Ptuj, petek, 27. oktobra 2006 letnik LIX • št. 83 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
)
Rokomet • Slab začetek in konec kriva za poraz
Stran 16
Velika priložnost Marka Bezjaka
Stran 16

Foto: Martin Ozmec
MESTNA OBČfflA PTUJ
VAS VABI
NA KOMEMORATIVNO SVEČANOST OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE.
SVEČANOST BO V SPOMINSKEM PARKU NA PTUJU V SREDO, 1. NOVEMBRA 2006, OB 10. URI.
Obvestilo
Zaradi praznikov - dneva reformacije in dneva spomina na mrtve - prihodnja številka Štajerskega tednika izide šele v petek, 3. novembra.
Uredništvo
M^á^M© KURILNO OUE
)r. Štelim ČELAN, župan Mestne občine Ptuj
[ J
Z/ www.ziher.com
«q3b žiher. podjetje za prevozrfitvo. trgovino in stoiitve d.o.o.
9770040197060
Ptuj • Brezplačna pravna pomoč poslej tudi na Ptuju
Se zadnje sodno okrožje dobilo brezplačno pravno pomoč
Zavod PIP (Pravo - Informacije - Pomoč) je teden dni po tiskovni konferenci, ki je bila 17. oktobra, pričel v Krempljevi ulici 1 na Ptuju, kjer ima sedež tudi Revivis, nuditi brezplačno pravno pomoč tudi v sodnem okrožju Ptuj. Ptuj ima od torka, 24. oktobra, prvi center, ki bo s soglasjem ministrstva za pravosodje in na podlagi zakona o brezplačni pravni pomoči brezplačno nudil prvi pravni nasvet ter pravno svetovanje vsem osebam ne glede na njihov finančni položaj in vsebinski kriterij njihove zadeve.
Kot je na tiskovni konferenci povedal direktor Zavoda Srečko Đurov, je PIP neprofiten zavod zasebnega prava za izvajanje brezplačne pravne pomoči, alternativnega reševanja sporov in informiranja, prvi pravni nasvet je brezplačen za vse državljane Republike Slovenije, ki v Republiki Sloveniji stalno prebivajo, za tujce s stalnim ali začasnim prebivališčem ter osebe brez državljanstva, ki zakonito prebivajo v Republiki Sloveniji, za nevladne organizacije in združenja ter tudi za druge tujce in osebe ob pogoju vzajemnosti ali temelja v mednarodni pogodbi. Kot prvi pravni nasvet šteje pojasnilo o pravnem položaju posameznikove zadeve in kratek nasvet o možnostih za
Uvodnik
Mega obljube
sklenitev izvensodne poravnave, o pravicah in obveznostih pri uvedbi postopka, pristojnosti sodišč, procesnih pravilih, stroških in načinu izvršitve odločbe. Pravno svetovanje pomeni preučitev pravnega položaja in ustreznih predpisov z namenom seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje.
Sodno okrožje Ptuj je zadnje sodno okrožje v Sloveniji, ki je dobilo brezplačno pravno pomoč. Pomembno je, je na tiskovni konferenci poudaril ptujski župan dr. Štefan Čelan, da bo Zavod
V glavnem so za nami te preljube lokalne volitve, ki so vedno bolj zabavne od državnozborskih, saj te v javnost zvabijo več vaških posebne-žev in takšnih ter drugačnih »patro-nov«, ki so željni oblasti. Ti poskušajo igrati na različne karte in obljubljati volivcem nemogoče. V Sloveniji, še posebej na Štajerskem, kjer so občine dokaj majhne in štejejo od tisoč do nekaj tisoč prebivalcev, v glavnem jih je največ z okrog 2000 prebivalci, so volitve še toliko bolj zanimive.
Pri pripravah na volitve se najprej pričnejo dogovori o kandidaturi, nato dogovori o skupnih listah itd. Šele potem se prične pripravljati program stranke. Posebnost so dogovori o skupnih listah v manjših občinah, kjer imajo posamezne stranke preveč povzpetnežev in tako imajo že težave z oblikovanjem lastnih list; kaj se šele pojavi pri skupnih, kjer se na listo lahko uvrsti samo polovica kandidatov. Kandidati, ki izpadejo s strankarskih list, začnejo zaradi razočaranosti pri političnih strankah oblikovati takšne in drugačne samostojne liste, ki jim volivci nasedajo.
Rezultati letošnjih lokalnih volitev so pokazali tudi, da so se Evropejci na sončni strani Alp naveličali visoke (beri gnile) strankarske politike, saj so neodvisne liste v državi dosegle 19,95 odstotka glasov in v Sloveniji je bilo izvoljenih 47 nestrankarskih županov. Še en dokaz več, da je s politiko v tej državi nekaj narobe.
O predvolilnih obljubah pa je škoda zgubljati besede. Najbolj mi je v spominu ostala obljuba kandidata za župana, kije kandidiral v občini, kjer nimajo drugega kot cerkev in župnišče. Obljubil je, da bo v naslednjih štirih letih sto novih delovnih mest. Ta obljuba bi lahko bila zapisana v knjigo rekordov.
Skratka, v slovenski politiki se v glavnem pozablja na realnost, nekatere v to razmišljanje pripravijo volivci. Na splošno pa se v slovenski politiki premalokrat uresniči pregovor: kdor visoko leta, nizko pade. Nekateri pa komaj po volitvah spoznajo, da po slabi družbi glava boli.
Zmago Šalamun
PIP nudil bezplačno pravno pomoč za celotno Spodnje Podravje, ne samo za občane MO Ptuj. V okviru svojega dela bo ključno pozornost posvečal izvrševanju aktivnosti, ki prispevajo k splošnemu izboljšanju kvalitet življenja in k dvigu pravne varnosti, da bi se pravo čimbolj približalo preprostemu človeku, je na
Sedem (ne)pomembnih dni
Seštevanje
Vsakokratne volitve so svojevrstno seštevanje plusov in minusov. Letošnje lokalne volitve v Sloveniji so ob tem poskrbele še za nekaj posebnih presenečenj, lahko bi rekel celo šokov. Seveda so vodilni politiki znova (tako rekoč večinsko) poskrbeli za lep obraz, četudi so poraženci. Pravzaprav so nas vsi s televizijskih ekranov prepričevali o nekakšnem svojem uspehu. Tako je, denimo, socialdemokratski Borut Pahor, ki je že v prvem krogu izgubil dve najpomembnejši slovenski županski mesti - v Ljubljani in v Mariboru - zatrjeval, da si je njegova stranka na teh volitvah želela sprememb. Na slabše? Ali tako, da so namesto županov v dveh največjih mestih morda dobili nekaj novih svetniških mest v najbolj zakonitih občinah na Slovenskem? Tudi predsednik Slovenskih demokratov Janez Janša ni bil prepričljiv s svojim pojasnilom, da so nasploh v Evropi vse bolj zaznavne težnje volivcev, da namesto strank volijo različne druge
Maribor, Murska Sobota in Ptuj. Zavod je tudi neke vrste študijski center, v katerem se odvija izbirni predmet Pravne fakultete Univerze v Mariboru - Pravna klinika. Kot je povedal direktor, gre za študentsko delo na individualnih, neposrednih in konkretnih pravnih primerih, s čimer se zagotavlja uvajanje študentov v praktično delo na področju prava. Skozi to
delo pridobijo študentje tudi socialni čut, da je potrebno ljudem, ki so v stiski, pomagati. Z odprtjem centra za brezplačno pravno pomoč tudi v sodnem okrožju Ptuj je Zavod PIP postal okolje, kjer lahko 30 študentov prava, ob pomoči mentorjev, na fakulteti pridobljeno znanje uporabi v praksi.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Tiskovne konference ob odprtju prvega centra za bezplačno pravno pomoč, ki jo bo v sodnem okrožju Ptuj nudil Zavod PIP iz Maribora, sta sse udeležila direktor Zavoda PIP Srečko Đurov in ptujski župan dr. Štefan Čelan.
tiskovni konferenci posebej poudaril Srečko Đurov. Dvoletne izkušnje so pokazale, da je bila potreba po organiziranju tovrstne pravne pomoči v sodnem okrožju Ptuj nujna. V tem času je bilo brezplačne pravne pomoči deležnih več kot 4000 oseb. Zavod PIP brezplačno pravno pomoč nudi tudi v sodnih okrožjih
Foto: Črtomir Goznik
Prostori Zavoda PIP v Krempljevi ulici 1, kjer ima sedež tudi regijsko višje- in visokošolsko središče Revivis.
»neodvisne« liste in osebnosti, ko je opravičeval slab volilni rezultat svoje stranke v Ljubljani in še kje. Predsednik liberalcev Jelko Kacin je opozarjal vladajočo koalicijo in predvsem desno politično opcijo na jasno sporočilo ljubljanskih volivcev, ki naj bi ga le-ti poslali prav njej V resnici bi se moral zamisliti tudi sam s svojo stranko, saj pomeni presenetljiva popolna zmaga »neodvisnega« Zorana Jan-kovića in njegove liste tudi povsem razviden poraz njegove stranke in Pahorjevih socialdemokratov.
Z izjemo Celja (kjer je na listi SLS triumfalno zmagal dosedanji župan Šrot) in še nekaterih občin so posebej zaznavni in absolutni zmagovalci tako imenovani »neodvisni« oziroma »samostojni« županski kandidati, pri čemer še zlasti izstopata Ljubljana in Koper. V Ljubljani je nesporni zmagovalec Zoran Janković, ki bo lahko deloval brez kakršnekoli stalne, se pravi vnaprej sklenjene koalicijske povezave. V Ljubljani je zmagal človek, ki je bil še v zadnjem TV-soočenju (tri dni pred volitvami) od svojega glavnega tekmeca opozorjen, da preveč natančno, tako rekoč po
datumih in urah, obljublja volivcem, kaj vse bo kot morebitni župan storil za mesto. Tako preprosto vendarle ne gre, ga je »poučil« in opozoril »neodvisni« županski kandidat dr. France Arhar, ki je užival soglasno podporo vseh tako imenovanih »pomladnih« strank (SDS, SLS, N.Si in gibanja za Ljubljano). Tisto, kar je Arharja in tudi številne druge politike z ene in druge strani slovenske politične scene pri Jan-koviću najbolj motilo, je bilo volivcem očitno najbolj všeč.
Janković je nastopal operativno, konkretno, dajal je obljube, ustvarjal je vtis, da ve, kaj hoče in kaj je treba storiti. Ni mu škodilo niti to, da je Ljubljano primerjal z velikim podjetjem, največkrat z Mercator-jem, ki ga je še nedavno uspešno vodil. Bolj, ko so ga politiki napadali, da mesto vendarle ni podjetje in da županovanje ni menedžerski posel, bolj je bilo ljudem to všeč. Tudi prvi odzivi »navadnih ljudi« na Jankovićevo izvolitev so izražali predvsem prepričanje, da bo kot ljubljanski župan »nekaj naredil.«
Prav vse slovenske politične stranke (tudi politična znanost) imajo po tistem, kar se je v nedeljo zgodilo v Ljubljani, izjemno priložnost za soočanje z nekaterimi novimi političnimi fenomeni in novimi izzivi. Če sprejemamo domnevo, da so za Jankovića glasovali predvsem »levi« volivci, potem se morata Pahorjeva socialna demokracija
in Kacinova liberalna demokracija Slovenije še kako zamisliti nad tem, da se je na njunem dvorišču naselil nov partner in zavzel več prostora, kot je pred volitvami kdo sploh sanjal. V eni in drugi stranki doslej očitno niti na lokalni niti na državni ravni niso bili sposobni napraviti resne analize, ki bi pokazala, kaj se dogaja z njima in sploh s tako imenovano levo politično opcijo. Zakaj sta tako SD (Pahor) kot LDS (Kacin) v Ljubljani trmasto vztrajali vsaka pri svojem županskem kandidatu, ko pa je bilo že od vsega začetka volilnih priprav jasno, da ima izjemne možnosti za izvolitev predvsem Janković? Zakaj stranki nista podprli tega županskega kandidata in hkrati poskrbeli, da se levo volilno telo ne bi našlo v svojevrstni dilemi in povsem neproduktivni cepitvi? To vprašanje je še posebej aktualno za Pahorja, ki na nacionalni ravni kar naprej zagovarja tudi sodelovanje z nasprotnimi političnimi opcijami, če le-to zagotavlja splošni napredek države . Tisti, ki so se zbrali okoli Franceta Arharja, bodo morali spoznati, da različna pritlehna predvolilna spotikanja nasprotnih kandidatov, tudi s hitro produciranimi (in marsikdaj skonstruiranimi) obtožbami različnih vrst, preprosto ne prepričajo volivcev.
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnikgradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilagradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63€] (za naročnike 120 [0,50€]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17€]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29€], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84€]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Cirkulane • Vroče okoli vrtca: za začetek gradnje in proti nJemu
Vrabec v roki ali golob na strehi?!
Da se lahko okoli nesrečnega cirkulanskega vrtca še hudo zaplete in da se bodo na njem lomila kopja lokalnih politični veljakov, smo že napovedali. Točno to pa se tudi dogaja, čeprav je v teh dneh vsa zadeva že povsem podobna zgodbi o zvonjenju po toči.
Torej, na kratko: že v začetku letošnjega leta so vsi gorišniški svetniki skupaj sprejeli proračun in sklep, da se začne izvajati projekt izgradnje cirkulanskega vrtca, kar je bilo sicer zapisano tudi v štiriletnem programu skupne občine. Referendum potrjenega sklepa ni razveljavil, svetniki pa tudi ne, čeprav je bilo že jasno, da bo glavnina finančnega bremena izgradnje padla v proračun nove občine. Zakaj niso začeli graditi vrtca prej, je zdaj brezpredmetno ugibati, čeprav bi se to cirkulanski svetniki morali vprašati. Dejstvo je, da je stari vrtec povsem dotrajan in da je nov brez dvoma potreben, prav tako pa je tudi res, da razpisa, po katerem bi šolsko ministrstvo sofinanciralo izgradnjo, vse od leta 1999 ni bilo. No, brez zamere, ampak če bi cirkulanske svetnike malo bolj zanimala prihodnost otrok, potem bi že nekaj let nazaj zahtevali začetek izgradnje novega vrtca, pa bi morda malo počakali z rekonstrukcijo zdaj razvpite in napol popravljene večnamenske dvorane, ki je požrla nenormalno veliko denarja, zdaj pa se iz dneva v dan pojavljajo vedno nove napake.
Kakorkoli že, vrtec je bil planiran za letos, iz skupnega proračuna pa je občina Go-rišnica zanj namenila 37 milijonov tolarjev, po zadnji seji pa še dodatnih 15 milijonov, kar naj bi zadostovalo za postavitev stavbe in ostrešja. Vrtec je po načrtu trioddelčen z jaslimi, razdelilno kuhinjo in potrebnimi pisarniškimi prostori. Skupna vrednost naložbe, kot jo je ocenil župan Jožef Kokot, bo znašala približno 250 milijonov, gradnja, ki jo je po razpisu kot najugodnejši ponudnik začelo ptujsko podjetje Gra-dis Gradnje Ptuj, pa se je že začela.
Počakati bi morali na razpis za sofinanciranje
Prav tu, v začetku del, pa tiči jedro spora med različno mislečimi politiki iz Cirku-lan. Na en strani so vsi svetniki, med njimi tako Anton Kokot, Branko Majhen in Jožef Klinc, ki zagovarjajo takojšen začetek del ter s tem črpanje denarja iz skupnega proračuna, na drugi, nasprotni strani pa je Janez Jurgec, županski kandidat SDS, ki tako obnašanje označuje kot novi občini škodljivo ali vsaj nerentabilno. Z začetkom izgradnje namreč nova občina Cirkulane izgublja vsako možnost, da se prijavi na razpis za sofinanciranje, ki naj bi ga šolsko ministrstvo zagotovo izdalo naslednje leto. To je zatrdil tudi minister Milan Zver na nedavnem (sicer še predvolilnem) obisku v Cirkulanah.
»Ministrov obisk je potekal v pričakovanju dobrih informacij o tem, kolikšna bo morebitna pomoč države pri dograditvi tega nujno potrebnega objekta. Minister je povedal, da se bo v letu 2007 izvedel javni razpis, na katerem bo država pomagala pri izvedbi investicije v zakonsko predpisanih okvirih. Tako se lahko objekt vrtca sofinancira tudi do 70 % vrednosti investicije. Problem nastane takrat, kadar se vrtec že prične graditi, tako kot je napovedano. V tem primeru pa mora celotni del preostalega denarja priskrbeti nova občina Cirkulane. Začeti projekti se namreč ne financirajo po razpisu ministrstva. Gradnja vrtca bi se morala nujno za eno leto premakniti in se pričeti po razpisu, denar, ki pa je namenjen tej gradnji, pa naj se prenese na račun nove občine Cirkulane. V nasprotnem primeru za Cirkulane to pomeni večletno odrekanje vsem drugim zelo potrebnim
Posnetek iz zraka kaže izkop za novi cirkulanski vrtec, ki bo pod streho še pred zimo. iz skupnega gorišniškega proračuna bo zanj porabljenih skupno 52 milijonov, približno 200 pa jih bo morala nato dodati še nova občina Cirkulane.
investicijam. Minister glede na velikost proračuna Cirku-lan predlaga, da se gradnja vrtca trenutno sploh ne prične, drugo leto pa se mora občina Cirkulane prijaviti na državni razpis, na katerem po besedah ministra kotiramo zelo visoko,« je pogovor z ministrom Zverom v zvezi z gradnjo vrtca povzel Janez Jurgec, ki se kot celotna OO SDS Cirkulane zavzema za prekinitev oz. prestavitev začetka gradnje vrtca v naslednje leto, s čimer bi, seveda ob pogoju uspešne kandidature za državna sredstva, občinski denar namenili za druge projekte.
Ni zagotovila za državno sofinanciranje
S svojimi napori in prepričevanji pa so bili premalo uspešni oziroma učinkoviti, saj se je gradnja pred nekaj
dnevi začela. Začetek gradnje bi namreč lahko »zrušili« le cirkulanski svetniki (seveda s podporo gorišniških kolegov), vendar tega niso storili in so se s tem zavestno odpovedali morebitnemu državnemu sofinanciranju. Zakaj takšna odločitev, smo povprašali Antona Kokota in Branka Majhna: »Prvič, gre za to, da nimamo nobenega zagotovila, da bi na razpisu uspeli, celo nasprotno. Tudi če bi uspeli priti na čakalno vrsto, bi to lahko pomenilo, da bomo na vrsti za sofinanciranje šele, morda, leta 2012! In kje naj bodo naši otroci do takrat? Kaj če se stara zgradba dobesedno zruši?! Pa še druga stvar nas je vodila pri tem; če bi zdaj zavestno prekinili tekoči projekt in preprečili začetek gradnje, bi se brez dvoma obrisali pod nosom za 37 oziroma zdaj 52 milijonov, kolikor jih bomo zdaj dobili iz gorišniškega proračuna. Računati na ta denar bi bilo v tem primeru
brez smisla, saj tudi če nam pripada, bi se nam »vrnil« z delitveno bilanco, ta pa gotovo ne bo v kratkem sprejeta in potrjena. Prepričani smo, da smo izbrali boljšo varianto s tem, ko smo vztrajali pri začetku izgradnje in uspeli pridobiti še dodatnih 15 milijonov tolarjev!« Torej nekako v stilu bolje vrabec v roki kot golob na strehi. Sicer pa je bilo iz razmišljanja obeh svetnikov razbrati še nekaj; namreč, da je vrednost projekta precenjena, da takšen vrtec ne more stati 250 milijonov tolarjev in da se lahko z veliko verjetnostjo zgodi, da se bo razpisna dokumentacija zavrgla in projekt ocenil na novo ter nato izdal nov razpis po novih vrednostih.
Ne glede na vse pa so si v Cirkulanah že na samem začetku samostojne poti s problematiko vrtca, na katero smo v našem časopisu opozarjali že od pomladi naprej, namestili veliko (finančno) zavoro in rdečo luč za števil-
ne druge projekte, ki jih je vseh šest županskih kandidatov tako veselo razglašalo v času predvolilne kampanje. Evropskih sredstev za vrtec namreč ni, tudi razpisov ne (razen, če bi se v Cirkulanah mogoče spomnili kakšnega posebnega projekta s posebnim razvojnim vrtcem z bazenom, kot to gradijo na Hrvaškem, in bi s takšnim posebnim vrtcem za vse predšolske otroke v Halozah uspeli na strukturnih skladih ...). No ja, šalo, bolje rečeno črni humor, raje na stran.
Vrtec se namreč gradi, kako ga bodo plačali in kdo je imel bolj prav, pa se bo pokazalo, če ne prej, že v naslednjem letu. Navsezadnje pa je bistveno, da bodo svoje dobili otroci, starši pa si nato lahko še leta dokazujejo, kdo in zakaj je imel bolj prav.
V Gorišnici bodo z gradnjo novega vrtca z jaslimi počakali in se prijavili na razpis v naslednjem letu.
SM
Hvala vsem, ki ste nas volili!
-
an»
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
www.lds.si
Foto: SM
Intera bo v naslednjem letu svoje storitve ponudila tudi na globalnem trgu
Mlado ptujsko podjetje med slovensko elito na področju inovacij
Eden izmed trendov, ki jih v sodobnem poslovnem svetu ni več mogoče spregledati, je razvoj informacijskih tehnologij za povečevanje produktivnosti in konkurenčnosti podjetij. Njihova vloga se bo v prihodnosti se krepila, na trgu bodo uspevale le tiste, ki bodo dobro premišljene, vrhunsko zasnovane in popolnoma prilagodljive.
Tem zapovedim sledi tudi Intera, ptujsko podjetje, ki ponuja odlične interaktivne poslovne spletne rešitve. Ni naključje, da si je za svoja temeljna načela postavila zavezanost inovativnosti, tehnološkemu in družbenemu napredku ter skrbi za doseganje visoke stopnje zadovoljstva različnih krogov naročnikov.
Vlaganja v razvoj lastnih produktov
že v lanskem letu se je podjetje usmerilo v razvoj inovativnih poslovnih spletnih aplikacij, z namenom pomagati podjetjem pri informacijski podpori poslovnih procesov in povečevanju produktivnosti. Zgradili so orodje za izgradnjo poslovnih spletnih aplikacij, imenovano Intrix™ Platforma, ki ga odlikujeta predvsem izjemna prilagodljivost in enostavno upra-c^ vljanje v spletnem okolju. Na tej
osnovi so nato pripravili tudi dodatne module za različne poslovne aplikacije ter s tem zagotovili uporabnost svoje rešitve za različne poslovne procese na področjih prodaje, marketinga, podpore strankam in projektnega vodenja.
Na Intrix Platformi je tako nastal že znan produkt Intrix™ CRM (Customer Relationship Management), sodoben, učinkovit in vsestranski pripomoček za upravljanje odnosov s strankami. Druga Interina poslovna aplikacija, imenovana Intrix™ Project, je specializirana za kakovostno projektno vodenje. Tako prva kot druga rešitev lahko vsakemu podjetju ali organizaciji pomagata optimizirati poslovne procese, izboljšati komuniciranje, znižati stroške poslovanja itn., s tem pa mu oziroma ji zajamčeno pomagata k boljšemu izhodišču na vse bolj neizprosnem trgu.
Most med znanostjo in podjetni{tvom
Interino srce je njen oddelek za raziskave in razvoj, ki skrbi za to, da imajo vedno na zalogi dovolj inovativnih raziskovalnih projektov, ki jih je mogoče uporabiti v gospodarstvu. Interin raziskovalni oddelek intenzivno sodeluje z akademskimi institucijami, zlasti z
Inštitutom Jožef Štefan ter Fakulteto za elektrotehniko in informatiko. Pri preizkušanju projektov v praksi pa k sodelovanju povabijo tudi oddelke za informatiko nekaterih večjih slovenskih podjetij.
Zaradi pomanjkanja domačih resursov je podjetje del nalog raziskovalno-razvojne enote preneslo v Beograd. Okrepljeni oddelek za raziskave in razvoj že pripravlja nov, popolnoma globalno naravnan projekt; za njegovo realizacijo bodo v naslednjem letu iskali tudi tvegan kapital. Tudi v tujini, če v Sloveniji ne bo dovolj posluha.
Dragoceni zaposleni
Za raziskave in razvoj, programiranje, vodenje projektov, trženje in marketing v Interi v tem trenutku skrbi 17 odličnih strokovnjakov, od tega 10 redno zaposlenih. Med njimi je večina nekdanjih Zoisovih štipendistov, Ptujčanov, ki jih je Interi uspelo obdržati na Ptuju. Povprečna starost v podjetju je 26 let, med zaposlenimi pa je tudi doktor znanosti.
Skrb za razvoj sodelavcev, ki skozi notranje in zunanje izobraževalne procese ter medsebojne odnose uresničujejo svoje visoke ambicije, je v Interi na
Davorin Gabrovec, direktor podjetja Intera, d. o. o.
prvem mestu. Posebej je treba omeniti letošnjo pomembno kadrovsko pridobitev: novega sodelavca iz Irske, ki bo s svojimi izkušnjami na področju vodenja velikih projektov v tujini gotovo veliko pripomogel h globalni usmerjenosti podjetja.
Med najbolj{imi
slovenskimi
inovacijami
Interina rešitev Intrix™ Platforma je uvrščena v ožji izbor najboljših inovativnih idej, inova-
cij, izumov, tehnoloških in drugih rešitev, ki bodo predstavljene na Slovenskem forumu inovacij, ki ga organizira JAPTI v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo.
Na razpis je prispelo 285 prijav, ki jih je ocenila strokovna komisija, sestavljena iz 42 uglednih slovenskih strokovnjakov s področij tehnike, poslovnih ved in patentov, predstavnikov slovenskih inovatorjev in treh tujih svetovalcev. Gre za najpomembnejši promocijski dogodek na področju podjetništva in inovativnosti v
Sloveniji, ki se bo odvijal v okviru prireditve Hevreka!06. Cilj prireditve, ki letos poteka pod geslom Razvojna mo~ Slovenije, je celovito prikazati tiste slovenske dosežke, ki jih odlikujejo razvoj, inovativnost in odličnost ter omogočiti integralno komunikacijo med vsemi zainteresiranimi.
Iz Ptuja v svet
Tudi ob usmerjenosti na globalne trge ostaja Intera osredotočena na to, kar počne. Njene prednosti so v dinamičnosti, hitrem in odličnem prilagajanju potrebam naročnikov in izpolnjevanju vseh njihovih pričakovanj. Sodobno programsko opremo se trudi narediti še preprostejšo in dostopnejšo ter še bolj prilagodljivo spreminjajočim se poslovnim potrebam.
Intera na lastnem zgledu prepričljivo dokazuje, da lahko z zagnanostjo, znanjem, inovativnostjo, zavezanostjo visokim kakovostnim in etičnim standardom ter s podporo najboljših informacijskih tehnologij slovensko podjetje enakovredno konkurira na globalnem trgu ali celo pomete s konkurenco. In kar je še bolj pomembno, k takšnemu uspehu lahko pomaga tudi drugim podjetjem.
Alenka Simonič
Ptuj • Mercator SVS od 1. novembra pripojen k materi
Za večino presežnih delavcev našli delo
Mercator SVS, d. d, Ptuj, bo s prvim novembrom letos ugasnil, kot zadnjo regionalno hčerinsko družbo ga bodo pripojili k materi. S tem bo izgubil položaj samostojne pravne osebe, ki v prihodnje ne bo več imel direktorja oziroma predsednika uprave in ne nadzornega sveta.
^mm
Druge regijske trgovske družbe so se k materi pripojile pred slabim letom, Mercator SVS je hkrati tudi največja trgovska družba, njen delež v skupini znaša 16 odstotkov. Po tej pripojitvi bo Mercator postal enovita družba v trgovskem delu, v proizvodnem delu hčerinske družbe še ostajajo. Za takšno organiziranost so se v PS Mercator odločili že pod prejšnjo upravo, z reorganizacijo želijo zmanjšati število ravni odločanja, povečati racionalizacijo poslovanja in znižati stroške poslovanja. V takšno odločitev so bili prisiljeni tudi zaradi vse večjih pritiskov tujih trgovcev, ki so prepričani, da so v Sloveniji v trgovini še bele lise. V Mercatorju SVS je zaposlenih okrog 1700 delavcev, v postopku reorganizacije pa so ugotovili 113 presežnih delavcev. Večino bodo prezapo-slili, je povedal Samo Gorjup, predsednik uprave Merca-torja SVS, d. d., Ptuj, ki že od marca letos dela kot izvršni direktor za maloprodajo v PS Mercator za vse programe v Sloveniji in tujini. V Sloveniji
imajo okrog 900 maloprodajnih enot, 600 jih je z živili, v ostalih prodajajo tekstil, tehniko in športno opremo. Delavcev, ki bodo izgubili delo, je minimalno, odpovedi so dogovorili sporazumno, pa tudi odpravnine so višje kot po delovni zakonodaji in kolektivni pogodbi. K materi prenašajo računovodske in finančne službe, od računovodstva na Ptuju ostaja blagovna likvidatura, zmanjšuje se tudi število maloprodajnih območij v SV Sloveniji. Doslej so imeli štiri, v Mariboru, Slovenski Bistrici, Murski Soboti in na Ptuju. Po novem bosta delovali dve, ena v Murski Soboti, druga na Ptuju. Na Ptuju ohranjajo vso podporo in logistiko za oskrbo 120 trgovin na območju od Pomurja do Celja, vzdrževalne službe in veleprodajo. Skladiščno-di-stribucijski center v velikosti okrog 13 tisoč m2 bo prevzel v bodoče tudi oskrbo nekaterih trgovin na Dolenjskem, Koroškem, Celjskem, prav tako tudi bivših prodajaln Ere, ki jih je odkupil Merca-tor, na območju Velenja in v Šaleški dolini. Na Ptuju naj
Foto: Črtomir Goznik
Samo Gorjup, predsednik uprave Mercatorja SVS, d. d., Ptuj, samo še do prvega novembra, sicer pa je že nekaj časa izvršni direktor za maloprodajo v PS Mercator za vse programe, market in nemarket, v Sloveniji in tujini.
bi skladiščno-distribucijski center deloval v zdajšnji obliki, z blagovnimi skupinami
živilskega programa, hlajenih in zamrznjenih živil ter ne-živilskega programa, vsaj še
do leta 2011, potem naj bi dobil drugačno vlogo, v tem trenutku še ne vedo, kakšno,
pravi Samo Gorjup.
Kaj ta pripojitev pomeni za že dolgo načrtovano investicijo v Mercator center Breg? Samo Gorjup odgovarja, da bo počakala, v planu je za leto 2008. Pred tem bodo izvedli investicijo v Super mestu, ki ga bodo preuredili, trenutno so v fazi odkupa zemljišč. Investicijo želijo dokončati do konca prvega polletja 2007.
V	Super mesto želijo med drugim prenesti tudi vso tehnično blago. Blagovnica na Novem trgu ostaja, v naslednjih dveh letih jo nameravajo celovito prenoviti. Iz Lackove pa bodo na lokacijo Rogozni-ške, kjer se število zaposlenih ne bo zmanjšalo pod 350, preselili informacijski center. 20. oktobra so v Pobrežju v Mariboru odprli nov trgovski center na površini 8 tisoč m2, od tega zaseda hipermarket Mercator 2800 m2, že v začetku decembra pa bodo v Mariboru odprli tudi nove trgovske površine na lokaciji nekdanje Veme (zraven Obija).
V	novih trgovskih objektih so dobili možnost zaposlitve tudi presežni delavci.
Ptuj • Zaključek obnove športnih objektov
Obnovili fasado ŠD Mladika in uredili okolico
V tednu, ko se je na Ptuju veliko odpiralo, teden pred volitvami je bil promocijsko zelo pomemben in za nekatere kandidate tudi odločilen, je Zavod za šport Ptuj organiziral tiskovno konferenco ob zaključku projekta Obnove športnih objektov 2005, ki sta ga pripravila delniška družba Helios iz Domžal in Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez, na Ptuju pa izvajala Športna zveza MO Ptuj in Zavod za šport Ptuj.
Doslej je bilo v okviru te akcije obnovljenih več kot 40 športnih objektov, na novo markiranih 7000 km planinskih poti in pred vremenskimi vplivi zaščitenih sedem planinskih koč.
Tiskovne konference, ki je bila v prostorih ŠD Mladika, so se udeležili ptujski župan dr. Štefan Čelan, direktor Zavoda za šport Ptuj Vladimir Sitar, predsednik Športne zveze MO Ptuj Fredi Kmetec in predstavnica Olimpijskega komiteja Slovenije, pomočnica direktorja za področje trženja Bojana Okorn, pred-
stavnica Heliosa Andreja Roš in nekateri drugi vidni predstavniki ptujskega športa. Od športnikov pa boksar Dejan Zavec. Na javni razpis za dodelitev sredstev iz projekta Obnove športnih objektov se je lani prijavila tudi Športna zveza Ptuj. V letu 2005 so temeljito obnovili telovadnico, zamenjali parket in uredili prostore, letos pa prenovili zunanjost ŠD Mladika v skupni površini 1270 m2 in uredili okolico športne dvorane. Celotna vrednost opravljenih del je presegla dva milijona tolarjev, od tega je Helios prispeval premaze v vrednosti
Foto: Črtomir Goznik
Športna dvorana Mladika je odeta v nove barve, obnovili so jo kot štirideseti objekt v okviru projekta Obnove športnih objektov.
750 tisoč tolarjev, preostanek pa so sredstva MO Ptuj in nekaterih drugih sponzorjev. Športna dvorana Mladika je bila zgrajena pred več kot 30 leti, leta 1975 jo je odprl znani ptujski atlet Miki Prstec, ki še danes uspešno tekmuje med atletskimi veterani, in je osrednja športna dvorana v MO Ptuj. Ima okrog 1150 m2 površine. Ob osrednji dvorani in trim kabinetu s slačilni-cami in sanitarijami so v njej našli prostor številni športi: judo, boks, namizni tenis in strelstvo. Športnikom je na voljo tudi manjša klubska sejna soba. Letno je dvorana zasedena več kot 330 dni, vsak dan od 7. do 22. ure.
