem potrdilo že znane rezultate, ki so izšli iz kongresov po posameznih sekcijah. Glasovanje je potekalo poimensko in javno. Okrog 54 odstotkov delegatov je glasovalo za kongresni dokument št. 1, ki opredeljuje stališča skupine vsedržavnega tajnika Occhet-ta, okrog 36 odstotkov delegatov je glasovalo za kongresni dokument št. 2, okrog deset odstotkov pa za kongresni dokument št. 3. Od 242 delegatov jih je glasovalo 233 in sicer 126 za prvi dokument, 84 za drugi in 23 za tretji. Še pred zaključnim glasovanjem o kongresnih dokumentih ter o spremljajočih resolucijah in priporočilih, so delegati odobrili predlog o sestavi pokrajinskega vodstva, ki bo odslej štelo 60 članov, garancijska komisija pa 15. Delegati so odobrili šest resolucij, eno priporočilo in en predlog. Med resolucijami je bila najprej na dnevnem redu resolucija o zaščitnem zakonu za slovensko narodnostno skupnost. Do- kument ugodno ocenjuje dejstvo, da je vlada sprožila postopek, izraža pa zaskrbljenost nad izredno omejevalno vsebino Maccanicovega osnutka in, sklicujoč se na obveznosti, ki izhajajo iz Ustave ter iz mednarodnih pogodb, obvezuje predstavnike KPI v parlamentu, da si aktivno prizadevajo, v stalnem sodelovanju s predstavniki manjšine, za čimprejšnjo odobritev zakona. Resolucija vsebuje tudi poziv predstavnikom drugih strank in nasploh prebivalstvu naše pokrajine, da omogočijo tak potek parlamentarne razprave, ki bo v skladu s tradicijo sožitja in evropeistično usmeritvijo. Druge predložene in odobrene resolucije se nanašajo na položaj in kršenje človečanskih pravic v Palestini, na novo vlogo KPI v deželi po spremembah na Vzhodu, na vprašanja žensk in delovnih urnikov, na enotnost v stranki itd. Sprejet je bil tudi predlog S. Poletta, da se s kongresa pošlje pozdravno pismo Ljubki Šorli ob njenem visokem življenjskem jubileju. Včerajšnje zasedanje v kongresni dvorani na razstavišču se je pričelo z razpravo. V njej je sodelovalo nad deset diskutantov, med temi nekateri vidni predstavniki stranke (senator Battello, pokrajinska svetovalka Di Dato, sindikalist Francovig, Marizza, Gherghetta itd). Nasploh velja ugotovitev, da so priprave na vsedržavni kongres, ki bo odločal bodočo usmeritev in značaj partije za dosego tiste prenove, ki jo zagovarjajo pravzaprav vse tri struje, ki so se v stranki osnovale, sprožile izredno aktivnost in živahno razpravo, kar je že samo na sebi pozitiven znak. Kongres se bo sklenil, kakor smo uvodoma povedali, danes z izvolitvijo novih organov in treh delegatov za vsedržavni kongres. Dva naj bi pripadala Occhettovi liniji, eden pa skupini, ki soglaša s stališčem Natte in drugih tovarišev in ki se prepoznava v kongresnem dokumentu št. 2. Tretja skupina bo po vsej verjetnosti ostala brez delegata, razen, če ji ga ne bodo dodelili naknadno, s preostanki, ki se računajo na vsedržavnem nivoju. Težave na ladji V tržiškem pristanišču se je sinoči pripetila nekoliko neobičajna nesreča na grški ladji Nikolaos K. Ladja, ki bi morala sinoči odpluti s tovorom 1050 ton iverk za Solun, se je močno nagnila na en bok, nekaj tovora pa je popadalo v morje. Že sinoči so ponovno razložili del tovora, danes pa'. bodo 479-tonsko ladjo, ki ima na krovu devet mož posadke, skušali povsem zravnati. Predvajanje filma in razmišljanje o zamejstvu Prireditev ob dnevu slovenske kulture v Selcah Praznovanje dneva slovenske kulture med Slovenci v Laškem ima svoj posebni pomen. Gre pač za priložnost, ko se naši rojaki iz Ronk, Romjana, Tržiča in drugih sosednjih krajev zberejo in izpričajo svojo trdno željo, da Naš kulturni trenutek w v Steverjanu V Kulturnem domu na Bukovju, kjer so sinoči odprli fotografsko razstavo del Rafaela Podobnika in prisluhnili nastopu domačega zbora, bo danes ob 15.30 osrednja kulturna prireditev z naslovom Naš kulturni trenutek. Nastopili bodo učenci s Kojskega, plesna in vokalna skupina z Dob-rovega in člani gledališke skupine Briški grič. Priložnostni nagovor o bistvu kulture in kulturnega delovanja v okviru manjšinjske skupnosti, bo imel Marij Čuk. Sinoči so kulturno prireditev v počastitev praznika slovenske kulture pripravili tudi v Sovodnjah in sicer v sodelovanju med domačim kulturnim društvom, pevskim zborom Rupa-Peč in KD Skala iz Gabrij. Prireditvi bosta danes tudi v Dolu in na Plešivem. Pismo Šorlijevi Predsednik rajonskega sveta v Pod-gori Edi Maligoj je gospe Ljubki Šorli Bratuž poslal pismo z najboljšimi željami ob njenem visokem življenjskem jubileju. V pismu izraža hvaležnost in spoštovanje celotnega podgorskega prebivalstva. čestitke Čestitkam in iskrenim željam ob visokem življenjskem jubileju Ljubke Šorli Bratuž se pridružuje ZSKD. TRGOVINA NARAVNIH JESTVIN • makrobiotika • dietetika • naravni prehrambni artikli brez konservansov in kemičnih primesi GORICA - POKRITA TRŽNICA urnik 8-15 neprekinjeno ob sobotah 8-18 Tel. (0481) 535457 Novi avtobusi za izboljšanje javnega mestnega prevoza S krajšo slovesnostjo na dvorišču občinske garaže na ploščadi Saba, so včeraj dopoldne predali namenu tri nove mestne avtobuse. Vozila bodo zamenjala tri stare avtobuse, ki so bili po dveh desetletjih odpisani. Novi avtobusi so znamke Iveco-De Simon UN 480 in razpolagajo s 25 sedeži in 75 stojišči. Dolgi so dobrih deset metrov. Investicija ni prav majhna, saj je go-riško mestno podjetje za vsako vozilo moralo odšteti okroglih 250 milijonov lir. Skupaj torej tričetrt milijarde. Na slovesnosti, ki so se je udeležili najvidnejši predstavniki goriških javnih ustanov je uvodoma spregovoril ravnatelj mestnega podjetja Antonio Jakončič, ki je ugotavljal, da je v zadnjih letih postalo vodenje tega javnega podjetja problematično, zaradi naraščajočih stroškov in zmeraj bolj skromnih sredstev. Slovesnost je zaključil župan Scarano, ki je med drugim napovedal novo lokacijo garažnih prostorov. Na sliki (foto Čubej): z včerajšnje slovesnosti na dvorišču avtobusne garaže. Grafik S. Žerko iz Škoije Loke razstavlja v Kulturnem domu Peto letošnje srečanje v galeriji Kulturnega doma je bilo namenjeno slikarju in grafiku Stanetu Žerku iz Škofje Loke. Na petkovi otvoritvi razstave, ki bo odprta do 23. februarja, je Igor Komel izrazil zadovoljstvo, da so postali razstavni prostori Kulturnega doma stičišče italijanskih in slovenskih umetnikov, ki ustvarjajo v našem širšem prostoru. Umetnostni kritik Joško Vetrih pa je o Žerku povedal, da se je težko odločiti, kateri ustvarjalni plati (grafiki ali akvarelu) bi dali prednost, kajti obe nas privlačita, enkrat zaradi izbrušene likovne govorice in drugič zaradi stvaritev, ki so močneje vezane na motiv in objekt. Pri grafikah Staneta Žerka opažamo, da nikoli dokončno ne opušča predmetne, v naravi najdene ispiracije. Vso raznolikost imaginacije lahko ilustriramo na primeru preoblikovanja motiva s kozolcem, ki vsebuje tako obliko tistega pravega kozolca v pokrajini, a je toliko preoblikovan v grafičnem smislu, da ostane le oblika kot tipski ekvivalent objekta. Pri akvarelu pa je slikarju vedno odločujoče motivno izhodišče, ki je seveda krajina, značilna za letni čas in kraj, kjer in ko je akvarel nastal. Razstavo Staneta Žerka bo odprta vsak delavnik med 10.00 in 12.30 ter med 17.00 in 19.30. Avto uničen, koža cela Včeraj zgodaj zjutraj se je pri Šlov-rencu pripetila slikovita prometna nesreča, ki pa ni zahtevala žrtev. Okrog pol šestih je 25-letni Massimo Flocco iz Šlovrenca, Ul. Manzoni 39 vozil s svojim čisto novim avtomobilom alfa 164 proti domu. Nekaj sto metrov pred domom pa ga je najbrž premagal spa- SMReKK HONOLULU PARTV Ansambel Happy days 24. februarja ob 21. uri v Kulturnem domu Predprodaja vstopnic: Radio Gorizia 1 Disco club - Potovalni urad Gotour Kulturni dom nec. Izgubil je nadzorstvo nad avtomobilom, ki je najprej udaril v pločnik na levi strani ceste. Tu je podrl tri manjša drevesa, nakar ga je odbilo na drugo stran cestišča, kjer je podrl še dva cementna droga električne napeljave. Vozilo je svojo divjo vožnjo zaključilo na levem boku na sredi cestišča. Na kraj nesreče so prihiteli goriški karabinjerji, gasilci in osebje Zelenega križa, ki je ponesrečenca prepeljalo v bolnišnico. Tu so mu zdravniki ugto-tovili le nekaj udarcev in odrgnin, ozdravel bo v petih dneh. Gasilci so imeli nemalo dela, da so odstranili s cestišča podrto drevje, betonske stebre in razbitine avtomobila, ki so ležali vsepovsod. Gmotna škoda je precejšnja, novi avtomobil - registrska tablica je namreč GO 196281 - pa bo moral v predčasni pokoj. včeraj danes Iz goriškega matičnega u od 11. 2. do 17. 2. 1990. urada v ted- RODILI SO SE: Anna Veronese, Gian-luca Bevilacgua, Nichol Cemecca, Mat-teo Leopuscech, Valentina Ruggeri. UMRLI SO: 80-letna upokojenka Maria Zorzin, 85-letna upokojenka Assunta Toncig, 92-letna upokojenka Maria Slabile vd. Andrian, 76-letni upokojenec Avguštin Marušič, 82-letna gospodinja Giustina Gomiscek, 58-letna gospodinja Olga Zuzic, 88-letna upokojenka Carme-la Bianchi, 85-letna upokojenka Rosa Trampuš por. Nibrand, 80-letni Augusto Mazzolini, 91-letna upokojenka Cecilia Coceancigh. OKLICI: delavec Fabio Šuligoj in uslužbenka Tiziana Coren, trgovec Gugli-elmo Gandus in študentka Roberta Ca-pogrosso, delavec Tiziano Cecchini in uslužbenka Donatella Missio, karabinjer Fabio Zulian in otroška vzgojiteljica Raffaella Bitežnik. POROČILI SO SE: uslužbenec Silvano Culot in frizerka Maria Della Morte, tesar Marcello Pesenti in uslužbenka An-tonella Apa. razna obvestila KD Kras Dol-Poljane prireja danes ob 17. uri proslavo ob dnevu slovenske kulture. Nastopala bo dramska skupina "Kraški dom" iz Repentabra. Režija Drago Gorup. Na Plešivem pri Gradniku bo danes ob 18.30 prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Nastopili bodo mešani pevski zbor Podgora, otroški pevski zbor Podgora ter recitatorji, ki jih je pripravila Lidija Jarc. Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem obvešča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za pustovanje v hotelu Bor v Črnem vrhu. Prijave še v ponedeljek, 19. t. m., od 10. do 11. ure na sedežu društva ali pri poverjenikih po vaseh. izleti SPD GORICA priredi v nedeljo, 25. februarja, avtobusni smučarski izlet. Prijave v trgovini Baucon do zasedbe razpoložljivih mest. se na tako izpostavljenem ozemlju z narodnostnega vidika ohranijo kot skupnost. Zaradi navedenega je.tudi dan slovenske kulture, ki sta ga Kulturno-rekreacijsko društvo Jadro in Slovenska komisija pri Večnamenskem kulturnem središču pripravili v prostorih rajonske konzulte v Selcah, izvenel v tem smislu. To je posebej podčrtal Igor Tuta, ki je v svojem »pogovoru« podčrtal pomembnost ohranjevanja slovenske identitete predvsem v krajih, ki so narodnostno najbolj izpostavljeni asimiliaciji. S tem v zvezi je Tuta omenil svoje delovne izkušnje med Slovenci v videmski pokrajini in orisal njihov narodnostni položaj ter s tem v bistvu uvedel in obrazložil prvi zamejski dokumentarni film »Zamejci«, ki so ga predvajali ob prisotnosti režiserja Andreja Mlakarja in nekaterih članov ekipe, ki je sodelovala pri realizaciji filmskega dela. Še prej pa so v prostorih rajonske konzulte odprli razstavo izdelkov slikarskega natečaja, ki ga je društvo Jadro organiziralo predvsem med mladimi v Laškem. Ob tem pa je nastopil še pevski zbor slovenske osnovne šole iz Romjana. Na sliki (foto Pavšič): pogled na udeležence dneva slovenske kulture v Selcah. ZVEZA SLOVENSKE KAT0UŠKE PROSVETE GORICA Radovan Gobec Planinska roža Opereta v treh dejanjih Sodelujejo: solisti, igralci, zbor, balet in orkester Režija: Aleksij Pregare Dirigent: Hilarij Lavrenčič GORICA - KATOLIŠKI DOM Četrtek, 22. februarja 1990 ob 20.30 Nedelja, 25. februarja 1990 ob 17. uri kino Gorica CORSO 15.30-22.00 »Due occhi diaboli-ci«. Prepovedan mladini pod 14. letom- VERDI 15.30-22.00 »She - Devil«. VITTORIA 15.30-22.00 »Alla ricerca della valle incantata«. Risani film. Tržič COMUNALE 16.00-22.00 »Sono affari di famiglia«. EKCELSIOR 14.00-22.00 »Indio«. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 16.00 »Vijoličasti balon«, 18.00-20.00 »Šogunova senca«’ SVOBODA (Šempeter) 18.00 »Izgubljeni fantje«, 20.00 »Nikoli ne spi sama«. DESKLE 17.00-19.30 »Kdo je potunkal Rogerja zajca«. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ih nepozabnega Petra Komica se ganjeni ob tolikih izrazih sožalja iz srca zahvaljujemo vsem, ki so z nam1 čutili in nas tolažili in dragega pokoj' nika pospremili na zadnjo pot. Družina Komic Števerjan, 18. februarja 1990 Ob boleči izgubi Petra Komica lZ reka odborniku in očetu Albinu m družini najgloblje sožalje sekcij8 VZPI-ANPI iz Števerjana. Priljubljena učiteljica in pesnica ima jutri praznik 80-letnica Ljubke Šorli-Bratuževe Čeprav bo Ljubka Šorli - Bratuževa šele jutri, 19. februarja, imela 80 let, so ji mnogi čestitali že prej. Približno pet sto ljudi ji je toplo zaploskalo pred več kot tednov dni v avditoriju, kjer so se zbrali na letošnji Prešernovi proslavi. Čestitk^ je dobila in jih bo še dobila jutri in v naslednjih dneh. Čestitamo ji tudi mi. Čestitali smo ji tudi pred petimi leti, ko je praznovala petinsedemdesetletnico. Takrat nam je povedala marsikaj zanimivega, marsikaj takega s čemer smo že bili seznanjeni, marsikaj tudi čisto novega. Osebna zgodba Ljubke Šorli je v marsičem podobna zgodbam številnih drugih primorskih ljudi. Posebnost njene zgodbe je v tem, da se je ta pričela več let pred drugimi. Iz Tolminske je v Gorico prišla pred približno šestdesetimi leti. Poročila se je z glasbenikom Lojzetom Bratužem. Ta je bil vsestransko zavzet v takratnih prizadevanjih za ohranitev slovenske kulture in besede pri nas, v cerkvah in drugod je skrivaj vadil pevce, da niso ti pozabili na slovensko pesem. Fašisti so mu to seveda zamerili in nekaj dni po božiču 1936, potem ko je v Podgori končal vajo z domačimi pevci, so ga pretepli in mu dali piti strojno olje. Po dolgih mukah je Lojze Bratuž umrl v goriški bolnišnici 16. februarja 1937. Bil je ena prvih žrtev fašističnega terorja v naših krajih. Mlada vdova se je na mah znašla sama z dveletno hčerkico Lojzka in komaj nekaj mesecev starim sinkom Andrejem. Ni. ji bilo lahko življenje v naslednjih mesecih in letih. Morala si je pomagati tako kot je vedela in znala. Preživljala se je s tem, da ]e v svoji hiši blizu svetogorske postaje nudila začasni dom dijakom iz Tolminske, ki so študirali v Gorici. Fašisti so ji bili stalno za petami. Med vojno so tudi njo aretirali. Bila je v tržaških zaporih, kjer so jo mučili. Bila je v zaporu v stavbi tekstilne tovarne v Zdravščinah. Na spomeniku, ki spominja na tamkajšnje fašistično taborišče, so danes vklesani njeni verzi. Že v mladih letih si je želela postati učiteljica. To je uresničila šele po končani vojni, ko je diplomirala za učiteljico in zatem prevzela službo na slovenskih osnovnih šolah. Poučevala je do leta 1975, ko je šla v zasluženi pokoj. Že od nekdaj je pesnikovala. Svoje verze je objavljala v raznih revijah in drugih listih, nekajkrat je v samozaložbi izdala pesniške zbirke, nekaj knjig je bilo tiskanih tudi Predčasne čestitke na letošnji Prešernovi proslavi pri večjih založbah. S svojimi pesmimi je Ljubka‘jŠorli osrečevala tudi slovenske šolarje, ne le tistih, ki so z njo bili v razredu, marveč tudi tiste, ki so njene pesmi našli v raznih otroških revijah. Srečujemo jo na vseh slovenskih prireditvah v Gorici. Želimo si, da oi jo na sprehodih po mestu in v slovenskih dvoranah čilo in zdravo videli še veliko let. (mw) Neodvisni kandidat za »očeta naroda« Novogoriški trg pred Kulturnim domom in ves prostor ob trgovskem središču se je v petek popoldan napolnil s starejšimi in mlajšimi, ki so se zbrali, da bi poslušali predvolilni nagovor prvega neodvisnega kandidata za predsednika Slovenije Ivana Kramberger-ja. Daljši aplavz je točno ob 16. uri sprejel ekscentričnega možakarja z dolgimi lasmi in črnim klobukom, ki se je na kraj shoda pripeljal z novim mercedesom z nemško registracijo. »Pozdravim vse skupaj, ki ste se danes tukaj zbrali, tudi Bosance in vse tiste, ki tukaj živijo. Tudi to so ljudje...