S Heliosom MO Ptuj vzorno sodeluje, pred dvema letoma so sodelovali v projektu obnove starih vodnjakov. Obnovljeni vodnjak v MO Ptuj je danes lepa turistična atrakcija, je na tiskovni konferenci med drugim povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan. Pohvalil je njegovo izvirno idejo, s katero pomaga športu. Športna dvorana Mladika je potrebna vseh vrst prenov, z novo fasado se je dvorana zagotovo polepšala. Ptujski župan je prepričan, da se bo v letu 2007 obnova nadaljevala v okviru že začrtanih projektov, da se bo dogradil trakt nad dvorano. S tem bo ptujski šport dobil prepo-trebne nove površine. Predstavnica Olimpijskega komiteja, pomočnica direktorja
Foto: Črtomir Goznik
Športno dvorano Mladika so lani in letos polepšali od znotraj in zunaj. V letu 2007 naj bi jo tudi nadgradili, investicija naj bi potekala sočasno z deli na II. in III. fazi izgradnje tribun, napoveduje ptujski župan dr. Štefan Čelan. Na fotografiji v družbi s Fredijem Kmetcem, predsednikom Športne zveze MO Ptuj, predstavnico Heliosa Andrejo Roš in z direktorjem Zavoda za šport Ptuj Vladimirjem Sitarjem.
za področje trženja Bojana Okorn je povedala, da OKS v okviru programa bonitet zvez članic brezplačno prispeva občinskim in nacionalnim športnim zvezam barve in lake iz Heliosovega programa. Zahvalila se je Športni zvezi MO Ptuj in Zavodu za šport Ptuj, ki sta se pri realizaciji projekta povezala z MO Ptuj, ki je prav tako prispevala svoj delež, da je bila obnova še boljša. »V Heliosu gojimo partnerski odnos in družbeno odgovoren odnos do posameznika in širšega okolja. Vzporedno peljemo
Trnovska vas • Pred občinskim praznikom
Osrednja slovesnost jutri
V občini Trnovska vas že od 14. oktobra potekajo prireditve ob osmem občinskem prazniku.
nekaj projektov, med opaznimi je tudi projekt Obnove športnih objektov, v katerem sodelujemo z Olimpijskim komitejem Slovenije že od leta 1999. Cilj projekta je obnoviti športno infrastrukturo v Sloveniji, po sedmih letih so rezultati zavidljivi, nanje smo ponosni,« je prejšnji četrtek na Ptuju povedala Andreja Roš. Projekt se nadaljuje, 18. oktobra je bil objavljen nov razpis. Vse lepo je o projektu povedal tudi Fredi Kmetec, predsednik Športne zveze Ptuj, ki je pozval k temu, da bi se sredstva v okviru tega projekta še povečala. V ŠD Mladika so trenirali mnogi znani ptujski športniki, ki so uspeli tudi v mednarodnem merilu. Ob športnikih prostore Mladike uporabljajo tudi otroci, mladina in odrasli v okviru različnih projektov in rekreativne vadbe. Služijo pa tudi za organizacijo različnih
prireditev. »V resnici pa sem še danes jezen na arhitekte in vse druge, ki so to dvorano leta 1975 naredili premajhno. To je bila napaka, ki je sedanji župan s svojo ekipo ne ponavlja, mi gradimo po merah, da lahko športni objekti služijo več rodovom in zagotavljajo normalne pogoje za vadbo,« pa je na tiskovni konferenci poudaril Fredi Kmetec, ki je še posebej zadovoljen, da jim je skupaj z ostalimi za prenovo ŠD Mladika uspelo pridobiti 2,7 milijona tolarjev.
V ŠD Mladika je začel svojo uspešno boksarsko kariero tudi Dejan Zavec. Vsi, ki so s športom povezani, radi prihajajo v lepe in urejene prostore dvorane, tako je tudi z njim, je povedal. Tudi on je hvaležen vsem, ki so in še bodo prispevali v obnovo Mladike.
MG
V tem času se je v Trnovski vasi odvijalo že več športnih prireditev, ki sta jih pripravili športno društvo Kenguru in Strelsko društvo Trnovska vas. V petek, 27. oktobra, bo v organizaciji športnega dru-
štva Kenguru potekal turnir v pikadu, v soboto pa se bo praznovanje pričelo ob 15.30 s slavnostno sejo občinskega sveta. Ob 17. uri pa bo v Domu krajanov v Trnovski vasi osrednja slovesnost s
Foto: ZS
V občini Trnovska vas so v zadnjih letih največ sredstev vložili v gradnjo šole, vrtca in telovadnice
kulturnim programom ob osmem občinskem prazniku. Na osrednji slovesnosti bodo podelili tudi občinska priznanja. Zbrane pa bo pozdravil podžupan občine Trnovska vas Franc Pukšič.
V občini Trnovska vas so v zadnjih letih največ sredstev vložili v gradnjo šole, vrtca in telovadnice. Učenci so se v novo šolo selili po lanskem občinskem prazniku, s pričet-kom letošnjega šolskega leta pa so odprli še enoto vrtca, ki ga v tem šolskem letu obiskuje 28 otrok. Za opremo vrtca je občina letos odštela štiri milijone tolarjev. Letos so tudi modernizirali cesto Trnovska vas-Trnovski Vrh v dolžini 840 metrov. Vrednost investicije znaša 17,6 milijona tolarjev, s sanacijo ostalega dela ceste pa še nadaljnjih 5 milijonov tolarjev. Ministrstvo za lokalno samo-
upravo in regionalni razvoj za to zagotavlja 10,8 milijona tolarjev. Letos pa tudi poteka sanacija Trnovskega potoka v Črmlji. Njena vrednost znaša 12 milijonov tolarjev, od tega znašajo neposredne regionalne spodbude 4,6 milijona, Agencija za okolje pa bo prispevala 2,5 milijona tolarjev, ostala sredstva zagotavlja občina Trnovska vas. Zraven omenjenih investicij nameravajo v letošnjem letu zgraditi še del kanalizacijskega omrežja v višini šest milijonov tolarjev, v Bišu pa so zgradili tudi odcep vodovodnega omrežja.
Praznovanje občinskega praznika bodo zaključili v nedeljo, 29. oktobra, s slovesno sv. mašo ob godu farnega zavetnika sv. Bolfenka. Vodil jo bo mariborski pomožni škof dr. Jože Smej.
Zmago Šalamun
Iskrene čestitke ob prazniku občine Trnovska vas!
nlHorvat s.p. vski vrh 3, H'novska vas 2 757 1081, Gsm: 041 705 492
Polaganje cementnih tlakov - estrihov
Jože Pihler s.p.. Trnovska vas 15, Trnovska vas Telefon 02 757 79 91, Gsm 041 739 206
Vsem občankam in občanom želimo prijetno praznovanje občine TÝnovska vas. Priporočamo se s svojimi storitvami.
				
Ptuj • Okrogla miza o javnem zdravstvu		1	Ptuj • Okusno popoldne v Gostilni PP	1
Zdravstvo se ne sme poslabšati Sto užitkov s poli
V Narodnem domu na Ptuju je bila 25. oktobra okrogla miza gibanja za ohranitev javnega zdravstva ter sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije.
Foto: Črtomir Goznik
Na okrogli mizi so sodelovale (od leve): Metka Petek Uhan, direktorica JZ ZD Ptuj, Nevenka Lekše, predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Anka Tominšek iz Zveze društev upokojencev Slovenije in ginekologinja Dunja Obersnel Kveder.
Organizirali so jo v prepričanju, da lahko civilna družba, nevladne organizacije oziroma državljanke in državljani s svojim aktivnim odnosom zavarujejo vrednote v naši druž-bi.Vodile so jo članice kolegija odbora gibanja: Metka Petek Uhan, dr. med. spec., Nevenka Lekše, predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Anka Tominšek iz Zveze društev upokojencev Slovenije in ginekologinja Dunja Obersnel Kveder.
Gibanje za ohranitev javnega zdravstva je civilno gibanje, ki se zavzema za takšne spremembe v zdravstvenem sistemu, ki bodo v interesu večine prebivalstva, za to, da se zdravstveni sistem kot dobrina ne sme poslabšati, ne glede na socialno stanje posameznika, pri čemer na
prvo mesto postavljajo solidarnost in vzajemnost. V podporo takšnemu sistemu je doslej zbralo že 36 tisoč podpisov. V tem trenutku za potrebe zdravstva v Sloveniji namenjamo 9 odstotkov BDP, kar je toliko kot na Švedskem, Slovenija pa je primerljiva z drugimi državami EU tudi po odstotku zbranih sredstev iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj ga je že za četrtino vseh zbranih sredstev. V gibanju so prepričani, da Slovenija ni v tako slabem stanju, da bi morali ljudje seči globlje v denarnico. V Sloveniji niso vsi bogati, da bi lahko plačevali za zdravstvo več, kot že plačujejo. Obstoj zdravstvenih domov je ogrožen, in čeprav gre za model dobre prakse, se ga zdajšnja uradna politika hoče »rešiti«,
ker je relikt nekdanjega socializma, spremeniti ga želi v zdravniško zadrugo, v skupinske prakse, ne da bi poprej naredila temeljito analizo, kaj so zdravstveni domovi prinesli slovenskemu prebivalstvu. Tudi zakonodaja je takšna, da v tem trenutku vseh dejavnosti, ki jih opravlja zdravstveni dom, ni mogoče privatizirati. Vprašanj, na katera ni odgovora, je v tem trenutku veliko, osrednji problem je prav gotovo ta, da se sedaj iz iste vreče denar troši na dva načina, eno je javno zdravstvo v okviru zdravstvenega doma, drugo so koncesionarji, ki so prav tako v javni mreži, pogoji dela pa se bistveno razlikujejo.
Več o okrogli mizi pa v naši v prihodnji številki.
MG
Perutnina Ptuj je minulo sobotno popoldne za sladokusce, predvsem tiste, ki so »nori na poli«, pripravila prav prijetno srečanje z okušanjem najrazličnejših specialitet s poli. Šlo je za predstavitev nove kuharske knjige o poli, obiskovalci pa so lahko nekatere izmed jedi, predstavljene z recepti v knjigi, tudi pokusili.
Kot je povedala Vesna Čeh iz PP, je PP že v lanskem letu začela natečaj za 100 izvirnih receptov s salamo Poli: »Da smo Slovenke in Slovenci zares polni kuharske domišljije in da je Poli zares tista, s katero se lahko vedno znova preseneti in obogati krožnik, dokazujejo številni kuharski predlogi. Na naslov Perutnine Ptuj je namreč prispelo kar 1.200 receptov. Komisija zares ni imela lahkega dela, zato je izbor najodličnejših potekal v dveh krogih. Najprej je komisija opravila širši izbor, nato pa je priznani kuharski mojster Andrej Goljat strokovno izbral 100 najokus-nejših.«
Knjigo izbranih 100 najboljših receptov so natisnili v 15.000 izvodih, na sami predstavitvi pa jih je celo zmanjkalo. Recepti v njej so razdeljeni na tri stopnje zahtevnosti, da se ne boste prestrašili, pa vam lahko prišepnemo, da pri nobeni od jedi niso potrebne vrhunske kuharske sposobnosti. Recepti so sicer označeni s časom, ki je potreben za pripravo posamezne jedi, ki so razdeljene v več podpoglavij: Poli prigrizki, Poli hitre malice, Poli kosila in Posebni poli užitki. K receptom so pripisani tudi njihovi avtorji, prav ti pa so ob tej priložnosti druženja postali tudi prvi ponosni lastniki knjig Poli
Poli na sto načinov ...
na 100 načinov. Knjiga z odličnimi recepti s poli z vseh koncev Slovenije, za vsako priložnost in za vsakogar bo od novembra naprodaj tudi v izbranih maloprodajnih trgovinah Perutnine Ptuj na Ptuju, v Ljubljani (BTC in Zalog), Trbovljah, Kopru in Kranju.
Vesna Čeh je ob zaključku
predstavitve še povedala, da so v PP zelo veseli velikega odziva ljubiteljev salame Poli, ki so jim zaupali kuharske skrivnosti, ter dodala, da že razmišljajo o novi knjigi Poli na 2 x 100 načinov, saj omejitev uporabe te salame ni videti.
SM
Ptuj • Prvi med enakimi!
Korenine županskega drevesa zelo globoke
V romanskem palaciju ptujskega gradu je na ogled razstava Prvi med enakimi!, ki so jo na temo funkcije mestnega sodnika in župana skozi stoletja pripravili v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, Pokrajinskem muzeju Ptuj in MO Ptuj.
Na njej se lahko obiskovalci seznanijo z osebnostmi Ptuja, ki so odločilno vplivale na razvoj Ptuja. Originalni portreti ptujskih županov so iz Pokrajinskega muzeja Ptuj, kultur-no-zgodovinskega oddelka, ki ga vodi dr. Polona Vidmar. Odprli so jo v okviru počastitve 630. obletnice zapisa v mestnem statutu, ki je uzako-
nil način izvolitve in delokrog mestnega sodnika oziroma župana. Razstavo spremlja skupen katalog, ki je izšel s finančno pomočjo občin Destrnik, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Žetale in MO Ptuj. Avtorici razstave in kataloga sta Marija Hernja Masten in Nataša Majerič Kekec.
Sodnika in župana je Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Odprtja razstave se je udeležila tudi edina ptujska županja doslej Lojzka Stropnik (druga z leve), funkcijo predsednice občinskega ljudskega odbora Ptuj je opravljala od leta 1960 do leta 1967.
imel že v rimski dobi, saj je imela Poetovia že od začetka drugega stoletja dobro razvito samoupravo. Že skoraj povsem izbrisan napis na Orfeje-vem spomeniku pa priča, da je bil Mark Valerij poetovijski mestni svetovalec in župan v 2. stoletju. Prvi znani ptujski mestni sodnik je iz leta 1277 Nikolaj Wekcherl, ki je sodil in razsojal v pravdah, v prvi vrsti je bil predstojnik mestne uprave, svojega prvega župana je mesto Ptuj dobilo leta 1787, ko je cesar Jožef II. razpustil staro, še srednjeveško urejeno mestno upravo in je bil ukinjen institut mestnega sodnika. Za župana je bil izvoljen Filip Heinrich baron von Schhaller, stotnik in vojaški sodnik. Njegov mandat je trajal štiri leta, plača je znašala 500 goldinarjev.
Iz kataloga je tudi razvidno, da je imel Ptuj mestni svet v začetku 14. stoletja, njegovo delo pa je opredelil statut iz leta 1376. Imel je le en svet z 12 člani.
Skozi razstavo in katalog sta avtorici želeli prikazati družbeno vlogo župana kot odgovorne javne funkcije, saj je
župan tisti, ki predstavlja občane, zastopa njihove interese na vseh ravneh in je nasploh prvi med enakimi v nekem
okolju, to je razvidno tudi iz samega naslova razstave in kataloga Prvi med enakimi!
MG
Foto: Črtomir Goznik
V romanskem palaciju ptujskega gradu je na ogled razstava Prvi med enakimi! Funkcija mestnega sodnika in župana skozi stoletja.
Gorišnica • Z zadnje seje
Začelo in končalo se je z - gasilci
Čeprav je bilo po vseh indicih pričakovati, da bo na zadnji skupni seji gorišniškega občinskega sveta pokalo in se bliskalo, je na koncu sejanje izpadlo še dokaj mirno; sicer res z nekaj bolj kot ne dolgimi nosovi in grenkimi »knedlčki«, vendar brez globokih ran.
Dnevni red ni bil obsežen - poglavitni dve točki sta bili seznanitev z realizacijo proračuna in sprejetje že drugega letošnjega rebalansa. Ta je bil potreben zaradi prejetja dodatnega (državnega) denarja v višini dobrih 155 milijonov tolarjev, kar je letošnji go-rišniški še skupni proračun dvignilo nad 1,1 milijarde tolarjev.
In prav pri točki rebalansa se je začelo. Prvi se je oglasil podžupan Jožef Klinc, ki se mu je zdelo za malo, da pri
tolikšnem dodatnem znesku ni niti enega tolarja dodanega oz. preusmerjenega za izgradnjo cirkulanskega vrtca: »Veste kaj, iz predvidenih 37 milijonov tolarjev za naš vrtec je vsem jasno, da bomo postavili le zidovje, potem pa naj vse skupaj čez zimo ostane prepuščeno vremenu, padavinam, ki bodo uničile še to, kar bo postavljenega?! Mislim, da bomo na tak način izpadli vsi skupaj hudo neumno! Če ne gre drugače, dajmo zagotoviti nekaj milijonov iz postavke za
Branko Majhen: »Takega rebalansa ne bom podprl! Tu nI nič čistega! Letos je bilo za investicije v Cirkulanah predvidenih 130 milijonov tolarjev! Kje so te investicije oziroma kje je ta denar?!«
grebenske ceste!«
Župan Jožef Kokot ni imel načelno nič proti, da se kaj doda še za vrtec, prav tako se je strinjal, da se na račun cest izvzame nekaj denarja: »Vendar se odločite sami!« To je razjezilo Antona Kokota: »Že pri prvem letošnjem rebalansu smo vsi vedeli, da bo denarja za vrtec premalo. Lahko bi ga, če bi hoteli, župan, kot predlagatelj rebalansa, že vnesli v tokratni predlog. Ne pa da se moramo ponovno prepirati okoli tega. In poleg tega me zanima, za katere odseke cest smo dobili 29 milijonov tolarjev državnega denarja?!«
Župan je naštel kar nekaj cest v haloškem predelu občine, Kokot pa mu je vrnil, da je to vse skupaj bolj teorija, saj toliko cestnih odsekov ni možno urediti v kratkem času do zime. No, župan je zatrjeval, da bo z malo sreče in lepega vremena šlo skozi vse, saj so se dela pravkar začela, končana pa naj bi bila v dveh do treh tednih. Premalo denarja za vrtec pa ni bila edina tema, ki je žulila Antona Kokota: »Župan, prosim tudi, da se doda nekaj denarja za naše PGD. Vsa ostala društva v občini so ga bila deležna, nas pa se zapostavlja! Ne gre
Ptuj • Revitalizacija industrijske kulturne dediščine
Projekt, v katerem so partnerji MO Velenje, ZRS Bistra, Kulturno-izobraževalno društvo Kibla in Telepark Barenbach Errichtungs und Betriebs Gmbh, so predstavili Helena Knez,. doc. dr. Aleš Gačnik in Peter Tomaž Do-brila. Na harmoniki je odprtje razstave pospremil Marko Čuš z ZRS Bistra Ptuj. Modeli
revitalizacije objektov industrijske kulturne dediščine so narejeni na osnovi štirih stavb, Ptujske vinske kleti, klasirnice Pesje v Velenju, stare kurilnice v Mariboru in nekdanje umivalnice rudarjev v Rosentalu. Čeprav sta industrijska dediščina in arhitektura pomembno sooblikovali podobo naših mest
Industrijska dediščina kot razvojna priložnost
V Galeriji Magistrat na Ptuju so 20. oktobra odprli razstavo ob zaključku evropskega projekta Interreg Illa, Slovenija - Avstrija 2000-2006, INDU.PIK, modeli revitalizacije industrijske kulturne dediščine.
Foto: Črtomir Goznik
Projekt INDU.PIK, modeli revitalizacije objektov industrijske kulturne dediščine, so predstavili Helena Knez, doc. dr. Aleš Gačnik (na fotografiji) in Peter Tomaž Dobrila. Na harmoniki je zaigral Marko Cuš z ZRS Bistra Ptuj.
in naselij v zadnjih dvesto letih, industrijska dediščina v naši zavesti ne obstaja, je bolj breme kot pa razvojna priložnost, je med drugim povedal doc. dr. Aleš Gačnik z ZRS Bistra. Industrijska dediščina tudi ni zajeta v študijske programe slovenskih univerz, tudi v muzejih je malo tovrstnega pričevanja, res pa je, da se v zadnjem času tudi na tem področju premika, ko se prihodnost gradi na sonaravnem in trajnostnem razvoju. Trajnostni razvoj med drugim pomeni, da se v lokalni in regionalni razvoj vključujejo tudi objekti kulturne dediščine. Še vedno pa veliko raje, kot da bi objekte revitalizirali, gradimo nove, pravi Gačnik, zato poziva k temu, da ne bi rušili vsega, kar imamo. Ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je razstavo tudi odprl, pa je prepričan, da ima Ptuj vse pogoje, da kandidira za industrijski evropski muzej leta.
MG
Anton Kokot: »Župan, naj se doda ostala društva v občini so ga bila Ne gre za veliko vsoto, ampak za
za veliko vsoto, ampak za 650 tisočakov, ki jih še potrebujemo za naš novi gasilski avto!«
Prepir okoli borih 650 tisočakov
Župan se je najprej poskušal izvleči s pojasnilom, da je občina nakazala obljubljenih 6 milijonov tolarjev in s tem izpolnila svojo obveznost ter Kokota napotil na gorišniško gasilsko zvezo, kamor naj da predlog za dodatnih 560 tisočakov. Pa se je po nekaj minutni debati z nekaj pomenljivega molka vmes izkazalo, da je predlog že romal na GZ, kjer so ga vrnili na občino in krog prelaganja se je kar hitro zaprl. Očitno je bilo, da nihče ne želi dati želene vsote v Cirkulane, da pa so bila podobna nakazila praksa v prejšnjem obdobju za vsa gasilska društva v občini. Oglasil se je Klinc: »V vseh 12 letih skupnega dela je bilo razmerje razdeljenega denarja za gasilce 8 : 1 v dobro nižinskega dela, zdaj, ob koncu, pa je težava v 650 tisočakih?! Menda nismo padli tako nizko?!«
K besedi se je, še zadnjič, saj ne bo več v svetniških vrstah, priglasil še Slavko Vise-njak: »Če se prav spomnim, smo pot skupne občine začeli prav z gasilstvom oz. denarjem za PGD Cirkulane, zdaj pa s taisto problematiko tudi zaključujemo skupno pot. Zanimivo! Sam pa menim, da teh 650 jurjev ni takšen problem, da se zagotovi iz kakšne proračunske postavke. Lahko pa bi dali še kakšen dodaten milijon za šport!«
Po še nekaj poskusih v smeri kdo in kako naj bi vseeno dal omenjeno vsoto za cirkulansko PGD, so se svetniki na koncu zedinili, da se denar zagotovi iz postavke za vzdrževanje gasilskih domov, prav tako pa so se strinjali, da se dodatnih 15 milijonov za vrtec vzame iz postavke urejanja grebenskih cest v Cirku-lanah. To je zbodlo v oči cir-kulanskega svetnika Branka Majhna: »Takega rebalansa ne bom podprl! Tu ni nič čistega! Letos je bilo za investicije v
nekaj denarja za naše PGD. Vsa deležna, nas pa se zapostavlja! 650 tisočakov!«
Cirkulanah predvidenih 130 milijonov tolarjev! Kje so te investicije oziroma kje je ta denar?! In dalje: iz dodatnih 155 milijonov tolarjev, ki smo jih pridobili, jih je zdaj problem najti 15 za naš vrtec?! Halo?! Zdaj je pa stvar prišla do skrajne meje!«
Če bi ostali v skupni občini ...
Župan Kokot je vrnil: »Vsi ste vedeli, da je denarja za vaš vrtec premalo in kaj se bo zgodilo! Zdaj pa izsiljujete! Če bi ostali skupna občina, bi bil vrtec že pod streho in nič vas ne bi brigalo, od kod denar, saj državnega sofinanciranja ni! Ker pa je referendum uspel, se zadeva za vas zdaj postavlja drugače. Za nastalo situacijo ne krivite mene, sami ste sprejeli proračun in obvezni začetek izgradnje vrtca!«
Majhen je priznal vse povedano, vendar pa dodal: »Ne gre za to, da nečesa ne bi vedeli. Gre pa za to, da je sramotno, kako velik problem naenkrat predstavlja 15 milijonov za naše otroke in kje jih najti v milijardnem proračunu! Da bo treba teh 15 milijonov vzeti iz postavke urejanja grebenskih cest, se mi ne zdi prav in konec!«
Župan je pojasnjeval, da je dodatnih 155 milijonov državnih sredstev, zaradi ka-
terih se sprejema rebalans, prišlo namensko, za točno določene projekte in jih zato ne morejo kar prerazporejati, kakor jim je drago, Majhen pa je vzkipel: »Seveda ne! Toda kje je tu vmes sploh kakšen cirkulanski projekt? Niti enega ni, ali ne? Vsi projekti so narejeni za Gorišnico! Ali pri nas res ni kaj delati?!«
Župan je očitke zavrnil z besedami, da so dobili denar za grebenske ceste in da so uredili tudi novo košarkaško igrišče ob šoli, za kar je občina dala kar dobrih 16 milijonov tolarjev. Ta razlaga pa je razjezila Kokota: »Me pa res zanima, za kaj je bilo potrošenih celih 16 milijonov v enem samem igrišču, kjer ni bila postavljena niti razsvetljava?!«
Župan je povedal, da je bilo treba praktično vse narediti na novo, saj so po odstranitvi starega asfaltnega platoja morali teren najprej drenažirati, šele potem so sledila dela: »Res pa je, da bi bila gradnja novega igrišča cenejša!«
Tako je debata tekla naprej, poskusi razčiščevanj nekaterih cirkulanskih naložb pa niso prinesli ničesar novega oziroma takšnega, kjer bi se pokazalo, vsaj uradno, da nekaj ni v redu.
In na koncu se je pač končalo tako, da so vsi, razen Majhna, potrdili rebalans z amandmaji, da se zagotovi 650 tisočakov za PGD Cirku-lane, dodatni milijon dobijo športna društva, 15 milijonov za vrtec pa se vzame iz postavke grebenskih cest, pri čemer je župan Kokot dvakrat dal zelo zanimivo obljubo: »Uredili bomo tako, da zaradi teh 15 milijonov ne bodo prav nič oškodovane vaše ceste, ampak bodo prav tako asfaltirane vse, ki so bile v planu! Se bomo dogovorili z izvajalcem in obljubljam, da bo šlo skozi prav vse predvideno!«
Na zadnji skupni večerji, ki je sledila, kislih obrazov ni bilo videti. Da se bo med novima občinama gotovo še močno iskrilo, zlasti ob delitveni bilanci, pa ni dvomiti.
SM
Župan Jožef Kokot: »Vsi ste vedeli, da je denarja za vaš vrtec premalo in kaj se bo zgodilo! Zdaj pa izsiljujete! Če bi ostali skupna občina, bi bil vrtec že pod streho in nič vas ne bi brigalo, od kod denar, saj državnega sofinanciranja ni!«
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Šikole • Okrogla miza z ministrico Marijo Lukačič
Slovenski kmet ni primerljiv z evropskim
Na pobudo občinskega odbora SDS občine Kidričevo so v petek, 20. oktobra, v Šikolah pripravili okroglo mizo o perspektivah slovenskega kmetijstva v Evropski uniji, ki sta se je udeležila kmetijska ministrica Marija Lukačič ter direktor agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja Franc Kebe.
Predsednik občinskega odbora stranke SDS v občini Kidričevo Anton Leskovar je ob uvodnem pozdravu poudaril, da so se za okroglo mizo o perspektivah slovenskega kmetijstva v Evropski uniji odločili predvsem zaradi tega, ker se precejšen del prebivalstva po vaseh v občini Kidričevo preživlja le s kmetijstvom. Zato so v goste povabili dva najodgovornejša za področje kmetijske politike v Sloveniji, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marijo Lukačič in direktorja agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja Franca Kebeta. Pred sicer ne preveč številnimi obiskovalci v dvorani gasilskega doma v Šikolah je okroglo mizo vodil Milan Fideršek.
V programu razvoja podeželja od leta 2007 do 2013 sta po besedah ministrice Marije Lukačič že pripravljena dva obsežna dokumenta, vredna okoli 280 milijard tolarjev. V
tem trenutku so za slovensko kmetijstvo v procesu prilagajanja evropskim normativom najpomembnejše strukturne spremembe. Eden od osnovnih problemov je že v tem, da so slovenske kmetije s povprečno velikostjo 6,2 ha tudi za štirikrat manjše od povprečne evropske kmetije. Konkurenčna neučinkovitost in neprimerljivost slovenskega kmetijstva se kaže tudi v višjem starostnem povprečju, saj je povprečen nosilec kmetijskega gospodarstva pri nas star 56 let, z EU pa nismo primerljivi tudi na nekaterih drugih področjih.
Kmetijsko ministrstvo se je prilagajanja Evropski uniji lotilo s svežnjem ukrepov, ki so, po zatrjevanju ministrice Lu-kačičeve, usmerjeni v pet osi. V prvi osi sta ukrep za zgodnje upokojevanje kmetov ter ukrep za prevzem kmetij mladega gospodarja. V omenjene ukrepe je do sedaj vstopilo okoli 800 ljudi, letos pa imajo
zanje na voljo okoli 400 milijonov, oziroma 2 milijona za vsakega mladega kmeta. Vsi, ki to želijo, bodo prejemali rento, ki bo po vsej verjetnosti prenosljiva na zakonske partnerje in nepreskrbljene otroke. Sicer pa naj bi v prvo os ukrepov po besedah Lu-kačičeve vložili okoli 33 odstotkov sredstev. V drugo os so postavili ekološko kmetovanje, čemur dajejo v Evropi vse večji poudarek, sicer pa naj bi v to os usmerili največ, kar okoli 52 % predvidenih sredstev. Na tretji osi, v kateri je predvidenih 11 % sredstev, so postavili vse investicije v vse vrste dejavnosti, ne le kmetijske, ki bodo dajale zaposlitve na podeželju. Četrta os je naperjena v programe, ki jih bodo oblikovali v posameznih občinah sami, po svoji meri, potrebah in finančni zmogljivosti. Za omenjene ukrepe naj bi bilo namenjenih 278 milijard tolarjev, ki naj bi jih porabili v štirih le-
Foto: M. Ozmec
Okroglo mizo so vodili (z leve) direktor Agencije Franc Kebe, povezovalec Milan Fideršek, ministrica Marija Lukačič in predsednik SDS Anton Leskovar.
Fcitd' ^yl OTmo/^
Marija Lukačič: »Smo prva nova država članica EU, v kateri bodo kmetje letos prejeli 100 % subvencijo!«
tih, kar pomeni, da naj bi že v naslednjem letu porabili 149 milijonov evrov.
Ob tem je ministrica Luka-čičeva z zadovoljstvom poudarila, da smo kot prva nova država članica Evropske unije v pogajanjih z vlado uspeli doseči, da bodo slovenski kmetje letos prejeli 100 % subvencije, saj v nekaterih državah EU izplačujejo kmetom le okoli 55 % subvencij. Med drugim je opozorila tudi na novosti v davčni politiki, ki so še posebej pomembne v kmetijstvu. Z vlado naj bi se že uspeli dogovoriti, da investicije v kmetijstvu ne bodo obdavčene, koalicijsko pa naj bi bilo že usklajeno in dogovorjeno, da bi podobne ugodnosti dosegli tudi za okoljske ukrepe ter za ukrepe mladega kmeta. Na področju zavarovanja kmetijskih pridelkov je po besedah Lukačičeve pomembno, da jih je Evropska komisija zadolžila, da sami pripravijo lastne ukrepe. Sicer so veseli, da se je obseg kmetijskih zavarovanj povečal, v fizičnem obsegu za 12 %, v finančnem smislu pa celo za 35 %. Sicer pa potekajo dogovori še naprej, saj nameravajo obseg zavarovanj v kmetijstvu razširiti tudi na druga rizična področja, kot so: proti pozebi, proti slabemu vzklitju ipd. Sicer pa naj bi v naslednjem letu kmetijsko ministrstvo delovalo še prek komercialnih zavarovalnic, tečejo pa že resni dogovori o ustanovitvi lastne kmetijske zavarovalnice.
Direktor Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja Franc Kebe je med drugim pojasnil, da je osnovna naloga agencije predvsem usklajevanje interesov v povezavi med Slovenijo in Evropsko unijo. Institucija je ogromen sistem, v katerem intenzivno dela 260 ljudi, trenutno izvajajo preko 100 raznih ukrepov, zato so morda posamezni postopki nekoliko daljši, saj jih pri realizaciji strogo vežejo
zakonodaja in številni predpisi. Med novostmi, ki bodo za kmete pomembne v naslednjem obdobju, je tudi ta, da bodo lahko vloge za subvencije oddajali tudi od doma, po elektronski pošti. Že letos so v kmetijskem ministrstvu združili potrebna sredstva, da bodo lahko opravili nove foto posnetke zemljišč in katastra. Poostrili bodo kontrolo nad tistimi kmetijami, ki so prejele sredstva za subvencije. Letos so za primerjavo oziroma razmejitev površin že pričeli uporabljati elektronske GPS-naprave, sicer pa jim bodo odslej vedno na voljo sveži foto posnetki dejanskega stanja. Ker so na izdane odločbe samo v letošnjem letu prejeli preko 10.000 pritožb, kar sicer pomeni le 2,3 % od vseh izdanih odločb, so na novo zaposlili večjo skupino ljudi, tako da jim je do sedaj uspelo rešiti že 85 % vseh pritožb. Veseli so, da je bilo v letošnjem letu vloženih blizu 470 vlog za naložbe v kmetijsko gospodarstvo. Med drugim smo izvedeli, da bo do 20. novembra znana odločitev o podporah za mlade prevzemnike kmetij, za kar so letos prejeli 274 vlog, izplačila pa naj bi realizirali med 10. in 20. decembrom. Sredstva za subvencije naj bi pričeli izplačevati predvidoma okoli 20. decembra letos, do konca pa naj bi bile izplačane šele 31. junija prihodnje leto.
V razpravi smo med drugim slišali, da je bilo za tako imenovane nitratne direktive oziroma gnojne jame letos vloženih za okoli 26 milijard tolarjev zahtevkov, sicer pa je za pojasnjevanje s tega področja kmetom namenjen poseben telefon. Težave se porajajo pri izvajanju tako imenovanih SKOP programov, predvsem zaradi tega, ker je bil do sedaj osnova za določitev kataster, po novem pa posnetki stanja kmetijskih zemljišč v naravi ali tako ime-
Med razpravljavci v dvorani velja opozoriti na besede kmeta Milana Unuka iz Jablan, ki ga je najprej motilo dejstvo, da je med tistimi, ki so se zbrali v dvorani ob obravnavi tako pomembne teme zelo malo kmetov in tako veliko politikov. Sicer pa je ministrico opozoril na vse slabše pogoje kmetovanja, zaradi česar nekateri, predvsem mladi kmetje, že počasi obupujejo. Ogorčen je bil, ker morajo plačevati davek tudi na sredstva, ki so jih prejeli za subvencije, kar nima nobenega smisla. Kot pravo katastrofo pa je ocenil podatek ministrstva, da je bilo letos od 461 vlog za sredstva oziroma kredite za pomoč pri gradnji hlevov ter nabavi strojev kar 400 zavrnjenih z zahtevami za dopolnitve; še posebej ob ugotovitvi, da mora vsak kmet za posamezno vlogo odšteti raznim svetovalcem od 200.000 do 300.000 tolarjev. Kmet Mihael Žitnik iz Stražgonjce je ministrico opozoril, da imajo pri izvajanju komasacijskih postopkov na voljo premalo državnih zemljišč, eden od razpravljavcev pa je potarnal tudi nad trošarinami za gorivo, ki so po njegovem mnenju za porabo v kmetijstvu previsoke, saj imajo nekateri do svojih polj tudi do 15 km.
Za dokaj optimističen zaključek okrogle mize v Šiko-lah je poskrbela ministrica Lukačičeva, ki je ob koncu menila, da se kljub vsemu razmere v slovenskem kmetijstvu vendarle počasi izboljšujejo: »Ko sem prišla na to ministrstvo, je bilo v Sloveniji morda kakih 100 velikih in zelo iznajdljivih kmetov, ki so v glavnem prejemali večinski del vseh razpoložljivih državnih sredstev, ostali pa skoraj nič. Danes pa je število tistih, ki so ali pa še bodo deležni teh sredstev, nekajkrat višje!«
Borl • Najemnik zaenkrat ostaja neznan
Bodo grad Borl prevzele ptujske Terme?!
Konec minulega tedna je bila v prostorih gradu Borl že druga tiskovna konferenca, na kateri naj bi se pojasnile zadeve v zvezi z razpisom za najemnika gradu Borl, ki ga je pred kratim objavila država oz. kulturno ministrstvo. Bolj kot vsi našteti podatki pa je zanimanje vzbudila prisotnost - med sicer redkimi gosti - direktorja ptujskih Term Andreja Klasinca.
Na naše vprašanje, kako to, da je prišel odposlušat, kaj so povedali gostje srečanja (predsednik Društva za obnovo gradu Borl Martin Prašnički, poslanec Branko Marinič in predstavnik kulturnega ministrstva Andrej Breznik), je Klasinc prostodušno povedal, da je menda čisto jasno, da takšen objekt, kot je grad Borl, absolutno zanima tudi največjega turističnega ponudnika Spodnjega Podravja. Trenutno se sicer Terme prioritetno ukvarjajo z izgradnjo mondenega hotela, v načrtu je še nekaj posodobitev znotraj samega kompleksa, vendar pa se strategija razvoja Term nikakor ne zaključuje v omenjenem krogu. Po besedah Klasinca naj bi se že v naslednjem letu povezali z nekaj turističnimi kmetijami ter tako razširili svojo ponudbo, v kontekst njihovega razvoja pa se očitno več kot odlično vključuje tudi haloški grajski mogotec. Medtem ko ostale najemnike moti predvsem izjemno kratka doba najema, ki jo je sicer možno, ne pa nujno podaljšati, Klasinc meni, da to nikakor ni bistveni problem. Mnogo večjo težavo, ki bi lahko ustavila vse njihove, verjetno pa tudi načrte ostalih morebitnih najemnikov, vidi v omejitvah, ki jih postavlja zavod za ohranjanje kulturne dediščine. Konkretno, kot je dejal Klasinc, bi lahko bila nepremostljiva ovira recimo to, da »spomeničarji« ne bi dovolili ureditve grajskih soban za 150 ležišč, kar potem seveda ruši vse cilje strategije, saj je jasno, da noben najemnik ne bo gradu urejal zgolj zaradi lepote gradu, ampak (tudi ali predvsem zato), da kaj zasluži, seveda ob tem, da gradu
Direktor ptujskih Term Andrej Klasinc: »Grad Borl je objekt, ki nas z vidika naše nadaljnje strategije razvoja turistične ponudbe absolutno zelo zanima. Najbolj problematična pa je lahko obnova objekta z vidika pridobitve soglasja Zavoda za kulturno dedišči-
no.«
vrne življenje. To pa zgolj z razstavami ali stalno razstavo ali pač z občasnimi prireditvami, roko na srce in čisto po resnici, pač ni možno.
Pogoje razpisa za najem, ki ga je izdalo ministrstvo, je predstavil Andrej Breznik. Doba najemne pogodbe je 25 let z možnostjo podaljšanja ali predčasne prekinitve, če se najemnik ne bi držal zastavljenih pogojev. Ti pa so naslednji: najemnik mora zagotoviti 150 milijonov tolarjev kot najemnino, ki pa se v celoti investira v obnovo gradu. Predmet najema sta tako grad kot njegova okolica. V pol leta po podpisu pogodbe mora izbrani najemnik predložiti idejni projekt predvidenih del, nato pa mora najkasneje v dveh letih pridobiti še gradbeno dovoljenje za načrtovana dela. Grad mora ostati dostopen javnosti.
Pogoji oziroma kriteriji razpisa so dokaj neugodni,
kar se je posredno lahko razbralo tudi iz besed Breznika, saj je napovedal možnost ponovnega razpisa ali pa možnost pogajanja z morebitnim resnim najemnikom. Kdo se bo potegoval za najem, sicer v teh dneh ostaja še uradna skrivnost, neuradno pa naj bi vso potrebno dokumentacijo že dvignila dva interesenta, in sicer (prav tako neuradno) Miha Pogačnik in Anton Krajnc, menda pa naj bi to storile tudi Terme. Andrej Klasinc sicer ni ne potrdil ne ovrgel možnosti, da se bodo Terme tudi same neposredno potegovale za najemnika gradu, vsekakor pa bodo v vodstvu Term pozorno spremljali dogajanje in, kot je bilo razumeti, naj bi v primeru »primernega« najemnika sklepale pogodbo o sodelovanju z njim, sicer pa poskušali najemno razmerje urediti direktno z lastnikom, torej državo. Kdo naj bi bil
Za grad Borl je ministrstvo že objavilo razpis za najemnika; rok za oddajo prijav je 15. november, trenutno pa se neuradno govori o dveh oziroma treh resnih interesentih.
»primeren« najemnik v luči ptujskih Term, je težje ugibati; prav gotovo pa to ne more biti Anton Krajnc, ki želi grad urediti po svojih vizijah in željah.
Martin Prašnički je interes Term označil kot zelo pozitiven v smeri realnih možnosti obnove in oživitve grajskega kompleksa, seveda pa je v ozadju ostalo nekaj nedorečenega strahu, da se v tem primeru grajsko poslopje zapira za številne društvene dejavnosti oziroma, bolj konkretno, ne toliko za prireditve kot za prostore.
Kakorkoli že, za ostala omenjena najemnika je najbolj neugoden pogoj čas trajanja najemne pogodbe, saj naj bi bilo po razpisanih veljavnih kriterijih najemno razmerje med lastnikom in najemnikom zagotovljeno le za prvih
25 let. Tudi Andrej Breznik je priznal, da gre za relativno zelo kratek čas, vendar naj bi šlo zgolj za člen, s katerim bi si država zagotavljala oster nadzor nad najemnikom, ki bi moral urediti vse v skladu s predloženim idejnim planom, ne pa, da bi bila po nekaj letih vsa zadeva spet zapuščena.
Glede morebitnega državnega sofinanciranja, ki se je še pred razpisom na veliko obljubljalo, kot je navzoče spomnil Prašnički, in sicer v vrednosti 100 milijonov, pa v razpisu ni bilo niti besede. Breznik na vprašanje, ali bo država najemniku morebiti vseeno kaj dodala, ni mogel odgovoriti, saj teh navodil pri pripravi razpisnih pogojev ni dobil.
Grajsko poslopje pa je v tem trenutku v zelo kritič-
nem stanju, kljub obnovljeni strehi, ki pa že ima nekaj lukenj, skozi katere pronica vlaga in uničuje zidovje. Popravilo strehe, vsaj na najbolj poškodovanih delih, bi bilo nujno opraviti čimprej in v ta namen so s preteklim dobrodelnim koncertom v društvu zbrali 200.000 tolarjev. Nekaj naj bi dodala še država, poleg denarja pa še dovoljenje za izvedbo, vendar nič kaj dobro ne kaže. Očitno je, da je odgovorno ministrstvo z razpisom začasno dvignilo roke od gradu in vse, kar se bo v vmesnem času še uničilo - zadnji rok za oddajo ponudb je 15. november -, bo pač pristalo na ramenih najemnika, kdorkoli že to bo, če bo seveda sploh kdo izbran v prvem krogu.
SM
Zetale • Brez volilne napetosti
Po začrtani poti naprej
V občini Žetale minulo nedeljo ni bilo ravno napeto kot v veliki večini ostalih občin. Kandidat za župana je bil namreč en sam; bitka se je tako bila le za svetniška mesta.
zato vabim vse, ne glede na to, ali so člani občinskega sveta ali ne, da se aktivno vključijo v delovanje občine v naslednjem mandatu. V tako
majhni občini, kot je naša, potrebujemo vsakega , ki zna in je pripravljen delati v dobro vseh nas in naših zanamcev!«
SM
Ne glede na to, da ni imel protikandidata za vodenje občine, pa se dosedanji in prihodnji župan Anton Butolen zaveda, da to ni noben razlog za spanje na lovorikah, ampak bo potrebno narediti še veliko.
»Ko sem pred osmimi leti postal prvi župan občine Zetale, sem si zastavil tri dolgoročne cilje. Zagotoviti ali vsaj izboljšati osnovne pogoje za življenje in delo naših občanov, kar pomeni urediti pogoje za predšolsko vzgojo,
za osnovnošolsko izobraževanje, za primarno zdravstvo in zagotoviti zdravnika in zobozdravnika, nadalje urediti pogoje za delovanje institucij (občine, krajevnega urada, policijske pisarne, pošte), za kulturno in športno udej-stvovanje naših občanov in za delovanje društev, zagotoviti nemoteno oskrbo z vodo, izboljšati urejenost javnih cest in zagotoviti prevoznost v vsakem vremenu ter urediti pogoje za dostojno in času primerno slovo od umrlih. Kot drugi cilj sem si zastavil
izboljšati podobo in prepoznavnost občine v širšem prostoru, kot tretji pa oživiti do tedaj skoraj povsem izumrlo kulturno, društveno, družbeno in družabno življenje v občini, kar prav tako pomembno vpliva na kakovost življenja v občini. Večino zastavljenih ciljev sem skupaj z občinskim svetom, ki je te cilje prepoznal za skupne, tudi uresničil, nekaj se jih pravkar izvaja, nekaj pa jih še čaka na realizacijo. Zato sem se tudi odločil, da kandidiram še tretjič,« je povedal Butolen.
Kot prvi mož občine, ki jo bo torej vodil še naslednja štiri leta, pa pravi: »V mandatu, ki je pred menoj, bomo, upam, s skupnimi močmi zaključili izgradnjo vodovodnega sistema v občini, zagotovili pogoje za predšolsko vzgojo v občini, uredili kulturno dvorano in razsvetljavo ter del pločnikov skozi naselji Zetale in Dobrina, seveda pa še nadaljevali modernizacijo občinskih cest. Za dosego zastavljenih ciljev bo potrebno zagotoviti čim večjo podporo in aktivnost vseh občanov,
Župan Anton Butolen: »V mandatu, ki je pred menoj, bomo, upam, s skupnimi močmi zaključili izgradnjo vodovodnega sistema v občini, zagotovili pogoje za predšolsko vzgojo v občini, urediji kulturno dvorano in razsvetljavo ter del pločnikov skozi naselji Žetale in Dobrina, seveda pa še nadaljevali modernizacijo občinskih cest.«
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Odprtje sortirnice ločenih frakcij in separacije ostanka odpadkov
Z ekološkim centrom tudi do državnih koncesij
19. oktobra je bila v CERO Gajke v Spuhlji slovesnost ob odprtju sortirnice ločenih frakcij in separacije ostanka odpadkov. Nanjo sta vabila MO Ptuj kot investitor in podjetje Čisto mesto kot upravljavec. Odprtje se je zgodilo pred opravljenim tehničnim prevzemom, ki je bil 24. oktobra. O pomenu nove pridobitve v okviru investicije v CERO Gajke so govorili Andrija Koter, direktor podjetja Čisto mesto Ptuj, Bernarda Podlipnik, predstavnica ministrstva za okolje in prostor, in dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj.
Andrija Koter je spomnil, da letos poteka 15 let od novega načina zbiranja odpadkov. V začetku je bilo v organizirano zbiranje odpadkov na celotnem območju nekdanje občine Ptuj vključenih 6000 gospodinjstev, danes jih je že 19.000. Leta 1997 so začeli projekt ločenega zbiranja odpadkov. Leta 1998 so pridobili
certifikat kakovosti ISO 9001 za področje gospodarjenja z odpadki in kompostiranja. Prvi na območju JV Evrope so leta 2001 začeli balirati odpadke. Leta 2003 so zgradili prvo fazo novega objekta CERO Gajke, ki jo razvijajo in gradijo še danes. Investicijo v sortirnico in separacijo ostanka odpadkov, ki se zaključuje v 1B fazi, so
pričeli lansko jesen. Pridobili so reciklažni objekt z dvema sortirnima linijama, prva služi ročnemu in mehanskemu sortiranju, stiskanju, baliranju sekundarnih surovin izločenih iz ločeno zbranih odpadkov, druga pa mehanskemu izločanju bioloških odpadkov iz preostalih in mešanih komunalnih odpadkov, s tem tudi dopol-
Foto: Črtomir Goznik
Naložba v sortirnico ločenih frakcij je stala 963 milijonov tolarjev, od tega je 345 milijonov nepovratnih sredstev države, 116 milijonov tolarjev je sredstev okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, 502 milijona pa je bilo izbranih iz cene ravnanja z odpadki.
Foto: Črtomir Goznik
Sortirnico ločenih frakcij in separacijo ostanka odpadkov so prejšnji četrtek odprli (od leve) župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan^ predstavnica ministrstva za okolje in prostor Bernarda Podlipnik in Andrija Koter, direktor podjetja Čisto mesto.
njujejo dosedanje baliranje in ovijanje ostanka odpadkov. Kot je povedal Andrija Koter, je namen sortiranja zadovoljevanje zakonskih obveznosti, usklajevanje ravnanja z odpadki z evropskimi direktivami, hranjenje deponijskega prostora in nižanje deleža bioloških odpadkov v odlagališču. Zmogljivost sortirnice ločenih frakcij je 10 tisoč ton vhodnega materiala na leto, različnih ločenih frakcij, papirja, plastike, kovin in tekstila. Zmogljivost separacije ostanka odpadkov pa je 20 tisoč ton vhodnega
materiala na leto, gre za preostale in mešane komunalne odpadke. Danes ločujemo že 50 odstotkov odpadkov, tendenca minimalnega odlaganja je končni smisel ločevanja odpadkov, s tem pa tudi manjši investicijski ciklus v bodoče, je še povedal direktor Čistega mesta Andrija Koter, ki je ob tej priložnosti tudi predstavil nekatere projekte, ki jih želijo še realizirati. Med drugim nameravajo rekultivirati zapolnjeni deponijski prostor in izkoristiti preostali deponijski plin preko projekta EU - Ansaldo, dvigniti
nivo predelave bio odpadkov in dokončanje kompostarne, obdelati in predelati odpadne elektro in elektronske naprave, ustanoviti tehnološki center in s tem prodajo znanja iz okoljskih tehnologij na področje jV Evrope.
Ptuj je na področju odpadkov paradni konj v Sloveniji, je svoj pozdravni govor pričela prejšnji četrtek v CERO Gajke predstavnica ministrstva za okolje in prostor Bernarda Podlipnik. V petih do šestih letih naj bi vsa območja Slovenije pokrili s podobnimi centri. V tem trenutku jih ima polovica Slovenije. V novi finančni perspektivi je za te naložbe namenjenih okoli 180 milijonov evrov. Župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan je ob odprtju sortirnice ločenih frakcij in separacijo ostankov odpadkov dejal, da pričakuje, da bo država podprla izgradnjo eko industrijske cone v Gajkah, z njo je povezana pridobitev nekaterih državnih koncesij, ne gre samo za lokalne, temveč tudi za državne koncesije.
Odprtje nove sortirnice in separacije je spremljal kulturni program z nastopi otrok iz vrtca Vijolica, moškega pevskega zbora Jezero DU Budina - Brstje in FS Rožmarin Dolena.
MG
Cirkulane • Odprli točko VEM
Haloški podjetniki se lahko registrirajo doma
Tudi v Halozah (tako kot na Ptuju), konkretno v Cirkulanah v prostorih LPC Haloze, so v sredini oktobra odprli t. i. Vstopno točko VEM.
»Splošni cilj tega projekta je podpora razvoju podjetništva na območju Haloz z olajšanim dostopom do kakovostnih informacij, napotkov, svetovalnih storitev in administrativne podpore v okviru vstopne točke VEM v LPC Haloze, ki pokriva območje šestih občin s približno 21.000 prebivalci in 400 obstoječimi podjetji. V okviru vstopne točke VEM - LPC Haloze naši usposobljeni svetovalci nudijo strokovno pomoč in svetovanje v postopku pred
registracijo podjetja in tudi v nadaljnjih fazah njegovega delovanja ter administrativno pomoč v samem postopku registracije samostojnega podjetnika,« je na predstavitvi povedala vodja LPC Haloze Sonja Golc.
Enostavno povedano točka VEM pomeni, da si vsak, ki želi začeti samostojno podjetniško pot, lahko popolnoma vso dokumentacijo in registracijo brezplačno uredi v centru Halo in mu ni potrebno več po vseh uradih po
Ptuju.
Točka VEM omogoča več brezplačnih storitev, in sicer: vpis podjetnika v Poslovni register Slovenije, ki ga vodi AjPES, posredovanje davčnih podatkov ob ustanovitvi na DURS, prijavo samostoj-
nega podjetnika v obvezno zdravstveno zavarovanje ter prijavo njegovih mladoletnih otrok, pa tudi vpis spremembe podatkov v Poslovni register, izbris podjetnika iz registra in naročilo izpisa podatkov iz registra.
V Sloveniji je bilo sicer doslej odprtih 20 točk VEM, pomanjkljivost tovrstnih točk pa je zaenkrat še v tem, da se na tako enostaven način še ne morejo registrirati podjetja. Vendar, kot obljublja vlada oz. pristojno ministrstvo, naj
bi bilo to možno že v naslednjem letu.
Kot je še povedala Sonja Golc, so se v času delovanja vstopne točke VEM v Cirkula-nah preko nje registrirali štirje novi domači podjetniki.
SM
Vodja LPC Haloze Sonja Golc: »Vstopna točka VEM v prostorih LPC Haloze v centru Cirkulan omogoča kompletno registracijo podjetnika in vpis vseh kasnejših morebitnih sprememb.«
Foto: SM
Ivanjkovci • Odprtje zdravstvene ambulante
Po 15 letih k zdravniku spet doma
Prebivalci krajevne skupnosti Ivanjkovci so bili minuli četrtek upravičeno zelo zadovoljni, saj se je v kraj PO 15 letih vrnila ambulanta. To je za skupnost s 17 vasmi, v katerih živi 2300 prebivalcev, izjemnega pomena, saj jih je med njimi kar 253 starejših od 70 let, je povedala predsednica KS Ivanjkovci Slavica Rajh.
Ambulanta v Ivanjkovcih je sestavni del Zdravstvenega doma Ormož in tudi del javne zdravstven mreže na področju občine Ormož. V preteklosti so ambulanto že imeli, vendar so jo pred leti na zahtevo inšpekcijskih služb zaradi neustreznih prostorov, v katerih je delovala, zaprli. Nova ambulanta je našla svoj prostor v sta-novanjsko-poslovni zgradbi ob cesti Ljutomer-Ormož, ki je nastala kot plod sodelovanja med Pošto Slovenija, Stanovanjskim skladom RS in Občino Ormož, je v svojem nagovoru povedal podžupan Miroslav Tramšek. Celotna investicija ambulante znaša dobrih 37 milijonov tolarjev. Občina je zanjo v letošnjem proračunu namenila 11 milijonov. Za razliko pa je ZD najel kredit v višini 26 milijonov tolarjev za obdobje treh let, ki se prične odplačevati marca 2007. Občina Ormož bo v svojem proračunu za obdobje 2007-2009 namenila za vsako posamezno leto 9 milijonov. Ambulanta je velika 91 kvadratov in jo sestavljajo
tedensko, v ponedeljek med 15. in 17. uro in v četrtek med 10. in 13. uro. Ker bo odprta kratek čas in ima majhno čakalnico, kot je bilo povedano
v šali, je zelo zaželeno, da se bodoči pacienti naročijo po telefonu.
V krajši slovesnosti ob otvoritvi ambulante je nastopil
pevski zbor iz Ivanjkovcev, nato so si prisotni ogledali nove prostore in se zadržali na krajši pogostitvi.
vki
Trak pred novo ambulanto je prerezala Vlasta Zupanič Domajnko, direktorica Zdravstvenega doma Ormož, ob pomoči obeh podžupanov ormoške občine - Milana Čurina (levo) in Miroslava TTamška.
ordinacija, prevezovalnica, sprejemna soba, čakalnica in sanitarije. V ambulanti je tudi 3 milijone vredna nova oprema, je povedala Vlasta Zupanič Domajnko, direktorica ZD.
Od takrat, ko so pred leti ambulanto zaprli, pa do danes je bil na področju medicine narejen velik korak
naprej, ki omogoča boljše in daljše življenje. Ambulanta bo, kot je povedala Zlata Vi-čar Polak, strokovna vodja ZD, namenjena predvsem odraslim. 23. oktobra bosta v ambulanti pričeli delati zdravnica Marta Tetičkovič Ranfl in medicinska sestra Branka Krabonja. Ambulanta bo v začetku odprta dvakrat
V ambulanti Ivanjkovci bosta paciente sprejemali Marta Tetičkovič Ranfl, dr. med. cinska sestra Branka Krabonja, ki stoji za njo. V podporo jima bosta tudi Zlata Vičar strokovna vodja (levo), in Vlasta Zupanič Domajnko, direktorica ZD Ormož.
Foto: vki
(sedi), in medi-Polak, dr. med.,
Dravinjski Vrh • Koruza s poskusnega polja M Videm • Milijoni za nove črne prevleke
Nove sorte dale obilen pridelek Masovno asfaltiranje
Kar 11t enrt knriivo eomoneko hičo Pinnoor eknrai nninvira nnveom nnvih io hiln	V
Kar 15 sort koruze semenske hiše Pioneer, skoraj polovica povsem novih, je bilo letos posejanih na dobrih 2 hektarjih njive kmetovalca Antona Zemljaka na Dra vinjskem Vrhu pri Vidmu.
Koruzo s poskusnega polja so uspešno pospravili pred dnevi, ob tem pa tudi ugotovili, katera sorta se je v teh koncih najbolje obnesla in jo bodo poslej posebej priporočali za setev.
Dneva Pionner se je pri Zemljaku udeležilo kar nekaj okoliških kmetovalcev,
pretežno tistih, ki so tudi člani kluba Pioneer. Po kratki predstavitvi vseh poskusnih sort in prvih ocenah pa so koruzno polje tudi poželi in potem naredili prve analize, ki pa so pokazale, da je koruza, navkljub letos slabemu vremenu, dala obilen in dokaj pričakovan donos na hektar.
S pridelkom je bil navkljub prvim slabim napovedim sredi poletja, takrat povezanimi z vremenom, zadovoljen tudi Zemljak, ki v Pioneerjevih poskusih sodeluje že nekaj zadnjih let, poskus na njegovi njivi pa je le eden od skoraj stotih po celi Sloveniji.
TM
Tako po tekočem traku, kot odpirajo novoasfaltirane cestne odseke v občini Videm to jesen, jih v nobeni drugi občini. Sicer ne gre za velike oz. dolge cestne trake, na koncu koncev pa seštevek vendarle pokaže kar nekaj kilometrov.
Zemljakovo koruzno poskusno polje je eno od skoraj stotih v Sloveniji, ki jih ima semenska hiša Pioneer.
Zadnja tovrstna otvoritev asfaltnega zlata je bila minuli teden, na gladko cesto v hrib pa so ponosni občani KS Videm, konkretno na Dravinjskem Vrhu, kjer so dobil kar dva krajša cestna odseka: odcep Čižič in odcep Brodnjak. Skupno gre za slabega pol kilometra novega asfalta, ki je stal osem milijonov tolarjev, občani pa so prispevali dobra dva milijona.
Večji in dolgo pričakovan odcep novoasfaltirane ceste, ki so ga odprli pred kratkim, pa je cesta v zloglasni klanec Vildon. Tamkajšnji krajani so tako končno dočakali 1,2 kilometra asfalta po sicer prej večinoma neprevozni, strmi cesti v hrib. Ta naložba je občino stala 23 milijonov, vendar so del sredstev prav tako prispevali krajani, del pa država, saj občina uspešno kandidirala na razpisu RRP.
Slab kilometer, oziroma 850 metrov asfalta je dobila tudi Ljubstava, vrednost naložbe je znašala 13 milijonov tolarjev, 30 odstotkov pa so zbrali krajani.
S tem pa asfaltno-cestna dejavnost občine za letos še naj ne bi bila končana, saj je v načrtu še asfaltiranje cestnih
odsekov v KS Leskovec; med zahtevnejšimi je 1,3 kilometra ceste v Skorišnjak, kjer se dela v teh dneh aktivno izvajajo, vrednost naložbe pa bo znašala približno 27 milijonov tolarjev, na črno prevleko (vsaj nekaj časa) brez lukenj pa čakata še dva krajša cestna odseka v Veliki Varni-ci. Prav tako je v delu še nekaj manjših odsekov v različnih
videmskih krajevnih skupnostih, povsod pa del naložbe financirajo tudi krajani.
Skupno bo tako letos v Vidmu, če bo seveda vreme vsaj še malo zdržalo, kar 25 odsekov cest v skupni izmeri dobrih 12 kilometrov, izvajalec vseh del pa je Cestno podjetje Ptuj.
SM
Vsaka ped asfalta občanom, ki ga še nimajo, veliko pomeni, zato je razumljivo, da je otvoritev pravi mali praznik. Tako je bilo tudi na Dravinjskem Vrhu (na sliki), kjer so minuli teden uradno odprli krajši cestni odsek iz doline v hrib.
Foto: vki
Foto: SM
Foto: TM
Grajena • Končana prva faza obnove dvorane Doma krajanom M Tednikova knjigarnica
Odšla sta Miha Mate
Bo prvi fazi hitro sledila druga ali bodo morali čakati do novih volitev?
Bolj kot krajane PČ Grajena, je bilo v četrtek, 19. oktobra, v delno obnovljeni dvorani Doma krajanov v Grajeni opaziti predstavnike nekaterih strank, ki so na dogodek pospremile svoje županske kandidate in tudi kandidate za mestni svet.
Slovesnost ob končani prvi fazi obnove dvorane Doma krajanov v Grajeni je bila še ena v vrsti dogodkov, ki so se morali zgoditi že zaradi nedeljskih volitev. Sploh bi ta dogodek sodil v sklop dogodkov ob 800-letnici Grajene, ki so jo praznovali leta 2004.
Prva faza obnove dvorane Doma krajanov Grajena je stala ptujski mestni proračun nekaj manj kot 32 milijonov tolarjev. Porabili so jih za obnovo stropa, stavbnega pohištva, oken vrat, strojnih in elektroinštalacij in celotne odrske tehnike. Kulturno društvo Grajena je pričelo delovati leta 1950, v času, ko
dvorana še ni bila dokončana. Predsednik PČ Grajena Andrej Rebernišek je prejšnji četrtek na slovesnosti spomnil, da so v začetku uporabljali improvizirani leseni oder, dvorana takrat še ni imela utrjenih tal. Leta 1975 je bil Dom krajanov Grajena v celoti dograjen in adaptiran s sredstvi samoprispevka takratne KS Grajena in tudi z dodatnim prostovoljnim delom krajanov. Da je danes dvorana delno obnovljena, gre zahvala grajenski trmi in vztrajnosti. Projekt obnove je zelo zahteven, rešitve so iskali kar nekaj let, dokler ni v letu 2003 oziroma 2004 prišlo do prenove
Foto: Črtomir Goznik
Obnovili so tudi celotno odrsko tehniko. Prvič so v novih oblekah nastopili tudi člani Moškega pevskega zbora KD Grajena.
Foto: Črtomir Goznik
V kulturnem programu so nastopili godba na pihala Ptuj, učenci OŠ Ljudski vrt - podružnica Grajena (na fotografiji), Moški pevski zbor Grajena in dramska skupina z odlomkom iz komedije Gospa ministrica, ki jo bodo po poletnem Vurberku novembra uprizorili tudi v obnovljeni dvorani.
strehe. Investicija še ni končana, dvorana ima frizuro in obleko, se je slikovito izrazil Andrej Rebernišek, manjkajo ji še čevlji, obnoviti bo potrebno namreč še tla in dvorano na novo opremiti. Upajo, da jim na to ne bo potrebno čakati 45 let, kot so čakali na začetek prve obnove po dokončanju gradnje Doma krajanov oziroma dvorane v letu 1975. Na četrtkovi slovesnosti so se zahvalili vsem tistim, ki so si vzeli malo več časa za obnovo dvorane, ki je center kulturnega in družabnega življenja Grajene. S simboličnimi darili so se zahvalili Ivanu Vidovi-ču, Zdenki Ristič, GP Project Ingu, Tatjani Nikšič Zorko, Tatjani Vaupotič, Janku Po-
lancu, Igorju Smrekarju in županu MO Ptuj dr. Štefanu Čelanu, ki je ob tej priložnosti tudi napovedal pospešeno izgradnjo cest na območju PČ Grajena, kjer imajo še 17 km neasfaltiranih cest, zagotovitev znaka mobilne telefonije na območje cele PČ Grajena, zdaj ga imajo le v centru Grajene, in izgradnjo pločnika.
V bogatem kulturnem programu so nastopili Godba na pihala Ptuj, Moški pevski zbor KD Grajena, dramska skupina KD Grajena z odlomkom iz komedije Gospa ministrica in učenci OŠ Ljudski vrt - podružnica Grajena. Na koncu so se poveselili še na priložnostnem družabnem srečanju.
MG
Ptuj • 2. sezona Glasbenih poletov
Začetek z Darjo Švajger, Clavimerato in Borutom Zagoranskim
V slavnostni dvorani ptujskega gradu so prejšnji četrtek nastopili vrhunski slovenski glasbeniki.
Koncert so organizirali v društvu ptujskih postpesi-mistov, ki je svoje delovanje v letu 2005 začelo z enim samim ciljem, obogatiti glasbeno ponudbo Ptuja. V to okolje želijo pripeljati vrhunske glasbenike, slovenske in tuje, s poudarkom na predstavitvi nenavadnih in zanimivih glasbenih zasedb. Letos so organizirali že več odličnih koncertov. Prvi je bil brez dvoma nastop slovenskih filharmoni-kov na zaključni prireditvi ob 120-letnici TD Ptuj v juniju, julija jim je sledil koncert Velikega pariškega ansambla saksofonov, v katerem igra tudi Ptujčan Miha Rogina. V četrtek pa so na grad vabili pevka Darja Švajger, akordeonist Borut Zagoranski ter skupina Clavimerata, ki jo sestavljajo klarinetist Gregor Kovačič, violinist Janez Podlesek, pia__ nistka llonka Pucihar in kon-
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski postpesimisti so drugo sezono Glasbenih poletov pričeli z vrhunskim koncertom, na katerem tra'basist Dvaik<o. KKoUva0ič, ki so so nćistopili Darjij Švajger, skupina Clavimerata in Borut Zagoranski. Na fotografiji Darja Švajger in Gl'asin(aíiÍhvpd3aÉito)vřugo sezono
_g_i__MG
in Janko Moder
miha maté
leskova mladost
Minuli teden je življenjsko pot sklenil mladinski pisatelj Miha Mate, ki ga bodo številni bralci pomnili ^^	po humorju in pre-
šemosti. Hudomušno ■	SÊ	noto je vpletal v spo-
J^^^L	>	minske zgodbe in pu-
stolovščine, ki se jih ni izogibal, ko je želel mlade poučiti o bon-
Miha Mate se je ro-ff^^^^	dil 6. 8. 1942 v Gorici
vasi pri Ribnici na Dolenjskem, kjer je končal osnovno šolo, gimnazijo pa v Kočevju. Doštudiral je slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bilje lektor slovenskega jezika v Beogradu, tajnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije, asistent na FF Ljubljana in urednik pri založbi Mladinska knjiga. Miha Mateje bil ustanovitelj Festivala humorja, satire in karikature v Ribnici. Ukvarjal se je torej s satiro, prozo za mlade bralce, dramatiko, radijsko igro, pisal je recenzije in spremne besede ter objavljal v periodiki za otroke (Kurirček, Kekec, Galeb), pa tudi v Rodni grudi, reviji za Slovencepo svetu. Bil je prevajalec in član Društva pisateljev Slovenije ter je rad poudarjal diskriminatorski odnos stroke do ustvarjalcev leposlovja za otroke kakor tudi mačehovsko držo do satire v slovenskem prostoru.
Miha Mate je prvo knjigo za mlade bralce objavil leta 1976, avtobiografsko zgodbo Leskova mladost (Zbirka Sinji galeb, 191). Bosopeta druščina (1982), Kurja vojska (1985) in Babica v supergah (1994) so prave uspešnice s ponatisi in uvrščanjem med priljubljeno čtivo za bralno značko in prostočasno branje. Za mlade in najmlajše je Mate ubesedil še: Padala so zatemnila sonce (1980), Šola igrač (1983), Hopla, oprostite (1984), Mali bombaš z junaškim srcem (1987), Škrlatna vrtnica (1990), Papagaj Bine (1992), Pesek v dlaneh: afriške zgodbe (1993), Zmaj-čkov rojstni dan (1986), Smeh in solze moje doline (1999).
V istem tednu je svojo izjemno prevajalsko, življenjsko pot zaključil tudi starosta slovenskih prevajalcev Janko Moder (8. 5. 1914, Dol pri Ljubljani) - neverjeten mož v svetovnem merilu, saj je njegov prevajalski opus domala čudežen (čez 700 zadetkov v vzajemnem knjižničnem katalogu).
Prevajalec, jezikoslovec, bibliograf, publicist in urednik Janko Moder je prevajal iz petindvajsetih jezikov, od leposlovja do znanstvene literature, od drobnih slikanic za otroke do obsežnih del svetovne klasične literature, od poezije do proze, od leksikalnih izdaj do priredb pravljic, od poljudnih priročnikov do znanstvenih monografij. Prevedel je Šolohova, Če-hova, Gorkega, Makarenka, Diderota, Leonova, Tur-genjeva, Manna, Shakespeara, Lawrencea, Verna, Dostojevskega ... Saj ni, da bi naštevala celo plejado klasikov (tudi večino prevodov zbirke Nobelovci je podpisal), ki jih je prevedel Moder. Naj omenim, da je leta 1952 sestavil Bibliografijo publikacij Mohorjeve družbe, leta 1957pa Mohorjevo bibliografijo (547 strani), leta 1985 Slovenski leksikon novejšega prevajanja, leta 1986 Leksikon Nobelovcev.
Janko Moder je leta 1939 diplomiral iz slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je gimnazijski profesor in nato od leta 1944 dramaturg v Državnem gledališču. Po letu 1954je bil svobodni prevajalec, v letih 1970-1976je bil predavatelj na AGRTF in urednik pri Cankarjevi založbi. 1952je objavil prvi del zgodovinskega romana Sveta zemlja, Kronika slovenskega rodu.
Janko Moder je bil soustanovitelj Društva slovenskih književnih prevajalcev in prvi predsednik Zveze društev prevajalcev Jugoslavije. Bilje član pravopisnih komisij pri SAZU, član Jezikovnega razsodišča, jezikovni svetovalec in lektor pri Mohorjevi družbi, Mladinski knjigi in v MGL. Dobil je Sovretovo nagrado (1969, 1989) in nagrade za prevajanje v tujini (npr. nagrado kralja Olafa za prevajanje iz norveš-čine in nagrado Martinusa Nijhoffa za prevajanje iz nizozemščine).