«, je začel svoj enourni nagovor predsedniški kandidat, ki ga je je večtisočglava množica mestoma nagradila s ploskanjem, ko je povedal kakšno bolj ostro na račun sedanjega vodilnega razreda, predvsem komunistov, ali kaj v zvezi z južnimi republikami. Ivan Kramberger, ki za svojo kandidaturo mora najprej zbrati pet tisoč podpisov, je obtožil novogoriške voditelje, da so prodali Gorico Italijanom, da ne skrbijo za briškega kmeta, da nimajo nobene skrbi za onesnaževanja Soče, še manj razumevanja kažejo za vprašanje zdravstva. In v ta namen je imel ob sebi lesen zaboj poln dinarjev, ki jih je na koncu izročil predstavniku šempeterske bolnišnice, za nabavo inkubatorja. Zbranim je Kramberger obljubil, če bo izvoljen za predsednika, da bo odpravil vojsko in denar, ki je njej namenjen, dal za bolnišnice. Sicer o svo- ji izvolitvi ni imel nobenega dvoma, saj mu je bilo prerokovano, da bo postal »oče slovenskega naroda«. Ko se bo to zgodilo, je obljubil, bo celo papeža povabil v Novo Gorico... Ivan Kramberger nagovarja novogoriško občinstvo, (foto Pavšič) V javnih bolnišnicah primanjkuje osebja V javnih bolnišnicah v Gorici in Tržiču že zdaj primanjkuje 140 bolničarjev (96 v Gorici in 44 v Tržiču), stanje pa se bo predvidoma zaostrilo v prihodnjih mesecih. Posledic ni težko napovedati: pomanjkljiva oskrba v bolnišnicah, v nevarnosti je redno delovanje nekaterih služb, v dvomu pa uvajanje nekaterih novih. Na takšno že nevzdržno stanje opozarjata, v posebnem sporočilu za tisk, odgovorna za zdravstvene službe v goriški in tržiški bolnišnici, dr. Raffae-le Catapano in dr. Sergio Monardo. Kje so vzroki za takšno stanje? Teh je vsekakor več. Na prvem mestu velja navesti težave pri nadomeščanju upokojenih uslužbencev, nadalje drastično krčenje števila zaposlenih in ne nazadnje malo zanimanja za poklic bolničarja. Šole za bolničarje sicer vsako leto dokonča precejšnje število diplomantov, vendar so potrebe znatno višje. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da tako stanje traja že kar nekaj let in da je treba pač računati na stare pomanjkljivosti, ki jih bo najbrž zelo težko odpraviti. V pismu dr. Catapano in dr. Monardo ugotavljata, da notranjih rezerv ni, kajti doslej so že opravili vse možne prerazporeditve. Vsako nadaljnje preurejanje bi pomenilo nujno krčenje števila bolniških postelj na posameznih oddelkih. K zaostrovanju stanja bodo nedvomno vplivale tudi nove službe in pristojnosti, ki naj bi jih v kratkem prevzele Krajevne zdravstvene enote. Tako naj bi osebje KZE odslej v celoti skrbelo tudi za hitro pomoč v prometnih nesrečah. Za goriško bolnišnico se že zagotovljena tehnična sredstva (rešilni avtomobili), ostaja pa odprto vprašanje osebja. Primanjkuje pa predvsem bolničarjev in drugega pomožnega osebja. Kako bo v prihodnjih mesecih, ni težko napovedati. Pred nekaj meseci je bila sicer nakazana možnost, da bi v bolnišnicah zaposlili bolničarje iz sosednjega obmejnega območja, vendar se je ta možnost kasneje izkazala zelo težko izvedljiva zaradi zakonskih predpisov, ki določajo, da morajo biti uslužbenci javnih ustanov italijanski državljani. V Novi Gorici srečanje borčevskih organizacij V Novi Gorici je bilo te dni srečanje med predstavniki borčevskih in odporniških organizacij iz Gorice ter borčevskih in družbenopolitičnih or- ganizacij iz Nove Gorice. Govor je bil o pobudi za postavitev spomenika deportirancem v nemških uničevalnih taboriščih pred železniško postajo v Gorici ter o nekaterih drugih načrtih usmerjenih v utrjevanje prijateljstva in sodelovanja med prebivalstvom obeh držav. Člani novogoriške delegacije, v kateri so bili predsednik Socialistične zveze Karlo Pavletič, predstavnica bivših deportirancev Marija Kenda ter Alojz Krpan, Stanko Lisjak in Ervin Šušmelj v predstavništvu Zveze borcev, so pobudo za spomenik deportirancem, predstavil jo je predsednik združenja ANED, Milovan Bressan, (odkrili ga bodo predvidoma v maju) ocenili kot pomembno pobudo tudi za ljudi na jugoslovanski strani meje. Veliko deprirancev je bilo namreč prav iz krajev na sedanjem novogoriškem območju. Predsednik združenja AVL (Associazione volontari della Liberta) je gostitljem, med katerimi je bil tudi novogoriški župan Albert Bevčič, izročil zbirko publikacij o odporništvu, medtem ko je predstavnik VZPI-ANPI Silvino Poletto opozoril na pomembnost 4. mitinga prijateljstva in sodelovanja med narodi, ki bo v Kulturnem domu v aprilu. V goriški delegaciji so poleg zgoraj omenjenih bili se Angelo Romanzin (za AVL), Silvano Culetto, Milan Furlan in Edi Maligoj za VZPI-ANPJ. Na sliki: srečanje v Novi Gorici. Film o krvodajalstvu za učence osnovnih šol V Brdih namestili mrežo aparatur za usmerjeno fitopatološko zaščito Pred kratkim je odbornik za socialno skrbstvo goriške pokrajinske uprave Er-[hes Dosso predložil projekt izdelave kratkometražnega filma, ki naj bi prikazoval delovanje združenja krvodajalcev 'o posredoval globok humanitarni polten krvodajalstva. Film bodo posneli na Podlagi pričevanj in raziskav osnovnošolcev. Projekt bo razdeljen na dva dela. Osnovnošolcem bodo seveda priskočili na Pomoč učitelji, starši in člani združenja kfvodajalcev. Otroci bodo skušali zbrati oittiveč gradiva o raznih oblikah človeško solidarnosti. Nato bodo skupno pre-Sledali nabrana poročila. Zbrali bodo najbolj zgovorno pričevanje, ki bo postalo vodilna misel filmskega projekta. Šele nato se bo pričelo snemanje. Film bodo posneli na trak VHS, saj bi snemanje pravega filma bilo neprimerno dražje. Posneto filmsko gradivo bodo izoblikovali v poučni film, ki ga bodo predvajali po vseh osnovnih šolah naše pokrajine. Projekt, je med drugim dejal odbornik Dosso, je namenjen mladim, osnovnošolski mladini, da bi se na nevsiljiv način seznanila s problematiko darovanja krvi. Film želi vsekakor poudariti tudi pomembnost tovrstnih humanitarnih pobud in organizacij, ki težijo po solidarnosti med prebivalstvom. Informatika sega tudi na področje vinogradništva. Po nadvse pozitivnih izkušnjah v raznih krajih naše dežele, so na pobudo Instituta za ugotavljanje bolezni rastlin, ki deluje v Gorici, v okviru Deželnega ravnateljstva za kmetijstvo, in v sodelovanju s Konzorcijem za zaščito briških vin, namestili na območju Brd mrežo aparatov za zbiranje podatkov o temperaturi zraka, vlagi, padavinah, dolžini obsevanja itd. Aparature poganja sončna energija. Dobljene podatke, ki bodo predvidoma na razpolago že v tej vegetacijski dobi, bodo vstavili v računalnik v nadaljnjo obdelavo. Sodelavci omenjenega instituta bodo imeli tako na razpolago v zelo kratkem času, dovolj zanesljivih podatkov o klimatskih pogojih za razvoj glivičnih bolezni. Z dobljenimi podatki bo mogoče ugotoviti najbolj primeren čas za škropljenje. Pravočasno škropljenje pa pomeni zavarovanje pridelka in seveda tudi prihranek. Ob upoštevanju navodil strokovne službe je namreč mogoče zmanjšati število škropljenj. Kakor sporočajo z Instituta za ugotavljanje bolezni rastlin, bodo aparature opremili tudi s posebnimi naprava- mi za ugotavljanje koncentracije trtnih zajedalcev in bodo zato, tudi na tem področju v stanju svetovati vinogradnikom najbolj primeren čas za škropljenje. Gre za namestitev posebnih vab, na podlagi hormonov, ki privabijo zajedalce. Podobne naprave že delujejo, od leta 1987, na območju Pordenona, od leta 1988 pa v vinorodnem okolišu Vzhodne Furlanije. Podobno mrdžo aparatov bodo kmalu namestili tudi v vinorodnem okolišu Isonzo. Pri uresničevanju načrta bodo sodelovale, poleg Instituta in Deželnega nadzorništva za kmetijstvo še nekatere druge javne ustanovre. Cilj, ki ga zasledujejo z uvajanjem najsodobnejše tehnologije tudi na področje vinogradništva je zmanjšanje, večkrat prekomerne porabe zdravju in okolju škodljivih škropiv in eksperimentiranje novih dosežkov na področju kmetijstva. Eden od ciljev je tudi zmanjšanje porabe kemičnih sredstev in poseganje po novih, tako imenovanih naravnih, načinih za omejevanje razvoja zajedalcev in raznih bolezni. izleti Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem prireja 8. marca celodnevni izlet v Opatijo. Avtobus bo vozil po Istri, skozi predor pod Učko. Kosilo bo v restavraciji Lido ob spremljavi harmonika-ša. Vpisovanje v četrtek, 1. marca, od 10. do 11. ure na sedežu društva ali pri poverjenikih po vaseh. 048f-387333 NEPOSREDNA ZVEZA PRESTI dWt) S klicem na to številko boš dobil katerokoli pojasnilo v zvezi s posojili PRESTIAUTO U Banca Agricola P Kmečka banka Gorica KJJLTIJBNI DOM rjirntri prireja v sredo, 21. februarja, ob 18.00 v okviru GORICA Srečanj z avtorjem predstavitev strokovnih del dr. Karla Šiškoviča in dr. Pavla Stranja Znanstveno razmerje do vprašanja narodnosti in La comunita sommersa:w Gli sloveni dalla A alla Ž Na predstavitvi bosta sodelovala BORIS RACE in PAVEL STRANJ nedeljski televizijski in radijski sporedi n rai i______________________ 7.00 Nadaljevanka: La spilla nera (r. Maurice Frydland, i. Caroline Chaniolleau, 3. in 4. del) 8.30 Risanka 9.15 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet - Zaliv Che-aspeacke 10.00 Zelena linija 11.00 Maša in nabožna oddaja 12.15 Zelena linija (2. del) 13.00 Nedeljski tednik 13.30 Dnevnik 13.55 Igra: Toto-TV (vodita Paolo Valenti in Maria Gio-vanna Elmi) 14.00 Variete: Domenica in... (vodi Edvvige Fenech) 14.20 Športne vesti 15.50 Športne vesti 16.50 Športne Vesti 18.15 90. minuta 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Film: I ragazzi di Via Pa-nisperna (biog., It. 1988, r. Gianni Amelio, i. Andrea Prodan, Ennio Fantastic-hini, Laura Morante, 1. del) 22.05 Športna nedelja 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.10 Koles, dirka po Siciliji CANALE S_______________ 8.30 Nabožna oddaja 9.15 Dokumentarec: 1 re dell'-avventura (pon.) 10.00 Nanizanka: Mannix - Un piccolo lavoro per un vec-chio amico 11.00 Rubrika: Block-Notes 12.00 Aktualno: Anteprime 12.30 Variete: Rivediamoli 13.00 Superclassifica Show 14.00 Variete: Cera una volta il Festival 16.55 Variete: Nonsolomoda 17.25 Nanizanka: Ovidio - Le ventunomilaeuna notte 18.00 Kviza: O.K. II prezzo č giu-sto (vodi Iva Zanicchi), 19.45 La ruota della fortuna (vodi Mike Bongiorno) 20.30 Film: Don Camillo (It.-Fr., 1952, r. Julien Duvivier, i. Fernandel, Gino Cervi) 22.30 Nanizanka: A piedi nudi nel parco - Un insolito par- ty 23.00 Variete: Nonsolomoda 23.30 Italija sprašuje 0.30 Nanizanke: Top Secret - II weekend dimenticato, 1.30 Lou Grant - II reduce, 2.30 Bonanza - Le figlie di Gal-laher ^ RAI 2___________________ 7.00 Otroški variete: Patatrac in risanke 7.55 Aktualno: Mattina due 10.05 Variete: Spremenljivo jasno (urednika Osvaldo Be-vilacgua in Ermanno Cor-bella) 12.00 Variete: Ricomincio da Due (vodi Raffaella Carra) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Šport in vreme 13.30 Rubrika: Nonsolonero 13.45 Variete (2. del) 15.00 Nadaljevanka: Ouando si. ama 17.00 Festival komične popevke Carnevale '90 (vodi Daniele Piombi, iz Viareggia) 18.20 Šport: atletika - it. prvenstvo v krosu in polo 18.50 Italijanski nogomet A lige 19.45 Dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint 20.30 Variete: Dudu Dudu (vodita Pino Caruso in Clau-dia Mori) 23.00 Dnevnik - nocoj 23.15 Oddaja o protestantizmu 23.45 Oddaja o kulturi: L'aqui-lone 0.45 Glasbena oddaja: Umbria Jazz 89 - Miles Davis RETE4___________________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Rubrika: Veliki golf 9.30 Nad.:Topazio 11.00 Rubrika: Ciak 11.50 Rubrika: Regione 4 12.00 Iz parlamenta 12.45 Nanizanka: Fox 13.40 Opera: Elisir d'amore (Do-nizetti, dir. Nicola Rescig-no, poje Luciano Pavarotti) 15.55 Nan.: Laverne e Shirley 16.20 TV film: Dolmaker (dram., ZDA 1983, r. Daniel Petrie, i. Jane Fonda) 19.00 Film: Mister Belvedere suona la campana (kom., ZDA 1951, r. Henry Koster, i. Clifton Webb) 20.30 Film: II principe guerriero (pust., ZDA 1965, r. Franklin Schaffner, i. Charlton Heston, Richard Boone) 22.45 Dok.: Big Bang 23.30 Koncert v Scali z dirigentom Seijijem Ozavro, (violinistka Viktoria Mulowa; Stravinski, Sibelius) 0.15 Film: Lettere da Frank (dram., ZDA 1979, r. Ed-ward Parone, i. Art Car-ney) 2.05 Nanizanka: Dragnet | ^ RAI 3____________________ 8.55 SP v smučanju: Gross Co-untry - skoki 120 m 10.15 Nedeljski dnevnik 12.00 Nanizanka: Professione pericolo - Una banda gio-vane 13.00 SP v smučanju: Cross Co-untry (2. serija) 14.00 Deželni dnevnik 14.10 BlobCartoon 14.30 Drobci - Prove tecniche di trasmissione 14.45 Variete: Prove tecniche di trasmissione (vodi Piero Chiambretti, sodeluje Nanni Loy) < 17.00 Drobci 17.30 Dokumentarec: Neskončno popotovanje - Zadnje oaze 18.35 Športna oddaja: Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželni šport 20.00 Italijanski nogomet B lige 20.30 Aktualno: Chi l'ha visto (vodita Donatella Raffai in Luigi di Majo) 23.00 Filmske novosti 23.10 Nočni dnevnik 23.25 Deželni nogomet ITALIA 1________________ 7.00 Otr.oddaja: Bim bum bam 10.30 Mednarodni nogomet 12.00 Rubrika: Viva il mondiale 12.30 Ob nog. prvenstvu .13.00 Tednik: Grand Prix 14.00 Film: Il tesoro della foresta pietrificata (fant., It. 1965, r. Emimmo Salvi, i. Gordon Michell) 16.00 Otr.oddaja: Bim bum bam 18.00 Nan.: Tenente 0’Hara 19.00 Risanke: Teodoro, 19.30 Gli acchiappafantasmi, 20.00 Siamo fatti cosi 20.30 Variete: Emilio 22.15 Nanizanke: Starsky and Hutch, 23.15 Colletti bian-chi, 0.35 Star Trek, 1.35 Gli intoccabili OPEON________________ 7.00 Risanke 9.30 Nanizanki: Ouattro in amore, 13.00 Galactica 14.00 Film: I misteri della giun- ■ gla nera (pust., It. 1965, r. Luigi Capuano, i. Peter Van Eyck) 16.00 Obnova nadaljevank: Se-nora, Pasiones, Mariana TV Ljubljana 1 8.35 Otroška matineja: Živ žav, 9.25 nadaljevanka Primeri inšpektorja Potice (pon. 1. dela) 9.55 Nadaljevanka: Lepi upi (pon. 3. dela) 10.50 Nanizanka: Alb, alo (pon.) 11.25 Domači ansambli: Bratje iz Oplotnice 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 SP v smučarskih skokih: 120 m (iz Val di Fiemme) 14.55 Križkraž 16.30 Dnevnik 16.40 Nadaljevanka: Dediščina Guldenburgovih (Jiirgen Gosler, 7. del) 17.20 Film: Swanova vrnitev (akcij., ZDA 1980, r. Jerry Landon, i. David Soul, Bo Brundin) 18.55 Risanka 19.00 TV Mernik in TV Okno 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 Žrebanje: Podarim dobim 20.17 Nadaljevanka: Dom za obešanje (Gordan Mihič-Emir Kusturica, 4. del) 21.10 Zdravo 22.35 Dnevnik in vreme 22.55 Video strani 18.00 TV film: Speranze di vetro (dram., Avstral. 