Liljana Klemenčič
Duplek • Tamburaški večer v Dupleku
Veseli večer s tamburico
Tamburaški orkester Duplek je v soboto, 21. oktobra, ob 19. uri v dvorani Spodnji Duplek pripravil Veseli večer s tamburico. Kot gostje so nastopili tudi člani Tamburaškega orkestra Videm pri Ptuju pod vodstvom dirigenta Jožeta Šmigoca.
Tamburaški orkester Duplek, ki ga sestavlja 21 članov, je začel nastopati že po 2. svetovni vojni. Največji uspeh je dosegel leta 1986, ko je na Republiški reviji tamburaških orkestrov v
Črnomlju zasedel 1. mesto. Tudi danes je orkester, ki ga vodi dirigent Rajko Roter, precej dejaven, to so nedvomno dokazali tudi z odličnim koncertom, na katerem je nastopilo sedem go-
stujočih plesno-glasbenih skupin. Prvi so se predstavili gostitelji, ki so uvodoma zaigrali tri pesmi Trenutek veselja, Pesem sužnjev, ki jo je zapel vokalist Tim Ribič, in Preljubo veselje
Foto: Dženana Bećirović
Tamburaški orkester Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm pri Ptuju z dirigentom Jožetom Šmigocem in solistom - harmonikarjem Rajkom Vrbančičem (v ozadju)
Matka Šijakoviča. Sledil je nastop Folklorne skupine Jurovski Dol, ki je dodobra nasmejala polno dvorano obiskovalcev. Nič manj pa niso navdušili člani Tam-buraškega orkestra Videm pri Ptuju, ki jih vodi dirigent Jože Šmigoc. Zaigrali so štiri pesmi, pri dveh pa sta se jim pridružili tudi odlični solistki Metka Ostroško in Milena Gabrovec, ki sta zapeli pesmi Simpatija in Ave Marija. Predstavili so se tudi Ljudski godci iz Starš, Tamburaški orkester Trniče, Folklorna skupina Korena, kvartet Fantje izpod Vurberka. Glasbeno-ples-ni spektakel, ki je trajal dve uri, so zaključili organizatorji večera, člani Tamburaškega orkestra Duplek, ki so za konec zaigrali pet melodij. Pester repertoar, ki je vključeval vse zvrsti glasbe, od klasičnih do dalmatinskih melodij, je navdušil vse obiskovalce, ki so bili po aplavzu sodeč nad Veselim večerom s tamburico več kot zadovoljni. Dženana Bećirović
Ptuj • Stanovalci Dijaškega doma Ptuj praznovali domski dan
Življenje v dijaškem domu je razgibano
V petek, 20. oktobra, so stanovalci in delavci Dijaškega doma Ptuj praznovali domski dan. Praznovanje se je začelo ob 9. uri, ko je stanovalce nagovorila ravnateljica doma Danica Starkl, nato so se odpravili na ogled Pokrajinskega muzeja Ptuj, po kosilu pa so si prislužili torto in kot nagrado za marljivo delo in pridnost še hišni kino.
V Dijaškem domu na Ptuju so nameščeni dijaki srednjih šol, učenci osnovnih šol in osnovne šole s prilagojenim programom
ter dva študenta. Dom je ob vikendih namenjen tudi bivanju izrednim študentom mehatro-nike, velikokrat pa tam prespijo
tudi tujci, ki pridejo na Ptuj z mednarodno izmenjavo. Tudi med jesenskimi počitnicami se bodo tam mudili obiskovalci, in sicer iz Srbije. Zasedenost v domu je precej slaba, saj je od 228 ležišč, kolikor jih premorejo, zasedenih le 92, oziroma 41,8 odstotka celotne kapacitete. Od tega je 20 osnovnošolcev, 70 srednješolcev in 2 študenta. Od ustanovitve dijaškega doma na Ptuju leta 1900 do danes je ta deloval na treh lokacijah, na Arbajterj'evi ulici 6, kjer se nahaja danes, pa deluje od leta 1980. V šolskem letu 2006-2007 so v domu začeli tudi izvajati dodatni program, in sicer dnevno bivanje in oskrba učencev in dijakov. Gre za pomoč pri učenju, hrano in varstvo, začeli bodo tudi prevažati otroke od

ZAHVALA
Za izvolitev 7 svetnikov v občinski svet
občine Videm in za podporo županskega kandidata Branka Mariniča za izvolitev v 2 krog.
Danes, za jutri. Za občino Videm.
Slovenska demokratsko stranka
šol do dijaškega doma. »Naš cilj je pomoč staršem, ki imajo celodnevne obveznosti in zaradi tega puščajo v popoldanskem času otroka samega. Poskrbimo za otrokovo varnost, učenje in kakovostno preživljanje prostega časa. Hkrati želimo tudi mladim pomagati, da se bodo znali ustvarjalno, samostojno in kritično vključevati v družbeno in osebno življenje; da bodo pripravljeni sprejeti naloge, ki jih čakajo v prihodnosti. Enostavno si želimo, da bi postali desna roka šolam,« je dejala ravnateljica Dijaškega doma Ptuj Danica Starkl. Čeprav je zaenkrat odziv na ponudbo dnevnih dejavnosti v dijaškem domu relativno slab, ravnateljica pravi, da bo prihodnje leto, če jim bo uspelo dobiti sredstva na razpisih in bo tako ta program morda celo brezplačen, veliko bolj odmeven in zanimiv za starše. O dobrem delu ptujskega dijaškega doma nenazadnje pričajo tudi rezultati, ki jih učenci in dijaki dosegajo ob koncu šolskega leta. Tudi letos so se pokazali kot zelo pridni, saj so dosegli 98,6-odstoten uspeh.
Letošnji domski dan je bil posvečen kulturi. Ob tej priložnosti so stanovalci skupaj z vodstvom doma obiskali Pokrajinski muzej na Ptuju. »Naš dom je potreben sprememb, kljub temu pa smo lahko zadovoljni, da imamo dom z dobrimi pogoji za bivanje in izobraževanje. Kot ravnateljica si zelo želim, da je dijaški dom za stanovalce res drugi dom - v pravem pomenu besede,« je povedala Danica Starkl.
Dženana Bećirović
Svet je majhen
Grenki sladkor
korja.
V vlogi osebnega svetovalca za mednarodne odnose ministra za gospodarstvo šeste gospodarske sile na svetu razumeš, da so verjetno določene težave, ki lahko pripeljejo do nepotrebnih socialnih trenj, včasih z lahkoto rešljive, če že ne popolnoma odveč.
Čez nekaj dni se bo zagotovo začelo vroče obdobje pri ormoški tovarni slad-
Italija je imela v preteklosti veliko število tovrstnih tovarn. Zaradi evropskih pravil oziroma zaradi prilagajanja novim trgovskim zahtevam so jih veliko že pred leti prerestrukturi-rali ali pa zaprli, in to brez večjih socialnih ali ekonomskih problemov. Danes imajo naši zahodni sosedje zraven še vedno obstoječih manjših proizvodenj sladkorja enega največjih in najbolj sodobnih koncernov tega področja: Eridania je zrcalo razsvetljenega in učinkovitega vodenja industrijskega prestrukturiranja.
S tem želim povedati, da sladkor ni problem. Sladkor, če je pravilno obravnavan, je še vedno zanimivo živilo, v katerega investicijski skladi po celem svetu veselo vlagajo.
Sloveniji kot deželi - če želimo, lahko rečemo slovenski vladi - pripada evropska kvota 52.973 ton letne produkcije, ki jo stoodstotno pokriva ormoška tovarna, na katero so tesno vezani kmetje, ki se ukvarjajo s proizvodnjo v Evropi daleč najbolj rentabilne kulture terena - sladkorne pese.
Strateško je človeško razumljivo, da trenutni lastniki že dlje časa želijo dokazati, da je TSO gospodarski nesmisel, usojen propadu. Čeprav kontrolirana, računovodska sporočila zadnjih let jasno prikazujejo dobičke in uspehe delovanja podjetja, tako da je težko razumeti željo po zapiranju tovarne večinskih lastnikov Konzuma.
Rešitev rebusa je večplastna.
Kot prvo, Ormož ni nizozemsko mesto, do katerega bi čutili spoštovanje ali kulturno bližino oziroma gospodarsko odgovornost. Tovarna je brez strateških vizij usojena ostati izven velikih sodelovanj ter pokrivati le svoj naravni trg. Kar pa je največjega pomena, lastniki - ki imajo tako in tako po svetu druge tovarne - morajo zapreti tovarno čim prej, ker jim bo od januarja naprej EU za vsak mesec zamude znižala končno vsoto odškodnine za »ugasnitev«, ki naj bi znašala 40 milijonov evrov.
Glede na študijo izvedljivosti vsi vemo, daje TSO edina struktura, v kateri bi po trinajstih mesecih, potrebnih za priprave, lahko tekla slovenska 50.000-tonskaproizvodnja bioetanola. Ministrstvo za kmetijstvo pričakuje v decembru končno odločitev o usodi tovarne, da bo lahko pomagalo pri pridobitvi finančnih sredstev v primeru prestrukturiranja.
V tem primeru pa obstaja nekaj neprijetnih ovir. Lastnik bi izgubil ugodno finančno izplačilo, zato da uniči našo državno kvoto sladkorja, na drugi strani pa se, dokler bo cena nafte ostala pod 80 dolarji, proizvodnja bioetanola znotraj meja Evrope ne izplača. Težko je pričakovati nakup surovine s strani državne naftne industrije, če ni k temu prisiljena in se lahko oskrbuje na cenejših trgih, kot je na primer v Braziliji, kjer je cena polovična.
Ne glede na takšno gospodarsko razmerje Slovenija potrebuje bioetanol. EU zahteva 5-odstotniprispevek k celotni unijski produkciji ali pa lahko v kratkem pričakuje težke globe.
Konzum, ne glede na to, če se pogovarja z avstrijsko Agrano za prodajo ali če obstajajo drugi interesenti, ima v roki usodo TSO. Popolnoma je razumljiva njihova želja po čim hitrejšem dobičku. Vendar, kjerkoli po Stari celini so se pojavljale podobne težave, je na oder odločno stopila tamkajšnja država in prevzela vodilno vlogo.
Industrija sladkorja ne predstavlja tržne, svobodne ekonomije. Posebni zakonski okvirji, oligopolistični trg in pomembna vloga institucionalnih odločitev podarijo vladam posredno in neposredno pravico oziroma dolžnost do besede.
Če želimo ostati pri italijanskem primeru, je vlada vedno sledila in podpirala pravilne rešitve.
Imamo srečo, da bodo vsaj pri ormoški tovarni naši politični predstavniki pozicije in opozicije enotni in da se gospa ministrica Lukačičeva popolnoma zaveda izjemnega pomena TSO.
Znotraj tragikomične zgodbe o uspešni tovarni, ki je obsojena na smrt, pravzaprav državna kvota sladkorja ne predstavlja večjega problema. Skoraj zagotovo se ji bomo morali odpovedati. Če bomo s tem lahko pridobili novo produkcijo, obdržali zdrav vezan kmetijski sektor ter sočasno celo uspeli zvišati lokalno zaposlenost, nam je lahko figo mar za kvoto.
Ampak takšno razmišljanje zahteva vsaj dva aksioma. Kot prvo, država se bo morala čimprej zavedati celotnega socialnega, gospodarskega, finančnega ter energetskega pomena današnje tovarne sladkorja in se aktivno vključiti v njeno prodajo, prevzem, odkup ter uradno in neuradno voditi ples. Rešitve obstajajo, jih je kar dobro število, vendar mora biti vnaprej jasno, kakšne so želje, kako se lahko »prisili« Petrol, ki je še vedno državna last, k sodelovanju oziroma se v partnerstvo povabi še kakšno drugo energetsko družbo. Osebno menim, da bi se lahko iz TSO in iz ormoškega območja naredilo ekonomsko živahno središče, ki bi v Sloveniji postalo center nove energetske dobe, v katerem bi se kmetijstvo, nafta, plin, bioetanol in okolju prijazne politike združile v razvoj regije, državne rasti in v svet poslale sporočilo o sodobnem strateško pomembnem uspehu.
Sredstva, ideje, možnosti obstajajo. Potrebujemo le pogumne odločitve, kvaliteto visokega profila.
Dr. Laris Gaiser
Foto: DB
Cirkulane • Mednarodna taktična vaja
Helikopter nad Cirkulanami
PGD Cirkulane je minulo soboto, ko je veljal strog volilni molk, pripravilo mednarodno taktično vajo gasilcev, v katero je bil vključen tudi vojaški helikopter.
»Gre za veliko vajo preverjanja usposobljenosti in pripravljenosti gasilcev, ki jo pripravimo enkrat letno. Tokrat so se gasilci znašli pred nalogo gašenja požara v gospodarskem poslopju, ki se je širil na bližnjo stanovanjsko hišo in pomožne objekte ter na bližnji zapuščen travnik,« je vsebino vaje opisal poveljnik PGD Cirkulane Ivan Tetičkovič. In medtem ko so
gasilci uspešno gasili požar na objektih ter ob tem rešili še osebo, je bil vojaški helikopter namenjen nalogi po-gasitve požara, ki je že zajel travnik.
Velika akcija, v kateri so sodelovala štiri prostovoljna gasilska društva iz Cirkulan, Leskovca, Zavrča in hrvaške občine Višnjica s skupno sedmimi vozili in 28 gasilci, je pritegnila veliko število
Gasilci štirih društev so gasili požar na objektih in reševali v požaru ujeto osebo.
Miàii""""
Vojaški helikopter, ki je na kraj vaje pritegnil veliko število radovednežev, je gasil nevaren požar na zapuščenem travniku, ki se je že širil proti bližnjemu gozdu.
radovednežev, med katerimi marsikdo ni vedel, ali gre zares ali zgolj za vajo. Največ pozornosti je seveda vzbudil velik vojaški helikopter, ki se je neutrudno dvigal z lokacije, kjer je zajemal vodo in jo nato med preletom spušča nad žarišče požara.
»Po skupni oceni je meddržavna taktična vaja popolnoma uspela in pokazala izjemno dobro pripravljenost in usposobljenost vseh vklju-
čenih gasilcev za gašenje tovrstnih požarov. Vsekakor pa se moramo ob tej priložnosti posebej zahvaliti našemu sokrajanu, aviomehaniku Zvonku Majcnu, za pomoč pri vključitvi vojaškega helikopterja,« je pozno popoldne po zaključku vaje še povedal Tetičkovič ter dodal, da upa, da bodo podobno vajo lahko izvajali tudi v naslednjih letih.
SM
Sl. Bistrica • Bistriška alpinistična odprava osvojila Turkizno goro
Nov uspeh alpinistov
27. avgusta se je odpravila v Himalajo slovenskobistriška alpinistična odprava Cho Oyu 2006. Vodil jo je Dani Tič, ostali člani so bili Milan Romih, Dušan Debelak, Cene Berčič, Janez Levec in zdravnik Alfred Rendall. Za Bistričana Tiča in Romiha so domači in prijatelji v mladinskem centru Kreš v Slovenski Bistrici pripravili topel sprejem, ki je bil poln emocij.
Dobro razpoložena Dani Tič in Milan Romih sta med prijatelji obujala spomine, ko so želeli prvič osvojiti 8201 meter visok Cho Oyu. To je bilo leta 1984, ko so skupaj Dani Tič, Milan Romih, Marjan Frešer, Matjaž Pečovnik in Franček Knez želeli prvič stopiti na vrh gore. Takrat jim ni uspelo preplezati južne stene gore, vendar so na tem enem najtežjih vzponov takrat pustili fiksne vrvi, ki so kasneje pomagale drugim odpravam. V letošnji odpravi sta želela sodelovati tudi Bistričana Tomi Aurednik in Marjan Fre-šer, vendar sta se oba pred odhodom poškodovala. Tudi Mira Zorič je razmišljala o
vzponu na enega od himalajskih vrhov, saj sta bili letos v Himalaji dve odpravi iz Slovenske Bistrice (drugo je vodil Matjaž Pečovnik).
9. septembra so prišli člani odprave pod vodstvom Tiča v bazni tabor, ki leži na kitajski strani, na višini 5560 metrov nadmorske višine. Takrat so poročali, da je bazni tabor pravo velemesto. Vseskozi so imeli slabo vreme, saj je bil v Himalaji monsun, ki je na noč nanosil po deset centimetrov snega. Na sprejemu sta bila oba člana Alpinističnega odseka Slovenska Bistrica dobre volje. Vodja odprave Dani Tič je na dan prihoda domov povedal: »Vseskozi smo se
Dani Tič in Milan Romih po osvojitvi Turkizne gore
držali plana, na koncu smo lahko odpravo zaključili nekaj dni prej. Razmere letos niso bile tako ugodne kot v lanskem letu, vreme je bilo nekoliko lepše šele po 29. septembru. Od doma smo imeli dobre vremenske napovedi, tako smo se odločili in letos prišli na vrh kot prva odprava brez pomoči kisika. Naš cilj je bil tudi smučati z vrha, kar je uspelo Dušanu, nismo pa mogli dobro preizkusiti novega prototipa smučarskega čevlja. Ključen problem je bilo vreme. Danes ne razmišljam o ničemer drugem kot le o tem, kako prijetno je doma, kjer sem s svojimi bližnjimi, prijatelji in družino.« Milan Romih je o svojem dosežku dodal: »Cho Oyu je bil moj prvi stik s Himalajo pred dvajsetimi leti. Takrat smo bili mladi in zagnani, želeli smo osvojiti njegovo južno steno. Malo je manjkalo, da bi prišli na vrh, zdaj nam je to uspelo, zato sem toliko bolj vesel. Na dan, ko sem osvojil vrh, smo skupaj z Dušanom in prijateljem Šerpo odšli iz tabora 3 na goro ob tretji uri zjutraj. Za prihod na vrh smo potrebovali sedem ur. Letos je to druga naveza, ki je prišla na vrh, morali pa smo gaziti in delati stopinje. Za nami so Italijani in Poljaki do-
bro napredovali, saj so stopali na goro s pomočjo kisika, vendar nas niso želeli prehiteti, kar so storili tik pred vrhom. Mi smo šli na goro brez kisika, to pa je pomenilo zahtevnejši vzpon, ki ti da globlje občutke in tudi dober občutek, da goro spoštuješ. Na vrhu smo bili dve uri. Dušanu je uspelo smučati z vrha vznožja do tabora 2. Ker je bila vožnja preveč zahtevna, je tam prespal, jaz pa sem šel naprej. Ves teden je namreč pihal veter in sneg je bil skorjast.«
8201 meter visok Cho Oyu, oziroma turkizna gora, je bil osvojen. 30. septembra so ob 11.40 Dušan Debelak, Milan Romih in Šerpa Tengen prišli na 8201 visok Cho Oyu, oziroma Turkizno goro. Eden izmed ciljev je bil snemanje filma. Nekaj materiala so člani odprave prinesli domov, a ga še niso pregledali. Srečanje so zaključili v prijetnem vzdušju ob obujanju mnogih alpinističnih prigod, ko se človek bori z goro, naravo in samim seboj. Vsi so se strinjali z izjavo Milana Romiha, da je ključ uspeha za vsakega alpinista, da greš na goro z dobrim prijateljem in imaš srečo ter vztrajnost.
Nataša Pogorevc
Od tod in tam
Ptuj • Zlatoporočenca Širec
Foto: Langerholc
V poročni dvorani na Ptuju sta si 16. septembra, po petdesetih letih skupnega življenja, ponovno izmenjala prstane Leopold in Angela Širec iz Ptuja, Reševa 27. Obred zlate poroke je vodil Franc Zadravec. Prvič sta se poročila 15. septembra 1956na Ptuju. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, v jeseni življenja ju razveseljuje že osem vnukov. Zlati ženin je bil po poklicu mizar, nevesta je bila uslužbenka ptujske bolnišnice. Zlatoporočenca Širec sta še zelo aktivna, navdušena kolesarja, ki redno kolesarita tudi ob Ptujskem jezeru, da sta na tekočem s potekom gradnje Puhovega mostu in drugim dogajanjem na Ptuju. Tudi na zlato poroko sta se želela pripeljati s kolesi, vendar jima je namero preprečilo slabo vreme.
MG
Ptuj • Zlatoporočenca Požlep
Foto: Langerholc
V krogu družine in^ prijateljev sta zlato poroko 30. septembra proslavila Štefan in Suzana Požlep iz Ptuja, Osterčeva 10. Obred zlate poroke je vodila Renata Jupič. Prvič sta si prstane nadela 20. avgusta leta 1956 na Ptuju. V zakonu sta se Požlepovima rodila dva otroka, danes ju razveseljujejo štirje vnuki. Zlati ženin je univ. dipl. inženir elektronike z magisterijem, zaposlen je bil na Pedagoški fakulteti v Mariboru, zlata nevesta je diplomirana pravnica in je delala kot sodnica za prekrške. Zlatoporočenca Požlep sta še zelo aktivna in čila, veselje do življenja znata prenašati tudi na druge. Zlati ženin se še vedno veliko ukvarja z računalniškimi programi, nevesta se posveča rožam, riše na steklo in izdeluje ročna dela.
MG
Žamenci • Gasilski dom pod streho
Člani PGD Žamenci in krajani so se letos lotili izgradnje novega gasilskega doma, čeprav so najprej nameravali obnoviti staro stavbo. Ker se je že hitro po prvih delih izkazalo, da to ne gre, je začela nastajati novogradnja. Sredstev je seveda, kot v vseh podobnih primerih, vedno premalo - nekaj je sicer primaknila občina, nekaj so v PGD namensko prihranili sami - zato so se gradnje lotili kar sami, brez plačila, prostovoljno. Zagnanost in želja vseh je bila očitno zelo velika, saj so že oktobra novi dom prekrili s strešno kritino. »Res smo naredili več, kot smo pričakovali, in odziv vseh je prav neverjeten. Pri prekrivanju strehe nas je bilo preko sedemdeset,« je povedal predsednik PGD Žamenci Franc Šuen. Vendar pa to po njegovih besedah še ne pomeni konca del za letos, saj nameravajo kar nadaljevati z notranjimi instalacijami in ometi, tako da bi že ob koncu leta lahko začeli uporabljati praktično vse prostore, med katerimi bodo tudi prostori za domača društva.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: NP
Rokomet
Ptujčanke v 3. krogu pokala EHF na Slovaško Stran 16
Rokomet
Velika priložnost za Marka Bezjaka
Stran 16
Judo
Lea Murko: »Gojim napadalen judo«
Stran 17 Hura, prosti čas!
Spored brezplačnih aktivnosti v počitnicah Stran 17
ična povezavaVintemetom
www.felukabar.si
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
Piše: Jože Mohorič
tednik
iPoi/a iajtz nai na ivdounm iktdu!
RADIOPTUJ
tut ú^tíeiu
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Krog derbijev
V	sredo je osem moštev (dva drugoligaša in šest prvo-ligašev) odigralo četrtfinalne tekme nogometnega Pokala Slovenije oz. Pokala Hervis. Še enkrat več se je pokazalo, da sije mogoče v tem tekmovanju na najlažji način utreti pot v evropske pokale, saj za uvrstitev v finale zadostuje že serija treh oz. štirih zmag (3. krog, četrtfinale in dve tekmi polfinala). Celjani so poleg Mariborčanov (in nekdanje Olimpije) največji mojstri tega tekmovanja, saj so se doslej oboji po petkrat uvrstili v finale (Mariborčani so vedno zmagali, Celjani le enkrat). Čeprav v prvenstvu realno ne morejo računati na najvišje uvrstitve, imajo ekipe Kopra, Publikuma in Gorice tako še vedno realne možnosti za osvojitev vsaj ene lovorike.
Konec tedna bo na sporedu 16. krog v 1. SNL, vsak obračun zase je izredno zanimiv. Med seboj se bodo pomerile prve štiri ekipe na prvenstveni lestvici. Papirnati derbi bo v Domžalah, kjer pri vodilni ekipi gostujejo igralci Nafte. Slednji imajo realne možnosti, da prvi v letošnjem prvenstvu premagajo varovance Slaviše Stojanoviča. Največja ovira za ta dosežek bo Ermin Rakovič, ki je trenutno najboljši igralec slovenske 1. lige.
V	mariborskem Ljudskem vrtu se bosta še enkrat v zadnjih štirih dneh, tokrat v prvenstvenem srečanju, pomerila Maribor in Primorje. Marijan Pušnik je v pokalni tekmi zasenčil Bojana Prašnikarja, vendar dvomimo, da se bo slednji zlahka sprijaznil s tem. Največ težav mu trenutno povzročajo napadalci (Arnaut, Zatkovič in Bunderla), ki niso zadeli na zadnjih treh tekmah.
Tudi v naslednjih treh tekmah prinaša vsaka svojo zgodbo. V Celju, kjer so končno ujeli pravi ritem, bodo domačini poskušali premagati prerojeni Factor. Tekma med Gorico in Koprom (v najboljši formi je Zahora) bo imela prav tako naziv derbija, vendar tokrat le primorskega. Obe ekipi sta bili v sredo uspešni v pokalu, medtem ko jima v prvenstvu ne kaže tako dobro.
Za ljubitelje nogometa na širšem ptujskem območju bo najzanimivejša tekma med Belo krajino in Dravo. Belo-kranjci so v zadnjih štirih krogih trikrat remizirali (Factor, Nafta, Koper), zadnjo zmago pa so dosegli 13. septembra v Novi Gorici (8. krog). Je Drava primeren tekmec za prekinitev te serije ali bodo Ptujčani krizo Črnomaljcev še poglobili?
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA						
1. DOMŽALE	15	10	5	0	24:10	35
2. PRIMORJE	15	8	3	4	24:17	27
3. NAFTA	15	7	4	4	21:16	25
4. MARIBOR	15	6	5	4	26:19	23
5. DRAVA	15	5	4	6	21:20	19
6. HIT GORICA	15	4	6	5	21:22	18
7. KOPER	15	2	10	3	20:21	16
8. CMC PUBLIKUM	15	3	5	7	17:23	14
9. BELA KRAJINA	15	2	6	7	17:24	12
10. FACTOR	15	2	4	9	14:33	10
Nogomet / Pokal Slovenije
V sredo so bile odigrane četrtfinalne tekme Pokala Slovenije. Doseženi so
bili naslednji rezultati:
Maribor - Primorje 4:0 (3:0)
Rudar Velenje - Koper 5:6 (1:1, 1:1), po 11-metrovkah
Mura 05 - Hit Gorica 0:2 (0:0)
CMC Publikum - Nafta 3:1 (1:1)
Nogomet • PrvaLiga Telekom Slovenije
Bo zmaga z Gorico pomenila preobrat?
Nogometaše ptujske Drave čaka v nedeljo dolga pot v Črnomelj in zahtevno gostovanje pri domači Beli krajini. Zmaga proti aktualnim prvakom iz Nove Gorice je vsekakor popravila razpoloženje v klubu, ki je postajalo že zelo mučno. Tri točke so bile že skoraj nujno potrebne, če upoštevamo dejstvo, da se je pričel prebujati zadnjeuvrščeni Factor, pa tudi CMC Publikum. Razlike so vedno manjše, saj od petega do zadnjega mesta znašajo samo devet točk. Po eni strani je to veliko, po drugi malo. Tega se v ptujskem prvoligašu zavedajo pred gostovanjem v Črnomlju.
Bela krajina bo vsekakor igrala v svojem slogu, in sicer napadalno ter vedno na robu prekrška. Pred dobrima dvema tednoma so opravili menjavo na trenerski klopi, ki ni prinesla bistvenega zasuka v njihovi igri in posledično tudi pri rezultatih. Če bodo igralci Drave igrali podobno kot proti Hitu Gorici, se nimajo česa bati. Po sredini prijateljski nogometni tekmi proti Slobodi iz Varaždina smo lahko opazili, da poškodovanih igralcev ni več. Berko in Zajc sta odigrala vso srečanje, drugi polčas pa tudi Tiganj. Adut Ptujčanov bi tokrat lahko bil mladi reprezentant Rok Kronaveter, ki je lani potopil Belo krajino na njihovem igrišču (dosegel je štiri zadetke!). Zaradi kazni rumenih kartonov ne bo smel nastopiti Marko Drevenšek. Če se želijo iz Črnomlja vrniti neporaženi ali s polnim izkupičkom, bo potrebno doseči gol. Za to imajo
Foto: Črtomir Goznik
Emil Šterbal (Drava, modri dres) je še vedno med najbolj zanesljivimi igralci Drave; v tej akciji je uspešno zaustavil 17-letnega Tima Matavža (Gorica, beli dres), ki pa je v soboto vseeno dosegel prvi prvoligaški zadetek.
svoje adute, veliko bo odvisno tudi od igre zvezne vrste in od prilagoditve na izredno težko in neravno igrišče v Črnomlju. Na prvi tekmi teh dveh tekmecev na Ptuju je zmagala Drava, rezultat je bil 4:2, za Dravo pa so gol dosegli Zilič, Gorinšek, Drevenšek in Horvat.
Prijateljska tekma: Drava - Sloboda Varaždin 6:0 (3.0)
STRELCI: 1:0 Tisnikar (6), 2:0 Jonathan (14), 3:0 Tisnikar (27), 4:0 Zilič (77), 5:0 Tiganj
(80), 6:0 Kronaveter (82)
DRAVA: Germič, Zajc, Berko, Toplak, Zečevič, Ohunta, Prejac, Tisnikar, Bošnjak, Ogu, Jonathan. Igrali so še: Štelcer, Horvat, Kronaveter, Trenevski, Zilič, Tiganj.
Sredina preizkušnja proti Slobodi iz Varaždina je bila za nogometaše ptujske Drave dobrodošla, saj je v odsotnosti nekaterih nogometašev trener Dražen Besek dal priložnost tudi tistim, ki manj igrajo, in tistim, ki so se nekako le uspeli pozdraviti po poškodbah
(Berko). Glede končnega izida je bilo vse hitro jasno, saj so domačini že po pol ure igre vodili s tremi zadetki. Najbolj pomembno je, da so Dravini nogometaši prikazali všečno igro, kar dviguje optimizem pred nedeljskim gostovanjem v Črnomlju.
Danilo Klajnšek

Nogomet • 2. SNL
Aluminij 20 točk za Bonifiko
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 1. SNL:
10 zadetkov: Goran Arnaut (Primorje); 9 zadetkov: Dario Zahora; 8 zadetkov: Ermin Rakovič (Domžale); 7 zadetkov: Sead Zilič (Drava); 6 zadetkov: Saša Ranič (HIT Gorica), Zoran Pavlovič (Nafta), Sebastjan Cimerotič (Domžale); 5 zadetkov: Amir Agič (Bela krajina), Oskar Drobne (Koper), Mate Eterovič (Nafta), Nikola Nikezič (HIT Gorica), Damir Pekič (Maribor); 4 zadetki: Senad Tiganj (Drava), Mitja Brulc (Publikum), Mladen Kovačevič (Gorica).
Aluminij 20 točk za Bonifiko Do konca jesenskega dela prvenstva v 2. SNL so le še trije krogi. Po 11 odigranih krogih je na vrhu koprska Bonifika, katere predsednik je v zadnjem času večkrat omenjan Miladin Ostojič, ki je obenem tudi v. d. predsednika NK Koper, ki nastopa v 1. SNL. Ekipa trenerja Vlada Badžima je doslej izgubila le eno tekmo, v 3. krogu jo je premagal Tinex Šenčur, obenem pa so tudi daleč najučinkovitejša ekipa lige (27 zadetkov). Tudi najboljši strelec lige prihaja iz Bonifike, to je Dalibor Volaš, ki je doslej dosegel že 10 zadetkov. Med bolj znanimi imeni v koprski
ekipi najdemo še Aleša Šmona (igral je že za Dravo) in Aljka Rastoderja.
Drugo mesto trdno drži Livar iz Ivančne Gorice, ki je v zadnjih letih že večkrat poskušal naskakovati vrh druge lige, a mu to nikakor ni uspevalo. Letos tega niso obešali na veliki zvon, zato pa so se pod vodstvom Zorana Matoviča toliko bolje pripravili in rezultat je zaenkrat tu. Ker imajo pred najbližjimi zasledovalci že krepkih šest točk prednosti, bodo verjetno na drugem mestu tudi prezimili.
Prvouvrščenima ekipama sledi skupina treh moštev, ki jo sestavljajo Tinex Šenčur,
Triglav in Krško (vsi imajo 17 točk). Zagorjani (14) so nekoliko slabše začeli, a so v zadnjih štrih krogih dosegli tri zmage ter se odlepili od dna. Slabše od pričakovanj so uvrščene ekipe Dravinja Duol (12), velenjski Rudar (12) in Mura 05 (10).
Največje razočaranje pa je zagotovo Aluminij (6). Trener Edin Osmanovič je prvenstvo
začel z močno pomlajeno ekipo, vendar nekoliko tudi po svoji krivdi, saj se je odpovedal Kuserbanju in Arsiču. Po slabih predstavah in skromni beri točk se je moral po 9. krogu posloviti s trenerske klopi, kjer ga je nasledil Bojan Špehonja, trener zelo uspešne mladinske vrste. Zaradi zelo težkega razporeda do konca (Livar in Ti-nex Šenčur doma, Krško v go-steh) Kidričani težko računajo na veliko število točk, vendar je vseeno pomembno ohraniti stik z ekipami pred njimi. V boju za obstanek bo spomladi pomembna vsaka točka.
Jože Mohorič
Lestvica najboljših strelcev v 2. SNL:
10 zadetkov: Dalibor Volaš (Bonifika); 7 zadetkov: Dejan Božičič (Zagorje), Jernej Javornik (Rudar Velenje); 5 zadetkov: Bojan Fajfar (Mura 05), Alen Lizalović (Bonifika), Miroslav Pilipovič (Krško), Janez Perme (Livar Ivančna Gorica), Živojin Vidojević (Dravinja Duol).
Rokomet • 1. A SRL - ženske
Slab začetek in konec kriva za poraz
Mercator Tenzor Ptuj - Celjske Mesnine 27:33 (9:18)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Rajšič, Šijanec, Prapot-nik, Ciora 5, Ramšak, Volarevič 2, Marinček, Potočnjak, Bru-men, Murko 2, Mihič 1, Raško-vič 2, Strmšek 2, Derčar 10
CELJSKE MESNINE: Čolič, Filipovič, Zorko, Vurunič, Šon, Novak 1, Skutnik 3, Potočnik 11, Majcen 2, Gorski, Kikano-vič 7, Stiapanava 7, Jankovič 2 SEDEMMETROVKE: Mercator Tenzor Ptuj 5 (10), Celjske mesnine 1 (2)
IZKLJUČITVE: Mercator Tenzor Ptuj 0, Celjske mesnine 6 minut Zaostalo srečanje v 1. A slo-
Ptujčanke s Slovakinjami
Na sedežu Evropske rokometne zveze (EHF) na Dunaju so izžrebali pare tretjega kroga evropskega pokala EHF. Roko-metašice Mercator Tenzor Ptuj se bodo pomerile s slovaško ekipo luventa Michalovce, igralke Celeie Žalec pa z madžarsko ekipo Kiskunhalas. Ekipa s Ptuja bo prvo tekmo igrala na domačem igrišču, ekipa Žalca pa bo najprej gostovala. Prve tekme bodo na sporedu 6. ali 7. januarja prihodnje leto, povratne pa 13. ali 14. januarja.
sta
venski ženski rokometni ligi med ekipama Mercator Tenzor Ptuj in Celjske mesnine je ponudilo lepo rokometno predstavo, sam ambient pa je bil takšen, da je spominjal na najlepše dni ptujskega rokometa, ko so bile športna dvorana Center in tudi druge rokometne površine na Ptuju, kjer se je
1. A SRL ŽENSKE					
REZULTATA ZAOSTALIH SREČANJ: Mercator Tenzor Ptuj - Celjske mesnine					
27:33 (9:18), Krka Novo mesto ■	■ Krim Mercator 18:38 (9:17).				
1. KRIM MERCATOR 7	7	0	0	240:150	14
2. CELJSKE MESNINE 6	5	0	1	188:150	10
3. KOČEVJE 6	4	1	1	164:151	9
4. MERCATOR TENZOR PTUJ 6	4	0	2	180:150	8
5. CELEIA ŽALEC 6	4	0	2	190:158	8
6. OLIMPIJA PLK 6	3	0	3	163:153	6
7. EUROPRODUKT BREŽICE 6	3	0	3	161:168	6
8. ŠKOFJA LOKA KSI 5	2	1	2	134:132	5
9. INA DOLGUN 6	0	3	3	166:177	3
10. ZAGORJE 6	1	0	5	132:180	2
11. IZOLA 6	0	1	5	121:192	1
12. KRKA NOVO MESTO 6	0	0	6	108:186	0
igral rokomet, nabito polne. Po uspehu na Cipru, ko so si Ptujčanke priigrale napredovanje v 3. krog pokala EHF, se je pričakovala zmaga proti močni ekipi iz Celja. Vedelo se je, da bo vse prej kot lahko, vendar so bili vseeno optimistično razpoloženi.
Vendar pa se ni pričelo po željah domačink, ki so uvodne minute igrale preveč nervozno in so naredile veliko napak, predvsem v napadu, kjer so žoge prelahko izgubljale. Tudi v obrambi niso delovale čvrsto in gostje so iz minute v minuto povečevale svojo prednost, ki je do odhoda na odmor znašala kar debelih devet zadetkov.
Prvih petnajst minut nadaljevanja je gledalce v športni dvorani Center dvignilo na noge, saj so domačinke zaigrale kot prerojene. Gledalci so lahko enostavno uživali v vrhunskih potezah ptujskih rokometašic. V 45. minuti je med gledalci
Rokomet • Reprezentanca Slovenije - člani
Markova velika priložnost
Kapetan Jeruzalema iz Ormoža Marko Bezjak je še v drugo dobil poziv selektorja članske vrste Kasima Kamenice. Na prvi reprezentančni akciji selektor Marku še ni zaupal mesta na parketu, ampak je Bezjak obe kvalifikacijski tekmi proti Avstriji za uvrstitev na EP 2007 v Nemčiji spremljal s tribun. Tokrat se slovenska reprezentanca v pripravah na EP meseca januarja v Nemčiji mudi na pripravljalnem turnirju v Švici, kjer bodo poleg gostiteljev nastopili še Romuni in Izraelci. Glede na poškodbo Zormana, za katerega je EP skoraj končana zgodba, in ob odpovedi Simonoviča se je Bezjaku v vlogi organizatorja igre ponudila velika priložnost in v obračunih proti Romuniji, Izraelu ter Švici bo Marko zagotovo dobil svoje minute na parketu: »Vesel sem poziva v člansko reprezentanco. Zdaj je zgodba drugačna kot pred kvalifikacijami z Avstrijo, ob odsotnosti Zormana ter Simonoviča bom zagotovo dobil svojo priložnost. Dal bom vse od sebe in skušal dokazati, da sem si zaslužil poziv selektorja Kamenice. Sicer je vzdušje v reprezentanci pravo. Čeprav sem njen najmlajši član, so me ostali fantje dobro sprejeli,« je pred odhodom v Švico dejal Bezjak. Turnir v Švici, natančneje v Kirchbergu blizu Berna,
Marko Bezjak je eden od nosilcev igre v slovenski mladi reprezentanci, tokrat pa je priložnost dobil tudi v članski izbrani vrsti.
Foto: Črtomir Goznik
Na sredini tekmi s Celjskimi mesninami je bila v vrstah MT Ptuja najbolj razpoložena Mojca Derčar, ki je dosegla 10 zadetkov.
nastala prava evforija, saj so varovanke trenerja Miša Toplaka rezultat izenačile. Takrat pa so domačinke spet popustile, delno je bila za to kriva utrujenost po naporni poti na Ciper. Spet so delale preveč napak in Ce-
ljanke so to znale izkoristiti ter si v 50. minuti priigrale prednost treh zadetkov (23:26). Zadnjih deset minut je bilo za domače zelo mučnih, saj so si močno želele narediti preobrat, vendar pravega učinka ni
bilo. Dekleta iz knežjega mesta ob Savinji so svojo priložnost izkoristila in si priigrala pomembno zmago pri direktnih konkurentkah za drugo mesto v državnem prvenstvu.
Danilo Klajnšek
se je pričel v četrtek, prvi tekmeci Slovenije so bili Romuni. V petek igra Slovenija proti Iz-
raelu (18.00), v soboto pa proti gostiteljem (17.00).
Uroš Krstič
Kikboks • Pred EP na Portugalskem
Na EP trije člani KBV Ptuj
Reprezentanca Slovenije je po zaključnih pripravah, ki jih je imela prejšnji vikend v Zagorju in po posameznih klubih, v torek, 24. 10., odpotovala na evropsko prvenstvo v kikboksu, ki letos poteka v Lizboni na Portugalskem. Po besedah selektorja reprezentance Vladimirja Sitarja so priprave potekale po načrtu. Po pripravah je na podlagi kriterijev za izbiro reprezentance selektor določil članice in čla-
ne reprezentance v kikboksu, ki bo nastopala na letošnjem Evropskem prvenstvu WAKO organizacije, ki poteka v disciplinah semi kontakt, full kontakt, glasbene forme in aero-kikboksu. Reprezentanca šteje 9 članov in 7 članic iz šestih klubov.
Na tekmovanje potujeta tudi članica in član ptujskega Kluba borilnih veščin Sabina in Aleksander Kolednik. V tekmovalno areno se vrača
Foto: Franc Slodnjak
Nadja Šibila, Aleksander in Sabina Kolednik s trenerjem Vladimir-jem Sitarjem
večkratna evropska in svetovna prvakinja Nadja Šibila.
Selektor Vladimir Sitar:
»Letošnjega evropskega prvenstva se bomo udeležili z manj številno ekipo, saj zaradi visokih stroškov ne moremo peljati na tekmovanje vseh tekmovalcev. Je pa res, da potujejo trenutno najboljši, zato pričakujemo tudi nekaj dobrih rezultatov. Glede na napovedano močno konkurenco lahko pričakujemo težke borbe za vsako vidnejšo uvrstitev. Zelo zadovoljni bi bili že z dvema kolajnama. Vse, kar bi bilo več, je zame že fantastičen uspeh. Največ pričakujemo od naših nosilcev medalj s prejšnjih prvenstev. Imamo seveda še druge kvalitetne tekmovalce. Aleksander Kolednik je že v letu 2004 osvojil 3. mesto na Evropskem prvenstvu, zato pričakujem ubranitev tega mesta, z malo sreče pa upam še na kaj boljšega. Sabina Kole-dnik je dobro pripravljena in tudi od nje se pričakuje dober rezultat, Nadja Šibila pa se po odsotnosti vrača na borišče. Ni sicer več v taki formi, kot je bila, vendar to lahko nadoknadi z veliko izkušenostjo in pobere tudi kakšno vidnejšo uvrstitev.«
Franc Slodnjak
Strelstvo • 1. krog državne mladinske lige
Katarina Matič odlična druga
V nedeljo, 22. 10. 2006, se je s prvim krogom državne mladinske lige, ki je potekala v Škofji Loki, pričela zanimiva sezona za mlajše kategorije strelk in strelcev, ki se že dolgo pripravljajo na začetek sezone in pridno trenirajo v svojih klubih.
Pri mladinkah je v kategoriji zračna pištola slavila Mojca Porš iz SD Mrož s 368 krogi pred Katarino Matič (SK Ptuj), ki je dosegla 359 krogov, tretje mesto je zasedla Petra Simonič (SD
Juršinci) s 356 krogi, 6. je bila Mojca Lazar (SK Ptuj) z rezultatom 346 krogov in 9. Nina Pavlin (SD Juršinci) s 280 krogi.
Pri mladincih je v konkurenci z zračno pištolo zmagal Mario Hološ (SD Grosuplje) s 373 krogi, drugo mesto je zasedel Rok Pučko (SD Juršinci) s 372 krogi, Domen Solina (SK Ptuj) je bil s 351 krogi deseti.
Gregor Kmetec (SD Kidričevo) je v disciplini z zračno puško nastreljal 362 krogov in
zasedel 15. mesto v kategoriji mladincev.
Ekipno so za Strelski klub Ptuj streljali Domen Solina, Mojca Lazar in Katarina Matič, ki so v skupnem seštevku 1056 krogov zasedli drugo mesto, na petem mestu je s 1008 krogi pristala ekipa Juršincev v postavi Rok Pučko, Petra Simonič in Nina Pavlin.
Naslednji krog državne mladinske lige bo potekal na Ptuju 18. in 19. novembra v Športni dvorani Center.
Simeon Gonc
Šport mladih • Mura, jesenske počitnice!
Jesenske počitnice pred vrati
V času jesenskih počitnic bodo pod okriljem Športnega zavoda Ptuj in Centra interesnih dejavnosti v ptujski športni dvorani Mladika potekali brezplačni športni progami za mladostnike. Organizatorji so tokrat v vsebine, ki se bodo odvijale v športni dvorani Mladika in na Mestnem stadionu, vnesli nekatere novosti. Otroci in mladostniki si bodo počitnice lahko popestrili z malim nogometom, košarko, rokometom, dvoranskim hokejem, otroškimi plesi, atletiko, veselim direndajem, plesom hip-hop in strelstvom.
»Aktivno preživljanje prostega časa je vsekakor učinkovitejše od pasivnega. Gibalne športne dejavnosti so kot nalašč za krepitev duha in telesa ter popestritev življenja. V tem duhu tudi izvajamo ta projekt. Upajmo, da bo odziv podoben kot v preteklih počitnicah. Zmeraj skušamo pripraviti vsebine, ki bi bile zanimive, tako se število udeležencev še
»Mislim, da je projekt že zaživel in verjamem, da bo spet zelo veselo«, pravi vodja projekta Robert Jaušovec.
poveča. Mislim, da je projekt, ki se izvaja v času počitnic, že zaživel in verjamem, da bo spet zelo veselo,« je povedal vodja projekta Robert Jaušovec iz Zavoda za šport Ptuj.
Brezplačne športne vsebine se bodo pod strokovnim vodstvom izvajale od ponedeljka
do petka z izjemo srede. Za športne rekvizite, žoge in loparje so poskrbeli organizatorji, ki so še povedali, da naj udeleženci poskrbijo le za dobro voljo, zraven pa naj povabijo prijatelje.
UG
PROGRAM HURA, PROSTI CAS!
Športna dvorana Mladika, od 30. oktobra do 3. novembra 2006, urnik vadbe:
	PON, 30. 10.	TOR, 31. 10.	ČET, 2. 11.	PET, 3. 11.
9.00 - 12.00	mali nogomet	mini rokomet	košarka	dvoranski hokej
velika dvorana	6 do 10 let	6 do 10 let	6 do 15 let	6 do 15 let
12.00 - 15.00	mali nogomet	rokomet	košarka	dvoranski hokej
velika dvorana	10 do 15 let	10 do 15 let	6 do 15 let	6 do 15 let
ritmična dvorana	hip hop			
KBV dvorana	veseli direndaj -		otroški plesi -	
9.00 - 13.00	vrtci		vrtci	
atletska steza			atletska	atletska
10.00 - 13.00			abeceda - OŠ	abeceda - vrtci
strelska dvorana				
11.00 - 13.00		strelstvo		
Košarka • 3. SKL - vzhod
Popustili v nadaljevanju
KK Ptuj - KK Pragersko 53:84
17:24, 18:12, 10:27, 8:21 KK Ptuj: Fajt, Ferme 19, Gajič 2, Avguštin 6, Kramber-ger 8, Krajnc, Šarič 2, Holc 10, Kotnik 1, Metličar, Vodušek, Pleskonič 5
Ptujski košarkarji so izgubili v drugem krogu ligaškega tekmovanja na gostovanju v Pragerskem. V prvem polčasu je izgledalo, da bodo gostitelji enakovreden tekmec, v nadaljevanju pa so gostje unovčili izkušnje in slavili z visokimi 31
točkami prednosti.
Ptujski parket je dal igralcem Pragerskega zagon že takoj na začetku tekme. Domačini, ki so veliko zaostajali (19:7), so do polčasa uspeli vzpostaviti ravnotežje (delni izid 0:18). Po prvih dvajsetih minutah so zaostajali le za točko.
Ptujska barka pa je potonila v nadaljevanju. Ekipa ni dosegla koša iz igre celih enajst minut, v tem času so si Prager-čani priigrali veliko prednost in brez večjih težav tekmo pripeljali do konca. Gostje so tako dosegli prvo zmago, Ptujčani
pa drugi poraz letos.
Trener, Zlatko Marčič:
»Dobra igra deset minut je premalo, da bi se lahko na koncu veselili zmage. Kaj pomenijo izkušnje, je pokazala ekipa Pra-gerskega, ki se ni zmedla, ko smo se po visokem zaostanku na začetku tekme uspeli približati. Mislim, da so premalo pokazali izkušenejši igralci naše ekipe, čeprav so tudi ti mladi. Solidno so igrali le Ferme, Kotnik v obrambi in Kramberger v napadu.«
UG
Vaterpolo • VK Terme Ptuj
Ptujčani za začetek tretji
Prejšnji četrtek se je na bazenu Kodeljevo v Ljubljani odvijal prvi turnir serije »Divja liga Old Masters« v vaterpolu, ki so se ga udeležili tudi ptujski vaterpolisti. Organizacijo prvega od osmih tekmovanj je prevzela sodelujoča ekipa Mrož iz Ljubljane, nastopili pa sta še ekipi iz Kamnika in Radovljice.
Ptujčani so s končnim izkupičkom ene zmage in poraza osvojili tretje mesto, čeprav bi z malo sreče lahko bili še višje. V prvi tekmi proti Kamniku so izgubili po pravilu zlatega gola,
po rednem delu je bil rezultat izenačen. V drugi tekmi so bili boljši nasprotnik proti izkušeni ekipi iz Kamnika. Kamniča-ni so na začetku sicer vodili, v drugem delu so se Ptujčani razigrali in v sedmih minutah dosegli pet golov, kar je pomenilo končno zmago. »Z igro na turnirju smo zelo zadovoljni. Ob koncu je ostal grenak priokus, saj bi lahko dosegli boljšo uvrstitev, vendar bo za to še precej priložnosti. V zimskem času smo prikrajšani za treninge z žogo vendar upamo, da bomo
na naslednjih turnirjih prikazali še boljšo igro, kot smo jo tokrat.« je povedal kapetan ekipe Terme Ptuj, Žare Jovanovič.
»Divja liga Old Masters« je nasploh prvi večji poskus popularizacije vaterpola kot rekreativnega športa. Naslednji turnir iz serije pa bo konec novembra v Radovljici.
Polfinale: Ptuj - Mrož 2:3 (1:1, 2:2)
Za tretje mesto: Ptuj -Kamnik 6:4 (2:3)
UG
Judo • Pogovor z Leo Murko
Gojim napadalen judo
Lea Murko (JK Drava Ptuj, modri kimono) je na mladinskem SP osvojila 5. mesto.
V zadnjem obdobju slovenski predstavniki v judu dosegajo same odlične uspehe. Ena od gonilnih sil tega športa v mladinski kategoriji je Lea Murko, ki se je pravkar vrnila iz Dominikanske republike. Sedemnajstletna ptujska tekmovalka je svoje največje uspehe dosegla v zadnjih dveh letih, ko je osvojila evropski naslov v kadetski konkurenci, prva je bila na olimpijadi mladih, bronasta na mladinskem evropskem prvenstvu, pravkar se je vrnila z mladinskega svetovnega prvenstva s 5. mestom. Na tekmah evropskega pokala je vedno v samem vrhu, uvrstila se je tudi v člansko reprezentanco Slovenije, s katero jo čakajo v prihodnjem letu nastopi na članskih tekmah svetovnega pokala.
Na SP v Dominikansko republiko ste odpotovali 10 dni pred pričetkom prvenstva. Kaj vse ste počeli?
L. M.: »Prvi dan, ko smo prispeli, smo si prav vsi zaželeli počitka, potovali smo skoraj 24 ur! Naslednji dan so nam razka-zali, kje smo nameščeni in kje se bomo borili. Tretji dan smo pričeli s treningi in pripravami na samo tekmovanje, imeli smo dva treninga na dan. Prvi je bil zjutraj na blazinah, drugi pa je bil popoldan na atletskem stadionu. In tako je zelo hitro minilo prvih 10 dni, nato pa se je pričelo prvenstvo.«
Kako je bilo organizirano prvenstvo?
L. M.: »Kot prireditelji se Dominikanci niso izkazali. Naša ekipa je morala večkrat v dvorano kar s taksijem, saj so organizatorji na nas enostavno pozabili. Tekmovanje je potekalo v napol odprti dvorani brez klime. Vročina v dvorani je bila neznosna. Na izpade elektrike smo se proti koncu že kar navadili. Prvi dan se je tekmovanje začelo z enourno zamudo, ker v dvorani ni bilo elektrike in kar nekaj borb je minilo brez električnih semaforjev. Največ zmede je vnesel izpad elektrike v finalu kategorije do 48 kg, ko sta tekmovalki v borbi za zlato točko kar nekaj minut stali na blazini v popolni temi.«
Premagala si tudi letošnjo evropsko prvakinjo.
L. M.: »Ko mi je trener Vlado Čuš povedal, da imam borbo z
Nizozemko, sem bila na nek način srečna, ker sem jo tisti dan že videla izgubiti in sem si takoj rekla, da sem jo tudi jaz zmožna premagati. Z njo sem imela že peto borbo za prvenstvo in sem bila tudi že malo utrujena. Nekaj minut pred borbo mi je trener povedal, kako pristopiti v borbi z njo ter kateri prijem naj uporabim. Navodil trenerja sem se strogo držala in z drugim napadom v borbi mi jo je uspelo premagati.«
Kakšna judoistka si? Gojiš napadalen ali obramben judo?
L. M.: »To je vedno odvisno od nasprotnice. Če nasprotna tekmovalka vedno hitro napada, moram biti hitrejša in spre-tnejša od nje. Če pa ima ona navodila, da vodi taktičen judo, se pravi, da celo borbo čaka, da naredim napako, potem imam tudi jaz navodila, da izpeljem borbo čimbolj taktično. Načeloma gojim napadalen judo.«
Za tebe je sezona po evropskem in svetovnem prvenstvu končana. Letošnji »izplen« - tretje mesto na EP in peto mesto na SP - je zagotovo dober obet pred prihajajočimi nastopi v za-
četku prihodnjega leta na članskih tekmah svetovnega pokala.
L. M.: »Z letošnjimi rezultati sem lahko prezadovoljna. Res je, da sem si s tema dvema rezultatoma »kupila« vstopnico za članska tekmovanja. Čeprav je mladinska sezona končana, to ne pomeni, da imam zdaj počitek, ravno nasprotno, to pomeni še več treninga in še manj časa za vse ostale stvari. Zavedam se, da bo še težje in sem na to tudi pripravljena in potrudila se bom, da bodo tudi v tej starostni kategoriji vidni rezultati!«
Zaradi nenehnih tekem in treningov si veliko zdoma. Za mnoge reči si prikrajšana. Si zadovoljna s svojim načinom življenja?
L. M.: »Za judo me je navdušil moj oče, ki je bil tudi sam judoist, potem mi je prišel v kri in postal sestavni del mojega življenja. Šport te prikrajša za marsikaj, a rada se tepem na tatamijih in potujem po svetu. Vse ostalo še lahko nadoknadim kasneje. Mislim, da me bo vse drugo počakalo, razen izbranega športa!«
Sebi Kolednik
Brata Ferjan uspešna v Ameriki
Potem ko sta marca v New Yorku stopila na najvišjo stopničko, sta Klemen (JK Drava Ptuj) in Primož Ferjan (JK Impol Slovenska Bistrica)
tokrat znova pokazala svoje veščine.
Miami je gostil mednarodno odprto prvenstvo US Open v judu, kjer sta Slovenca ponovno osvojila odličje. Starejši Klemen je v kategoriji do 90 kg, kar je višje od njegove standardne (do 81 kg), vse do finala prepričljivo premagal svoje štiri nasprotnike. V finalu je Klemen (na sliki v modrem kimonu) tesno zgubil s Kanadčanom Alexandrom Emondom in tako osvojil odlično 2. mesto. Klemen je pred dvema tednoma tekmoval tudi na prvenstvu Kanade Quebec Open (do 90 kg) in osvojil svojo prvo zlato kolajno v tej kategoriji. Med drugimi je premagal tudi tokratnega zmagovalca.
Primož Ferjan, ki nastopa v kategoriji do 100 kg, je do četrtfinala premagal svoja nasprotnika, nato pa izgubil. V repasažu je nato premagal predstavnika ZDA in si tako zagotovil borbo za kolajno. V boju za bronasto odličje se je pomeril s Kanadčanom Trottierjem in ga tudi suvereno premagal.	SK
Foto: UG
Nogomet • Regions cup
Slovenci 3. v skupini
Združena amaterska reprezentanca MNZ Ptuj in MNZ Celje, ki je zastopala Slovenijo na kvalifikacijskem turnirju za nastop na amaterskem EP, je v Ukrajini osvojila tretje mesto. V 5. skupini (vseh je bilo osem) so sicer nastopale še ekipe Ukrajine, Belgije in Liechten-steina. Ta reprezentanca je s tem dosegla najboljši rezultat od vseh dosedanjih nastopov.
Prvi dan so slovenski nogometaši s 3:0 premagali Liechtenstein, v drugi tekmi so minimalno izgubili (0:1) z Ukrajino, za konec pa se z reprezentanco Belgije razšli z neodločenim izidom 0:0. Prvo mesto je osvojila ekipa Ukrajine s sedmimi točkami, Belgija je bila s štirimi točkami druga, Slovenija pa
z enakim številom točk tretja. Reprezentanca Liechtensteina je bila četrta z eno osvojeno točko.
»Lahko smo zadovoljni s prikazanim in z osvojenimi točkami. Z malo športne sreče bi lahko bili mi tisti, ki bi se veselili uvrstitve na finalni turnir reprezentanc Regions cupa 2007. Fantje so se pošteno borili in mislim, da smo se iz tega marsikaj naučili. Da bi postali »velika« reprezentanca, nam še marsikaj manjka,« je po vrnitvi na Ptuj strnil vtise vodja reprezentance Silvo Fošnarič. Pomemben delež k uspehu ekipe so dali tudi nogometaši iz klubov našega področja ter s tem opravičili zaupanje selektorja in trenerjev, med katerimi je
Športni napovednik
Foto: Črtomir Goznik
Reprezentanca MNZ Ptuj/MNZ Celje (beli dres) je v Ukrajini dobro zastopala slovenski amaterski nogomet.
bil tudi Miran Emeršič.
Kot zanimivost lahko omenimo, da je bilo v Odesi prisotnih veliko menedžerjev in je bil igralec Stojncev Filip Žnidarič med tistimi, ki so vzbudili največ zanimanja. Za vse skupaj lahko vodstvoma MNZ Ptuj in Celje samo čestitamo, saj so
se dobro pripravili na to tekmovanje in se na koncu tudi dobro odrezali. Nadaljnja razmišljanja že tečejo v smer, da bi tudi v naslednjem letu sestavili močno reprezentanco, ki bi se enakovredno borila za nastop na evropskem Regions Cupu.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, 2. SML, 2. SKL, U-14 vzhod
1. SML
REZULTATI 11. KROGA: Aluminij - Koper 0:1, Krka - Britof 0:1, Dravograd - HIT Gorica 4:3, Triglav - Rudar Velenje 1:1, Maribor - Factor 2:1, CMC Publikum - Železničar 1:2, Svoboda - Domžale 0:2
1. KOPER	11	9	1	1	20:8	28
2. MARIBOR	11	8	1	2	34:10	25
3. HIT GORICA	11	7	0	4	27:14	21
4. DOMŽALE	11	6	3	2	22:12	21
5. RUDAR VELENJE 11		6	2	3	25:20	20
6. TRIGLAV	11	6	2	3	25:20	20
7. ŽELEZNIČAR	11	4	2	5	19:14	14
8. CMC PUBLIKUM 11		3	5	3	22:18	14
9.FACTOR	11	4	1	6	15:16	13
10. ALUMINIJ	11	3	4	4	17:19	13
11. BRITOF	11	4	1	6	18:28	13
12. SVOBODA	11	3	1	7	10:25	10
13. DRAVOGRAD	11	3	1	7	11:29	10
14. KRKA	11	0	1	10	5:34	1
Foto: Črtomir Goznik
Kadeti Aluminija (rdeči dres) še naprej odlično nastopajo v 1. slovenski kadetski ligi; v soboto so točko odščipnili prvouvrščeni ekipi Kopra.
1. SKL
3.	N. F. JARENINA 11
4.	NŠ POLI DRAVA 11
5.	G. P. ŠAMPION 11
REZULTATI 11. KROGA: Aluminij
-	Koper 1:1, Krka - Britof 2:3, Dravograd - HIT Gorica 3:0, Maribor
-	Factor 0:1, CMC Publikum - Želez-
ničar 5:0, Triglav -		■ Rudar Velenje :				1:1,
Svoboda - Domžale 0:3						
1. KOPER	11	7	3	1	24:13	24
2.FACTOR	11	6	5	0	21:8	23
3.DRAVOGRAD	11	6	2	3	20:11	20
4. HIT GORICA	11	6	2	3	20:15	20
5. ALUMINIJ	11	5	4	2	27:14	19
6. CMC PUBLIKUM 11		5	4	2	26:13	19
7. MARIBOR	11	5	4	2	18:6	19
8. DOMŽALE	11	5	4	2	20:9	19
9. TRIGLAV	11	4	4	3	17:12	16
10. RUDAR (V)	11	4		16	11:16	13
11. SVOBODA	11	3	1	7	9:25	10
12. BRITOF	11	1	2	8	11:27	5
13. ŽELEZNIČAR	11	1	0 10		8:39	3
14. KRKA	11	0	2	9	9:33	2
6.	ŠMARTNO
7.	ZREČE
8.	BISTRICA
9.	KRŠKO
10.	MALEČNIK
11.	TRGOV. JAGER 11
12.	POHORJE 11
13.	LJUTOMER 11
14.	SLOV. GRADEC 11
11 11 10 11 11
8 0 7 0 6 2 5 2 5 1 4 2 4 1 4 1 3 3 2 3 0 1 10 0 1 10
27:11 24 31:18 21
23:19	20 23:21 17
22:17	16
27:19	14 31:18 13
23:24	13
20:33	12
13:33	9
7:43	1 2:56 1
ALUMINIJ - KOPER 1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Lončarič (72), 1:1 Pjevovič (76)
2. SML - VZHOD
REZULTATI 11. KROGA: Trgovine Jager - NŠ Poli Drava 1:2, Nissan Ferk Jarenina - Malečnik 1:3, Zreče - Mura 05 1:2, Slovenj Gradec - Šmartno 1928 1:5, Krško - Get Power Šampion 5:0, Nafta - Pohorje 6:0, Bistrica - Ljutomer 3:1
1.	MURA 05 11 10 0 1 29:10 30
2.	NAFTA 10 9 1 0 38:4 28
TRGOVINE JAGER - NS POLI DRAVA 1:2 (1:2)
STRELCI: 0:1 Novak (12), 1:1 Dro-fenik (22), 1:2 Zagoršek (77)
2. SKL - VZHOD
REZULTATI 11. KROGA: Trgovine Jager - NŠ Poli Drava 1:1, Nissan Ferk Jarenina - Malečnik 1:3, Zreče - Mura 05 0.2, Slovenj Gradec - Šmartno 1928 2:4, Krško - Get Power Šampion 0.3, Nafta - Pohorje 3.2, Bistrica - Ljutomer 2:2
1.	MURA 05	11	9	2	0 33:1 29
2.	NAFTA	10	7	1	2	34:20 22
3.	NŠ POLI DRAVA	11	6 3	2	20:12	21
4.	G. P. ŠAMPION	11	6 2	3	28:12	20
5.	LJUTOMER	11	6 2	3	24:15	20
6.	BISTRICA	10	5	4	1	35:12	19
7.	N. F. JARENINA	11	5	4	2	27:15	19
8.	POHORJE	11	4	2	5	20:13	14
9.	KRŠKO	11	4	2	5	11:18 14
10.	TRGOV. JAGER 11 3 3 5 20:22 12
11.	MALEČNIK 11 3 2 6 18:22 11
12.	ZREČE 11 2 1 8 11:25 7
13.	ŠMARTNO 11 2 0 9 11:39 6
14.	SLOV. GRADEC 11 0 0 11 4:70 0
TRGOVINE JAGER - nS POLI DRAVA 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Neskič (30), 1:1 Ha-uptman (73)
1. SLOV. ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 8. KROGA: Kamen
Jerič - Ljudski vrt Ptuj 6:0, Senožeti Vode - Krka 1:6, Slovan - Maribor 10:2, Slovenj Gradec - Pomurje 0:4
1.	POMURJE	8	8	0	0	79:2	24
2.	KRKA	7	6	0	1	52:5	18
3.	SLOV. GRADEC	7	5	0	2	27:16	15
4.	SLOVAN	7	4	0	3	44:13	12
5.	KAMEN JERIČ	7	4	0	3	2:10	12
6.	SENOŽETI VODE	8	2	0	6	21:29	6
7.	LJUD. VRT PTUJ	8	1	0	7	7:80	3
8.	MARIBOR	8	0	0	8	5:108	0
DEKLETA U-16
REZULTATI 7. KROGA:_ Livar Slovan- Senožeti Vode 3:0, Škale Inter - Krka 1:1, Maribor - Ljudski vrt Ptuj 3:6, Kamen Jerič - Pomurje 1:7
1.	KRKA 7	6	1	0	25:3	19
2.	KAMEN JERIČ 7	5	0	2	24:12	15
3.	ŠKALE INTER 6	4	11	17:12	13
4.	POMURJE 6	4	0	2	39:10 12
5.	LJUD. VRT PTUJ 6	2	1	3	17:23	7
6.	SLOV. GRADEC 6	2	0	4 7:15	6
7.	LIVAR SLOVAN 6	2	0	4 7:17	6
8.	MARIBOR 6	1	0	5	10:2	3
9.	SENOŽETI VODE 6	0	1	5	4:30 1
MARIBOR - ŽNK LJUDSKI VRT 3:6 (1:1)
STRELKE za Ljudski vrt: Martina Potrč 4, Nina Podhostnik in Katja Ne-žmah 1
Danilo Klajnšek
Agonija Aluminija se nadaljuje
V sredo sta bili odigrani polfinalni tekmi za pokal MNZ Ptuj. Največje presenečenje so pripravili nogometaši iz Bukovcev, ki so s 3:2 na svojem igrišču izločili drugoligaša Aluminij iz Kidričevega. Seveda so znali primerno proslaviti zgodovinski uspeh, Kidričanom pa so povzročili še dodatne težave. V drugem srečanju so nogometaši Stojncev po pričakovanju premagali Videm na njihovem igrišču 4:1.
REZULTATA MLADINSKEGA POKALA: Aluminij - NŠ Poli Drava 1:3, Oplotnica - Bistrica 0:7.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet • DMN Lenart
A-liga
Rezultati 8. kroga (organizator je bila ekipa Orfej): Orfej - ŠD Zavrh 1:3 (1:2), ŠD Trnovska vas - ŠD Torpedo 05 3:4 (2:1), ŠD Vitomarci - KMN Bar Čuk 5:8 (1:4), KMN Legija - KMN Remos 4:4 (2:3), DMNR Sandberg
-	KMN Zavrh bar Maist. klet 2:9 (0:0), KMN Benedikt - ZGD Slik. B. Goričan 3:2 (2:1).
1.	ZAVRH M. KLET 8 6 0 2 43:23 18
2.	ŠD ZAVRH 8 6 0 2 31:20 18
3.	TORPEDO 05 8 5 1 2 38:24 16
4.	BENEDIKT 8 4 3 1 28:23 15
5.	KMN REMOS 8 4 2 2 32:35 14
6.	VITOMARCI 8 4 1 3 32:32 13
7.	TRN. VAS 8 3 2 3 42:30 11
8.	SLIK. GORIČAN 8 3 0 5 25:35 9
9.	KMN BAR ČUK 8 2 1 5 29:41 7
10.	SANDBERG 8 2 0 6 34:42 6
11.	ORFEJ 8 2 0 6 29:39 6
12.	KMN LEGIJA 8 1 2 5 24:43 5 Naslednji, 9. krog se igra 29. oktobra, v Lenartu, organizator je ekipa KMN Bar Čuk.
B-liga
Rezultati 8. kroga (organizator je bila ekipa Pizzerija Vinska trta Vo-ličina): Pizz.Vin. trta Voličina - KMN Sv. Trojica ml. 11:5 (5:3), ŠD Žerjavci
-	ŠD Lotos ml. 4:4 (1:2), M-Trgovina Lormanje - ŠD Pernica I 0:3 (0:1), KMN Mitmau - KMN Cerkv. G. Pri Ant. ml. II 1:5 (0:2), Old boys st. - KMN Sv.
Ana ml. 2:2 (1:1).
1.	CERKV. ml. II 8 8 0 0	55:17	24
2.	VOLIČINA 8 7 0 1	76:25	21
3.	KMN MITMAU 8 4 1 3	35:26	13
4.	ŠD LOTOS ml. 8 3 3 2	57:45	12
5.	OLD BOYS - ST. 8 3 1 4	22:46	10
6.	SV. TROJICA ml. 8 3 0 5	22:47	9
7.	ŠD PERNICA I 8 3 0 5	22:39	8
8.	SV. ANA ml. 8 2 2 4	33:44	7
9.	ŠD ŽERJAVCI 8 2 1 5	20:38	7
10.	LORMANJE 8 1 0 7	22:37	3 Naslednji, 9. krog se igra 29. oktobra 2006 pri Sv. Trojici, organizator je ekipa Old boys - starejši.