1985, i. Ro-wena VVallace, 2. del) 19.00 Filmske novosti 19.30 Variete: Sportacus 20.00 Dok.: Človek in zemlja 20.20 Film: Due marines e un generale (komi, It. 1965, r. Luigi Scattini, i. Franco Fran-chi, Ciccio Ingrassia) 22.15 Variete: Sportacus 22.30 Film: Tutti a časa (kom., It. 1960, r. Luigi Comencini, i. Alberto Sordi) TMC ___________________ 8.00 Risanke: Snack 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Variete: Domenica Monte Carlo, vmes dokumentarec Effetto serra 13.30 Film: Cameriera per signo-ra (kom., Fr. 1940, r. Maurice Cammage, i. Fernandel) 15.00 Film: Pugno proibito (kom., ZDA 1962, r. Phil Karlson, i. Elvis Presley) 17.00 Odbojka: Terme Acireale-Eurostyle 19.00 Nanizanka: I misteri di Nancy Drew 20.00 Vesti: TMC News 20.30 TV film: Le mani di uno sconosciuto (krim., ZDA 1986, r. Larry Elican, 3. del) TV Koper___________ 10.00 Športna oddaja: Juke Box 10.30 Rubrika: Calciomania 11.30 Veliki tenis (pon.) 13.45 Športna oddaja: Noi la domenica, vmes (14.30) košarka NBA, (17.45) avtomobilizem - Formula Indy, (18.45) TVD Novice 20.30 Rubrika: A tutto campo 22.15 TVD Novice 22.25 Dokumentarec Speciale Čampo Base 23.40 Rubrika o nogometu: A tutto campo (pon.) 0.10 Športna oddaja: Juke Box TV Ljubljana 2 10.00 Oddaja za JLA in film 14.30 Nedeljsko športno popoldne 17.45 DP v košarki - finale (prenos iz Dubrovnika) 19.30 Dnevnik 19.55 Premor 20.00 Dokumentarec: Kartoteka zemlje 20.30 Dokumentarna oddaja: Iz črnega dosjeja - Profesionalec (1. del) 21.45 Športni pregled 22.15 Reportaže z nog. tekem 21.30 Film: Baciami stupido (kom., ZDA 1986, r. Billy VVilder, i. Dean Martin, Kim Novak) 23.35 Dokumentarec 24.00 Film: Illusione (krim., VB 1952, r. Harold French) TELEFRIULI______________ 10.20 Rubrika o obrtništvu 11.00 Zelena dežela 12.00 Nan.: Boys & Girls 12.30 Velike razstave 13.00 Rubrika z županom 14.30 Variete: Buinesere Friul 16.30 Musič box 18.00 Nanizanka: Family 19.00 Dnevnik - šport 20.30 TV film: Julien Fontanes magistralo 22.30 Nanizanka: Il brivido e 1'-avventura 23.00 Športne vesti 1.10 Vesti: News TELE 4_________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik: 14.00 Poročila: 8.20 Koledar: 8.30 Kmetijski tednik; 9-00 Maša; 9^45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Čarovnik na obisku; 10.30 Country glasba: 11.00 Za smeh in dobro voljo: 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Ko zgodovina zazveni; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Yes-terday ali Od jutri ne kadim več, kabaret Verča in Kobala; 14.30 V studiu z vami: Sergej Verč; 16.00 Šport in glasba; 17.30 V studiu z vami (2. del); 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Koledar; 7.00 Kronika in vreme; 8.05 Igra za otroke: Neodprto pismo; 8.45 Pop rock za mlade; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.35 Reportaža; 11.03 Naši poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Zbori; 17.30 Radijska igra; 18.00 Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočni program - glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 14.30, 17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 12.45 Oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper - Vročih deset; 18.00 Pesem desetletja; 18.30 Humoreska; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 7.30 Nedeljska oddaja; 8.00 Vseradio; 8.25 Pesem tedna; 10.00 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Najlepših sedem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba in šport, dogodki in komentarji; 16.45 Made in Yu; 18.00 Glasba; 18.30 Najnovejše LP plošče; 19.40 Šport; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja knjižnice Tomažič pri SKD Tabor; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Od nedelje do nedelje; 18.00 Tekma San Dona-Jadran TKB; 20.00 Glasba. RAI 1______________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Creature grandi e piccole 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Occhio al bigliet-to 14.10 Dokumentarec: Kvarkov svet 15.00 Sedem dni v Parlamentu 15.30 Ponedeljkov šport 15.45 Dirka po Siciliji 16.15 Mladinska oddaja: Big! 17.30 Nabožna oddaja in vesti 18.05 Aktualnosti: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddoppia? 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Agente 007 - Vivi e lascia morire (krim., VB 1973, r. Guy Hamilton, i. Roger Moore, Jane Sey-mour) 22.30 Dnevnik 22.50 Rubrika: Cinema! 23.40 Aktualno: Corso fiorito 0.10 Dnevnik in vreme 0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2_______________ 7.00 Otroški variete: Patatrac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Božanska komedija 10.00 Oddaja o židovski kulturi 10.30 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno č... 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nad.: Ouando si ama 14.45 TV igri: L'amore š una cosa meravigliosa, 15.45 Tutti per uno 16.05 Nanizanka: Cuore e batti-cuore 17.00 Kratke vesti 17.25 Rubrika: Tutto sul due - Il paese delle meraviglie 18.20 Šport nocoj 18.35 Nanizanka: Faber 19.30 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Nanizanka: Llspettore Derrick .21.40 Aktualno: Mixer 23.00 Dnevnik - nocoj 23.10 Film: Una magnum per McOuade (pust., ZDA 1983, r. Steve Carver, i. Chuck Norris, David Car-radine), vmes dnevnik 0.40 Vreme, vesti, horoskop RAI 3 | 11.20 O srčnih boleznih 11.40 Smučanje - Trofeja Topo-lino 12.00 Dokumentarec: Meridiana - Lo Zibaldone del lunedi 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarec: Il cuore deirOccidente 15.30 Videosport: ženska odbojka in dvosedežni bob 16.10 Dokumentarec: Popotovanje po Italiji - Umbrija 17.00 Nanizanka: I mostri venti anni dopo 17.30 Dokumentarna oddaja: Geo 18.30 Blobcartoon 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Ponedeljkov deželni šport 20.00 Variete: Blob - Di tutto di pili 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Aktualno: Dan na preturi (ured. Nini Perno, Roberta Petrelluzzi) 21.45 Komični drobci 22.25 Dnevnik - nocoj 22.30 Ponedeljkov šport 24.00 Nočni dnevnik | TV Ljubljana 1 8.50 Video strani 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Tisoč idej za naravoslovce - Opazovanje živali, 9.20 Naša pesem 89 (22. oddaja), 9.45 Utrip, 10.00 Zrcalo tedna, 10.15 Mernik ' 10.30 Video strani 16.29 Video strani 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Mozaik. Zdravo (pon.) 18.05 Video strani 18.10 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Stolp; 18.25 Miti in legende islamskih ljudstev -\ Mohamed v Medini 18.50 Žrebanje: Podarim-dobim 19.05 Risanka in TV Okno 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 TV drama: Spremembe (Avstral., r. Julian Pringle, i. Angela Punch-McGre-gor, Richard Moir, Števen Jacobs) 21.30 Osmi dan 22.15 Dnevnik in vreme 22.35 Glasbeni večer v operi 23.40 Video strani j 9.40 Simboli in še kaj; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Kantavtorji; 12.00 Naravoslovje malo drugače; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Igrajmo se skupaj!; 15.10 Ta dom je naš; 15.25 Jazz; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir; 17.25 Mladi val. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmica; 9.05 Matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Mer-kurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik in Aktualna tema; 18.00 Interna »52«; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 8.00 * pričakovanju Mundiala; 8.10 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Glasba in telefon v živo; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; H-O? Knjižne novosti; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Gallettl; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made 1» YU; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bubblingi 18.00 Mixage; 18.40 Glasba in telefon v živo; 19.00 Souvenir dTtaly. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba; 10.00 Dobro jutro in horoskop; 12.00 P° govor z odvetnikom in Ostali Trst (po* 11-'' 20.30 Loža v operi; 22.00 Glasba. Z Godalnim kvartetom Glasbene matice in klarinetistom Košuto Dobra in zahtevna predstavitev komorne glasbe Godalni kvartet Glasbene matice s klarinetistom Miranom Košuto Pričakoval sem, da bo dvorana Kulturnega doma v Trstu ob abonmajskem koncertu Glasbene matice in nastopu domačih glasbenikov -Godalnega kvarteta Glasbene matice, ki ga sestavljajo violinista Žarko Hrvatič in Jagoda Kjuder, violist Marko Bitežnik in čelist Peter Filipčič, ter klarinetista Mirana Košute -polna. Glasbeni pedagogi Glasbene matice, ki so si izbrali tako zahtevno obliko komorne glasbene reprodukcije (vrhunsko igranje v godalnem kvartetu je ena izmed najzahtevnejših oblik komornega muziciranja) bi morali z obiskom koncerta podpreti vsi Slovenci, ker je to istočasno podpora slovenski glasbeni šoli v Trstu, ki se bori za priznanje in mesto kot ga imajo italijanske državne glasbene šole. Godalni kvartet Glasbene matice je bil ustanovljen leta 1985 z namenom, da bi obogatil tržaško glasbeno življenje in poglobil medsebojno spoznavanje med slovensko, italijansko in drugimi glasbenimi kulturami, predvsem na področju Alpe-Jadran. Kvartet sestavljajo glasbeniki, ki so pričeli študirati na Glasbeni matici, diplomirali na tržaškem konservatoriju ter se glasbeno udejstvujejo tudi kot pedagogi pri Glasbeni matici, oziroma na tržaškem konservatoriju. Junija 1988 je na drugem državnem tekmovanju za komorne skupine v Pozzuoliju prejel drugo nagrado (iz koncertne- ga lista). V prvem delu koncerta je z godalnim kvartetom sodeloval v izvedbi znanega Mozartovega Kvinteta v A-duru K581 za klarinet in godalni kvartet klarinetist Miran Košuta. Miran Košuta je študiral klarinet na Glasbeni matici s prof. M. Manu-ellijem. leta 1987 je diplomiral na konservatoriju v Benetkah. Že v začetku igranja smo občutili težo odgovornosti, ki so jo imeli izvajalci pred domačo publiko in v dvorani akustično neprimerni za komorno glasbo. Pri komornem muziciranju moramo doživeti enotnost mnogoterosti - vsak član ansambla mora biti samostojna in samozavestna glasbena osebnost, istočasno pa se mora vliti v skupno muziciranje "enega" instrumenta. Ta glasbena intuitivnost se mora pokazati pri izpeljevanju tem kot tudi pri vlogi spremljajočega instrumenta. Zaradi nesproščenosti so večkrat izzvenele teme z "bogaboječo plahostjo" in premalo intenzivnim tonom. Zato ni prišla vedno do izraza plastičnost in reliefnost glasbene podobe. Lahkotnost glasbenega toka pa dosežemo z večjim upoštevanjem težkih in lahkih dob brez zadrževanja na težkih. Poseben problem vseh komornih ansamblov pa je intonacija. Pomanjkanje interpretativne samozavesti smo občutili tudi v izvedbi lirične, romantično občutene glasbe, ki jo je Borodin vdahnil Kvartetu št. 2 v D-duru, v katerem lepe melodije kličejo po večji dinamični izraznosti in globoko-čustvenem podajanju. Najboljše, živo, razgibano, sproščeno, intenzivno in energično smo doživeli ob koncu prvega dela koncerta - ob izvedbi POLIGRAlZjOV (1987) mladega skladatelja IVana Florjanca. Florjane je ustvaril s komornim prvencem pripovedno skladbo, ki bi dobila večjo izrazno moč in zvočno polnost z razvijanjem kontrasubjektnih melodij v fugira-nih delih. Koncert godalnega kvarteta "Glasbena matica" in klarinetista Mirana Košute je bil prijeten glasbeni večer, ki je navdušil poslušalce. S koncerti pa se bo dvignila tudi raven glasbeno-umetniške poustvarjalnosti na kulturnem področju za Slovence pomembne komorne sku- Pine- MIRKO SLOSAR V sredo v Gorici Predstavitev Šiškovičeve in Stranjeve knjige »Srečanja z avtorji« v goriškem Kulturnem domu so brez dvoma ena izmed tistih prireditev, na katere velja zahajati. Kljub temu da si domišljamo, da bi lahko sodobni svet shajal tudi brez kritične, esejistične, fi-lozofske ali umetniške misli, vendarle ni tako. Prav umetniki, znanstveniki in širše vzeto intelektualci oblikujejo miselno podobo našega planeta, mu zarisujejo obrise, perspektive in udejanjajo utopijo, brez katere bi bili nemara notranje mrtvi. Tudi naš prostor razpolaga z veliko potenco, ki je pravzaprav le redko valorizirana in upoštevana, potisnjena vstran in tudi v tem je velika zasluga »Srečanj z avtorji«, da postavi iz megle pod reilektor osebnosti, ki imajo kaj povedati tako s svojimi deli kot tudi z neposrednim stikom z občinstvom. Tako bo v sredo, 21. t. m., ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici spet eno tako pomembno srečanje. Upravni odbor KD bo v sodelovanju s SLORI in ZTT predstavil dvoje zanimivih in aktualnih del, ki sta izšli pred par meseci. Gre za knjigi Karla Šiškoviča »Znanstveno razmerje do vprašanja narodnosti« in Pavla Stranja »Slovenci v Italiji od A do Ž«. Na predstavitvi bosta sodelovala Boris Race in sam avtor druge knjige Stranj. Še danes v KD Tetovirana roža Zaradi velikega zanimanja občinstva je vodstvo Slovenskega stalnega gledališča sklenilo ponoviti »Tetovirano rožo« ameriškega dramatika Tenneesseeja VVilliamsa tudi danes