C-liga
Rezultati 8. kroga (organizator je bila ekipa SD Destrnik - Virtuozi.):
ŠD Destrnik Virtuozi - ŠRD Urban 5:2 (1:0), Old boys ml. - ŠD Pernica II 9:5 (2:3), ŠD Zavrh ml. - ŠD Selce 2:3 (0:2), KMN Benedikt ml. - KMN Famaik Slov. Gorice 2:5 (0:3).
1.	FAMAIK S. G. 8 8 0 0 37:22 24
2.	DESTRNIK 8 5 0 3 45:30 15
3.	ŠRD URBAN 8 3 2 3 33:30 11
4.	OLD BOYS - ml. 8 3 1 4 36:37 10
5.	ŠD PERNICA II 8 3 1 4 48:50 10
6.	ŠD SELCE 8 3 1 4 39:48 10
7.	ŠD ZAVRH ml. 8 2 3 3 28:25 9
8.	BENEDIKT ml. 8 0 2 6 21:45 2 Naslednji, 9. krog se igra 29. oktobra 2006 v Voličini, organizator je ekipa ŠD Zavrh ml.
Zmago Šalamun
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 18.00: Maribor - Primorje, Domžale
-	Nafta; NEDELJA ob 14.00: Bela krajina - Drava; NEDELJA ob 18.00: HIT Gorica - Koper, CMC Publikum - Factor
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 12. KROGA - NEDELJA ob 14.00: Aluminij - Livar, Bonifika - Ti-nex Šenčur, Mura 05 - Krško, Triglav - Zagorje, Dravinja Duol - Rudar Velenje
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Kovinar Štore - Tišina, Zavrč
-	Malečnik, MU Šentjur - Črenšovci, Koroška Dravograd - Paloma, Teh-nostroj Veržej - Stojnci; NEDELJA ob 14.00: Trgovine Jager - Pohorje, Odranci - Železničar
STAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Šoštanj - Tehnotim Pesnica, Zreče - Mons Claudius, Gerečja vas Unukšped - Šmartno 1928, Bistrica
-	Jurovski Dol, Rogaška - Oplotnica, Šentilj Jarenina - Get Power Šampion; NEDELJA ob 15.00: Holermuos Ormož - Peca
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Boč - Podvinci, Apače - Cirkula-ne, Hajdina - Markovci; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Gorišnica; NEDELJA ob 14.00: Bukovci - Mark 69 Rogoznica, Dornava - Videm
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARi 9. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Spodnja Polskava - Hajdoše, Središče - Leskovec, Tržec - Lovrenc; SOBOTA ob 18.00: Podlehnik - Prager-sko; NEDELJA ob 14.00: Grajena - Zgornja Polskava
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
VZHODNA SKUPINA: PARI 9. KROGA - PETEK ob 16.00: Leskovec - Gorišnica, Markovci - Tržec; NEDELJA ob 10.30: Savaria Rogoznica - Holermuos Ormož
ZAHODNA SKUPINA: PARI 9. KROGA - PETEK ob 16.00: Polskava -Apače, Prepolje - Lovrenc, Hajdina - Zgornja Polskava, Pragersko - Boč
2. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
12. KROG: NŠ Poli Drava - Bistrica (sobota ob 15.30)
1.	SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
9. KROG: Ljudski vrt - Pomurje (nedelja ob 10.00)
U-16 DEKLETA
8. KROGA: Ljudski vrt - Škale Inter (sobota ob 11.00)
2.	SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
12. KROG: NŠ Poli Drava - Bistrica (sobota ob 13.30)
ROKOMET
1.	A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 7. KROGA: Inna Dolgun - Mercator Tenzor Ptuj (sobota ob 19.00), Celjske mesnine - Olimpija PLK, Europrodukt Brežice - Celeia Žalec, Kočevje - KSI Škofja Loka, Zagorje - Izola
2.	SLOVENSKA MOSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 5. KROGA: Pomurje - Drava, Aleš Praznik - Črnomelj, Arcont Radgona - Šmartno 99
ODBOJKA
2.	DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA
4. KROG: Mislinja - MTD ŽOK Ptuj
JUDO
1. SLOVENSKA JUDO LIGA
RAZPORED TURNIRJEV 4. (ZADNJEGA) KROGA REDNEGA DELA PRVENSTVA (sobota, 28. oktobra): Celje: Sankaku, Drava, Gorišnica Ljubljana: Šiška, Branik Broker, Impol Ljubljana: Olimpija, Ivo Reya, Železničar Expo Biro
NAMIZNI TENIS
1. SNTL - ČLANI
PARI 4. KROGA (28. 10.): Ptuj - Edigs Mengeš, Tempo - Kema Puconci, Krka - LM-KO Lendava, Maribor - Ilirija, Sobota - Melamin
KOŠARKA
3.	SKL - VZHOD
PARI 3. KROGA (28. 10.): Primafoto Slovenj Gradec - Ptuj, Pragersko
-	Poljčane, Lenart - Maribor, Koroška - Dravograd, Paloma Sladki vrh - Casino Maribor
TENIS
ZIMSKA LIGA 2006/2007
Pari 1. KROGA - 1. LIGA - sobota ob 9.00: Okrepčevalnica Patruša
-	TK Skorba, Arte, d. o. o - TC Kidričevo; SOBOTA ob 12.00: TC Luka - TK Neptun.
Danilo Klajnšek
Strelstvo • SD Trnovska vas
25-letni jubilej strelskega društva
Foto: ZS
Skupinski posnetek udeležencev strelskega jubileja
Prvi zametki Strelskega društva Trnovska vas segajo v leto 1974, vendar je bilo leta 1977 to društvo, zaenkrat še iz neznanih vzrokov, ukinjeno. Sedanje društvo je bilo ustanovljeno leta 1981. Prvi predsednik, takrat še Strelske družine Trnovska vas, je bil Marjan Vršič, Cvetka Majerič pa je bila prva tajnica društva.
Na športnem področju je društvo vedno dosegalo zadovoljive rezultate glede na pogoje, ki jih je imelo na razpolago. Prvi treningi so bili na prostem, ker v kraju ni bilo nobenega primernega prostora za strelišče. Leta 2000 se je strelcem uresničila dolgoletna želja, ko so kupili štiristezno montažno strelišče. Strelišče je postavljeno v kulturnem domu v Trnovski vasi. Pred letom 1991 so sodelovali v ligi, ki jo je organizirala takratna Strelska zveza Ptuj. Po letu 1991 ta liga ni več obstajala, zato so skupaj s SD Dornava, SD Juršinci in SD Juršinci Želj-ka ustanovili Slovenskogoriško ligo. Ta liga je obstajala pet let, nato sta strelski društvi iz Juršincev prešli v višji razred tekmovanja. Takrat so se povezali s SD Osek, SD Vitomarci in ustanovili lastno medobčinsko strelsko ligo. Leta 2003 se je tej ligi priključilo tudi SD Zg. Vel-ka. Od leta 2003 pa sodelujejo tudi v ligi, ki ozemeljsko pokriva območje nekdanje bivše Strelske zveze Ptuj. Vseskozi
so se udeleževali in prirejali turnirje v streljanju s serijsko zračno puško.
Društvo je v svoji zgodovini velikokrat organiziralo zabavne prireditve s plesom. Najpogostejše so bile ob dnevu žena, martinovanju in novem letu, v poletnem času pa vrtne veselice. Najbolj znane med prireditvami so bile Igre brez meja, ki so se kasneje preimenovale v Igre dobre volje in so postale tradicionalne.
Člani in članice društva so v soboto, 21. oktobra, proslavili svoj 25-letni jubilej. Slovesnost se je pričela s turnirjem v streljanju z zračno puško za pokal občine Trnovska vas in za spominski pokal. V tekmovanju za spominski pokal so tekmovale štiri ekipe. Med ekipami je slavila ekipa SD Velka pred SD Jože Kerenčič in SD Osek ter domačini, SD Trnovska vas. Med posamezniki je slavil Matjaž Habjanič iz SD Jože Ke-renčič pred Klemenom Meth-nasom iz SD Velka in Dominikom Slekovcem iz SD Osek. V tekmovanju za pokal občine se je pomerilo 32 posameznikov, slavil je Roman Maguša pred Srečkom Vrečarjem in Borisom Pukšičem. Po končanem tekmovanju je potekala osrednja prireditev ob jubileju. Zbrane sta pozdravila predsednik SD Trnovska vas Roman Maguša in podžupan občine Trnovska vas Franc Pukšič. Po podelitvi pokalov in priznanj so pred-
stavili še brošuro o zgodovini društva, ki sta jo uredila Franci Čuček in Franci Hameršak. Slovesno pa so ob jubileju v
kulturnem domu v Trnovski vasi odprli tudi razstavo o zgodovini društva.
Zmago Šalamun
Planinski kotiček
Jesenska tura na Ojstrico - 2350 m
Mladinski odsek PD Ptuj vabi v torek, 31. 10., na jesensko turo na Ojstrico. Odhod je predviden ob 6. uri s parkirišča pod gradom (zbor 10 minut prej).
Opis: z avtomobili se bomo peljali do planine Podvežak in se mimo doma na Korošici povzpeli na vrh (glede na želje se bo ena skupina podala po južnem grebenu - te čaka plezanje!). Obe skupini bosta ves čas blizu. Sestopili bomo skupaj po krožni poti; čez vzhodni greben Ojstrice. Ta del poti je zelo razgleden! Nekje, ne vemo še točno kje, bomo zakurili ogenj in spekli najboljše kostanje _ Hoje bo okrog 7 ur.
Potrebna oprema: za visokogorje poleti (snega ne pričakujemo), po možnosti čelada, malica in pijača iz nahrbtnika, kostanji.
Obvezne prijave v pisarni PD Ptuj ali do ponedeljka, 30. oktobra, na telefon 040 458 325, 041 863 544 (delavniki) ali na e-mail: primoz. trop@gmail.com
Prispevek za izlet se bo pobral glede na okoliščine (šofer, delavec, udeleženec). Vodil bo Primož Trop s pomočjo sovodnikov in sovodnic.
Martinov pohod od Koga do Jeruzalema
Planinsko društvo Ptuj vabi svoje člane na Martinov pohod od Koga do Jeruzalema, ki bo v soboto, 4. 11., v organizaciji PD Maks Meško Ormož.
Dobimo se na železniški postaji na Ptuju ob 7.30 in se ob 7.56 z vlakom odpeljemo v Ormož. Ob 8.30 je predviden odhod s posebnim prevozom izpred gradu proti Kogu. Vmes se bomo ustavili v Središču ob Dravi, kjer si bomo ogledali program, ki ga pripravlja Turistično društvo Središče ob Dravi. Ob 10.30 je predviden začetek pohoda na Kogu. Med potjo, na Kajžarju, bo pokušina mošta s kostanji. Zaključek pohoda bo v gostišču Brenholc v Jeruzalemu, od koder se vračamo na izhodišče v Ormož ob 18.00.
Po zagotovilu organizatorjev je pot primerna za vse kategorije pohod-nikov. Dolžina pohoda je približno 16 km, ki jih bomo z lahkoto premagali v petih oz. sedmih urah. Na Ptuj se vrnemo z vlakom ob 18.43.
Cena: vlak 958 SIT, avtobus 800 SIT, startnina 1000 SIT (pogostitev v Središču in na Kajžarju). Prijave in plačila sprejemamo v društveni pisarni do petka, 3. 11. 2006. Pohod bo v vsakem vremenu! Izlet vodi do Ormoža Tone Purg, naprej pa vodniki PD Maks Meško Ormož. Vabljeni!
Rokomet • RS Ptuj
Premagali tudi Celjane!
V RŠ Ptuj lahko brez sramu rečemo, da smo z nastopom vseh treh ligaških ekip v dvorani Zlatorog v Celju postavili nov mejnik v delovanju in razvoju našega društva oz. kluba.
Zmagati v dvorani Zlatorog prvenstveno tekmo s katerokoli ekipo evropske Pivovarne Laško Celja je podvig, ki se ga neizmerno veselijo vsi rokometni klubi v Sloveniji. Za našo rokometno šolo pa je to zaradi popolnoma neprimerljivih pogojev dela, organizacije, kadrov in še česa drugega podvig, ki ga bomo zapisali v naš arhiv z debelimi črkami. Potrdile so se naše trditve, da imamo generacijo dečkov, ki ji bo ob ustreznem razvoju težko najti nasprotnike, s katerimi se ne bi mogli kosati. Iskrene čestitke vsem igralcem in obema trenerjema.
Hvala tudi vsem staršem in sorodnikom otrok, ki nam izražajo svojo brezpogojno podporo.
RŠ Ptuj
MLAJŠI DEČKI B (letniki 1995)
MRD Branik Maribor Klima Petek - RŠ Ptuj 8:17 (2:9) RK Celje Pivovarna Laško - RŠ Ptuj 12:16 (6:6) MLAJŠI DEČKI A (letniki 1994): RŠ Ptuj - RK Arcont Radgona 28:15 (16:6) RK Celje Pivovarna Laško - RŠ Ptuj 23:9 (12:4) STAREJŠI DEČKI B (LETNIKI 1993): RŠ Ptuj - ŠD Velika Nedelja 27:21 (12:5) RK Celje Pivovarna Laško - RŠ Ptuj 29:24 (15:10)
Ekipa RS Ptuj letnik 1995 po zmagoslavju v dvorani Zlatorog
Foto: RŠ Ptuj
Pikado liga Štajerski tednik
Samo Žabice in Ringovci 100 %
Po drugem odigranem krogu je v vodstvu Bar Žabica pred Barom Ring; obe moštvi sta dvakrat zmagali. Na tretjem mestu jima sledi Bar Amur, ki je s težavami v zadnji igri (zmagal je Franc Kump) prišel do neodločenega rezultata 8:8 in točke. Brez točke so še Bar Justa, ki je imel na začetku dva težka tekmeca, prav tako Bar Zeleni Gaj. Dolence so v letošnjem letu oslabljene za dva igralca lanske sezone, ki sta prestopila v Bar Žaga, ki mu letos
kar dobro kaže.
Vodja ekipe Bara Opel Robert Hvalec je o tekmi z Barom Amur dejal: »Vodili smo z rezultatom 8:6 in smo potrebovali samo en set za zmago, vendar nismo uspeli. Vidi se, da igramo v ligi prvo leto in še nismo dovolj odločni in samozavestni. Z udeležbami na turnirjih ter igranjem v ligi bomo s časom tudi to težavo odpravili.«
JM
REZULTATI 2. KROGA (21. 10.): Bar Center - Bar Zaga 4:12 (10:26), Bar Ring - Bar Justa 10:6 (23:17), Bar Amur - Bar Opel 8:8 (18:21), Bar Zabica - Okrepčevalnica Zeleni Gaj 13:3 (27:13), Bar Sharky - Bar Dolence 11:5 (24:14).
1. BAR ZABICA	2	2	0	0	27:5	6
2. BAR RING	2	2	0	0	22:10	6
3. BAR AMUR	2	1	1	0	22:10	4
4. BAR ZAGA	2	1	1	0	20:12	4
5. BAR SHARKY	2	1	1	0	19:13	4
6. BAR CENTER	2	1	0	1	15:17	3
7. BAR OPEL	2	0	1	1	12:20	1
8. BAR JUSTA	2	0	0	2	8:24	0
9. OKREP. ZELENI GAJ	2	0	0	2	8:24	0
10. BAR DOLENCE	2	0	0	2	7:25	0
PARI NASLEDNJEGA KROGA (28. 10. OB 19.00): Okrepčevalnica Zeleni Gaj - Bar Ring, Bar Justa - Bar Opel, Bar Zaga - Bar Zabica, Bar Dolence - Bar Center, Bar Sharky - Bar Amur.
V torek, 31. 10., je v Baru Zabica ob 19. uri turnir, igra se po sistemu 301 master out.
Pikado • Rang turnir
Krajnc odličen četrti
V soboto, 21. 10. 2006, se je v Grlavi pri Ljutomeru odvijal 1. rang turnir za izbor državne reprezentance. Po pričakovanju sta se v finalu znašla favorit Andrej Gorjak ter Jernej Magerl; slednji je bil v zadnji igri za las boljši in je zmagal. Gorjak je tako osvojil 2. mesto, podobno kot v disciplini mešane dvojice in je v skupnem seštevku zanesljivo na 1. mestu. Tretji je bil Miran Černelič, ki je v igri za finale za las premagal Denisa Krajnca, ki je končal na odličnem, a nehvaležnem 4. mestu.
Tako je vrstni red po prvem turnirju od desetih naslednji:
1. Gorjak 80,5 točk, 2. Ma-gerl 72,5 točk, 3. Černelič 70,5 točk, 4. Hajdarevič 53,5 točk, 5. Martič 46 točk, 6. Krajnc 41 točk _
Skupaj je na turnirju nastopilo 51 igralcev med posamezniki (501 double out) ter 24 mešanih dvojic (D. Y. P.). Naslednji rang turnir je na sporedu 4. 11. v Velenju, organizator je PK Strela.
JM
Andrej Gorjak, reprezentant Slovenije, je v Grlavi zasedel 2. mesto.
Namizni tenis
Vesna Rojko v polfinalu
Na drugem odprtem prvenstvu za mladinke in mladince v Ljubljani je Vesna Rojko v popolni konkurenci znova potrdila svojo dobro formo in dokazala, da se selektor mladinske namiznoteniške reprezentance ni zmotil, ko jo je pred dnevi poklical v reprezentanco, ki bo čez štirinajst dni zastopala Slovenijo na Madžarskem.
Vesna je najprej v skupini premagala vse tri tekmice, v finalnem delu pa še Alexo Galič (Preserje) in Polono Zupanc (Fužinar). V polfinalu jo je premagala Manca Fajmut (Fužinar). Ivana Zera je bila prav tako brez poraza prva v skupini. Ker je bila nosilka, je bila
prvi krog prosta, nakar se je v osmini finala pomerila z Anjo Garmut (Radlje) in izgubila z najtesnejšim izidom 2:3.
V konkurenci mladincev sta bila Luka Rebek in Simon Božičko druga v skupinah in se s tem uvrstila v finalni del. Tam je bil Luka prvi krog prost, Simon pa je premagal Anžeta Vrabla (Logatec). V boju za osmino finala je Luka premagal Ožbeja Poročnika (Radlje), Simona pa Jurij Zdovc (Rakek). Jernej Koželj, Alen Ber, Domen Ovčar in Luka Krušič so igrali v tolažil-nem delu, kjer sta se Domen in Luka uvrstila v polfinale.
dk
Ormož • Volitve v svete pokrajin že 2008?
8, 12 ali 14 - prihajajo pokrajine
Vladna koalicija je minuli teden obravnavala paket štirih zakonov, povezanih s pokrajinami, poslanec N.Si Alojz Sok je na tiskovni konferenci predstavil pogled svoje stranke na pokrajine. Pot do pokrajin je še dolga, saj bo potrebno sprejeti še več zakonov - o financiranju, o volitvah v pokrajinske svete in sam zakon o ustanovitvi pokrajin. Zadnji zakon se prejema z dvotretjinsko večino, kar predpostavlja veliko stopnjo konsenza in glasove 60 od 90 poslancev.
Alojz Sok je povedal, da se dogaja veliko lobiranja predvsem glede vprašanja števila pokrajin: »Doslej so bile v igri v glavnem številke 8, 12 in 14, vse pa je odvisno od tega, kakšne naloge bodo imele pokrajine. Če bodo pristojnosti majhne, bo pokrajin več, morda celo 25, kot govorijo nekateri. Bistveno je, da se s pokrajinami storitve ljudem ne oddaljijo, ne smejo se podražiti, ne sme se dodatno uzakoniti povečanje birokracije in ne smejo se povečati sredstva v državnem proračun za ta namen. Pri prenosu pristojnosti se načrtuje tudi prenos določenega osebja in sredstev z državnega ali občinskega nivoja.«
Sok je prepričan, da bo med bodočimi nalogami na
pokrajine prenesena skrb za regionalni razvoj in priprava planskih dokumentov, področje urejanja prostora in tudi skupne službe - kot je področje bolnišnične oskrbe, srednje šolstvo, muzejska dejavnost, kulturne institucije in občinske inšpekcijske službe. Vse se začenja in končuje pri denarju, zato bo tudi financiranje pri pokrajinah ključen problem. Urejeno bo podobno, kot je urejeno za občine - pokrajinam bo pripadal del dohodnine, del davka na dodano vrednost in davek na nepremičnine, ki bo zamenjal sedanje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. K temu pa si bo pokrajina lahko pridobila tudi lastne vire, donacije in podobno. Sok je mnenja, da
nas bo kljub vsem zagotovilom ustanovitev pokrajin gotovo tudi nekaj stala: »Če ne drugo, nas bodo stale volitve v pokrajinski svet, predsednik sveta bo gotovo profesionalec in direktor uprave.« Prvi pokrajinski svetniki naj bi bili neposredno izvoljeni na volitvah in bodo dobili prostore za svoje delovanje od države v okviru sedaj obstoječih UE.
Sedaj imajo stranke čas za razmislek, da uskladijo poglede na pokrajine. Ko bodo stvari pripravljene tako daleč, bodo vse občine dale svoje mnenje k zakonu o ustanovitvi pokrajin. Kjer bodo občinski sveti izrazili nestrinjanje, bo uveden referendumski princip odločanja. Občine se bodo same odločile, v katero
Beseda je tekla predvsem o problemih, s katerimi se srečujejo mladi na Ptuju. Vsi kandidati, Lojze Arko, Štefan Čelan, Peter Pribožič, Rajko Fajt, Rajko Brglez, Stojan Žižek in Jože Glazer, so imeli na razpolago dve minuti za kratke osebnostne predstavitve. Sledila so vprašanja, ki jih je kandidatom postavljala voditeljica soočenja Džena-na Bećirović. Vsak kandidat je imel natanko minuto časa, da poda odgovor na določeno vprašanje. Pri vsakem vprašanju so imeli tudi možnost za repliko. Kot ponavadi, se je tudi tokrat najprej zataknilo
pri denarju. Precej nesoglasja med kandidati je povzročilo tudi vprašanje o stanovanjski problematiki mladih družin. Medtem ko je dr. Štefan Če-lan izrazil mnenje, da je treba graditi manjša in cenejša stanovanja, je njegov protikandidat Stojan Žižek predlagal ravno obratno; da je mladim potrebno priskrbeti velika stanovanja. Možne rešitve so kandidati podali tudi v zvezi z reševanjem težav mladih pri iskanju prve zaposlitve. Govorili so tudi o tem, kolikšen delež občinskega proračuna je treba nameniti za mladino ter za kakšne vrste projektov.
Ptuj • Soočenje kandidatov za župana MO Ptuj
Relativno mirno soočenje županskih kandidatov
Mladinski svet Mestne občine Ptuj in Klub ptujskih študentov sta v četrtek, 19. oktobra, ob 19. uri v ptujskem Mestnem kinu organizirala soočenje županskih kandidatov. Svojo vizijo je predstavilo vseh sedem kandidatov, ki so se potegovali za mesto župana MO Ptuj.
Alojz Sok je ob pomoči Tanje Vaupotič predal predstavnikoma Sončka In Sožitja Vlllbaldu Tomažiču In Lilijani Grof čeka po 70.000 tolarjev.
pokrajino želijo spadati. Alojz Sok je spomnil, da je bila v preteklosti občina Ormož v eni od variant uvrščena v pomursko regijo. V N.Si so temu nasprotovali, ker so mnenja, da Ormož nima bistvenih povezav s Pomurjem. Vse povezave so po njihovem mnenju usmerjene proti Mariboru in Ptuju. Sok je mnenja, da nas tudi s Prlekijo, razen imena, ne povezuje kaj dosti, razen SV del občine, ki je morda
nekoliko vezan na Ljutomer, ostanek občine pa gravitira v Podravje.
Prve volitve v pokrajinske svete naj bi bile, če bo šlo vse uspešno naprej, že skupaj z naslednjimi državnozborski-mi volitvami čez dve leti.
Na tiskovni konferenci je Alojz Sok v imenu OO N.Si Ormož predstavnikoma Sončka in Sožitja podaril po 70.000 tolarjev. Povedal je, da ve, da to ni veliko, ampak je
bil namen predvsem pokazati dobro voljo in niso pozabili na invalide. Prejemnika sta se za donacijo zahvalila, povedala sta tudi, da doslej v ormoški občini posebnega posluha za njih niso imeli. Vilibald Tomažič je celo povedal, da je to prva donacija z območja občine Ormož, razen tistih, ki so jih člani uspeli pridobiti s pomočjo osebnih poznanstev.
vki
Veliko pohval na to temo je bilo namenjenih delovanju Kluba ptujskih študentov, ki ga je večina kandidatov ocenila kot uspešnega. Pri zadnjem vprašanju o Mladinski hiši so se porodile tudi nekatere konkretne ideje za uresničitev tega projekta. Županski kandidat Rajko Fajt je predlagal, da se prostor, ki ga ima trenutno Ozara in je po njegovem mnenju neizkoriščen, nameni za Mladinsko hišo. Vsi kandidati so se strinjali v enem, da je treba projekt Mladinske hiše uresničiti v čim krajšem možnem času. Ko so kandidati podali svoje odgovore na zastavljena vprašanja voditeljice, so sledila vprašanja publike na tematiko mladih. Na samem koncu soočenja je vsak kandidat dobil minuto časa, da občinstvo prepriča, zakaj je ravno on primeren za župana. Glede na to, da so mladi dobili kar nekaj konkretnih odgovorov in obljub, so soočenje ocenili kot uspešno, velik uspeh pa je bil že to, da kakšnih nizkih udarcev med kandidati ni bilo.
Dženana Bećirović
Ptuj • Srečanje bolnikov z multiplo sklerozo
Ostali brez prostorov
Minulo soboto je Društvo bolnikov z multiplo sklerozo, podružnica Ptuj, prvič pripravilo srečanje članov. Vse se je izteklo odlično, le tri dni kasneje pa so se začeli ubadati z novimi težavami: ostali so brez sedeža društva, ki so ga doslej imeli v Rehi na Ptuju.
V Mali vasi pri Muretincih, ob ribniku Tunf, so člani društva uživali v hrani in pijači, za katero so poskrbeli dona-torji, ki so bolnikom priskr-
beli tudi brezplačen prevoz in prostor za izvedbo srečanja. Ob družabnih igrah se je kopica udeležencev veselila tudi ribarjenja. »Čeprav smo
invalidi, je to za nas velik, prijeten dogodek. Imeli smo se zelo lepo, vzdušje je bilo prijetno, ambient pa čudovit,« je povedala Jolanda Šoštarič, predsednica ptujske podružnice Društva za multiplo sklerozo. Manj razveseljiv podatek pa so člani društva izvedeli v torek, ko so jim sporočili, da v prostorih Rehe na Ptuju, kjer so do sedaj imeli sedež, ne morejo več ostati. Kje se bodo odslej srečevali, ne vedo, zaenkrat pa bo sedež podružnice na naslovu predsednice društva Jolan-de Šoštarič (Ulica 25. maja, Ptuj), za vse informacije pa je dosegljiva na telefonsko številko 040 294 619.
Dženana Bećirović
Foto: vki
Nagradno turistično vprašanje
Uspešen oktober za Terme Ptuj
Na gradbišču prvega hotela v Termah Ptuj dela potekajo po načrtih. Za Terme Ptuj pa se je tudi letos dobro izteklo v okviru tradicionalne slovenske akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna.
Avtokamp Terme Ptuj je znova slavil v kategoriji srednjih kampov. Štirizvez-dični kamp je v zadnjih treh letih doživel številne spremembe in dopolnitve. Razpolaga s 100 kampirnimi mesti za šotore, kamp prikolice in avtodome. Ponaša se tudi z novo recepcijo s sa-
nitarnim blokom. Od lani je bogatejši tudi za 25 mobilnih počitniških hišic s po 4 ležišči, sanitarijami, mini kuhinjo, klimo in teraso. Gostje kampa lahko ne glede na sezono koristijo vse razpoložljive površine in savne Termalnega parka. Terme Ptuj so bile uspešne tudi
na 53. gostinsko-turističnem zboru, ki je letos potekal v Termah Čatež. Sonja Krajnc je prejela srebrno medaljo v kategoriji razstava omizij, Smiljan Ben-kovič je bil drugi v kategoriji poznavanja slovenskih vin, Tomaž Arlinič pa je prejel priznanje z bronasto medaljo v kategoriji priprava piščančje obare s cvičkom v kotličku. V prejšnjem tednu končani akciji Slovensko naj kopališče 2006 pa so si Terme Ptuj pripele priznanje za najbolj urejeno okolje in kopališče. Oktobrske aktivnosti bodo zaključili s plesom čarovnic na vodi, ki bo 31. oktobra in ga letos organizirajo prvič.
Prvič letos pa je Turistična zveza Slovenije v sodelovanju s Skupnostjo vrtcev Slovenije organizirala in izvedla projekt Turizem in vrtec, namenjen predšolskim otrokom. Potekal je na temo Z igro do prvih turističnih korakov. V okviru projekta so otroci
Avtokamp Terme Ptuj je tudi letos slavil med srednjimi kampi v okviru tradicionalne slovenske akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna 2006.
spoznavali ožje in širše družbeno, kulturno in naravno okolje ter se seznanjali s kulturo, tradicijo, zgodovino, običaji in turizmom. V projektu je sodelovalo 36 vrtcev s 169 oddelki. Zaključno srečanje s podelitvijo priznanj sodelujočim vrtcem je bilo 14. oktobra v Slovenskih Konjicah. Vrtci so na srečanju predstavili tudi svoje projekte in zamisli, vzgojitelji in vzgojiteljice pa so izmenjali izkušnje. Prihodnje leto bo srečanje v Metliki.
Priprava na veliko ptujsko marti-
novanje, ki bo 10. in 11. novembra, je v zaključni fazi. Krst mošta bo 10. novembra, 11. pa bodo že po tradiciji ustoličili novega princa karnevala.
Rojstnodnevno srečanje evropskega združenja karnevalskih mest se imenuje Dies Natalis. Nagrado bo prejela Otilija Privšek, Kariževa 2, Ptuj. Danes sprašujemo, kdaj so odprli avtokamp v Termah Ptuj. Nagrada sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 3. novembra.
Ptuj • Izdelovanje oblek za društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj
Da bo mesto zaživelo po srednjeveško?
Ali ste vedeli, da Ptuj vsako leto nekajkrat zaživi po srednjeveško? Nazadnje se je to letos zgodilo 2. septembra, ko smo se za kratek čas preselili v čas renesanse.
Renesansa je bila čas, ko so se častile povsem drugačne lastnosti kot danes. To so bile vrednote, ki jih naš čas skorajda ne pozna več. Častilo se je viteštvo, nedolžna ljubezen, poštenost, druženje ^
Ljudje so se več družili in pogovarjali med seboj, saj ni bilo sodobnih medijev, ki so nas danes tako odtujili drug od drugega. Dame iz plemiških in meščanskih družin so se družile in se kratkočasile z različnimi ročnimi deli. Ob tem so prepevale, se pogovarjale, plesale, pesnile in tako združile prijetno s koristnim. Vsi so tudi zaplesali ob lepi srednjeveški glasbi. Za to priložnost so potrebovali tudi lepa oblačila, da so dame zablestele v vsej svoji lepoti in skromnosti, gospodje
pa so pokazali vso svoj eleganco.
Zato je tudi nekaj naših članov sklenilo, da se bodo naučili te lepe plese in jih gojili. Zraven vsega znanja plesa so potrebovali tudi lepa, predvsem pa primerna oblačila iz tega obdobja. Ker so materiali in dodatki ter izdelava takšnih oblačil zelo dragi, se je nekaj plesalk odločilo, da bodo ta oblačila izdelale same.
Izziv je bil velik, moram pa napisati, da jim je uspelo.
Na žalost si njihovega prvega nastopa v minoritskem samostanu nisem ogledala, zato pa nisem zamudila nastopa na ptujskem gradu, kjer so potekale igre in delavnice v stilu tega obdobja. Nastop jim je uspel in ponosna sem, ker sem s svojim znanjem pripo-
mogla k uspešni izvedbi projekta.
Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj deluje že nekaj časa. Do sedaj so se glede oblačil znašli vsak po svoje (obleke so si izposodili v gledališču, nekaj pa izdelali sami).
Člani društva smo se lahko udeležili raznih tovrstnih prireditev doma in v tujini le s primernimi oblačili. V tem letu so se člani povezali v plesno skupino, kjer so pridno vadili in prišel je čas za prvi nastop, torej so potrebovali »prave« obleke. Dela smo se lotili načrtno. Povabili so me k sodelovanju, zato sem bila vesela, ker sem dobila nalogo narisati primerne plesne obleke.
Priskrbeli so mi literaturo s tovrstno tematiko, nekaj sem o tem vedela
že sama. Narisala sem ženska in moška oblačila z dodatki. Dogovorili smo se, kakšno obleko bo imel posamezni plesalec. Začel se je lov za blagom, raznimi dodatki in okraski.
Posamezniki, predvsem dekleta, so imela nekaj blaga in dodatke doma, kar nam je manjkalo, smo si priskrbeli v Italiji.
V tem času so se blaga izdelovala samo iz naravnih materialov: bombaž, volna in lan, ker na srečo niso poznali sintetike. Torej smo bili tudi mi pozorni na to. Materiali so bili predvsem bombažni, gladki žamet, ki nima sintetičnega leska, brokati,
žoržeti, muslini, platna ^ Barve so bile naravne, težke, kot so kraljevsko modra, zemeljsko rdečerjava, temno zelena, rumena, bordo in močno rdeča. V glavnem ni bilo svetlečih fluo-roscenčnih barv.
Ko smo imeli materiale, je bilo potrebno izdelati kroje. Nekatere so bile spretne same, nekaterim so obleko izdelali profesionalci. V glavnem je vsem dobro uspelo narediti obleke po mojih skicah.
Da si bomo lažje predstavljali, kako te obleke izgledajo, sem narisala plešoči par.
Vera Maroh
Ptuj • Muzejski vikend
Grajski duhec buuuu!
Že sedem let zapored Pokrajinski muzej Ptuj vsak mesec organizira Muzejski vikend. Gre za delavnice, ki so namenjene predvsem otrokom in njihovim staršem. Vsak vikend se nanaša na določeno temo, minulo soboto in nedeljo so tako otroci izdelovali na temo Grajski duhec.