popoldan. To bo priložnost za vse, ki do danes niso utegnili, da si ogledajo vrhunsko igro Mirande Ca-harije (na sliki), Borisa Cavazze in drugih ter sledijo režijskemu pristopu Maria Uršiča, ki je tudi s to postavitvijo potrdil svoje svojsko mesto v slovenskem gledališkem prostoru. Simpozij je bil v četrtek v ljubljanskem Cankarjevem domu Pisatelj Vladimir Bartol in slovenska literatura Zamišljen je bil kot rehabilitacija pisatelja, ki je še pred nedavnim spadal v kategorijo prezrtih in pozabljenih v slovenski književnosti, naposled pa je izzvenel kot veličasten hommage po krivici odrinjenemu avtorju. Drugačne ocene za simpozij Vladimir Bartol in slovenska literatura (potekal je v ljubljanskem Cankarjevem domu v četrtek) res ne moremo izreči; da je uspel, nam pričajo številna (zlasti mlada) publika, zanimanje množičnih medijev in ne nazadnje sam potek simpozija. Eden glavnih ciljev simpozija je bilo sintetiziranje literarnih ocen o Bartolu. To misel je na začetku razvil moderator srečanja, literarni kritik Marko Crnkovič. Njegovemu krajšemu uvodu je sledil pozdravni nagovor Jožeta Školča, predsednika ZSMS, t.j. organizacije, v okrilju katere deluje prireditelj simpozija, Sklad Vladimira Bartola. Zatem je z referati poseglo 10 razpravi)aleev, prvi na vrsti je bil asistent na Filozofski fakulteti v Ljubljani Marko Juvan. Ta je spregovoril o značilnostih najbolj znanega Bartolovega dela, romana Alamut iz leta 1938, t.j. dela, ki ga v mnogočem lahko primerjamo z leta 1980 izdano Ecovo knjigo Ime rože. Obe deli imata namreč značilnosti enciklopedičnega pisanja, saj se v njiju prepleta več ustvarjalnih disciplin (npr. filozofija, psihologija itd.). Za enciklopedičen način pisanja so značilne tudi različne smeri in pristopi, tako je Bartol v svoj Alamut vnesel prvine evropskega materializma, skepticizma, subjektivizma itd. Juvanove ugotovitve je dopolnila Irena Novak, ki je prikazala nadaljnjo prvino v Alamutu, t.j. pečat perzijske kulture. ki leta postal aktualen. Eden od razlogov je po Peršakovem mnenju bilo dejstvo, da Bartol ni sodil v prevladujoči tok takratne slovenske književnosti. Pred vojno se npr. ni prepoznal ne v dominantni socialni realistični smeri in niti v njej nasprotnemu modernizmu. Svoja dela je Bartol objavljal v Modri ptici, katere uredništvo ni bilo nagnjeno k nobeni ideologiji. Peršak je hkrati dejal, da je za slovensko književnost značilno nekaj, kar za druge književnosti ni, npr. pretirano »predalčkanje« in rangiranje književnikov. Mnoge npr. razvrščamo po kriteriju žrtvovanja za narod, v to kategorijo pa Bartol gotovo ni spadal. Pozornost občinstva je pritegnil tudi profesor na Filozofski fakulteti Janko Kos. Ta je posredoval ugotovitve raziskave, ki jo je izvedel pred nedavnim, npr. to, da je Bartol svoj mladostni spis Don Lorenzo objavil že na začetku tridesetih let. To je v nasprotju z dosedanjimi trditvami, po katerih naj bi ta spis sploh ne izšel za časa Bartolovega življenja. Kos je tudi povedal, da je za Bartolovim ustvarjanjem pred vojno stal sam Josip Vidmar. To naj bi bilo razvidno iz Nietzschejanskih prvin, ki jih je tržaškemu pisatelju posredoval ravno Vidmar. O Bartolovi esejistiki je spregovoril Drago Bajt; dejal je, da so Bartolovi eseji dvajsetih in tridesetih let bili v bistvu priprava za avtorjev opus magnus, t.j. roman Alamut. Zelo značilni so Bartolovi eseji o psihoanalizi, v petdesetih letih pa je zelo pomemben njegov esej o slovenski književnosti. Boris Paternu je zatem govoril o različnih načinih, s katerimi so Bartola sprejeli književni kritiki. Zelo tehten je bil poseg pisatelja Toneta Peršaka, je skušal odgovoriti, zakaj je Bartol šele zadnja Za prvo fazo, t.j. konec tridesetih let, je značilen izrazito zadržan sprejem; eden zelo redkih, ki so se pohvalno izrekli o Bartolovem pisateljevanju, je bil kritik Lino Legiša. Za drugo fazo, t.j. tisto v osemdesetih letih, je značilna apologija Bartolovega opusa, sicer pa se je ta faza že izčrpala, saj prehajamo v tretjo fazo. Zanjo je značilna trezna presoja Bartolovega opusa. Na splošno pa; če je literarna kritika v tridesetih letih bila pozorna na moralno-filozofsko plat, je zadnja leta pozorna bolj na enciklopedične značilnosti. Referat Lada Kralja je bil posvečen primerjavi med Bartolom in Grumom. Ugotovil je, da obstajajo med obema vidne razlike v jeziku in slogu, medtem ko je med stične točke med obema uvrstil zlasti' dejstvo, da ju ni navduševal ideološki ali nacionalni projekt. Zanimivo je, da je Slavko Grum v svojem dnevniku napovedal, da bodo Bartola prevedli v tuje jezike. Magister Tomo Virk je zatem spregovoril o Bartolu in njegovih sodobnikih, Helga Glušič pa je naredila primerjavo med Bartolom in Zupanom. To na podlagi vzorcev, t.j. odlomkov, ki se nanašajo na isti predmet. Zadnji v vrsti razpravljalcev je bil publicist Tadej Zupančič. Na simpoziju sta bila prisotna Bartolova vdova Dragica ter sin, pogrešali pa smo zamejske kulturne delavce. Slovanska knjižnica iz Ljubljane je v preddverju dvorane, kjer je potekal simpozij, postavila razstavo Bartolovih pritiskov, srečanje pa se je zaključilo s svečanostjo, ki je bila na sporedu v poznih večernih urah v eksperimentalnem gledališču Glej. IVAN VOGRIČ Letošnja Prešernova proslava v Trstu je vzbudila veliko vprašanj, dvomov in tudi nezadovoljstva, zato se mi zdi pravilno podati nekaj Pojasnil, najprej kot predsednik ZSKD, nato pa Se osebno. Zveza slovenskih kulturnih društev je pova-(‘‘o Slovensko prosveto in Zvezo slovenske ka-° 'ške prosvete iz zelo preprostega razloga in da je bil prav tako preprost pristanek k odelovanju. Slovenci v Italiji smo v nezavidlji-,001 položaju. Italijanske oblasti nam niso na-f °n/ene, kar jasno dokazuje Maccanicov osnu-.H za zaščitni zakon. Nima smisla ponavljati, J(° /,e ta zakon pod ravnijo, ki jo predvideva v .ionska ustava in pod ravnijo, ki jo predvide-du ° °-SJms^d sporazumi in londonski memoran-saM samo to dejstvo nas bi moralo strezniti, b' tokrat ne gre za osebno ali strankarsko pobi m' amPak za vladni osnutek. Strezniti pa nas veg?.rat tudi položaj v matični domovini. Kot z kar^ein Pozctravljamo slovensko pomlad in vse stVnSe v Sloveniji dogaja, ne moremo mimo dej-kuš Cia lokajo ves slovenski narod težke preiz-Ma žalost ne bo politični pluralizem čez jn rcfzrešil obupnega gospodarskega položaja Veuj' ne vseb ostalih sporov, ki bremenijo Slo-vSj t° tn Jugoslavijo. Vsi bomo stiskali pas in 9al )e .orno potili; tisti, ki bo na volitvah zma-dolar, tlstk ki bo izgubil. Vsi bomo plačali stare /L Ve ne9jede na to, kaj mislimo o tistem, ki ve*a^tl Pravim mi, ker so tudi naše slo-kgfj ? ustanove v Italiji v hudih finančnih stis-shve a nam Povzr°ča priprava ene same pro-javjjj-,s,ve tase. Ne vidim niti volje italijanskih tem n ustanov, da bi nam pomagale. Kaj naj v bišafr^žuju storimo? Znano je, da je bilo v /e m0riVeŽeV naiveč prepirov, vemo pa tudi, da tog . r°' če si v stiski ljudje pomagajo. Za na-Pot, b P°rneni, da išče, kljub razlikam, skupno hiti darn0liatere n* ^ržav in ne parlamentov in ZQ(0 ?kzo se zavedam, da je med Slovenci in bphit,1 med SIovenci v Italiji veliko neporav-Ce p računov, starih razprtij, nezaupanja, itd. u hočemo kup problemov reševati, moramo Prešernova proslava in Pahorjev govor sesti za skupno mizo in zato je potrebna osnovna dobra volja. Brez nje je vsako govorjenje o skupnih nastopih sprenevedanje. Dobra volja mora biti obojestranska, drugače ostane le prepir med ljudmi v stiski. Skupna Prešernova proslava je lahko viden in močan izraz te skupne volje po reševanju sporov in deblokiranju našega narodnega življenja. Zato smo jo tudi napravili. Predloge za govornika - goriškega in tržaškega - in za program smo postavljali brez vetov in predhodnih cenzur in razumeli potrebe naših sobesednikov. Prešernova proslava je konec koncev narodni praznik in ne razorožitvena konferenca in prepričan sem, da bo tako tudi v bodoče. Del javnosti je razburil govor pisatelja Borisa Pahorja, o njem lahko izrečem le nekaj osebnih misli, predvsem potem, ko sem ga prebral v Primorskem dnevniku. Ne bi se zapletel v dolgo diskusijo s Pahorjem, saj je v svojih tezah dosleden, kot tudi v svojih kritikah in v tem smislu njegov govor ni bil posebna novost. Pri marsikaterem, tudi ključnem mestu, je ostal znotraj logike "spopada", ki je zaznamovala našo povojno življenje in to "leve" in "desne" (oprostite mi približna izraza) kot na svoj način priznava sam Pahor. Njegova kritika univerzalizma in ideologije postane namreč ideološka natančno tam, kjer pripisuje le eni strani napake in zablode, ki nikakor niso lastne enemu sistemu ali enemu vodstvu in seveda niti ne enemu narodu. Demografski padec, splavi, alkoholizem in narkomanija (tudi ni mogoče vsega povezovati) so pojavi, ki jih še zdaleč ne zaznamuje en sam sistem. Statistike so tu jasne. V Milanu je povprečno več narkomanov kot v Ljubljani. Furla-nija-Julijska krajina je med področji z največjim povprečjem alkoholizma v Evropi. Demografski padec je značilen za ves razviti svet, itd. Druga točka je priseganje na proletariat. Mit proletariata je globoko zaznamoval konec prejšnjega in naše stoletje. Nastal je kot posledica industrijske revolucije; se tako ob koncu tega stoletja, ko govorimo o kibernetski in informat-ski revoluciji, rojevajo novi miti; zablode nastanejo ob "sekularizaciji" mita. Vsekakor je nova stvarnost rodila nove vrednote, osvobodilne boje, revolucije, a seveda tudi gulake in fali-mente. Če se popolnoma strinjam s Pahorjevo tezo, da ni mogoče ničesar graditi na zavesti o nastopu slovenske zgodovine s 1941. letom, potem ni resnice, da nas je šele povojno vodstvo učilo "ljubiti" samo slovenski in italijanski proletariat, odklanjati pa vse, kar je bilo buržoaznega. Tudi se ne strinjam, da so bila to "klavrna izhodišča", zaradi katerih "smo zapravili ljudi in imetja". V predavanju "Slovensko ljudstvo in slovenska kultura" je Ivan Cankar napisal: "Bur-žoazija je pustila svojo duševno kulturo na cedilu, ne plača več svojih delavcev in slovenska duševna kultura je napovedala bankrot". V predavanju "Očiščenje in pomlajenje" je prav tako Cankar tržaškim delavcem navdušeno govoril o socializmu in marksizmu in klical k "utelešenju socialističnih idej", in ni bil sam. Konec koncev, kakšne izkušnje smo imeli tržaški Slovenci z italijansko buržoazijo? Slabe in večkrat tragične, predvsem, ko se je le ta pričela utemeljevati v imperialističnem iredentizmu. Skratka, zahteva po globalnem zgodovinskem spominu in kontinuiteti se ne more izogniti nekaterim dejstvom in s tem zanikati samo sebe. V disputu proletariat - srednji sloj izpade slovenski kmet, itd. Zgodovina seveda ni opravičilo in ne more prikriti zablod in nasilja, prav tako pa je ne moremo prikrojiti polemičnim potrebam. Prav tako je težko trditi, da so naši ozkotirni voditelji privedli mlade levičarje do tega, da so na teko- čem o Occhettovi izbiri, ne vedo pa za Albina Prepeluha. Marsikdo namreč pozna Prepeluha in druge mislece, res pa je tudi,-da so o njem v šoli molčali tudi tisti profesorji, ki bi jim morali biti blizu; vsaj tako je bilo, ko sem hodil jaz v šolo. Če pozaba je, je skupna. Zgrešena se mi zdi tudi trditev, da je levica mislila, da je s poznanjem Gramscija in Togliattija "na konju". Poznam ljudi, ki niso brali nič, nikogar pa, ki je bral samo Gramscija, kot si ne upam trditi, da vem za katoličane, ki poznajo samo katekizem. Vprašljiva je nadalje misel, da je alfa in omega našega obštanka sprememba ene ustanove in to preprosto zato, ker ta ustanova ni alfa in omega in ker ni edina, ki je po vojni krojila našo zamejsko usodo. Slovenci v Italiji dejansko živimo mnogotero življenje, vezani smo na številne interese in stvarnosti; od političnih, kulturnih in gospodarskih. Večina naših ljudi je eksistenčno odvisnih od italijanskih ustanov in podjetij in živi stvarnost, ki je že zdaleč ne bi mogla pokrivati ena, še tako široka ustanova. Nerealen je pojem države v državi. Nestrankarstvo mišljene ustanove, ki ji tudi sam želim sprememb, pa je pomembno, ker živimo v stvarnosti, kjer je strankarski sistem jasno pokazal svoje limite. V Italiji so stranke vedno manj predstavniške in vedno manj "zastopajo" interese in mnenja ljudi ter so vedno bolj le telesa za upravljanje oblasti, skratka, že kar sama oblast. O limitah je seveda težko govoriti Slovencem v matični domovini, kjer komaj ustvarjajo strankarski pluralizem. Tudi v tem smo danes različni. Vsekakor me meje nekega mnenja (prepričan sem namreč, da je tudi moje zamejeno) ne morejo prepričati, da so temeljni vzroki za poudarjanje volje po skupnem nastopanju zgrešeni, nasprotno, vsem bodo pomagali pri preseganju lastne zamejenosti. Vsi pa moramo paziti, da znamo ločiti uro slovesa od pogajalne mize, drugače bomo govorili praznim dvoranam. ACE MERMOLJA Za modne kreatorje ženin ostaja eleganten spremljevalec Predlogi za letošnje neveste zagovarjajo linearne in lahkotne kroje v beli barvi Zadnje priprave na poroko morajo steči najmanj tri mesece pred določenim datumom, priporočajo zaročencem strokovnjaki oziroma vse tisti, ki se profesionalno posvečajo raznim aspektom izvedbe poročnega obreda. Samo tako, pravijo, bo lahko steklo vse v najlepšem redu. Zadnja leta je poroka tudi pri nas spet bolj »velika ohcet« kot intimna slovesnost za mladoporočenca, ožje sorodstvo in njune najdražje prijatelje, Takšnim porokam seveda veljajo prej navedeni nasveti, sicer pa je treba poudariti, da tudi pri tem birokracija zahteva svoje. Cerkvena poroka pa ob civilnih dokumentih predvideva še dodatna. Sicer, če na poroko gledamo kot na enkratni in neponovljivi dogodek v življenju, v kar naj bi bili precej globoko prepričani mlajši rodovi, potem res zasluži temeljite priprave. Tradicija in dandanes tudi moda zahteva, da je še zlasti nevesta, kot nesporna kraljica slavja, izbrano oblečena. Ker po ustaljenih navadah najbolj priljubljeni poročni termini padejo v spomladanske mesece, ki so dejansko pred nami, potem je povsem razumljivo, da je že napočil čas za priprave. Kot rečeno, izbira nevestine obleke terja še posebno pozornost. Ker je navadno večina za to priložnost pripravljena precej plačati, je tokrat finančna plat bolj zanemarljiva kot sicer. Ponudba na tem področju je seveda skorajda brezmejna: poročne obleke znani modni kreatorji navadno prikazujejo ob zaključkih defilejev kot nekakšno poslastico; za poročne obleke obstajajo tudi specialisti, se pravi posebni saloni, v katerih skoraj izključno šivajo poročne ip, obleke za slavnostne priložnosti; potem je seveda še vrsta trgovin, v katerih ponujajo »konfekcijske« poročne obleke in ne nazadnje uspešno zastopa to področje vrsta šivilj oziroma krojaških salonov. V prvi vrsti pogojuje izbiro obleke dejstvo, za kakšno poroko sta še odločila zaročenca (ali kdo drug v njunem imenu). Cerkvena ali zelo svečana poroka seveda narekuje bogatejšo obleko, intimnejše slavje ali nonšalantnej-ša varianta sta v tem seveda manj zahtevna in izbirčna. Še skoraj največ predlogov se seveda nanaša na bogatejšo inačico oziroma na modele, ki so primerni za precej tradicionalno izvedbo obreda. V tej kategoriji ima seveda absolutno prednost dolga bela obleka, ki je v večini primerov še vedno precej bogato nabrana. Vendar pa so z ozirom na lansko leto modeli, tudi za svečanejše poroke, manj razkošni. Ohranjajo pa, čeprav v manj poudarjenih tonih, pečat romantičnosti, ki je vsekakor med najbolj priljubljenimi značilnostmi »neponovljivega dne«. Po letošnjih modnih zapovedih mora biti nevestina obleka v svečanej-ši, se pravi v beli in dolgi varianti, bogata, a dovolj lahkotna. Zato so kreatorji uporabili lahke in voljne tkanine, kot je npr. svila v raznih obdelavah in razni tipi tančic, ki so seveda večinoma sintetični. Dolge obleke so v glavnem zgoraj precej oprijete, bogato pa se začno širiti pod pasom. V pasu so namreč velikokrat precej ozko stisnjene, s tem, da nevestam poudarijo vitki stas s širokimi pasovi, ki se večkrat vežejo v velike okrasne pentlje. Ker so često pasovi oziroma pentlje edini okras na drugače snežno beli in precej preprosto krojeni obleki, je lahko v različni, veliko močnejši barvi. Razen slovitih mojstrov, kot je npr. Valentino, ki je na zadnjih defilejih predstavil »cvetlično« nevesto (odeta je namreč bila v dolgo svileno obleko v cvetličnem vzorcu in je imela rože tudi v laseh), pa večina še vedno zagovarja »neomadeževano« belo obleko. Celo šopek, ki naj bi ga v rokah nosila nevesta na poročni dan, bi moral biti sestavljen iz izključno belih cvetov. Takšno doslednost v barvi po eni strani narekuje težnja k večji (glede na lansko) linearnosti v krojih, po drugi pa prepričanje, da mora biti poročna obleka v zasnovi le enostavna glede na priložnost, kateri je namenjena. Zato je letos ob tradicionalnejših dolgih in bogato nabranih oblekah, ki so od nekdaj najbolj priljubljeni poročni modeli, tudi veliko ožjih, skoraj strogo krojenih. V bistvu gre za kostime, ki so jih nekatere specializirane tvrdke ponudile v različnih variantah, tudi z ozirom na splošne modne zapovedi za letošnjo spomladansko-poletno sezono. Ob nekakšnih ženskih inačicah svečanega moškega smokinga, ki so se že uveljavile v večerni modi, so prikazale dolga oprijeta, dolga plisirana, kratka nabrana in precej ozka krila ter tudi široke hlače, katerim so dodale suknjiče raznih oblik, še najraje pa blazerje. Ti modeli so seveda manj obvezujoči od »sanjskih« dolgih in bogato nabranih oblek, vsekakor pa uporabnejši. Kot velja tudi za žensko modo za letošnjo pomlad-poletje so zelo priljubljeni razporki. Ker pri poročnih gre za modele, ki so namenjeni zelo posebni priložnosti, pri kateri mora izzivalnost v ozadje, so tudi razporki »sramežljivejši«. Isto velja za izreze, ki niso zelo globoki, temveč so okroglo izrezani, vendar pa so zelo poudarjeni, ker so bogato obšiti oziroma našiti. Predvsem pri romantičnejših modelih so kreatorji in proizvajalci uporabili precej čipk, seveda v strogo beli barvi. Za letošnje neveste so stilisti predvideli veliko manj upadljive pričeske in pokrivala, ki jih na predlogih skoraj ni zaslediti. Neveste imajo večinoma spete lase ali pa so počesane zelo Sel ijeiua ARREDAMENTI »vsakdanje«: v laseh imajo seveda lahko cvetje, kot je še vedno priljubljena dolga, prozorna tančica. Ob beli barvi, ki nesporno kraljuje, se za poročne obleke nevest mestoma pojavljata nežna rožnata ali krem barva, ki sodita v paleto za letošnjo pomlad izredno priljubljenih pastelnih barv. Za mlajše neveste ali za »romantične poroke na podeželju« nekatere tvrdke predlagajo tudi manj konvencionalne modele. V glavnem gre za obleke precej preprostega kroja, tudi iz bombaža v živih cvetličnih vzorcih. Vsekakor pa so med predlaganimi modeli tudi elegantne »passe-partout« obleke iz nežno potiskane svile, ki so pravzaprav primerne za kakršnokoli svečanejšo priložnost. oprema /a dom Tak tip obleke specialisti priporočajo povabljenkam na poroke, ki imajo pač tudi glede na letni čas in na tip poroke na voljo še elegantnejše ali preprostejše kostime, ki že itak nudijo izhod iz vsake tovrstne stiske. Neveste, ki bi za to »enkratno« priložnost želele biti res »edinstveno« oblečene, bi lahko ob upoštevanju cene izbirale med izvirnimi modeli znanih stilistov. Njihovi predlogi so seveda originalnejši in tudi modeli v tradicionalnem stilu nesporno nosijo ob »pečatu« tudi svojstven pridih avtorja. Krizia je npr. svojo letošnjo nevesto oblekla kar v kratko, precej r^vno krojeno obleko, ki se spredaj zapenja z zelo opaznimi gumbi. Trussardi je nevesto, njeni sramežljivosti navkljub, oblekel v precej izrezano obleko brez rokavov, ki pa je v spodnjem delu precej bogato prešita z majhnimi naborki. Ženin je na poroki, seveda z vidika mode, prvenstveno nevestin spremljevalec. Čeprav se je zadnje čase tudi ponudba za ženina številčno in kakovostno popestrila, ima v bistvu na voljo dve izbiri, predvsem z ozirom na to, kje se bo vršila poroka. Za zelo svečane je obvezen tight s svileno kravato, za vse ostale pa lahko izbira med raznimi inačicami temne obleke. (bip) Na slikah: zgoraj predlog tvrdke Gib v stilu »smoking« in levo zgoraj modela Versace za »svečanega« ženina. TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395 klasično . . . . . . toda sestavljivo ^ Draguljarna - urama « . moderna in antična F. Blasi Trst - Capo di Pia^pa 2 (Trg C nit a) Tel. 040/64607 poročne obleke nakit za pričeske blago in pletenine visoke mode la perica TRST- Ul. Mazzini 26 bonboniere artikli za poroke vabila - tiskovine SAMI Sl PRIPRAVITE POROČNE BONBONIERE Ul. Manzoni 18 - TRST Tel. 728096 ZADOVOUSTVO OB DRAGOCENEM DARILU ZAROČNI PRSTANI Čudovita kolekcija za mlade. Prstani z enim briljantom ali v fantastični kompoziciji. PRSTANI ZA OBLETNICO POROKE Najprimernejše darilo za poročne obletnice. Po svojem okusu izberi prstan z briljanti iz naše kolekcije. Aruvietttt TRST — Trg Santorio 4 — Tel. (040) 772770 Do 4. marca prireditve na Ažurni obali V Nici bodo v pustnih dneh »ustrel« 10 ton cvetja UNESCO je ovrednotil in zavaroval staro mestno jedro v Havani na Kubi Radijski napovedovalec nam je v Petek zjutraj vedel povedati, da so v Cannesu dan prej zabeležili kar 26 stopinj Celzija. To pomeni, da so v četrtek na Ažurni obali imeli poletno klimo, medtem ko je v severnih krajih Francije še vedno bilo zelo mraz. Na Ažurni obali se zima sicer zelo Poredkoma prikaže. Zaradi tega so si kraje v tej mediteranski deželi na jugu Francije kot bivališče izbrali starejši ljudje iz drugih francoskih predelov. Tudi čez zimo je tam veliko najrazličnejših prireditev. Med temi je seveda tudi pust. Pustna praznovanja so se že pričela sredi tedna, trajala bodo nekaj dlje kot drugod, tja do 4. marca. Po glavnih ulicah in trgih je bila v četrtek uvodna prireditev s prihodom kralja Pusta. Na znani Promenade des Anglais bodo cvetlične borbe 21., 24., 28. februarja in 3. marca. Po tej znani promenadni ulici gre na desetine voz, na katerih je polno cvetlic. Vname se prava vojna, nate ne streljajo s puško, marveč s cvetjem. V štirih zaporednih nedeljah, začenši z današnjo, so v popoldanskih urah mimohodi pustov. 4. marca, ob zaključku pustnih praznovanj, bodo tudi pri njih sežgali in pokopali pusta. To bo nekaj podobnega doberdobski prireditvi Strica Lovreta. Kronisti vedo povedati, da pust v Nici praznujejo že od leta 1294, ko je tja prišel na dopust kralj Karel II. an-žujnski. Do 18. stoletja so pust praznovali s plesi na ulicah v starem delu mesta. Leta 1830, ko je v Nico prišel kralj Carlo Felice savojski (Nica je takrat bila še v sklopu Piemonta), so takratno pešpot ob morju prvič napolnili s cvetjem. Takrat ni še bilo znane Promenade des Anglais. Sedanji pust v Nici je nekaj velikega. V več dni trajajočih cvetličnih borbah bodo porabili 10 ton cvetlic. Prižgali bodo 180.000 barvnih žarnic. Televizija Montecarlo kar 17 dni neposredno oddaja glavne prireditve. Lani je na zadnjem dnevu pustnih prireditev bilo 240.000 ljudi. Pravijo, da jih bo letos še več. Danes pust v Gorenjem Tarbju V Gorenjem Tarbju v Benečiji bo danes popoldne ob 13.30 začetek pustnih prireditev. V tej vasi je pust doma. Tu se je pred leti rodila zanimiva pobuda, ki se je kasneje začasno preselila v nekatere druge vasi. V Gorenjem Tarbju ima pust svoj izvirni, originalni pomen. Pred nekaj dnevi smo v našem dnevniku že poročali, da letališče v Ronkah utegne postati eno najpomembnejših letališč v Italiji za potovanja na Kubo. Tour operater Why Not iz Trevisa je namreč naše deželno letališče izbral kot eno svojih izhodišč za potovanja na Kubo v sodelovanju s kubanskim prevoznikom Bandiera Gubana de Aviacion in ronškim letališkim konzorcijem. Omenjeni tour operater je lani iz Italije prepeljal na Kubo 4.400 turistov. Doslej so potovali z letališč v Milanu, Pizi in Benetkah. To je kar polovica vseh italijanskih izletnikov, ki so si izvolili počitnice v tej državi v Karibskem morju. Drugi tour operaterji uporabljajo v glavnem letala, ki vzletajo iz Milana in iz Rima. Why Not, tako je bilo povedano na predstavitveni konferenci v Ronkah, si nadeja, da bodo možnost vzleta z ronškega letališča izkoristili tudi turisti iz Avstrije ter iz Jugoslavije. Zaradi tega šb ,za sedaj napovedali dva petnajstdnevna izleta z odhodom 14. in 28. marca. Če bo odziv ugoden bodo v kasnejšem času vzpostavili še nove zveze. Letala, ki bodo vzletala iz Ronk bodo morala narediti daljšo pot do Kanade, kjer bo vmesna postaja. Kubanska letala namreč ne pristajajo v ZDA. Za polete na Kubo so vmesne tehnične postaje tudi v Španiji ali na Portugalskem. Na Kubi imajo v zadnjem času največ turistov iz Zvezne republike Nemčije, iz Kanade, iz Španije in iz Italije. Američanov je tu bolj malo, saj pri njih še vedno veljajo nekateri politični predsodki na račun političnega režima na Kubi. Letovanje na Kubi je med naj cenej širni na otokih v Karibskem morju. Precej dražja so letovanja v samostojnih državicah, ki so nekoč bile angleška posest. Tu imajo v glavnem luksuzne hotele ob zalivčkih v katerih so zasidrane luksuzne jahte in ob katerih so igrišča za golf. Zaradi tega na te otoke prihaja le malo turistov, ti so bo- gati, želijo preživeti počitnice v zlatem miru, ne pa sredi vrveža. Bolj razvejana ponudba je na otokih, ki so sestavni del francoske države; to sta- predvsem Guadalu-pa in Martinika. V širšo paleto turistične ponudbe so v zadnjem času šli na otoku Santo Domingo, kjer Evropejcem in Američanom ponujajo vsakovrstne hotele. Na Kubi dolgo vrsto let, upoštevajoč tamkajšnjo politično usmeritev, niso posvečali velike pozornosti tujemu turizmu. Šele v zadnjem času so se v deželi Fidel Castra zavedli, da tujci lahko prinesejo veliko dragocenih deviz. Zaradi tega so ustanovili več turističnih družb, ki skrbijo za dobro oskrbo turistov, za izlete, za hotele itd. Obnovili so nekatere stare in znane hotele tako v glavnem mestu Havani kot v drugih krajih otoka, zgradili so vrsto novih hotelov raznih kategorij. Turistom, ki pridejo na Kubo, ponujajo letovanja v Havani, v turističnih krajih ob kristalno čistem morju, avtobusne izlete ali izlete z osebnim avtomobilom po vsem otoku. Iz enega v drug kraj je možen tudi izlet z letalom. Že pred odhodom si je mogoče izbrati vsakemu najbolj priljubljen počitniš- ki paket. Čeprav so za naše pojme cene na otoku nizke (plačati je treba v dolarjih) se še vedno izplača vse storitve plačati vnaprej, pred odhodom na Kubo. Kuba turistu ne ponuja le čistega morja. V glavnem mestu Havani so stavbe v več mestnih predelih ohranile nekdanjo lepoto španskih kolonialnih stavb. UNESCO se je zavzel za ohranitev te kolonialne arhitekture, ki ji ni para, in finansiral obnovo celih mestnih predelov. Obisk v tem mestu je že zaradi tega po svoje zanimiv. Kdor potuje na Kubo pa ima po novem možnost razširiti svoje iz-letništvo v sosedno Mehiko, v Cancun na polotoku Vucatan. Tu lahko preživiš teden dni ob morju, v tem času pa lahko greš na izlet v tiste kraje, v katerih so najbolj znani spomeniki Aztekov in Majev. Še nekaj o cenah. Za petnajstdnevno potovanje s hotelsko oskrbo so cene od poldrugega milijona navzgor. Vsakdo pa si bo po svoje prikrojil čas oddiha na tem otoku tudi s tem, da bo potoval v razne kraje, da si bo ogledal farmo tobaka in tovarno v kateri pripravljajo okusne kubanske cigare, da bo ribaril oziroma šel na izlet z jahto itd. Pustne šeme v Benetkah V Benetkah imajo v teh dneh vse polno pustnih prireditev, pa čeprav letos jih je Precej manj kot v prejšnjih letih. Prireditve so tudi na otokih in drugih predelih beneške občine. Na Trgu sv. Marka in na vseh callih in campiellih v Benetkah bomo v teh dneh, tja do pustnega torka, videli vse polno lepih mask, podobni tistim, ki jih vidimo na naši sliki. (Foto Aleš Waltritsch) Letošnje ponudbe Vugotoursa V Dalmacijo prihaja v poletnih me-secih veliko turistov iz vseh zahodno-evropskih dežel. Privabljajo jih ugod-no podnebje, lepi kraji, čisto morje, Prejeni hoteli in turistična naselja, Sostoljubnost domačinov, ki ponujajo ^eliko ležišč tudi v zasebnih hišah. Vzdolž istrske in dalmatinske obale so v zadnjih letih zasebniki zgradili vse Polno večjih stanovanjskih hiš, v kate-rih imajo na voljo sobe za turiste. V ^®č primerih so to že majhni hotelčki, N uspešno konkurirajo velikim hotel-skim kompleksom javnega sektorja, številne jugoslovanske turistične a9encije ponujajo na vseh zunanjih tr-pakete v krajih ob Jadranskem ®orju. Brez dvoma bodo jugoslovan-R® agencije prisotne ta teden v Mila-1111 da mednarodni borzi turizma BIT. Ned največjimi tour operaterji, ki bspešno nastopajo na tujih trgih je ?ugotours. Ta ima poslovalnice v vsej |.°dni Evropi. Že več let nastopa na pijanskem trgu. Znano je, da Italija-j najraje gredo na počitnice v juliju a avgustu, v času šolskih počitnic in '■e zlaot; .. _____ zlasti takrat, v avgustu, ko večje u’varne zaprejo vrata za nekaj tednov jT Pesettisoče ljudi pošljejo na kolek-vdi dopust. ujžbgotours je že poslal na trg letoš-t F katalog. V njem italijanskim turis-Ponujajo jpribližno 500 hotelov v Str” Tumorskih krajih od Izole in jj,'TOana skoro na meji z Italijo pa do rug.111!