61 otrok in 40 staršev je soboto in nedeljo preživelo na ptujskem gradu, kjer so od 10. do 13. ure izdelovali različne izdelke, kot so čarovnice iz kartona, netopirji in duhi iz blaga. Zraven tega, da otroci na ta način izražajo svojo kreativnost, spoznavajo tudi kulturno dediščino Ptuja. »Namen delavnic je, da se otroci in starši na kvaliteten način družijo ter pokažejo svojo kreativnost, se obenem zabavajo in spoznavajo običaje,« pravi Metka Stergar, kustodinja in pedagoginja v Pokrajinskem muzeju Ptuj. Teme, ki se jih lotevajo, so ponavadi povezane z letnimi časi, prazniki, občasno tudi z razstavami, ki jih imajo na gradu in si jih lahko otroci in starši, ki se udeležijo delavnic, tudi brezplačno ogledajo. Stergarjeva pravi, da se otroci zelo radi vračajo in veliko jih je, ki so redni udeleženci Muzejskih vikendov. Prihodnje delavnice bodo 18. in 19. novembra, takrat bodo izdelovali lučke.
Dženana Bećirović
Kuharski nasveti
Govedina
Dobri poznavalci tega mesa vedo, da so najokusnej-še jedi iz govedine - pečena govedina v ponvi ali na žaru.
Najsočnej-ši in najprimernejši kosi govedine, ki so primerni za pečenje na žaru, so kosi mesa, ki jih narežemo iz govejega fileja, pljučne pečenke in iz rostbifa ali očiščenega govejega hrbta. Od govedine uporabljamo še tanke zrezke, ki jih narežemo iz govejega stegna, prsnih kosi ter v zvitek oblikovano meso iz prsnega dela. Govedina, ki jo bomo pekli na žaru ali v ponvi, mora biti dobro uleža-na. Če je meso, ki ga kupimo, še preveč sveže, ga prelijemo z oljem ali ga zavijemo v alu folijo in damo v hladilnik za nekaj ur ali kakšen dan, da se uleži.
Kose govedine zmehčamo tudi tako, da ga damo v kvašo ali ga globoko zamrznemo in ga kasneje odtajamo, vendar se je kot najustreznejši način za peko pokazalo mehčanje z maščobo. Meso mladih govedi je primernejše za peko na žaru kot meso starejših živali, čeprav so ponekod v tujini cenjeni velikanski zrezki s težo okrog enega kilograma. Tem zrezkom pravijo T-zrez-ki, ker ima kost, ki se jih drži, obliko črke T. Prav tako ponekod pečejo velike volovske zarebrnice, ki prav tako veljajo za kulinarično posebnost pečenja na žaru.
File kot naj okusnejši kos
govejega mesa je na žalost precej drag, zato ga le redki pečejo na žaru. Še bolj kot cena je pomemben način rezanja in pravilna peka govejega fileja na žaru. File režemo vedno z velikim in tankim nožem, rezati pa začnemo na tankem oziroma koničastem delu govejega fileja. Iz tega dela narežemo do dva centimetra debele zrezke, od katerih je vsak težak 8 do 10 dekagramov. Iz naslednjega dela fileja narežemo dva do tri centimetre debele in približno 12 dekagramov težke kose mesa, ki jih imenujemo turnedoji (tournedos). Tako oblikovani zrezki morajo tudi med pečenjem ostati lepe okrogle oblike, zato jih lahko pred peko povežemo s kuhinjsko nitko ali za boljši okus s suhimi tankimi rezinami slanine.
Iz srednjega dela narežemo približno dva do dva in pol centimetra debele zrezke, ki tehtajo 18 do 20 dekagramov. Tak zrezek imenujemo biftek. Tako oblikovano meso pred peko na žaru za lepšo obliko povežemo s kuhinjsko nitko ali z rezinami suhe slanine. Iz najdebelejšega kosa fileja odrežemo nekaj večjih zrezkov, debelih dva centimetra, ali pa kos spečemo v celoti. Vsi omenjeni načini rezanja mesa pri govejem fileju pa zahtevajo tudi pravilen način pečenja na žaru. Mesa ne za-pečemo preveč ali premalo, saj je njegov okus odvisen tudi od pravilne peke.
Mokri smrček
Odgovor: Toksoplazmoza je bolezen ljudi in živali, ki jo povzroča protozoj Toxoplasma gondii. Gre za obligatnega intracelularnega parazita, ki je razširjen po vsem svetu. Definitivni gostitelj so divje in domače felide - domače mačke in drugi gostitelji. Toksoplaz-
Muca in toksoplazma
Vprašanje bralke iz Ptuja: Doma imamo muco. Ker sem noseča, so mi svetovali, da se muce znebimo, saj lahko prenaša toksoplazmozo. Zanima me, kako se da ugotoviti, ali je mačka res bolna, saj smo se na žival zelo navezali, in kako bi se mačka, ki živi samo v stanovanju, sploh lahko inficirala. Hvala za odgovor.
ma lahko prizadene skoraj vse organske sisteme. Klinično bolne živali hujšajo, izgubljajo apetit, pojavlja se jim izcedek iz oči, nosu, oteženo dihajo, imajo drisko ali bruhajo, možni so tudi številni živčni simptomi. V primeru, da je žival bolna, se lahko ljudje okužijo s hrano ali vodo,
Rostbif, ki leži nad filejem, ima na eni strani značilno gladko maščobno plast. Zrezki, ki jih narežemo iz rostbifa, se imenujejo ramsteki. Rezine mesa, ki jih narežemo iz govejega fileja in rostbifa, so že same po sebi tako kvalitetne, da so jedi po toplotni obdelavi okusne, če so pripravljene na žaru ali kako drugače pečene. Če imate goveji file ali rostbih shranjen v zamrzovalni skrinji za kakšno posebno priložnost, je zrezke in druge omenjene oblike rezanja priporočljivo rezati, ko meso še ni popolnoma od-taljeno. Tako lažje narežemo gladke in enakomerne rezine mesa.
Biftek iz kvaše si pripravimo tako, da za vsako rezino mesa vzamemo žlico olja, žlico vinskega kisa, pol žličke paradižnikove mezge, kapljico sojine omake ali kapljico worcestrske omake, dodamo malo gorčice, sesekljano čebulo, malo peteršilja, po želji česen v prahu in maja-ron. Vse sestavine za kvašo dobro premešamo in z njo premažemo narezano meso ter ga pustimo vsaj eno uro v hladilniku. Ko meso pečemo na žaru, ga med pečenjem večkrat premažemo z oljem. Meso solimo, ko ga že ponu-
kontaminirano s sporuliranimi oocistami iz mačjih iztrebkov. Pri nosečnicah je tako nevaren transplacentarni prenos tahizo-ita iz matere na plod. V profilaktične namene mačk ne hranimo s surovim mesom ali organi, zlasti svinjskim in ovčjim. Posebno skrbno odstranjujemo mačje iztrebke. Prav tako nosečnicam odsvetujemo uživanje termično neobdelanega mesa. Nosečnicam se tudi odsvetujejo stiki s potepuškimi mačkami.
Za ugotavljanje toksoplaz-moze pridejo v poštev krvne preiskave: imunoencimski test ELIZA, indirektna imunofluo-rescena, dye test ter serologija - ugotavljanje kreatin kinaze ipd.Važno je ugotoviti dinamiko titra v razmaku enega do drugega tedna. Možna je tudi
dimo. Omenjeno kvašo lahko uporabimo tudi za ostale dele govedine, ki je primerna za peko na žaru, le da podaljšamo čas kvaše.
Zelo okusno spečemo govedino, če damo zrezke pred peko na žaru v omako, ki jo pripravimo iz strtih brinovih jagod, vinskega kisa, gina ali brinjevca, olja in soli. V tako pripravljeno omako zrezke pomočimo, tik preden jih damo na primerno ogret žar. Brinove jagode lahko zamenjamo tudi s strtim česnom, sojino omako, mleto papriko ali začimbno mešanico.
Najboljši pečeni kosi mesa iz govedine morajo tudi po peki ostati v sredini sočni in rahlo rožnati. Kdaj je biftek primerno pečen, se prepričamo tako, da s konico prsta rahlo pritisnemo na zrezek. Če se površina rahlo vdre pod pritiskom, je zrezek primerno pečen oziroma če je rahlo rožnat. Če je zrezek zelo mehak, je v sredini meso še rdeče, ko pa je meso na pritisk trdo, je popolnoma pečeno.
Želim vam sočno in okusno pečeno meso na žaru, ki ga te dni zagotovo pripravljate.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenko-vičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-ted-nik.si.
postmortalna diagnostika, ki v vašem primeru ne pride v poš-tev, saj želite muco obdržati.
Ko bolezen potrdimo, živali zdravimo z antibiotiki (klinda-micin, spiramicin in sulfonami-di). Zdravljenje je kompleksno in lahko traja tudi več tednov. Če bi se pri vaši mački bolezen potrdila, je smiselno muco oddati novim lastnikom.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Da, zares, povsod jesen
Toplo sonce nežno boža poslednje oktobrske dneve, ko razpusti jutranje meglice in dozoreva zeleno naravo in vrtno rastje. Z večernimi vetriči v vse daljših nočeh ga pripravlja k zimskemu počitku. Vse hitreje se praznijo vrtne gredice, poslednji plodovi zapuščajo drevesne krošnje, vse redkejše jesensko cvetenje pa bo klonilo pred jesenskimi slanami. Vrtna narava spreminja svojo podobo iz barvite jeseni v njeno sivino.
V SADNEM VRTU poberemo še slednje zrele plodove, pospravimo pripomočke, ki so med letom služili pri sad-jarjenju, v jeseni pa spravilu sadja, kot so razne podpore za veje, lestve, podstavki in neuporabljena embalaža. Obvezno je z dreves pobrati gnile in posušene plodove in po tleh ležeče odpadlo neuporabno sadje, ga iz vrta odstraniti in neškodljivo uničiti, najbolje zakopati. V ostanke sadja se naselijo sadne glivične bolezni in škodljivci, kjer prezimi-jo. Ko bo listje dozorelo in odpadlo, ga iz sadovnjaka pospravimo in kompostiramo. Na prezimljenem listju izpod drevesnih krošenj prezimijo pozni sadni škrlup ter mnoge druge sadne bolezni, ki so spomladi, ob prebujanju narave, najpriročnejše za prve okužbe.
Pripravimo se za prvo jesensko škropljenje koščičarjev proti breskovi kodravosti, ki ga opravimo, ko odpadeta dve tretjini listja.
Jesensko odpadlo listje z drevnin je znamenje, da so rastline dozorele in olesenele, da je prenehala vegetacija in so se odpravile k zimskemu počitku. Tedaj je čas, da začnemo saditi sadno drevje. Drevesnice bodo že prve dni meseca listopada odprle vrata in ponudile širok izbor sadnih sadik. Na jesensko sajenje se pričnemo pravočasno pripravljati in dobro premislimo, kje je primeren prostor za posamezno sadno vrsto. Pri tem upoštevamo zlasti mikroklimo in opra-ševalne odnose med rastlinami ter vse ostale rastne pogoje, da bo izbira sadnih sadik lažja, pri sajenju pa čim boljši sadilni uspeh, saj sadni vrt obnavljamo ali dognojujemo za dolgo dobo let.
V	OKRASNEM VRTU opravimo še poslednji odkos trate. Prijetno topel konec meseca oktobra je ugoden tudi za rast vrtne trate. Preveč obrasla pozimi poleže in poškoduje lastno travno rušo. Odkos naj ne bo prenizek, travne korenine morajo ostati zasenčene. Na trati ne puščajmo ostankov trave in odpadlega listja, ker se pozimi zlepijo v nepropustno plast, ki korenine duši in jim preprečuje zračnost.
Pred zimsko pozebo pripravimo smrekove veje ali podoben material za zavarovanje mladih krovnih rastlin in trajnic na obrobnih gredicah in skalnjakih, da bo pri roki, ko se bo približevalo obdobje zimskega mraza.
Takoj po prvi slani s prekopnimi vilami izkopljemo gomolje dalij, jim porežemo stebla 4-5 cm nad zemljo, jih osušimo in shranimo v hladnem in temnem prostoru.
V	ZELENJAVNEM VRTU poberemo še poslednje korenovke, ki jih očiščene zemlje in osušene spravimo v hladno in zračno klet, najbolje v mivko ali pesek, ki jih bo varovala pred venenjem.
Cime iz korenov rdeče pese ne obrezujemo, marveč ob-trgamo, pri puljenju in spravilu pa ohranimo korenov repek nepoškodovan, da se ji ne izcedi korenov sok.
Brstičnemu ohrovtu, ki lahko ostane na prostem skozi vso zimo, ne odtrgamo listov ob steblu, čeprav so poru-meneli in oveneli, ker na steblu služijo kot varovalo pred zmrzaljo.
Prazne ali zasejane gredice za zeleno gnojenje grobo pre-lopatamo in posipamo z nekaj centimetrov debelo plastjo komposta, če jo še prekrijemo z zdravim suhim listjem, bo do spomladi pod zastirko in delovanjem zimske zmrzali nastala rahla vrtna zemlja, primerna za zgodnje posevke.
Miran Glušič, ing. agr.
r, 11 oMobra -1 novembra
27-petek è	28-sobota *	29-nedelja	30-ponedeljek
31-torek	1-sreda	2-četrtek	
Kako?

m
V praksi srečujem ljudi, ki se neizmerno obremenjujejo s ceno artikla ali storitve, ki jo nudijo potencialnim strankam. Srečujem pa tudi podjetnike, ki se z omenjenim vprašanjem niti ne obremenjujejo preveč. Prepričan sem, da lahko s pravim sistemom trženja poskrbite za pravo ceno, ki vam bo prinašala kar se da visoke dobičke. Vprašanje »kako« je osnova poslovanja vsakega podjetja. Vsak podjetnik mora že v osnovi, ko sprejema neko idejo, postaviti sebi in svojim poslovnim partnerjem to vprašanje. Ugotovil sem, da večina, torej preko 95 % podjetnikov to vprašanje postavi prepozno na prioritetno mesto. Vsem je bistvo raziskava trga, ki že dolga leta v gospodarstvu ne pomeni popolnoma nič. Obremenjujejo se z vsemi mogočimi stvarmi, kot so klasični poslovni načrt, državni svetovalci, bančni svetovalci, telefonske ankete, _ Popolno stanje, ki ne prinaša konkretnega odgovora. Konkretni odgovor je samo vaš cilj, ki je pogojen z besedo »kako«! Torej, pozabite na klasične prijeme, ki vam jih ponujajo ostali. Poskrbite, da bodo stranke sprejele vaš poslovni sistem kar se da navdušeno. Torej bodo morale stranke videti v vašem poslovnem sistemu tudi priložnost, ki jo pri konkurenci nimajo. To je lahko zaslužek, servis ali pa neka druga ugodnost . „ Način trženja je v sodobni ekonomiji postala osnova poslovanja. Ljudje, ki si izmišljujejo poslovne sisteme, bodo v prihodnosti najbogatejši Zemljani.
Kje začeti?
Na začetku,seveda . Pričnite z enostavnimi, poceni poslovnimi sistemi in se učite. Učite se vsak dan, zato boste nekega dne obvladali organizirati velike in drage poslovne sisteme. To bo le dokaz, ki bo veljal le za vas. Denarja je namreč v obeh primerih ogromno. Začetek je vedno težak. Nikakor si ne zamišljajte poslovne poti s fakulteto. Pogoreli ste. Nikakor si ne zamišljajte poslovne poti s pomočjo »očka«! Pogoreli ste. Nikakor ne bodite pametni, in ne začenjajte poslovne poti brez posveta s premetenim podjetnikom! Pogoreli ste v večini primerov in to je prav. Največ se boste naučili na lastnih izkušnjah. Te boste pridobili z delom, s trudom, z vztrajnostjo in z veliko mero intuzijazma. Torej, pazite kje začenjate. Začnite pri pritličju in se počasi vzpenjajte do 10 nadstropja. Ko boste s svojimi izkušnjami in z vsemi elementi, ki smo jih omenili v zgornjih vrsticah, dosegli to 10 nadstropje, se boste kar naenkrat znašli v 100 nadstropju, za dosego katerega boste potrebovali bistveno manj energije. In to je bistvo: izkušnje dajejo energijo!
Pa veliko pametnih odločitev v prihodnje!
Mitja Petrič
Otroci in zodiakalna znamenja
Lev (od 24. julija do 23. avgusta)
Piemeniti vodja
Tipičen otrok tega znamenja je nasmejan, vesel in takoj bi ušpičil kakšno navihano vragolijo. Seveda to naredi tedaj, ko je vse tako, kot si je zamislil. V primeru, da ne bo tako, bo sledila trma in izrazita ihtavost. Z otrokom se je potrebno pogovarjati in ga po potrebi pohvaliti. Če ne naredi vsega tako, kot ste se dogovorili, sledi kazen. Stara modrost pravi, da je vzgojna in mora biti. Zelo pomembno je, da nimate slabe vesti in sledite sebi in svojim načelom. Zavedajte se, če boste popustili enkrat, se bo to zgodilo vsakič in še pomagati si ne boste znali. Seveda se že kmalu zaveste, da vas mali nadebudnež vrti okoli prsta in čas je, da sledite svojim prijemom. Vodilne sposobnosti so mu prirojene in tako bo kmalu na čelu skupine v vrtcu. Ta prioriteta mu je blizu tudi kasneje. To mu je v krvi in včasih si ne more pomagati. Dobro je, da v njem ne vzpodbujate agresije. Zelo poučno je, da mu veliko berete, da riše in ustvarja. Pohvala naj sledi samo tedaj, ko si jo resnično zasluži. Nikar ne mislite, da ga dobro poznate, kajti njegov značaj je kompliciran in v primeru, da česa ne sme, si zelo dobro zapomni in to drži precej časa v svojem srcu. Njegova osebnost je trdno izoblikovana in ko nekaj želi, je ta želja tako močna, da si ne zna pomagati. Vsekakor ga je dobro pohvaliti in pri tem nikar ne pretiravajte. Kaj kmalu pridete do enakega zaključka,
da vas mali Lev vrti okoli prsta. Je varovanec planeta Sonca, kar pomeni, da se zavedno ali nezavedno postavlja v središče in je hudo užaljen, če ne dobi tiste pozornosti. Spada med tiste otroke, ki se lahko učijo in dosežejo veliko. Seveda pod pogojem, če hoče in si tega sam želi. Vzgoja naj bo po principu, če česa ne naredi, ne more nič zahtevati. Občutljiv je na krivico. Včasih se vam bo zdelo, da imate najbolj glasnega otroka. To morate sprejeti.
Razlika med biti Lev ali biti Levinja
Obstaja bistvena razlika med fantom Levom in punčko Levinjo. Fantje so v svojem bistvu nekoliko bolj napadalni, borbeni in neustrašni. Pri igri imajo v rokah obvezno palico in se bojujejo. Hudo je, če želi kdo njihovo igračo, kar je njihovo, varujejo in so pri tem razvajeni. Punčke se bolj zanimajo zase, za urejenost in kmalu posežejo po raznih modnih dodatkih in kozmetičnih pripravkih. Kmalu se zavejo, da so dame in to igrajo do popolnosti.
Tudi če česa ne bodo znali, bodo stvari pač improvizirali. Zdi se, da je inteligenca nekaj, kar jih zaznamuje vse življenje, v pozitivnem smislu. Med vrednote, ki jim niso ravno v čast, sodi lenobnost in tako včasih stojijo na mestu. Vedno bodo želeli biti glavni in pomembni, človek ne more iz svoje kože. Dobra stran je, da svoje občutke izkazujejo izrazito in jim tega ne bo nikoli težko pokazati. Včasih to storijo še preveč jasno in dodajo kakšno neprimerno besedo. Seveda je vzgoja potrebna z ljubeznijo in morate biti sila dosledni.
Inteligentno bitje
V primeru, da mu dajete žepnino, je zelo dobro, da ga naučite, da se mora potruditi, in ko opravi kakšno nalogo, lahko nekaj zasluži. Pri tem morate narediti osebni načrt in postaviti neka svoja pravi-
Tadej Sink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
Hčerka mora postati odgovornejša
Anita je 40-letna samohranilka, ki živi s l6-letno hčerko. Čeprav ne more reči, da sta se vedno idealno razumeli, hči je še vedno zelo navezana na očeta, pa ne more razumeti, da ji ni pripravljena pomagati pri nobenem hišnem opravilu. Ker jima želi zagotoviti čim boljše življenje, ima poleg redne službe tudi honorarno delo, ki je sicer občasno, pa vendar vpliva na njeno odsotnost od doma. Trudi se, da bi bili skupaj vsak konec tedna. Kaj bi ji svetovali?
Verjetno je Anita, ko je rodila hčerko, le-tej dajala preveč in marsikaj postorila namesto nje in ustvarila pogoje, da je hčerka vedno pričakovala, da bo mama vse naredila. Verjetno je tudi njen oče gradil svoj odnos do hčerke na podoben način. Hčerka je še v obdobju odraščanja in seveda vztraja pri oblikah vedenja, kot se jih je naučila, saj ji to, da ne pomaga pri hišnih opravilih, omogoča kar lahkotno in lagodno življenje. Postopoma bo morala postati odgovornejša, saj bo zaživela tudi samostojno življenje in bo morala tudi sama poskrbeti zase. Aniti lahko samo svetujem, da se strpno pogovarja s hčerko in ji da na jasen način vedeti, da mora opraviti tudi delo v domu, da bo hčerka kasneje znala poskrbeti zase. Anita naj hčerko postopno uvaja pri hišnih opravilih tako, da ji hčerka najprej pomaga in potem postopoma prevzame sama nekatera opravila. S strpnimi in umirjenimi pogovori in z lastnim vzorom bo hčerki še lahko priučila določene navade in privzgojila nekatere vrednote, ki so pomembne v življenju. Seveda mora to razložiti tudi hčerkinemu očetu in od njega zahtevati, da pri tem pomaga!
Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
la. Ko pride v puberteto, bo v vaši kopalnici polno nekih pripomočkov in tudi elektrika se bo povečala. Včasih se boste zamislili in ugotovili, da nimate najlažje naloge, vendarle pri dosledni vzgoji dosežete več in vendarle morate biti previdni. Kajti je že tako, da se prevelika zaupljivost ne obrestuje. Naj še enkrat omenim inteligenco in zavest Levov, veliko so sposobni, kajti strmeli bodo k temu, da v življenju nekaj dosežejo. Zanimivo je, da bo vaše stanova-
nje včasih pravo zabavišče in povabili bodo svoje prijatelje. Toplo sonce je bilo na nebu, ko ste jih vozili v vozičku in tako lahko dobite asociacijo, tudi sami so večkrat kot sonce. Njihovo notranje življenje bo bogato in včasih jih ponos lahko tudi tepe. Od njih se lahko naučite samozavesti in kaj pomeni tista trma. Dokler so njihovi nameni dobri in vzgoja spodbudna, bo tudi pot, na katero stopajo, uspešna.
Tadej Šink, horarni astrolog
Nasveti za zdravo hujšanje
Nepravilno hujšanje je lahko nevarno
V svojih ambulantah za hujšanje v Mariboru, Ljubljani in Ankaranu pogosto slišim od obiskovalcev, kako so pred obiskom pri meni že večkrat (večinoma neuspešno) hujšali sami.
Mnogi so navajali tudi številne težave, ki so hujšanje spremljale, večinoma pa niso vedeli, da so nekateri načini hujšanja neučinkoviti, nekateri pa tudi zdravju škodljivi ali celo nevarni. Med te spadajo predvsem:
•	Post
Nekateri ljudje poskušajo shujšati tako, da pijejo le vodo. Ker se zaradi posta apetit še poveča, mnogokrat po postu pridobijo še več kilogramov, kot so jih med postom izgubili.
Telesna teža se prve dni hitro manjša, predvsem zaradi izgube vode iz telesa. To pa lahko povzroči padec krvnega tlaka, vrtoglavice in kolaps (onesvestico).
Če post traja več dni, lahko pride zaradi elektrolitskih motenj in pomanjkanja hranil do zdravju škodljivih in tudi smrtno nevarnih posledic.
•	Neustrezne diete
Pravilno sestavljena shuj-
ševalna dieta naj bi bila kljub manjši količini kalorij v prehrani uravnotežena. To pomeni, da mora prehrana v času hujšanja vsebovati vse ti-
ste hranilne snovi, ki jih naše telo potrebuje za zdravo delovanje.
Nekateri ljudje najbolj zaupajo dietnim napotkom, ki jih priporočajo znane osebe (npr.: filmske igralke, glasbeniki, manekenke ipd.).
Večina teh diet je neuravnoteženih in včasih zaradi pomanjkanja hranil, ki jih naše telo potrebuje, lahko tudi zdravju škodljiva. • Nadomestki za obroke
Kemična sestava teh izdelkov je zelo različna, skupno pa jim je, da niso uravnoteženi. V nekaterih je premalo beljakovin, v drugih pa preveč enostavnih ogljikovih hidratov.
Slabost teh nadomestkov je
Hujšanje
•	brez lakote (8-12 kg mesečno)
•	oblikovanje postave, odprava celulita
•	tel. 02/252 32 55; 01/ 519 35 54
•	www.pirnat.si
tudi, da jih popijemo kot tekočino. Zato ker nismo žvečili, nam ne dajejo občutka, da smo nekaj pojedli.
Ob nadomestkih za hrano grozi tudi nevarnost, da se v zavesti pretežkih ljudi zakore-nini nekakšen strah pred normalnim prehranjevanjem.
•	Rastlinski pripravki
Pri hujšanju naj bi pomagale rastline, ki "jedo" maščobe, shujševalni čaji in obloge iz morskih trav. Lahkovernim je vsaka rastlina dobrodošla, samo da obeta hujšanje brez truda in ob kakršnikoli prehrani.
Kdo še ni slišal, da ananas vsrkava maščobe?
Podobno je tudi z drugimi rastlinami, ki naj bi pomagale pri hujšanju (npr. javor, alge, kitajska zelišča). Čim bolj je rastlina eksotična, tem prej se pustijo ljudje prepričati v njene čudodelne učinke.
•	Zdravila
Za hujšanje ponekod uporabljajo zdravila, ki zmanjšujejo tek ali zmanjšujejo vsrkavanje maščobe iz črevesa. Ta zdravila največkrat ne odpravljajo vzrokov čezmerne
ješčnosti, zato je njihov uspeh v najboljšem primeru kratkotrajen. Zaradi možnosti tudi nevarnih sopojavov, je pri njihovem predpisovanju potrebna skrajna previdnost.
Zanesljivo neučinkovito in za zdravje škodljivo pa je, kadar poskušajo ljudje hujšati s pomočjo zdravil, ki pospešujejo izločanje urina (diureti-ki), in odvajal (laksativi). • Telovadba in pripomočki
Nekateri ljudje s prekomerno težo, ki poprej niso bili kaj dosti telesno aktivni, se lotijo hujšanja s prekomerno telesno aktivnostjo.
Potrebno jih je opozoriti, da je lahko pri netreniranih osebah kampanjska in prekomerna telesna aktivnost zdravju škodljiva in nevarna.
Posebno nespametno je med telesno aktivnostjo nositi neprepustna oblačila. Takšne hlače so prodajali kar po pošti. Zaradi neprepustnih oblačil telo ne more oddajati toplote. To pa poveča potenje, izgubo vode, elektrolitov in tudi nevarnost kapi.
Večina ljudi v razvitem svetu se je v svojem živ-
ljenju že vsaj enkrat lotila hujšanja. Za zmanjševanje odvečne maščobe se lotijo največkrat neustreznih diet, posta, uživajo razne neučinkovite rastlinske pripravke idr. Večinoma pa je takšno hujšanje neuspešno ali pa se izgubljeni kilogrami po hujšanju kmalu povrnejo.
Kadar je telesna teža povečana za manj kot l0 kg, jo lahko poizkusimo zmanjšati sami. Največ upanja za uspeh daje redna in uravnotežena prehrana brez sladkorja, sladkarij, kaloričnih pijač in primerno povečana telesna aktivnost.
Kadar s tem ne uspemo ali pa je telesna teža povečana za več kot l0 kg, je za uspešno in zdravju neškodljivo hujšanje priporočljivo poiskati strokovno pomoč zdravnika.
Vodja ambulante za hujša-nje
Mag. Vladimir Pirnat, dr. med., spec. int. med.
in dipl. psih.
Info - Glasbene novice
Glasbeniki daleč največ zaslužijo s svojimi koncerti. Nekateri svoje ime prodajo določeni firmi in zanjo delajo reklame. Zanimivo je, da od prodaje plošč več zaslužijo založniki kot sami izvajalci.
Irski pojoči fantje WESTLIFE so na večni lestvici v Veliki Britaniji po številu No 1 uspešnic na tretjem mestu, takoj za Beatli in Elvisom Presleyem. Njihova prva No 1 uspešnica je bila Swear It Again, zadnja pa You Raise Me Up. Potencial za novi No 1 je nedvomno njihova nova lepljiva in spevna pop balada THe ROSE (****), ki jo je v originalu zapela Bette Midler.
Kanadski as DANIEL POWTER je nedvomno razorožil prav vse z njegovo mojstrovino Bad Day. Omenjeno pesem je založba lani prodala najprej v reklamne namene Coca-Coli. Glasbena revija Rolling Stone mladega glasbenika primerja z Eltonom Johnom in Billyjem Joelom. Gospodič POWTER se je ponovno potrudil, saj je tudi v novi klavirski čudoviti ljubezenski pop-rock baladi LOVE YOU LATELY (*****) v izjemni formi v vseh pogledih!
MARTIPELLOW je alfa in omega skupine Wet Wet Wet. On je že drugič v zadnjih petih letih zapustil skupino in tokrat je vMemphisupod vodstvom znanega Willieja Mitchellaposnel solistični projekt Moonlight Over Memphis. Pravi glasbeni pokazatelj, za kakšen projekt gre, je klasična balada STILL STANDING (***) in v njej dobite ob tradicionalnem Pel-lowem vokalu tudi zanimive stilske spremembe povzete od countryja do rocka in v končni fazi tudi od popa do jazza.
Za prevlado, kar se tiče soul in r&b glasbe, se v zadnjih letih v Veliki Britaniji bojujeta Craig David in LEMAR. Slednji je požel največ uspeha s hitom If There's Any Justice. Njegova druga plošča The Truth About Love je že na policah s ploščami in njegova nova pesem SOMEONE SHOULD TELL YOU (****) je čudovita in melodična soul harmonija.
Ameriška asa GNARLS BARKLEY sta posnela enega najbolj nenavadnih in največjih hitov leta 2006 z naslovom Crazy. Po njem je sledil še komad Smiley Faces. Cee Lo in Danger Mousse sta za tretji single izbrala še en »odpičen« plesni komad WHO CARES? (**).
Dvajset let uspešnega glasbenega ustvarjanja je JANET JACKSON kronala z novim albumom 20 Y.O., pod katerega so se s svojim produkcijskim delom podpisali takšni mojstri, kot so Jimmy Jam, Terry Lewis in Jermaine Dupri. Po letošnjem manjšem hitu Call On Me (v njem je rapal tudi Nelly) je JANET izbrala že drugi potencialni hit, kije hudi r&b komad SO EXICITED (***) in v njem sodeluje tudi raperka Khia.
JAY - Z je nedvomno prvak rap glasbe in me je navdušil le z uspešnico Hard Knock Life. Fant Beyonce je z omenjeno pevko sodeloval tudi v njenem letošnjem hitu Deja Vu. Svoj samostojni povratek pa napoveduje sočen in bizaren rap v komadu SHOW ME WHAT YOU GOT(**).
V 22-letni karieri je skupina AEROSMITHpo svetu prodala neverjetnih 140 milijonov plošč. Številka se bo še povečala, saj bodo kmalu poslali na tržišče še eno kompilacijo njihovih hitov z naslovom Devil's Got A New Disguise. Da pa ni vse OK v skupini, priča podatek, da se pevec Steven Tyler bori s hepatitisom C. Iz glasbenega formata pa kvintet ponuja OK komad DEVIL'S GOTA NEW DISGUISE (****), ki je zares energičen in je prava rock bomba!
OASIS bodo kronali del svoje uspešne kariere z zbirko hitov Stop The Clocks. Definitivno je njihov največji hit Won-derwall, zanimivo je dejstvo, da omenjeni hit ni prišel do vrha uradne glasbene lestvice UK Top 40 Singles. Na zgoraj omenjeni kompilaciji bo devetnajst pesmi in dodatka sta naslovna pesem kompilacije in na novo posneta stara trda rock pesem ACQUIESCE (***).
David Breznik
Glasbeni kotiček


YBACK - Justin T^mJ
^ U + UR HAND - Pink MISCIOUS - Nelly Furtado & Tirnbaian\ \ - DEBOX - Robbie Wi^iamS"^^
HFN /YOU'RF SOBER - van
9i COME (O ME -.IGi IT'S ALL COMIN / - Meat Loaf & Marion Raven
Pi Diddy & NicoJe BACK To' me Now
Vsab 5re6û in neÀeUû medi \9.\0 in 20. urû
Kdo je glavna igralka v filmu K i m ^SIl" Jaz ti in nadloga Dupree?	O
Odgovor;_
Ime reševalca:_
Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Jožica Krajntíč, Čučkova ul. 2,2250 Ptuj Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem Mestnem kinu.
OdgovoK poiljite do četrtka, 2 novembra, na naslov: Badio-TednikPtu/, Raiieva 6,22S0 (za Info).
Nina Pušlar - Nina Pušlar
(2006 - Nika)
Nina Pušlar svoje glasbeno ustvarjanje opisuje kot najlepšo pustolovščino. Z zmago v oddaji Spet doma je dobila možnost posneti album in pohvale gredo mladi pevki, da je izdala zrelo pop-rock ploščo. Kvaliteta vseh enajstih pesmi je na zavidljivi ravni. Za to je v največji meri poskrbel producent Martin Štibernik. Sicer pa je ogromno dela v ta projekt vložil tudi Matjaž Vlašič. Besedila sicer niso nič kaj posebnega, a nedvomno veseli dejstvo, da so daleč od enoličnih samo-glasniških jajc. Skupni imenovalec tekstov je ljubezen! Sicer pa, iz glasbenega kota gledano, me sam koncept nekaterih pesmi preveč spominja na glasbo Alye, vendar je na drugi strani spet dokazala, da ima svojo interpretacijo in tudi vokalno izpovedno moč.
Ritmično dolgočasna Objemi me zdaj ima na drugi strani nekaj blazno dobrih solistični delov in pasti v besedilu, kot je na primer refren: »Objemi me zdaj - skupaj gradiva nemogoče - skupaj sva na dobri poti v raj - naj že zgodi se kar se hoče.« Optimistično pesimistična je Rok trajanja, v kateri se pojavljajo nekateri cool kitarski rifi. Zanimivi so kitarski mojstri, ki so Pušlarjevi odigrali kitarske
Filmski kotiček
Jaz, ti in nadloga Dupree
Za mladoporočenca Carla in Molly življenje ne bi moglo biti lepše. Imata hišo v predmestju, on je v službi visoko napredoval, ona je učiteljica, njen oče pa nesramno bogat. Skratka, za divjega Carla je prišel čas, da se umiri. Toda prekiniti s privlačnim fantovskim življenjem ne bo tako lahko, saj se mu v hišo naseli eden izmed mladostnih prijateljev, ki ne razume, da je v življenju potrebno tudi odrasti. Trikotnik, ki ob tem nastane, prične pokati na vseh mestih, vse dokler ne eksplodira ...