®, ki je v Črni gori nedaleč od taJe z Albanijo. V yugotoursovem ka-ti Ponujajo tudi kraje v notranjos-Bipri sta nPr' Lipica in Bovec, ter še pj o, kraje na Hrvaškem in v Bosni- jrcegovini ter še kje drugje in tudi tu|.ato paleto izletov po Jugoslaviji in T v sosedne države. nj/'Oprav Vugotours skrbi tudi za vož-z letalom in z ladjo, je večina cen beh Vanje v hotelih prirejena za po-tej 6 individualnih gostov, ki se v ho-dj-J^ipeljejo z lastnim vozilom. Kot v dgjpBh primerih cene veljajo za enote-ltaij. ° polpenzionsko oskrbo. Ta je Čer ^anorn najbolj priljubljena, saj zve-gojTaBi gredo na večerjo v tipično Cev • °' ^ tem se razlikujejo od Nem-ln Angležev, ki raje plačajo celod- nevno oskrbo in zvečer gredo v gostilno le na vrček piva ali kozarec vina. V primerjavi z lanskimi cenami so letošnje nekoliko višje. Kljub temu so cene v jugoslovanskih hotelih za italijanske turiste še vedno konkurenčne. Marsikdaj jugoslovanski turistični delavci in novinarji tožijo, da je Italija cenejša od Jugoslavije. To je le deloma res. Cene v Italiji so zares nizke, vendar pa gre v večini primerov za majhne hotele, ki so daleč od morja. Na istrski in dalmatinski obali, imamo velike hotele z urejeno lastno plažo, kjer je veliko drevja. Morje je čistejše. V visoki sezoni, t.j. v avgustu (zaradi kolektivnih počitnic je visoka sezona na italijanskem trgu omejena na tri ali štiri tedne v avgustu, v juliju in se- ptembru so cene precej nižje), je v večini hotelov A in. B kategorije treba plačati od 300.000 do 500.000 lir na teden. Imamo tudi nekaj hotelov luksuzne kategorije, v katerih so cene precej višje. To so že znani hotel Sveti Štefan, poleg katerega sta hotela Miločer in Maestral, hotel Croatia v Cavtatu, hotel Belvedere v Dubrovniku, in še kak drug hotel. Teh pa je malo, v njih letujejo bogatejši turisti. Teh pa je v Jugoslaviji bolj malo, saj "v to državo prihajajo v glavnem turisti, ki pripadajo srednjim slojem. Kar se Italijanov tiče prihajajo največ z lastnim avtomobilom. Tudi zaradi tega imamo v juliju in avgusto dolge vrste vozil na avtocestah in na mejnih prehodih na našem območju. KAPY01/2 KAPYL Studio INŠTITUT ZA ESTETSKO IN TRIHOLOŠKO MEDICINO □ PREVENTIVNO ZDRAVLJENJE LASIŠČA □ PRESADITEV IN AVTOP-RESADITEV LAS □ EKSKLUZIVNI TRATMA CELULITISA PO NARAVNIH METODAH □ LIPOIZSRKAVANJE CE-LULITNIH BLAZINIC □ SHUJŠEVALNE TERAPIJE IN DIETETIKA □ ZDRAVLJENJE KRČNIH ŽIL IN KAPILAR □ LASERTERAPIJA □ ESTETIČNA IN DERMA-KOSMETOLOŠKA NEGA OBRAZA IN TELESA □ PROGRESIVNA, NEBOLEČA IN DOKONČNA ELEK-TRODEPILACIJA □ NEGA KOŽE (AKNE) □ MINERALOGRAM TELEFONIRAJ ZA BREZPLAČEN CHECK-UP: KAPTL Studio SaS TRST — Korzo italia 21 Tel. 040/774248 Videm — Tel. 0432/504255 Pordenon — Tel. 0434/521940 | Kot bralec/bralka Primorskega dnevnika imam pravico do . brezplačnega specialističnega pregleda za probleme pleša-' vosti in/ali celulitisa I pri Centru KAPYL v............._____1____________ ' IME......;________________________1______________ I I PRIIMEK.......................................... j ULICA______________________________..1___________ . MESTO.......................POŠTNA ŠT...........I. I I I I Sedmo povratno kolo v italijanskih košarkarskih ligah Bistvena preizkušnja za Stefane! Velika gneča, ki je značilna za vrh lestvice košarkarske A-2 lige, bo danes izgubila vsaj enega člana. Pri tem je vpleten tržaški Stefanel, ki bo igral v Veroni proti neposrednemu konkurentu za prestop, Glaxu. Naloga Ta-njevičevih varovancev je vsekakor težka, nikakor pa ne nemogoča, saj je tržaška ekipa že nekajkrat zablestela na tujih igriščih. Zadnji dve tekmi pa nista najboljši porok za uspešno igranje v Veroni. Poleg tega je treba tudi upoštevati boljši napad domačinov, v katerem izstopata Stokes in Schoene. Goriški S. Benedetto bo pred domačim občinstvom lahko pobral dve točki proti ekipi iz Sassarija. Goričani bodo tekmo skušali odločiti v svojo korist s hitro igro, značilnost Sardincev pa je upočasnjevanje ritma. Ta lastnost jih sicer ne uvršča visoko na lestvici, porazi pa so vedno zelo tesni. DANES (18.30): Braga - Marr; Gares-sio - Alno; Glaxo - Stefanel; Hitachi -Filodoro; Jollycolombani - Annabella; Kleenex - Ipifm; S. Benedetto - Popo-lare; Teorematour - Fantoni. V uvodni tekmi 7. povratnega kola v A-l ligi je sinoči v Firencah Benet-ton premagal Neutroroberts s 77:74. DANES (18.30): Arimo - Enimont; Messaggero - Panapesca; Philips -Knorr; Phonola - Irge; Ranger - Visma-ra; Riunite - Paini; Viola - Scavolini. Jugoslovanski košarkarski pokal Danes finale DUBROVNIK — Splitska Jugoplas-tika in beograjska Crvena zvezda bosta danes odigrali finale jugoslovanskega košarkarskega pokala. V svoji zgodovini sta oba kluba pokal osvojila po trikrat, v današnjem srečanju pa so Spličani favoriti. Sorensen prvi na Siciliji PALERMO — Danec Rolf Sorensen je v sprintu osvojil 1. mesto v uvodni etapi mednarodne kolesarske dirke po Siciliji. Sorensen je 97 km od kraja Castellamare del Golfo do Palerma prevozil v 2.40'2" s poprečno hitrostjo 36,517 km na uro. Sledita: 2. Hannag-raf (Niz.) po 2"; 3. Talen (Niz.) po 4". Rue prevzel vodstvo HVERES — Francoski kolesar Ge-rard Rue je prevzel vodstvo na dirki po Sredozemlju. Včeraj so izvedli dve etapi. Prvo (113 km) je osvojil Švicar Raminger, drugo (šprint na 18 km) pa Jekimov (SZ). Koper se pripravlja KOPER — V okviru priprav na spomladanski del nogometnega prvenstva v 3. jugoslovanski ligi sta se na Bonifi-ki domači Koper in Belišče, ki je na 5. mestu severne skupine 3. jugoslovanske lige, razšla pri neodločenem izidu 1:1. Zadetka sta dosegla Kovačevič za goste ter Voljč za Koper. Jesenski prvak slovenske nogometne lige Izola pa je v drugi tekmi po vrnitvi s priprav premagal Bačko s 3:0. Strelca: Kuči (2) ter Ožegovič. Italijansko smučarsko prvenstvo Tombi tudi slalom Danes v San Donaju Važna tekma jadranovcev za obstanek Jadranovi košarkarji bodo danes popoldne (pričetek ob 18. uri) odigrali v San Donaju izredno pomembno tekmo za obstanek v B-2 ligi proti neposrednemu tekmecu, ki prav tako nujno potrebuje točki. Obeta se torej napet, živčen in tudi dramatičen dvoboj, saj poražencu v nadaljevanju ne bo lahko doseči obstanka. Skrivnost zaželenega uspeha na gostovanju naj bi bila hitra igra, ki bi znala ugonobiti počasnejši ritem domačinov, ki imajo v svojih vrstah bolj izkušene igralce. Vsekakor potuje Jadran TKB na tekmo s prepričanjem, da jo lahko zmaga, kljub temu, da nekaj njegovih igralcev ni pri najboljših močeh. FOPPOLO (BERGAMO) — Dan po osvojitvi državnega prvaka v veleslalomu je Alberto Tomba včeraj zmagal tudi v slalomu, ki je veljal za italijansko smučarsko prvenstvo. Z dvojno zmago je Tomba dokazal, da si je po poškodbi dobro opomogel, pa čeprav je treba priznati, da je bila konkurenca daleč pod nivojem svetovne. Tomba je dosegel najboljši čas v obeh tekih (skupno 1'32"69). Na drugo mesto se je uvrstil Spampatti (T33"51), tretji pa je bil Tbtsch (T33"86). Po prvem teku je bil drugi Gerosa, ki pa ni dokončal drugega slaloma. Razočaral je Ladstatter (4. mesto), medtem ko je Tbtsch opravil pravi podvig, saj je bil v prvem slalomu uvščen šele na osmo mesto. Jugoslovan Planinšek je bil deveti s časom T35"56. Uspehi slovenskih smučark MADONNA Dl CAMPIGLIO -- Na tekmovanjih za trofejo »Topolino« je v slalomu za naraščajnice zmagala Jugoslovanka Mojca Suhadolc pred rojakinjo Špelo Bergoč. V kategoriji deklic je bila v veleslalomu Silvija Černe tretja, pri naraščajnikih pa v slalomu Jure Kersmanc drugi. »Preden nastopi pomlad« CAVALEŠE — Svoj čas je nameraval Hitler osvojiti Rusijo »preden nastopi zima«. Letos morajo organizatorji izvesti smučarska tekmovanja, preden nastopi pomlad. Tako je tudi v Val di Fiemme, kjer moči merijo skakalci. Včeraj so morali zaradi toplega vetra, ki je talil sneg, poskusne skoke izvajati komaj ob 16. uri, za danes pa so v skrbeh, ali bo sneg vzdržal. Na veliki skakalnici je bil včeraj najboljši Avstrijec Haimjki je dosegel 114,5 m, PIoc (ČSR) je skočil le pol metra manj. Najboljši Italijan, Cecon, je pristal pri 105 m. Za Bor Elpro postaja položaj vse bolj zaskrbljujoč Požrtvovalnost ne zadošča za uspeh V moški odbojkarski C-2 ligi Pobi izkupiček naših ekip BOR CUNJA AVTOPREVOZ - PAV REMANZACCO 3:0 (15:12, 15:8, 15:6) BOR CUNJA AVTOPREVOZ: Ciacca, Aiello, Marega, Stančič, Meton, Starc, De Carli, Budin, Pernarčič. Proti Remanzaccu, ki je s »plavimi« delil 2. mesto na začasni lestvici, so borovci slavili gladko in nesporno zmago. Začeli so sicer zelo zbrano, vendar so bili nekoliko preveč »spoštljivi« do nasprotnika in tako zapravili nekaj točk. V nadaljevanju seta pa so le zaigrali kot treba in po zelo napeti končnici so ga tudi osvojili. Dejstvo, da so Furlani v naslednjih dveh setih zbrali le 14 točk, jasno priča o zagrizenosti »plavih« in njihovi učinkoviti igri. Tokrat so bili borovci zlasti učinkoviti pri bloku, tako da jim hitri napadi kot kombinacije gostov na mreži niso mogle do živega. Odlično je delovala tudi obramba, v kateri je bil posebno učinkovit Meton. (Igor) VIVIL - MEBLO IMSA 1:3 (8:15, 15:8, 8:15, 14:16) MEBLO IMSA: Lutman, A. in M.. Feri, Koršič, Buzzinelli, Superga, D. in R. Pete-jan, Lavrenčič, Vogrič, Tomšič. Petejanovi varovanci so dosegli važno zmago v gosteh proti Vivilu. Tekma ni bila ena najlepših, saj sta obe ekipi preveč grešili. Trener Petejan pa je zelo dobro vodil svoje ekipo in pri stanju v setih 1:1 je zamenjal Lutmana z Mitjo Ferijem, ki se je v nadaljevanju tekme izkazal kot najboljši na igrišču (v tretjem in četrtem setu je sam dosegel 7 točk in 7 menjav). Le v končnici zadnjega seta so naši nekoliko popustili: vodili so že z 8:1, nato tudi z 11:3, domačini pa so reagirali in celo povedli (14:13). V tistih trenutkih pa so bili naši prisebnejši. PRATA - OLVMPIA 1:3 (12:15, 15:9, 11:15, 9:15) OLVMPIA: Vogrič, Bensa, Černič, Cotič, Andrej, Simon in Janez Terpin, Sfiligoj, Špacapan, Dornik. 01ympia je v gosteh precej prepričljivo zmagala. Povedla je po zaslugi hitre igre in preko učinkovitih kombinacij v napadu. V nadaljevanju so Goričani, ki- so imeli slabši sprejem in so skušali prodirati le po krilih, popustili. Reakcijo 01ympije je povzročilo šele vodstvo domačinov s 7:0. V tretjem setu je 01ympia začela poletavno in z nekaj servisi iz skoka Simona Terpina povedla z 8:0. Andrej Terpin je v tej fazi utrpel poškodbo, kar je vplivalo na zbranost ekipe. Prata si je sicer opomogla, ni pa bila sposobna osvojiti seta. H končnemu izidu tekme je odločilno prispeval Sfiligoj, ki je bil v četrtem setu neustavljiv na krilu. Svoje sta opravila tudi sprejem in blok. Sodnik je v tem delu igre nekoliko vznemiril domačine, kar je olajšalo delo 01ympii, ki pa je nastopila brez Marassija in le z delnim prispevkom Dornika. (Peter Černič) Slogašice s težavo v C-2 ligi SLOGA KOIMPEX - PRATA 3:2 (15:8, 8:15, 10:15, 15:11, 15:10) SLOGA KOIMPEX: Ciocchi, Fabrizi, Grgič, Kosmina, Lupine, Maruccelli, Milkovič, Mijot, Sosič, Škerk, Ukmar, Žbogar. Sinočnja tekma je bila za Slogo Koimpex mnogo težja od pričakovanega. Prata je igrala dosti bolje kot v prvem delu, ko je na domačih tleh gladko klonila proti slogašicam. Gostje so bile res izvrstne v obrambi, dobro pa so tudi blokirale, servirale in napadale. Skratka, Slogo Koimpex so povsem presenetile. V naši ekipi so nekatere ključne igralke naletele na črn dan, tako da niso igrale kot sicer znajo. Slogašice so sicer brez hujših težav osvojile prvi niz, a v naslednjih dveh je Prata bila res izvrstna, predvsem v obrambi in naša dekleta nikakor niso mogla vsiliti svoje igre. Vse je že kazalo, da bodo gostje osvojile dragoceni točki, ko so slogašice v 4. nizu reagirale, takoj visoko povedle z 10:3 in potem prednost obdržale do konca. Tudi dober del petega seta je bil izena&en, saj sta se ekipi izmenjavali v vodstvu skoraj do konca. (Inka) AGOREST - CELINIA 3:0(15:13,15:11,15:10) AGOREST: Vižintin, Roner, Pelerin, Braini, Florenin, Scozziero, Černič, Marassi. Združena ekipa Agoresta je izkoristila priložnost in proti povprečni ekipi iz Maniaga osvojila nov par točk. Tekma ni bila posebno atraktivna in na visoki tehnični ravni, toda tokrat je bila važna predvsem zmaga, in to so naše igralke tudi dosegle z gladkim 3:0. V glavnem je srečanje na obeh straneh slonelo na servisih, čemur je tudi botroval slab dan pri sprejemu. Prvi set je bil najbolj borben, saj so naše igralke zapravile lepo prednost (8:1) in tako dopustile gostjam, da so izenačile pri izidu 12:12 in do zadnjega upale v delni uspeh, a zaman. O drugih dveh setih ni kaj dosti povedati, saj so naša dekleta bila vedno v prednostiJR. I.) SOKOL INDULES - PAV NATISONIA 3:1 (15:9, 11:15, 15:5, 15:13) SOKOL INDULES: Pertot, Ušaj, Vidali, Ban, Visentin, T. in L. Masten, Brumat. Sokol Indules se je moral pošteno potruditi, da je strl odpor mladih, a trdoživih nasprotnic. Nabrežinke so slabo začele, nato so se prebudile, dobro so sprejemale in servirale ter z uspešnimi napadi zaključevale akcije. To je trajalo vse do polovice drugega seta, ko so spet »zaspale« in prepustile set nasprotnicam. Tretji set je bil le gola formalnost, predvsem ker so koncentrirano igrale skozi ves niz. Četrti set je bil dokaj dramatičen. V začetku so gostiteljice povedle, nato so nasprotnice izenačile pri 9:9. Pri tem rezultatu sta se ekipi stalno menjavali pri servisih, dokler ni PAV Natiso-nia povedla na 12:9. Tedaj so se Nabrežinke zbrale, zaigrale učinkovito tako v napadu kot v obrambi ter dobile tekmo. Povedati je treba, da je Sokol Indules spet nastopil okrnjen, kajti poškodovani Škerkovi se je pridružila še Kraljeva. (Vip) BOR ELPRO - CMC MESTRE 0:3 (11:15, 7:15, 10:15) BOR ELPRO: Nacinovi, Maver, Fo-raus, Stoper, Fučka, Grbec, Ažman, Vitez. Po tem tretjem zaporednem porazu so za borovke menda res dokončno splavale po vodi ambicije po uvrstitvi v B-2 ligo, a zdaj je res nadvse aktualno vprašanje obstanka v ligi. Plave so sinoči v »balonu« na 1. maju pokazale veliko mero požrtvovalnosti (v dokaz, da složnost v ekipi, kljub slabim rezultatom, ni načeta), a to zdaj proti solidnim nasprotnikom, kakršen je bil tudi sinočnji (a napredek so v teku sezone pokazali skorakj vsi, razen nekaterih ekip, med katerimi je žal tudi naša), ne zadošča kaj več, kot za časten poraz. Kalčeve varovanke so začele zelo uspešno in v prvem nizu vodile kar s 6:0, 7:2 in 9:3. Toda v nekaj minutah je Mestre nadoknadil ves zaostanek in v glavnem s servisom, protinapadom in po napakah borovk povedel z 12:9. Plave so do konca niza dosegle le še dve točki s servisoma Grbčeve in Na-cinovijeve. V drugem nizu so bile slovenske odbojkarice razmeroma lahek plen nasprotnic in vse je kazalo, da bomo priča polomu plavih, saj tudi začetek tretjega niza ni obetal bolje, če vemo, da je Mestre povedel z 8:4. Tedaj pa so plave pokazale izredno borbenost in le malo je manjkalo, da bi ujele Mestre, saj so se mu približale do rezultata 10:8. Zakaj ekipa, ki je na začetku sezone igrala izvrstno, zdaj zgublja skoraj vsako soboto? Analiza pravzaprav ni težka. Plave servirajo odločno preslabo (počasi, če pa servis forsirajo, so napake zelo pogoste), nič bolje pa jim ne gre v sprejemu servisa. Vse to je treba verjetno pripisati zdaj pomanjkanju samozavesti, saj teh težav na za- četku ni bilo. Ker pa je Borova ekipa po povprečni višini igralk najnižja v ligi, brez servisa in sprejema (zaradi, rekli bi, prirojene šibkosti bloka), preprosto ne more kljubovati nasprotnikovim napadom in ves trud in požrtvovalnost, ki ju dekleta vlagajo v obrambo, je zaman, saj jim v najboljšem primeru uspe žogo vrniti nasprotnicam, ki nato ponavadi udarijo še močneje. Tako je bilo tudi tokrat. Ostaja pa precej grenak priokus, če vemo, da so bile borovke tudi Mestrarri povsem enakovredne, ko so bili servisi le nekoliko ostrejši, saj znajo napad razvijati tekoče in atraktivno, (ak) Dirka tris PIZA — Zmagovita kombinacija dirke tris je 18 - 21 - 19. Dobitnikov je bilo 2.875, prejeli pa bodo po 488.900 lir. V D ligi zaskrbljujoč poraz Brežank VIRTUS - BREG AGRAR _ 3:1 (15:3, 15:13, 13:15, 15:9) BREG AGRAR: Franka, Tatjana, Elena in Erika Žerjal, Slavec, Canziani, Pertot, Gaburro, Giorgi. Brežankam je kot v začetnem delu prvenstva ušla zmaga proti tekmecu za obstanek. Tekma je bila zelo dolgočasna, ker na obeh straneh mreže igralke niso pokazale tega, kar zmorejo. Prvi set so domačinke osvojile z dobrimi servisi, nato so Brežanke nekoliko uredile vrste in odlično odigrale drugi niz do izenačenja na 11. točki, potem pa so spet popustile. V tretjem setu so Brežanke uspešno napadale, predvsem po zaslugi podajačice Canzianijeve in krila Pertotove. Zadnji niz je bil do rezultata 6:6 popolnoma izenačen, nato pa so igralke Virtusa zaključile set z lepimi akcijami, a treba je reči, da so zmagale tudi zato, ker Brežanke že od vsega začetka niso igrale dovolj zagrizeno. (I. G.) PROMOVOLLEV - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 3:0 (15:4, 15:6, 15:2) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Drasič, Regent, Križmančič, Čebulec, Conestabo, Garbini, Legiša, Škrk, Jogan, Grilanc. Žal je po dveh zmagah Kontovel izgubil proti vodilni na lestvici. Domačinke so bile za naše premočne in so s prikazano igro potrdile, da so zasluženo na prvem mestu lestvice. Kontovelke so spravljale v težave predvsem z učinkovitimi servisi, poleg tega pa se naše niso znašle v zelo prostrani dvorani pordenon-ske športne palače. Zelo pomembni za obstoj v ligi bosta zlasti naslednji preizkušnji. (J. Drasič) Košarkarsko promocijsko prvenstvo V košarkarski D ligi Na raznih smučarskih tekmovanjih Domovci spet uspešni UGG DEL DO' - DOM GOMETAL 69:78 (35:46) DOM: Gruzovin 5, Košuta 11, Orzan 24, Bric 12, Battello 17, Dornik 8, Prinčič 1, Semolič, Ambrosi, Komel. PON: Amoroso in Dornik (34 ), Bric (37'), Bevilacgua (38'), Di Lenardo in Orzan (40 ). ON: Dom 27, Del Do 28. 3 TOČKE: Orzan in Battello 1. Brumnovi varovanci so na tujem izbojevali pomembno zmago proti solidni ekipi UGG Del Do. Naši so bili vseskozi boljši nasprotnik, saj so vodili od prve minute pa do konca srečanja. Po silovitem začetku (4:11) so domovci vseskozi višali prednost. V 13. minuti so po zaslugi nekaterih učinkovitih protinapadov in ostre obrambe dosegli maksimalno vodstvo (18:33), nakar so začeli braniti ugoden rezultat. V drugem polčasu so domačini napeli vse sile, vendar so zaostanek zmanjšali le na pet točk (v 32. minuti 57:62), več niso zmogli, saj so jim moči pošle. V zaključnih trenutkih so belo-rdeči zaigrali bolj zbrano, umirjeno v napadu in tudi zasluženo osvojili novi dragoceni par točk. Tokrat gre pohvala vsemu moštvu, vsekakor pa sta izstopala center Bric in Battello, ki sta polovila veliko število odbitih žog tako v obrambi kot v napadu, poleg tega sta dosegla še lepo število košev. S to zmago so se Brumnovi varovanci povzpeli nekoliko višje na skupni lestvici, saj so dohiteli prav včerajšnje tekmece. To je bil že drugi zaporedni uspeh, kar bo ekipi gotovo dalo novega elana za nadaljnje nastope, (af) Dragocen uspeh borovcev Tudi zastopniki 01ympie SANTOS AUTOSANDRA -BOR RADENSKA 95:100 (39:48, 88:88) BOR RADENSKA: Korošec 18 (4:4), Blasina 15 (3:5), Pieri 32 (5:8), Persi 9 (3:4), Arena 14 (1:4), Bajc 10, Pertot, Paulina, Kovačič, Smotlak. TRI TOČKE: Pieri 1, Arena 3. Včerajšnja tekma je bila pravi derbi, v katerem sta obe ekipi bili živčni, predvsem zaradi važnosti srečanja: zadnji sta na lestvici in točke sta jima prepotrebne. Tokrat so jih osvojili borovci in tako naredili važen korak v boju za obstanek v ligi. Pri domačinih je zamenjava trenerja zaradi Meneghelove ostavke gotovo imela svoj psihološki učinek. Tehnično in taktično plat pa je novi trener Porcelli lahko le malo izboljšal. Santos je sicer začel zelo angažirano, vendar so vodstvo prevzeli naši in v 12. min. tudi imeli najvišjo prednost (30:19). Ob odmoru so domačini zaostanek znižali na 9 točk. O živčnosti na igrišču priča dejstvo, da je bil v 18. min. izključen Martino, ker je namerno udaril Bajca. V drugem delu je živčnost prišla še bolj do izraza. Borovci so tako rekoč izgubili glavo, zapravili so dokajšnjo prednost in prišlo je do občutnih padcev: izgubili so šest žog, prvo odbito žogo v obrambi pa so ulovili šele v 29. min. Pod košema je gospodaril center Santosa Monticolo. Bil je glavni steber nasprotnikov, ki so v 5. min. povedli (57:56), nakar so naši izenačili (77:77). Od 15. minute dalje pa sta se ekipi stalno izmenjavali v vodstvu. Deset sekund pred koncem je Pieri zaporedoma zadel dva prosta meta in rezultat je bil ponovno izenačen 88:88. Le sekundo pred koncem tekme pa je mladi Galaverna imel na razpolago dva prosta meta, ki pa ju je na srečo naših zgrešil. V podaljšku so naši bili prisebnejši. Moštvo Santosa j.e do zmage skušalo priti s trojkami, kar pa mu ni uspelo. Verjetno je bil ključ tekme dejstvo, da sta sodnika dosodila tehnično napako-Monticolu. Borovci pa bi se lahko izognili dramatičnemu koncu regularnega dela tekme, če bi polovili več odbitih žog. Tokrat je s solidno igro presenetil Bajc. (U. A.) V letošnji sezoni so pri društvu 01ympia obnovili smučarsko dejavnost: 16 mladih tekmovalcev, ki jih vodi Andrej Žvab, obiskuje dvakrat tedensko suhe treninge v društveni telovadnici, ob nedeljah pa utrjuje svoje znanje na snegu-Pri društvu so se odločili, da se tekmovanj udeležijo le tisti; ki spadajo v kategoriji baby sprint in cicibani,-kajti le-ti imajo realno možnost za napredovanje. Doslej so se udeležili 2 tekem. V Forni di Sopra je Marko Tartaglia osvojil 15. mesto, Enea Černič pa žal zaradi bolezni ni nastopil. V nedeljo so se pomerili na slalomu na Zoncolanu. Barve 01ympie sta branila Tomaž Špacapan in Marko Tartaglia, ki pa sta ostala brez uvrstitve, čemur so botrovali so zelo slabi pogoji: sneženje, gosta megla in slabo postavljena proga, kar je na splošno povzročilo velik izpad in številne diskvalifikacije. Že danes čaka zastopnik® 01ympie nova preizkušnja, in sicer na Piancavallu. (Andrej) Športni program na Radiu Opčine V današnji oddaji »Od nedelje do nedelje« na Radiu Opčine bodo neposredno prenašali nogometni srečanji Vesna - Castionese in Opicina - Gaja. Sledili bodo prispevki o rokometu (Kras Trimac), namiznem tenisu (moška C lig3)’ -odbojki (Bor Elpro, ŠZ Sloga in Sokol), košarki (Bor Radelj ska: tiha voda globoko dere). Ob 18. uri bo neposredn prenos košarkarske tekme San Dona - Jadran. V jutrišnjem tedenskem športnem komentarju pa predsednik Jadrana Edi Kraus govoril o usodi te ekipe. Danes 25. kolo italijanske nogometne A lige Milan in Nanoli k v ospredju Po prejšnjem tednu, ki je z izdatno zmago Milana nad Napolijem »pretresel« italijansko nogometno prvenstvo A lige, se »campionato« nadaljuje vedno v znamenju dveh vodilnih ekip. V 25. kolu bo imel med obema vsaj na papirju lažje delo Milan, ki bo gostil Cremonese, medtem ko se bo Napoli srečal na domačem terenu proti žilavi Romi. Milan ima s Cremonesejem odprte račune. V prvem delu prvenstva je namreč ekipa trenerja Burgnicha presenetila Sacchijevo moštvo z golom De-zottija. Prav po tem porazu pa je začel Milan svoj juriš na prvo mesto, ki ga je preteklo nedeljo zmagovito kronal z uspehom nad Napolijem. Neapeljčani preživljajo res hude čase. V štirih dneh jim je Milan nasul v mrežo kar šest golov, kar je nogo- V1. zvezni ligi Olimpija v gosteh Po nekajmesečnem zimskem premoru se bo danes nadaljevalo jugoslovansko nogometno prvenstvo v 1. zvezni ligi. Ljubljanska Olimpija bo gostovala v Sarajevu pri Zeljezničarju, ki so ga Ljubljančani v prvem delu prvenstva za Bežigradom visoko premagali s 3:0. V sklepnih tekmah jesenskega dela prvenstva pa je pri Olimpiji nekaj zaškripalo, zato je bila prekinitev več kot dobrodošla. »Zmajčki« seveda upajo na ugoden rezultat, saj bi z neodločenim rezultatom popravili svojo uvrstitev na lestvici. DANAŠNJE TEKME (20. kolo): Velež - Borac, Radnički - Rijeka, Partizan .- Budučnost, Hajduk -Sarajevo, Osijek - Rad, Željezni-čar - Olimpija, Vardar - Crvena zvezda, Vojvodina - Dinamo, Slo-boda - Spartak. metašem izpod Vezuva gotovo pustilo določene psihološke posledice. V tako kritičnem trenutku gostuje Napoli neugodno Romo, ki že osem let ni izgubila v Neaplju. Bo tradicija tudi tokrat obveljala? Če bo tako, bi se lahko Napoli morda že začel poslavljati od borbe za naslov prvaka... Vsi trije najbližji zasledovalci vodilne dvojice bodo igrali v gosteh. Inter bo gostoval v Bariju, Sampdoria se bo boril proti zadnjeuvrščeni Veroni, Ju-ventus pa proti sodilni Atalanti, ki si prizadeva, da bi si z visoko uvrstitvijo prislužila nastop v pokalu UEFA. Videmski Udinese gostuje v Genovi proti ekipi trenerja Scoglia. Genoa je na stadionu Friuli premagala črno-bele s 4:2, zaradi česar bi se Furlani gotovo želeli oddolžiti za takratni poraz. Že osvojitev točke bi bil zanje lep uspeh in korak naprej na poti k obstanku v najvišji italijanski nogometni ligi. DANAŠNJE TEKME (25. kolo): Atalanta - Juventus, Bari - Inter, Bologna Ascoli, Fiorentina - Lecce, Genoa - Udinese, Lazio - Cesena, Milan -Cremonese, Napoli - Roma, Verona -Sampdoria. V nogometni B ligi Triestina doma proti Reggiani Tržaški nogometni drugoligaš bo danes spet nastopil pred domačim občinstvom. Gostil bo Reggiano, ki ima na lestvici le točko več kot Triestina. V prvem delu prvenstva je Triestina visoko izgubila (0:3), zato se bo na domačem terenu skušala oddolžiti za takratni pekoč poraz. Obenem bo tudi skušala popraviti slab vtis, ki ga je zapustila na prejšnji tekmi, ko je proti Catanzaru iztržila le točko. Vodilna na lestvici, Torino in Piša se bosta doma srečala z ekipama, ki sta še do pred kratkim nastopali v A ligi, a sta letošnjo sezono precej razočarali svoje navijače. Torino bo gostil Como, ki zaseda predzadnje mesto na lestvici, Piša pa Avellino, ki životari v sredini lestvice. DANAŠNJE TEKME (24. kolo): Ca-tanzaro - Reggina, Foggia - Barletta, Li-cata - Brescia, Messina - Ancona, Monza - Cagliari, Parma - Padova, Pescara - Co-senza, Piša - Avellino, Torino - Como, Triestina - Reggiana. Na prvem deželnem kvalifikacijskem tekmovanju Uspeh Borove gimnastične sekcije Na prvem deželnem kvalifikacijskem tekmovanju v športno-ritmični gimnastiki v Trstu, veljavnem za uvrstitev v meddeželno fazo, je borova gimnastična sekcija spet zabeležila lep uspeh. Med 19 članicami in mladinkami se je namreč že v prvem nastopu uspelo uvrstiti v meddeželno fazo, poleg Baldinijeve od Ginnastice triestine tudi borovki Poljanki Pavletič. Uspeh borove telovadke je tem večji, ker je letos FGI izredno poostrila tekmovalne pogoje, saj sodijo zdaj po novih mednarodnih zelo poostrenih kriterijih. V petih orodjih je bilo treba namreč zbrati vsaj 41 točk. Da je bilo to kvoto zelo težko doseči, potrjuje tudi dejstvo, da ni norme dosegla nobena izmed ostalih 17 telovadk, ki so zastopale praktično vse klube iz naše dežele. Med temi je bila tudi borovka Maja Mezgec, ki je sicer pokazala velik napredek v primerjavi s prejšnjimi nastopi, vendar pa je bilo to še vedno premalo za osvojitev kvote, ki vodi v višjo fazo prvenstva. Vsekakor bo lahko poskušala srečo še na drugem deželnem kvalifikacijskem tekmovanju, ki bo na sporedu v kratkem, (-boj-) Pretekli teden se je 48 posameznikov srečalo v Dolini Pokal treh Benečij v biljardu Ves prejšnji teden se je v gostilni »Pri studencu« v Dolini odvijal turnir v biljardu za Pokal treh Benečij, ki ga je organiziralo športno društvo Breg. Vse finančno breme je bilo na ramenih lastnika gostilne Alda Strajna, medtem ko je športno breme nosil državni sodnik te panoge Zazinovich. Za turnir tega lepega, salonskega športa je vladalo veliko zanimanje, saj se ga je udeležilo kar 48 vpisanih, ki so od ponedeljka do sobote zares korektno in prav športno odigrali vse tekme v veselje prisotnih, ki jih je bilo vsak večer mnogo. Po finalni tekmi je v soboto sledilo slovesno nagrajevanje. Pokale so prejeli: Martini iz Vidma za prvo mesto, Mauro Strajn iz Doline za drugo, dve tretji mesti pa sta si delila Alessandro Alberti iz Boljunca in Millo iz Trsta, medtem ko sta peti mesti osvojila Fabbro in Biasi iz Pordenona, (mm) Na sliki (foto Magajna): pet prvouvrščenih z osvojenimi pokali v družbi državnega sodnika Zazinovicha in lastnika gostilne Pri Studencu Strajna. SK DEVIN prireja danes, 18. t. m., smučarski izlet, združen s tečajem, v Bad Kleinkirche-im (Avstrija). Odhod avtobusa bo ob 5.45 z Opčin, ob 5.55 s Proseka, ob 6.05 iz Nabrežine in ob 6.15 iz Sesljana. JK ČUPA obvešča člane, da bo 18. redni občni zbor v petek, 9. marca, ob 20. uri na sedežu Pokrajinske letoviščarske ustanove v Sesljanskem zalivu. KOLESARSKI KLUB ADRIA REŠIM vabi na sestanek, ki bo jutri, 19. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih v Lo-njerju. Dnevni red: organizacija mednarodne kolesarske dirke amaterjev za 14. trofejo ZSŠDI. iz sveta telesne kulture Poškodbe pri športniki Tudi na nedavnem posvetu o telesni kulturi so razni razpravljalci omenili problematiko povečanja poškodb pri športnikih tako med vadbo kot med tekmovanji. Stanje se iz leta v leto slabša in postaja zaskrbljujoče. Nujno je torej, da si postavimo vprašanje, zakaj pride do takega škodljivega pojava, ki hočeš nočeš prizadene bistvo telesnokulturnega gibanja. V publikaciji Zdravstveno varstvo (1989) sem izsledil nekatere misli, ki jih tu navajam. "Človeško telo ni namenjeno za mirovanje, ampak potrebuje določeno mero telesne aktivnosti, da ne bi enostavno propadlo. Še več: redno ukvarjanje s športom ima mnogo koristnih učinkov na telesno in duševno kondicijo, kar pripomore k dobremu počutju in občutku zdravja. Vemo, da se pri najboljši stopnji aktivnosti zdravje izboljša, proces staranja se upočasni, zmanjša se tudi nevarnost določenih bolezni, zlasti tistih, v katere je vpleteno srce". Zato ni odveč spet in spet razmišljati o športu kot nepogrešljivi prvini izboljšanja kakovosti življenja. Vse skupaj bi bilo zelo preprosto, če ne bi bil pogoj vsake smiselne aktivnosti človeka predvsem vzgoja, v tem primeru torej te-lesnokulturna vzgoja. Pisec že omenjene razprave je nadaljeval svoja razmišljanja takole: "Telesno aktivnost v vseh oblikah bi morali vzpodbujati že od otroštva naprej. V povezavi z dobro uravnovešeno prehrano in zdravim načinom življenja zagotavlja telesno kondicijo. Tako mladi ljudje spoznajo, da so sami odgovorni za svoje zdravje in se lahko izognejo mnogim težavam, ki jih čakajo kasneje v življenju, zlasti tistih, ki so povezane s sedečimi poklici: visok krvni pritisk, debelost, bolezni zaradi kajenja ali .alkohola. Telesna aktivnost in šport, ki jih gojimo previdno in razumno, sta neizpodbitno koristna za zdravje v vseh življen-skih obdobjih". Z razmišljanji se moramo strinjati, oziroma se vsi strinjamo, a mnogokrat jih ne upoštevamo pri vsakodnevnem delovanju. Govor je bil o športu, ki ga "... gojimo previdno in razumno,...". To je širok pojem, ki zahteva od vaditeljev veliko mero znanja in prilagajanja sposobnostim slehernega človeka. Vedeti bi morali torej, do katere mere lahko obremenjujemo telo predvsem doraščajočega človeka. A to je v današnjih pogojih delovanja zamejske telesne kulture skoraj nemogoče. Od mladega človeka zahtevamo iz dneva v dan večje napore, ki verjetno v nekaterih primerih presegajo fizične zmogljivosti ne dovolj razvitega telesa. K takemu pretiravanju- nas silijo tudi tekmovalni pogoji, ki jih predpisujejo razne športne zveze. Skoraj vsako leto se starostna meja tekmovanj niža. Čim govorimo torej o ligah (mladinskih na vsedržavni ali deželni ravni) se potegujemo za zmago, za napredovanje torej moramo zahtevati od tekmovalcev čim boljše uspehe, ki so nujno vezani na velike fizične napore. Ker v naših društvih nimamo velike izbire tekmovalcev, moramo zaposliti ali vključiti v ekipo slehernega mladega, ki se je približal društvu. In tako ne utegnemo ali moremo preverjati fizične sposobnosti in iščemo za vsako ceno prestižni uspeh. To je žal tekmovalno pravilo, ko ne moremo upoštevati vseh stranskih posledic takega delovanja. In prav zaradi tega ni nič čudnega, če se poškodbe pojavljajo iz leta v leto vedno pogosteje. A kar je še najslabše, skoraj nikoli ne počakamo, da bi bila poškodba popolnoma ozdravljena. Če potrebujemo športnika, ga bomo silili, da bo čimprej ponovno stopil na tekmovališče. Kazalo bi, da ne moremo pretrgati tega trenda in da se moramo vdati temu stanju. Tak negativen pristop bi privedel - v skrajnem primeru - do negacije potencialnih koristi telesnokulturnega gibanja. Fizične poškodbe na mladem telesu bodo imele neozdravljive posledice; delna fizična nesposobnost se bo z leti le povečala. Zaradi tega moramo ukrepati tako na preventivnem kot na terapevtskem področju. O tem pojavu je bil govor tudi na nedavnem občnem zboru Društva slovenskih zdravnikov. Govorili smo o ureditvi stalne specializirane službe o travmatski terapiji. Znano je namreč, da sta društvo in ZSŠDI ponovno oživeli ambulanto za predtekmovalne preglede. Zahvaliti se moramo društvu Polet, da je odstopilo prostore v Prosvetnem domu na Opčinah. Zavedamo se, da prostori so neprimerni in da nismo mogli vsega urediti, kot smo si želeli, a končno je ta služba stekla. Sedaj moramo gledati naprej. Za tako delo potrebujemo ne samo večje prostore ampak nujne aparature ter razpoložljivost zdravnikov. Zdravnik je profesionalec in logično je, da mu moramo zagotoviti določene finančne koristi od njegovega delovanja; to bi bilo po vsej verjetnosti izvedljivo. A kar nas najbolj ovira pri nadaljnjem delu, je pomanjkanje primernih prostorov. Najemnine so visoke, a tudi primernih prostorov je bore malo na razpolago, če želimo ostati na Opčinah, ki so naravno središče za vsa naša društva. Govor je, da bo v bližnji ali daljni prihodnosti zgrajena na jusarskem zemljišču nova telovadnica. Načrtovalcem bi predlagali, da bi rezervirali primerne prostore za tako službo. Vsekakor moramo dobiti, če ne drugega začasno rešitev - kar ne bo lahko - a vendar menimo, da bomo z malo dobre volje lahko rešili ta problem. ODO KALAN domači šport - domači šport DANES NEDELJA, 18. FEBRUARJA 1990 KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 18.00 v San Donaju, Ul. Unita d'ltalia 10: San Dona - Jadran TKB PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, na 1. maju: Cicibona -Kontovel Electronic Shop 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Nabrežini: Sokol - Kontovel Helvetius; 11.30 v Štandrežu: Basket Go-rizia - Dom DEŽELNI MLADINCI 9.00 v Trstu, na 1. maju: Cicibona -Stella Azzurra DEČKI 9.00 v Dolini: Breg - Santos PROPAGANDA 10.00 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Kontovel NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Cervignanu: Pro Cervignano -Juventina Radenska 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Miljah: Muggesana - Zarja: 15.00 v Porpettu: Porpetto - Primorje; 15.00 v Trebčah: Vesna - Castionese 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Nabrežini: Junior Aurisina -Primorec; 15.00 na Opčinah, Villaggio del Fanciullo: SanfAndrea - Breg; 15.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina - Gaja; 15.00 v Repnu: Kras - Hermada; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Isonzo; 15.00 v Medeji: Medea - Mladost NARAŠČAJNIKI 8.30 v Miljah: Muggesana - Breg; 8.30 na Proseku: Primorje - Portuale; 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Gra-dese NAJMLAJŠI 9.45 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS - Primorje; 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaim-pex - Servola ZAČETNIKI 11.45 v Bazovici: Zarja Adriaimpex -SanfAndrea; 11.45 v Miljah: Fortitudo -Muggesana ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 9.30 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port - OMA; 11.00 v Dolini: Breg - Virtus UNDER 16 MOŠKI 10.30 v Repnu: Sloga - ASFJR Čedad UNDER 14 ŽENSKE 9.30 v Trstu, šola Visentini: Club Altu-ra - Bor Friulexport A; 9.30 v Trstu, Mon-te Cengio: CUS - Sokol IZPITI IZ ANGLEŠČINE 1 990 University of Cambridge Local Examinations Syndicate International Examinations zadnji rok za vpis v PET (Preliminary English Test), FCE (First Certificate in English) & CPE (Certificate of Proficiency in English), JUNIJSKI ROK 1990, je SOBOTA, 10. MARCA 1990. EXAMINATIONS BOARD The ciosing date for teaching diploma examinations (RSA Dip TEFLA) is SATURDAV lOth MARCH 1990. Trinity College London Zadnji rok za vpis za ustne izpite MAJ/JUNIJ 1990 je SOBOTA, 10. MARCA 1990. UNIVERSITV OF OXFORD (LOCAL DELEGACV) Zadnji rok za vpis v Preliminary in Junior za 7. MAJ 1990 je SOBOTA, 14. APRILA 1990. The ciosing date for the «Higher» examinations of Thursday 31st MAV is SATURDAV 28th APRIL 1990. Za nadaljnje informacije za navedene in druge izpite pišite: For Further details please write to: The Examinations Officier, The British Centre (Friuli-Venezia Giulia), c/o The British School. Ul. Torrebianca 18 - TRST - tel. 040/369369 FAX Data-Link 040/7797027 Ul. Paolo Sarpi 12 - VIDEM - tel. 0432/507171 FAX Data-Link 0432/507546 Korzo Italia 17 - GORICA - tel. 0481/33300 Pooblaščeni od ministrstva za javno vzgojo (glavna direkcija za kulturne izmenjave) M. D. 26. 9. 1977 s popravki. F BRmSH SCHOOL rUsli F0UNDER MEMBER Na Krasu in v Bregu se pripravljajo na sobotni pustni sprevod na Opčinah Kraški pust trka na vrata Zmagovalci Kraškega pusta 1967 nagrad še niso uvedli 1968 KONTOVEL — »Tunara« 1969 KONTOVEL — »Mejni prehod« 1970 KONTOVEL — »Rusi most '900« TREBČE — »Paket« 1971 BANI — »Podgana« 1972 PROSEK — »Kras 72« 1973 PROSEK — »Kraški modras« 1974 PROSEK — »Zgodovina Krasa« 1975 KONTOVEL — »Exodus« 1976 FERLUGI — »Zlorabljeni Kras« 1977 KRIŽ — »KRAŠKI DER-BY« 1978 TRNOVCA — »Kirurška pomota« 1979 PRAPROT — »Ufa, ti UFO« 1980 PRAPROT — »Črno zlato« 1981 TRNOVCA — »Naša žalost« 1982 PRAPROT — »Mir« 1983 TRNOVCA — »Ljubezen, prijateljstvo in mir« PRAPROT — »Mundial ’82« 1984 PROSEK-KONTOVEL — »Stric SAM finansira italijansko zakusko« 1985 PROSEK-KONTOVEL — »Biti ali ne biti« 1986 PROSEK-KONTOVEL — »Ukuli riti u garžet« 1987 BAZOVICA — »V Bazovici ne...e...EEE« 1988 ŠEMPOLAJ — »Škovace« 1989 PADRIČE-GROPADA — »Bonus-Malus-Kaos« Na Krasu in v Bregu že več kot mesec dni potekajo priprave na letošnji 24. kraški pust. Od Šempolaja do Mačkolj, od Bazovice do Križa, od Trebč do Trnovce, Praprota, Kr-menke, Gropade in Padrič pa vse tja čez mejo do Sežane si pustni delavci prizadevajo, da bi tudi letos na sobotnem pustnem sprevodu v zamejski pustni metropoli — na Opčinah, seveda — dostojno proslavili kralja šaljivcev. Dela ne manjka, po tistem kar smo videli med našim bežnim, večinoma nočnim sprehodom po pustnih deloviščih, pa tudi idej ne. Nekatere vasi imajo že spet megalomanske pustne projekte, druge pripravljajo sicer manjše vozove, obljubljajo pa, da bodo pripravili na vozu in ob njem takšno vzdušje, kot ga je še malokdo. Če k vozovom prištejemo še številne skupine mask, posamezne maske, godbe na pihala, in seveda samega kralja Pusta s soprogo in vedno prisotnim majordo-mom, je takoj na dlani, da bo tudi letošnji Kraški pust na Opčinah radodarno razdal zamejstvu nekaj uric smeha, veselja in zabave. Gropajsko-padriška »neznanka« Gropajci in Padričarji so — s skupnimi močmi — zmagali na lanskem Kraškem pustu. Letos vasi ne prikrivata velike ambicije — ponovitev uspeha; vsaj tak občutek izhaja z obiska v pustni delavnici »pri Pickotu« v Gropadi. Na dvorišču se v višini kakih treh ali še več metrov razprostira »megagalaktično« železno ogrodje, iz katerega bi površni obiskovalec lahko sklepal, da je zašel v kakšen NASA center ali Bajkonur (to se v Gropadi »lepše sliši«). Druga »baza« gropajsko-padriškega pusta je, seveda, na Padričah, kjer naj bi po prvotnih načrtih, dokončali to ogromno pustno neznanko. Da, gre prav zares za neznanko, saj doslej še ni znano, kako bo ta pustna skrivnost dospela do Opčin: po vsej logiki bi morala do zbirališča na Pikelcu prilrčati, a kaj, ko je pust tako skregan z logiko... Na sliki: »detajlček« gropajsko-padriške pustne neznanke. VeliM »rentree« Trnovce Trnovca se po dveh letih vrača v kraško pustno areno. Pr' Dominete-veh so vaški veseljaki postavili ogromen šotor, v katerem pripravljajo svojega pusta. Na njihovem vozu bosta v bistvu dve lutki, in to zelo pomembni, med najbolj pomembnimi s konca drugega tisočletja. Ivo, Igor in drugi Trnovčani se dela niso ustrašili, tudi zaradi tega ne, ker so dobili novega pomočnika — likovnega mojstra Pavla, ki je s svojo umetniško žilico kvalitetno oplemenitil trnovški pustni izdelek. Čeprav premore Trnovca le 14 hiš. pa se je doslej na Opčinah še vsa-kikrat lepo obnesla in odnesla tudi tri prva mesta. Trnovčani upajo — kljub zelo ostri in pestri konkurenci — v nov uspeh, pri čemer polagajo veliko pozornost svojemu že tradicionalno glavnemu adutu - veselemu, sproščenemu in zabavnemu nastopu na openskih ulicah. V pričakovanju šempolajske lambade... V Šempolaju je že več kot mesec dni sredi vasi vse živo. Pustni odbor ima tu izjemno organiziran generalni štab: voz je postavljen na dvorišču, pokrit s plastično odejo, da ga ne bi presenetil dež, v bližnji lopi pa je urejena pravcata kuhinjska depandansa, saj morajo biti pustni delavci vendarle pri moči za opravljanje zahtevnega dela. Ko smo obiskali Šempolaj, se je Fucy, eden od vodij, pravkar basal s špageti. Po nekaterih vesteh so Šempolaj ci v tem predpustnem obdobju pogoltnili že nekaj deset kilogramov te hrane: pust je torej tu res... polnih ust! Šempolajski voz je bil pretekli teden že skorajda nared. »Pustolovci« so ga izdelali v ritmu brazilske glasbe, saj pravijo, da je to tisto pravo za ta čas. Tičer (na sliki prvi z leve) sicer še ni plesal lambade, ker je moral s čopičem barvati veliko lutko, za Opčine pa je že napovedal pravi show, seveda v pustnem ritmu. V Bazovici so se letos lotili prave »znanstvene fantastike« Bazovica je doživela svoj pusti vrhunec pred tremi leti, ko je »s pomočjo« nobelovca Rubbie osvojila najvišjo lovoriko. Bazovci so takrat zmagali na temeljit »znanstveni« način, letos pa so šli v svoji zamisli še dlje: poslužili so se kar »znanstvene fantastike«. Ker so v tej vasi že od pamtiveka prikovani na domačo zemljo, običaje in na vse, kar je domačega, so seveda tudi »znanstvenofantastično« idejo prikrojili po domače, za domače, zamejske potrebe. Svojo idejo udejanjajo »u Platin'ci«, na robu vasi, kjer se že več kot mesec dni zbirajo in požrtvovalno delajo v večernih urah. Po še nepotrjenih vesteh kaže, da bodo Bazovci poleg glavnega vozu pripeljali na openske ulice tudi posebno »strahovito« vozilo, v katerem naj bi se peljali dve imenitni tukajšnji osebnosti. Kdo sta, ostaja skrivnost, ki jo bodo Bazovci razkrili šele čez šest dni... Praprovski »elitni« pust Ko smo obiskali praprovško Stalo, kjer domačini »gradijo« svojega pusta, je Kovačeva Barbara pravkar plezala po železnem ogrodju, da bi mu »vzela mere« in ga nato primerno oblekla. Drugi (vodi jih predsednik Čuljev) so mi takoj pokazali, kaj vse bo lahko opravljala lutka. Premikala bo roke, glavo in še kaj. To pa ne bo čisto navadna lutka, pač pa sploh najbolj »elitna« iz vse devinsko-nabrežinske občine, kateri Praprovci slepo verjamejo, da jim bo na Opčinah prinesla zmago. Od Mačkolj do Praprota v veselem delovnem vzdušju V Mačkoljah so se pustni delavci »lotili« imenitnih osebnosti Pogled v bazovsko »znanstvenofantastično« delavnico