Za moške je znano, da ostanejo večni otroci. Odraščanje si predstavljajo tako, da razvijejo sposobnost ugotoviti, kdaj se je pametno držati resno - in to je vse. Kadar se tak moški obabi (si dobi resno punco) ali pa je enostavno obabljen (mimo pride punca in ga ugrabi kot sokol nedolžnega zajčka, ki se pase na sončni jasi), sledi lekcija, kaj odraščanje v resnici pomeni: nič več popivanja, nič več druženja s prijatelji, na riganje in prdenje lahko pozabi, prav tako na pohajanje po svetu, kakor mu paše. Čas je za horo le-galis, služenje denarja, pripadnost ženski in nje oboževanje, (finančna) skrb za dom, vse to je le predpriprava na hišo pol-
You, Me and Dupree
Igrajo: Luke Wilson, Kate Hudson, Matt Dillon, Michael Douglas
Režija: Anthony and Joe Russo
Scenarij: Michael LeSieur Žanr: Romantična komedija
Dolžina: 108 min Leto: 2006 Država: ZDA
solistične dele, in ti so Miha Meglič, Bor Zuljan in Martin Štibernik. Ob njih moram omeniti, da je igral bas kitaro večino pesmi Jani Hace iz skupine Siddharta. Po tempu počasnejša Štirje letni časi je v osnovi pesem upanja in hrepenenja po stari ljubezni. Vsekakor je izmed balad v vseh pogledih najmočnejša Ni ona. Ob vseh primerjavah v tekstu se poslušalec enostavno mora osredotočit tudi na instrumentalno pom-poznost, ki skozi kitarske rife ponazarja izredno jezo. Hit Ni ona zaključuje album, vendar v remix kaotični plesni pop verziji. Mlačne pop-rock skladbe na plošči so Hočem nočem, Čudež na tvojih ustnicah in Na koncu neba. Labirint je akustična pop-rock pesem z naivnim tekstom v stilu: »V labirintu - sreče sva
iskala se - v labirintu - našla zadnje upanje - v labirintu -zdaj od želje vsa gorim - v labirintu - le še njega si želim, si želim.« Pravo razočaranje je pesem Ljubezen z ledom, saj se preveč spogleduje s čistim popom in je ritmično preveč preprosta ali enakomerna. Pozitivna prebliska plošče Nine Pušlar sta tipični rock baladi Kar se ne konča in Vse kar rečeš mi.
Mlada Nina Pušlar je zgleda rokerica po duši in njen mehak rock album Nina Pušlar me je postavil v precep. V precepu nisem zaradi pesmi, ki so dobre, ampak zaradi ciljne publike, ki ji je namenjena debitantska plošča nadarjene izvajalke. Melodične pop-rock pesmi so me v glavnem pustile ravnodušnega in tu in tam se pojavi kakšen del pesmi, ob katerem sem postal pozornejši. Enako velja tudi za glasbeni del. Skratka, solidno narejena glasba, ki pa ji manjka pozitivne energije in prave rokerske udarnosti, saj vse skupaj zveni prebledo ali premlačno!
David Breznik
ki se borita za naklonjenost iste ženske. Film je zato običajen teflonski žanrski izdelek z odlično igralsko zasedbo v vrhunski formi, scenarij je Hollywoodu primerno voden, mlačen in politično korekten, konec pa seveda pravljično idealen z obvezno moralko, kaj pa drugega.
Matej Frece
no otrok. Skratka, sebe mora postaviti v drugi plan.
Moški so v igri zapeljevanja in osvajanja lovci le navidezno - ženska je tista, ki se že takoj na začetku odloči, ali je kakšen tip primeren zanjo. Če je, mu dovoli, da jo osvaja, če ni, mu da takoj na začetku vedeti, naj se ne trudi. Ko se igra pripelje do konca in razmerje postane dovolj trdno, da se oba zavedata, da partner ne bo odšel ob napačno postavljeni vejici (kot se prerado zgodi v fazi spoznavanja), maske odpadejo in pokažejo se resnične osebnosti. Takrat sledijo konflikti.
Eden izmed njih je seveda osamitev partnerja, da ga imaš samo zase. Pri tem mu je seveda potrebno omejiti njegove običajne družbene stike - in na tej premisi gradi tale romantična komedija. Ta razkorak med brezskrbnim mladeničem in odraslim moškim je s preprosto situacijo, kjer na eni strani pozitivno prihodnost predstavlja ženska, na drugi pa slabo prihodnost predstavlja neodgovorni Dupree. Kot angel in hudiček, ki vam sedeča na
ramenih prigovarjata v uho. Ni čudno, da se glavnemu junaku proti koncu filma strga. Čeprav samca srce vleče naprej v zakon s samico, je umiranje samskega moškega v njem zelo dolg in neverjetno naporen proces, poln kriz, obotavljanja in dvomov. V tem času nemalokrat vzdihuje za preteklostjo ali pa si jo v majhnih količinah tudi občasno privošči spet doživeti (kar mu bo vsaka pametna ženska tudi pustila). Ves ta žuboreči tolmun idej in konfliktov film sicer izkoristi, a se na dolgi rok izkaže za nezadovoljivega, zato je dodan še ščepec običajnega rivalstva med tastom in zetom,
CID vabi!
Dnevni center za starejše osnovnošolce od ponedeljka do petka od 14. do 17. ure
ponedeljki: Igre na kvadrat
torki: Impro teater
srede: Ingliš is okej
četrtki: Ustvarjalni četrtki
petki: ping pong
Zraven vsega naštetega bo v dnevnem centru mogoče početi stvari, ki zanimajo ali mučijo starejše osnovnošolce - vodje programov so tudi sogovorniki. Udeležba je brezplačna. Vabimo
Petek, 27i 10., ob 20. uri: Indijski večer. Damir Višič bo na sarod in sitar igral klasično indijsko glasbo, predvsem melodije in ritme, ki so sestavni del tradicionalnih in modernih rag. Spremljal ga bo tolkalist. Lili Cvetko bo predstavila klasični ples severne Indije, kathak, ki temelji na mitološki simboliki. Sobota, 28. IG.: Delavnica indijske glasbe in plesa; od IG.GG do 11.30 - Delavnica indijskega plesa; od 11i3G do 13iGG - dDelavnica indijske glasbe - tolkalska in strunska. Obe sta primerni za začetnike, predznanje ni pogoj. Prijave so potrebne in jih zbiramo do zapolnitve mest. Kotizacija za vsako delavnico je 1GGG SIT ali 4,17 EUR, za obe skupaj pa 15GG SIT ali 6,25 EUR. Jesenske počitnice
Ponedeljek, 3Gi oktobra, od 1Gi do 12. ure: ustvarjalne delavnice za osnovnošolce - priprave na noč čarovnic - izrezovanje buč, oblikovanje duhcev. Četrtek, 2. novembra: Reži, lepi - izdelovanje okrasnih predmetov in mobilov iz tršega papirja.
Petek, 3. novembra: Tiskanje z naravnimi materiali - oblikovanje slik s tiskanjem z jesenskimi plodovi, od 13. do 17. ure: namizni tenis za vse. Počitniški programi so brezplačni.
Oba praznična dneva med počitnicami, 31. 1Gi in 1. 11., je CID zaprt. Med jesenskimi počitnicami bodo potekali tudi športni programi, o katerih bo javnost obvestil Športni zavod Ptuj! Vikend seminar gledališke igre za mlade
Sobota, 4. 11., in nedelja, 5. 11., v CID Ptuj
Vse mlade - srednješolce, študente in druge mlade, ki jih zanima gledališka igra, javno nastopanje in gledališče kot področje ustvarjanja, vabimo na začetni vikend seminar. Vodil ga bo mladi gledališčnik Matija Puž. Delo bo potekalo dopoldan in popoldan z odmorom za kosilo. Kotizacija je simbolična - 2GGG SIT ali 8,35 EUR. Potrebne so predhodne prijave, sprejemamo jih do zapolnitve mest. Koncert Na svetu lepše rožce ni ...
Mladinsko kulturno društvo, mešani mladinski pevski zbor Osti jarej in Klub ptujskih študentov - sobota, 4. november, ob 19. uri v koncertni dvorani ptujskega gradu. Vstop prost! Gostje: Vokalna skupina Breznik iz Slovenj Gradca. CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 225G Ptuj, www.cid.si, tel. 78G 55 4G, GSM G41 6G4 778, e-naslov cidScid.si
CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 1Gi do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
Štajerski TEDNIK
GOZDNI PTIC, LEŠNIKAR
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (CESAR)
SORODNICA SRŠENA
MAJHEN NOZ, NOŽČEK
JUNAKIZ ISLANDSKE SAGE
MINERAL
NEMŠKI POLITIK
1876-1967)
MORSKA RIBA
MAVED. KOŠ. (PERO)
ŠPANSKA PRINCESA
ŠAHIST
DOLGA DOBA
IRENAAVBELJ
RIMSKA BOGINJAJEZE
EVA NOVAK
TOK, TULEC
NAŠ INTERNETNI PONUDNIK
LOVSKI PES
SPROSTITEV OROZJA
RIMSKA 6
AMERIŠKI PEVEC (FRANK)
HRVAŠKA FILMSKA IGRALKA (MIA)
MAROŠKI PESNIK (TAHAR BEN, R. 1944 -)
HOTEL V DUBROVNIKU
BRIGA
MUSLIMANSKI SODNIK
ODBITEK
DREVORED
GOZDNA PTICA PEVKA
AMERIŠKI MEDVEDEK
NASLONJALO ZA ROKE
PREBIVALKA LAZ
CLAN ASASINOV
MATEMATIK
(JOSIP)
ŠVED. PEVEC (DAVE)
POLJSKI PESNIK GORECKI
BIZMUT
NAŠ SKLADATELJ
ITALIJANSKI
KEMIK, NOBELOVEC
(GIULIO)
STEK
REKA NA TAJSKEM
ALBUM MICHAELA JACKSONA IZ 1987
BERAC IZ ODISEJE
IZR. IGRALKA RODANN
LESENO PIHALNO GLASBILO
AJDOVA SLAMA, AJDNICA, AJDOVKA
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: skuta, Trsat, Rotto, Lekain, telovnik, statura, DA, Jokohama, luteranci, saporubin, oratev, Elek, imaret, vara, Nal, Ru, Ca, Al, Eni, Kirenajka, sev, ND, arkebuzir, Sostro, Kokra, Nevena Popović, atlas, Asamati, sloka. Ugankarski slovarček: DISAŽIO = odbitek; DŽELUN = maroški pesnik in dramski pisec (Tahar Ben, 1944-); EMAUS = biblijski kraj pri Jeruzalemu, danes Imvas; LEPARD = švedski pevec in kitarist (Dave, 1980-2006); NJAL = junak iz islandske sage; ORAK = hrvaški šahovski mojster (Ljubomir, 1956-); ROSIJADA = oda Mihaila Heraska iz 1779; ZIVA = izraelska filmska igralka Rodann.
Zanimivosti
Američan za kazen raje izbral tri leta Kanade kot zapora
Buffalo (STA/AP) - V ameriškem mestu Che-ektowaga je sodišče 35-letnega Malcoma Wat-sona zaradi spolnih odnosov z mladoletnico za tri leta izgnalo iz ZDA v Kanado, kjer obsojenec že živi s svojo kanadsko soprogo in tremi otroki. Nekdanjega učitelja so aretirali aprila, potem ko ga je prijavil varnostnik v nakupovalnem središču, ker skupaj z dekletom več kot dve uri ni zapustil avtomobila. Na sodišču so mu dali na izbiro tri leta zapora ali tri leta v Kanadi, Watson pa je seveda raje izbral slednje. Tožilec Frank Clark je sicer sodbo označil za nekoliko tvegano, vendar je poudaril, da so starši 15-letnice s kaznijo zadovoljni. Začudenje nad razsodbo so medtem izrazili števili pravniki, med njimi tudi Watsonov zagovornik, Oscar Smukler. Eden od odvetnikov, Robert Berger, je poudaril, da bi kanadske oblasti lahko Wat-sonu zaradi njegovega prestopka prepovedale vstop v državo, tako da bi obsojenec po besedah njegovega odvetnika »lahko ostal brez države«.
Oče Madonninega posvojenca ni vedel, da se mu odpoveduje »za vedno«
Blantyre (STA/AP/dpa) - Yohane Banda, biološki oče trinajstmesečnega dečka iz Mala-vija, ki je trenutno v začasnem skrbništvo pri ameriški pevki Madonni, je izjavil, da je pristal na posvojitev sina, ker mu oblasti niso pojas-
nile, da se tako »za vedno« odpoveduje otroku. »Mislili smo, da ga bosta (Madonna in njen soprog, britanski režiser Guy Ritche) izobrazila in skrbela zanj,« je v telefonskem intervjuju povedal 32-letni kmet iz vasi Lipunga, kjer goji čebulo in paradižnik. Yohane Banda, ki je otroka dal v sirotišnico po ženini smrti, je še poudaril, da ni vedel, da namerava Madonna otroka vzgajati kot svojega lastnega sina. Odločitev Madonne za posvojitev dečka je v minulih dneh povzročila hudo polemiko. Kot določa zakonodaja v afriškem Malaviju, morajo tujci, ki želijo posvojiti otroka, živeti v državi 18 mesecev. V tem času jih ocenijo socialni delavci, zatem pa sodišče izda dokončno odločitev o posvojitvi. V Madonninem primeru je sodišče zakonodajo očitno zaobšlo.
Policijskega načelnika zaradi telefonskega pogovora prijeli podrejeni
London (STA/AFP) - Policijskega načelnika okraja Surrey na jugu Anglije so prijeli njegovi lastni podrejeni, ki so ga zalotili, ko se je med vožnjo pogovarjal prek mobilnega telefona. Medpogovorom v avtomobilu gaje zagledalpo-licist na motornem kolesu in mu sledil do policijske postaje, kjer je poveljnik Guy Darb moral plačati kazen 30 britanskih funtov (45 evrov). »Če ta dogodek pomaga drugim voznikom videti, kakšno nevarnost to predstavlja, potem je moja sramota tega vredna,« je povedal Darby in dodal, da je bil njegov odgovor na telefonski klic resna napaka v njegovi presoji. Uporaba mobilnih telefonov med vožnjo je v Veliki Bri-tanijiprepovedana od decembra 2003.
Lujzek • Dober den vsoki den
Valilna nedela, 22. vinotoka. Vremen je lepo in toplo. Z Mico sma glih zaj z va-litevprišla, drgačik pa se drži-ma strogega valilnega molka. Niti dobrega jutra si nisma povoščla, kaj šele, da bi se kregala ali kak drgačik besedno občevala. Ko bote toto pismo prebirali in drgoč besedno in telesno občevali, bomo seveda že vedli, kdo je župan v keri občini, kdo so novi ali pa stori svetniki, ki nas bodo v nebesa popelali ali pa nas že na zem.lji zajebali
Pred nami sta dvo svetka: v torek, 31. oktobra, na Bol-fenkovo, je den reformacije, v sredo, 1. listopada - novembra, pa proznik vseh svetnikov ali kak se po novem reče - den spomina na mrtve. Ker sta to držovna svetka, brez petka, bomo meli tudi vpog-jenci dvo dni fraj, tak kak včo-sik na 1. maj. Te pa de prišla 11. novembra sveti Martin,
ki de z mošta nareda vin. Za totega svetnika provijo: »Če ti Martin sunce da, rada hujda zima prikrevsa . Če pa so de-žovni vsi sveti, so radi pozimi hujdi snežni zameti .« Vete, v totih storih pregovorih je dosti resnic, baje celo več kak pa storih ali pa mlodih devic in v kmečkih štalinkah prasic.
Za nami je čudovita jesen, zato pa jaz tak rad na njive, v gorice in klet grem. Mošt je odvreja, polja so zorona in posejana, v štalunci se pujček redi, ki bo meja ob novem leti mastne kosti. Mica je ponosna na svojega ščetinara, ki se bo iz tolara spremena in ocena v evra kak kokšna zebra. Jaz sem si že nabava mošjo za evre, samo mi še neje jasno, kje in kak bom toto novo valuto doba, si jo zasluža ali pa sposoda. Pa bo te že nekak, provijo stori lidje, babice in dedki, ko si pri hiši kokšni svetki .
Ob kunci vam vošim dosti veselih svetkov in prozničnih petkov. Bodite zdravi in se mejte radi.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz
SOBOTA, 28. oktobra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čve-karije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice, Lenart).
NEDELJA, 29. oktobra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji
dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ZELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio, Slovenj Gradec).
PONEDELJEK, 30. oktobra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Zule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI
PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Luk-man - Zunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio, Slovenj Gradec).
TOREK, 31. oktobra:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 SREDI ŽIVLJENJA. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Triglav, Jesenice).
SREDA, 1. novembra:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še 6.30,
7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA. 6.45 Horoskop. 7.00 OBVESTILA. 9.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 NOVICE. 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav, Jesenice).
ČETRTEK, 2. novembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v
kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 OR-FEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum, Trbovlje).
PETEK, 3. novembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture._12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum, Trbovlje).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Privlačile vas bodo skrivnosti. Nekoliko se lahko osamite in poglobite določena znanja. Duh preteklosti bo močan, ni pa se potrebno obremenjevati. Pomembno vlogo bo igrala misel, da smo vsi zgolj kapljica v oceanu vesolja. Naredite nekaj zase in najdite mir v sebi!
BIK
Intenzivno obdobje, hiteli boste naprej po poti življenja. Ne smete pozabiti na smerokaze. Sodelovanja vam bodo šla dobro od rok in do izraza bo prišla moč prijateljstva. Nekoliko se varujte posesivnosti in vaš adut bo trma. Skozi pogovor se rešite nekega bremena!
DVOJČKA
Pomembno bo narediti analizo in stvari postaviti na svoje mesto. Obdobje vitalnosti bo nizko in tako je spodbudno, da telesu dovajate dovolj vitaminov in mineralov. Osebno potrditev opazite skozi lastno delo in trud. V ljubezni se bo potrebno prilagajati.
RAK
Kakorkoli boste obračali, pride do istega spoznanja, da se morate postaviti zase. Preteklost bo močna vez in vendarle ni pomembna ne prihodnost, ne preteklost, pač pa sedanjost. V sebi dobite neko močno željo in tako lahko ustvarjate. Bodite prožni, kajti čas novosti je blizu!
LEV
Pridobili boste možnost za pohvalo in tokrat si jo resnično zaslužite. Poskrbeli boste za novo energijo in tako boste lažje kos tistemu, kar vam življenje ponuja. Dom bo kot oaza spoznanja in kraj, kjer dobite mir. Popolna sreča vas čaka, ko se počutite varni. Bodite kreativni!
DEVICA
Življenje vam ponudi nekaj izzivov in soočenj. Obisk prijatelja iz mladosti bo razpletel dilemo in tako bodo spomini prijetni. Iskanje lastne osebnosti bo obrodilo sadove in dobili boste, kar iščete. Odpravite se po nakupih ali na izlet. Preteklost bo nevidna vez s srečo.
TEHTNICA
Pred vami je prijeten teden. Nekoliko boste nihali, a bo kmalu čas, da naredite korak naprej. Signali se bodo stopnjevali in moč, da dokažete, kaj znate, tudi. Zadev ne morete izsiliti, lahko jih sprejmete. Priložnost na delovnem mestu, rezultat bo odvisen od vašega truda.
ŠKORPIJON
Obdobje uspeha se bo le še stopnjevalo in pridobili boste možnost, da izrazite, kako močni ste. Ljubezenska sreča bo popolna, seveda se boste morali nekoliko prilagoditi. V vas se bo zbudil dvom, če niste dovolj ljubljeni. Kocke v usodi spoznanja se bodo obrnile vam v prid!
STRELEC
Jesen je čas zorenja, kar spoznavate tudi sami. Včasih je dobro na poti življenja zastaviti korak in narediti osebno bilanco. Znanja iz sveta ezoterike in duhovnosti so kot biseri. Lotite se lahko nekega osebnega čiščenja. Pred vami je teden duhovne transformacije.
KOZOROG
Pred vami je teden, ko boste hiteli plezati po statusni lestvici. Na drugi strani življenje dojemate kot diamant, ki ga je potrebno zloščiti, da se bo svetil. Seveda se varujte sebičnosti in si vzemite čas za prijatelje. Kajti to bo zgolj prijetna dolžnost in popestritev vsakdana.
VODNAR
Delo vas bo okrepilo s tistim spoznanjem, da ste vendarle pomembni in da so dnevi svetli. Delovne obveznosti se bodo le še stopnjevale, kar je spodbudno. Vzemite si čas zase in se odzovite klicu narave. Jesenske barve narave bodo prinesle novo energijo in motivacijo.
RIBI
Cveteli boste v vsem pomenu besede, pozitivnosti se vam obetajo tako v službi kot v ljubezenskem življenju. Signali v vas se bodo le še okrepili in tako boste ugotovili, da je dobro, da imate svojo pot. S posebnim občutkom se poglobite v svet kreativne umetnosti.
Tadej Šink, horarni astrolog
1
Knjiga meseca
Evald Flisar: Potovanje predaleč
potovanje^ predaleč
Evald Flisar se je med slovenske bralce zagotovo prikradel z nekaterimi, zdaj lahko že rečemo, pomembnimi deli. Pravo revolucijo je povzročil s knjigo Čarovnikov vajenec. Znani so še naslovi: Tisoč in ena pot, Popotnik v kraljestvu senc, Mrgolenje prahu, Umiranje v ogledalu in Noro življenje.
Evald je v naš slovenski prostor razširil tisto literarno vrsto, ki ponavadi ni tako zelo literarna, je bliže publicistiki in trivialnemu - potopis. Njegovi potopisi v Indijo, Grčijo, Španijo in Afriko niso zgolj opisi poti ter golo naštevanje dejstev in dogodkov, ki so se pripovedovalcu, najbrž njemu, zgodili na poti. To je meditacija, je iskanje, vdiranje vase in hoja po lastnih neznankah bivanja. Potopis je tako pri njem nihanje med opisi zunanje stvarnosti ljudi in pokrajin, je tudi risanje notranjih pokrajin, ki jih obvladuje pot. Pot stalnega spraševanja in iskanja. Flisarjev pripovedovalec, ki je izrazito avtorski in seveda prvoosebni, je tako obremenjen z balastom zahodne kulture. Te »navlake« se želi znebiti, da bi bil dovolj prazen in odprt za nove filozofije, ideje in kulturne principe. A avtor vselej in vedno znova ugotavlja, da je kultura rojstva vrezana v meso, da pride za teboj tudi takrat, ko se je najmanj zavedaš in jo najmanj pričakuješ.
Potopisnemu žanru ostaja Evald zvest tudi v knjigi Potovanje predaleč, ki je med vsemi še najbolj meditativni potopis. Še v nobenem potopisu in knjigi ni tako zelo razgalil svoje duše. V nobeni knjigi tudi ni hodil po tako zelo nevarnem robu - med resničnim in izmišljenim svetom. Oba svetova obiskuje. Trka na vrata enega in drugega, se prestopa po vmesnem hodniku dvoma in išče.
V	knjigi nam razodene tudi svoje poglobljeno poznavanje filozofije, geografije in psihologije. V ospredju je zlasti vprašanje psihologije svobode, ki jo, kot nam to pojasni v romanu, vzhod razume povsem drugače kot zahod.
»Mar ne veš, kaj si zahodna psihologija predstavlja pod pojmom svoboda?« vpraša na nekem mestu v potopisu in nato odgovarja: » ^ vem. Kot navezanost družbenim, verskim in političnim normam. Kot neomejeni individualizem.«
»In kaj je svoboda zate?« nadaljuje potem.
In sledi odgovor: »Povezana je z uvidom. Z vpogledom v naravo stvari in človekove vloge v celoti stvarstva. Samo takšen vpogled omogoča nesebičen, nebarantaški odnos do življenja.«
V	knjigi je tako recept za pogum. Zaživeti izven norm, utečenih tirov, biti lasten sebi, zavezan svojim notranjim vzgibom, načelom in željam, to je vsekakor pogum, ki se mu Flisarjev junak (on sam) vedno znova močno približa. Potem ga njegova, ob rojstvu dana, znamenja ponovno povlečejo nazaj. Da bi se osvobodili zunanjih vplivov, odvrgli ves odvečen balast in odpravili vse negativne plati, odpravili zavist, egoizem, zaničevanje drugega, to je seveda pobožna želja, ki v naših kulturnih in družbenih razmerah, kakršne vladajo ta trenutek, skoraj ni mogoča.
Flisar nam v knjigi predstavi ljubezensko zgodbo med osrednjim junakom in Sumitro, s katero skupaj odkrivata Indijo. Vendar to ni le slikanje Indije kot take, temveč je tudi približevanje njihove filozofije, tradicije in kulture in predvsem razkoraka med »našo« in »njihovo«. Flisar jasno odgovarja vsem tistim, ki tako vztrajno bežijo v Indijo kot nekakšno deželo, kjer se bomo našli in odkrili, kdo smo. Ponuja nam odgovor, da je to nevarno početje za naš razvajeni um in je možno takšne in podobne odgovore najti mnogo preprosteje. Že pogled v oči ljubljene osebe je lahko hoja po pokrajinah, ki nudijo odgovor, kdo smo in kaj smo. Ni potrebno v Indijo, da bi našli odgovor. Odgovor je namreč ves čas tu. V vseh nas. Morda pa pridemo do odgovorov tudi po takšni poti: vzemite si čas, najdite svoj kotiček, košček miru in preberite to knjigo. Uživajte v branju, če pridete do konca ali ne. Saj veste: pomembna je pot, ne cilj!
David Bedrač
Top 10
Najbolj prodajane knjige v knjigarnah Mladinske knjige oktober 2006:
1.	The Curious Incident of the Dog in the Night-time, Mark Haddon, Random House
2.	Pasja grofica, Bogdan Novak, IHKZ
3.	Da Vincijeva ŠHra. Dan Brown. MKZ
4.	Učbenik življenja, iVIartin Koje, Domus
5.	Zdravo kombiniranje hrane, Jackie Habgood, IMKZ G. IMisli 0 življenju in zavedanju, Janez Drnovšek, IMKZ
7.	Ime mi je rdeča, Orhan Pamuk, IMKZ
8.	Kapitan Gatnik: Prigode super pleničkota. Dav Pllkey, IMKZ
9.	Oxford advanced learner's dictionary of current English, A S Hornby, Oxford University Press
10.	Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri. Rdeči križ Slovenije
©
Mladinska knjiga
TRGOVINA
Knjigarna in papirnica Mladinsite Icnjige, Novi trg 4, Ptuj, tel.: 02 74S 2134
Literarno kolo (42) • Edvard Kocbek - 3
O groza, groza
Kadar govorimo o Kocbekovi poeziji, ugotavljamo, da je napisal mnogo pesmi, a tisto, kar je v središču pesniškega ustvarjanja, ne le zanj, temveč tudi za vse slovensko pesniško dogajanje, sta pesniški zbirki Zemlja, ki je izšla leta 1934, in pesniška zbirka Groza iz leta 1963.
Morda se malo dotaknemo še časov, v katerih je Kocbek ustvarjal, da bi nam postalo bolj jasno, zakaj je vendarle zelo modernističen. To je čas silnih družbenih preobratov, čas, ko človek postaja nekdo drug ali celo nekaj. Čas, ki je dodobra zlomil in pretresel vse evropske intelektualce, hkrati pa jim je dal uvid, česa in v kolikšnem obsegu je zmožno človeško bitje. Vojna je razčlovečenje in propad obenem, je tudi vzgib gona in sile po življenju. To je skupno vsem pisateljem, pesnikom in dramatikom tega časa. V času, ko je izšla Kocbekova pesniška zbirka Zemlja, so se uveljavljali in svoje ideje izpisovali različni pesniški tokovi. Prebujalo se je novo in sveže. Seveda je potrebno iskati razgradnjo zunanje in notranje oblike v poeziji v zunanjih, družbenih procesih. Pesem postane raz-krojek jezika in forme, a je obenem tista, ki vzdrži napore, da se jezik ohrani, da vztraja v svoji umetniški podobi in drži ter ima poslanstvo prenašati lepoto. Čas Kocbekove Zemlje je čas Antona Novačana, ki je leta 1930 izdal pesniško zbirko z naslovom Puščava. Že naslov je jasno sporočilo v svet. Svet je puščava ali še bolje pustota vrednot in čustev. Človek drvi proti neizogibni globeli. In znotraj te poti, te stiske jezika in duha, ni prostora za svobodo, ki je tako zelo nujna za bivanje in ustvarjanje. Zato se že v tem obdobju pričnejo veliki napori proti oblasti, ki se nato iz leta v leto le še stopnjujejo. Spomnimo se samo, koliko danes pomembnih in uveljavljenih piscev je takrat sedelo za zapahami, ker so branili svoje poslanstvo, ideje in misli. V tem času ustvarjajo vidna imena, kot sta Ivan Rob in Igor Torkar, izjemnega pomena pa je gotovo Božo Vodušek, ki je z zbirko Odča-rani svet iz leta 1939 pomenil pravo malo revolucijo jezika in

SDVARD KOCBEK
GROZA
nove poetike. Je pa to tudi čas pesniške zbirke Temna vrata iz leta 1940, katere avtorica je jasno Lili Novy. V istem času je izredno ploden tudi novomeški pisec Miran Jarc, ki ga prav tako odlikuje poseben pogled na stvarnost in okolje. To je čas po izrazitem kosove-lovskem ekspresionizmu, a to ni čas molka. Ekspresionizem s krikom in vpitjem v prazno se nadaljuje. Stopnjuje.
Tematsko in motivno je to poezija nabita s podobami, silovitostjo in metaforami, ki segajo onkraj jezika in uma. Predvsem pa je to poezija, ki razmišlja in meditira o takratnem stanju. Sicer pa je Denis Poniž o Kocbeku v tem obdobju zapisal: »Šest obsežnih ciklov Kocbekove zbirke je pomenilo koreniti obrat od mi-metične lirike. V njih je pesnik med seboj in svetom ustvarjal harmonična ali disharmonič-na razmerja, preveva ga nova stvarnost, v kateri se subjekt in svet spreminjata v »telo« in »zemljo«. Prvi kitici pesmi Telo mi je ranjeno in Zemlja, iz tebe se dotikam vsega zarisujeta osnovne koordinate nove Kocbekove poetike: Telo mi je ranjeno, srce mi hromi, / kakor suženj se s krvavimi rokami / plazim skozi temó in pošastno grozo / in vpijem, da mi zavest ne zaspi. // Zemlja, iz tebe se dotikam vsega,
Knjiga in film 4
Junaki petega razreda dobijo svojih pet minut
Če smo govorili, da je bila včasih v slovenski filmski zgodovini že kar praksa, da so po klasičnih besedilih posneli tudi film, je danes s tem nekoliko drugače. Film so zagrabili različni filmski ustvarjalci, ki delajo po scenarijih in s knjigami nimajo večje povezave.
Pa vendar lahko, če pogledamo desetletje nazaj, hitro ugotovimo, da je nastalo še nekaj predelav knjig v film.
Posebno področje tako predstavljajo mladinske knjige, filmi in nadaljevanke posnete po
zemlja, / vate se vračam, moje meso diši po sveti / daritvi in smrtni žalosti, dolgo bom / gledal navzgor, ponoči in podnevi.«
Mnogo burnejši časi so bili pred in tedaj, ko je Kocbek izdal svojo drugo pesniško zbirko z naslovom Groza. Ta izide po vojni in je nabita s pričevanjem o vojni, o partizanstvu, o najhujših trenutkih boja - na fronti zemlje in na fronti lastne duše.
»Pesniški dogodek s posebno težo, ki sega prek šestdesetih let, je natis zbirke Groza (1963) Edvarda Kocbeka. Pesnik, ki je bil zaradi ostrih reakcij na novelistično zbirko Strah in pogum (1952) za celo desetletje potisnjen v »ne-obstoj«, je v procesu liberalne otoplitve v šestdesetih smel izdati zbirko, ki danes velja za najpomembnejše pričevanje o partizanskem boju in razmerju poezije do zgodovinskega časa; skoraj ironično je, da je lahko taka zbirka izšla skoraj dve desetletji po končani vojni, ko je druga »lirika upora« že zdavnaj predvsem zgodovinsko pričevanje, njena »prava« vsebina pa je potonila v izpraznjenem mitosu,« je zapisal Denis Poniž o času, v katerega je vzniknila pesniška zbirka Groza.
Svet v poeziji zbirke Zemlja je prav tako takšen, da izhaja iz dvojnosti; iz kontrasta med pogumom in strahom, med bivanjem in smrtjo. Temeljni steber, ki stoji nasproti človeku in njegovemu bivanju, je čas. Gre spet za nasprotje med časom in koncem, med večnostjo in minevanjem. Konec je smrt.
Nasprotje smrti je jasno kljubovanje, ki ga lepo izrazi v pesmi Med koreninami ležim, kjer govori o približevanju sebi, o spoznavanju samega sebe, o tem, da prav katastrofa in strah privedeta do preobrazbe duha, do lastnih bližin: »Med koreninami ležim, kjer je / vse v neusmiljenih vonjih razodeto. /
Temna omama me je besno podrla, / ko sem zbežal pred njenim šumom, / zdaj se zvijam vase kakor bebec. / In ko na ostrem spreminjanju / pritegnem sapo, zaslišim grozo, / šum narašča, po vsej zemlji buči, / skozi svetove grmi in vesolje pretresa. / Trume lepih živali bežijo in topotajo, / nema ost jih je ujela in zauzdala. / Ne morem ločiti vriska-jočega hrzanja / od pogansko smrtnih krikov. / Nekaj me veže v divjem telesu, / duh mi ne more prevpiti smrti. / Starodavna prst omamno diši. / Naj se zruši vse razen groze, / v njej je bližina, bližina.«
Da je motiv smrti in njej nasprotnih polov večnosti in življenja tako poudarjen, ni nobeno presenečenje. Gre za nemirne čase, ki peljejo v vojno, v propad, v kolektivno ubijanje. In znotraj smrti ostane le zastoj časa, zamrznitev trenutka, ki je, ki ne poteka. Kocbek zapiše v pesmi Močna rdeča junca gresta: » ^ v tej mirni zemlji ni časnost ali pa v pesmi Kdorkoli si, vstopi tiho v hišo: »Uteži ure polzijo navzdol, / sad miru je vedno težji.«
Lirski subjekt poezije se brani časa, minevanja, je večen in zmagoslavno koraka po polju življenja, čeprav je to neskončno kroženje s slutnjo, ki prihaja zadaj, za njim.
In ta slutnja se je pretrgala v trenutku, ko je izkusil vojno, zato nas ne preseneča, da je pesniška zbirka velik premik na nivoju lirskega subjekta in sploh ideje časa kot takega. Čas je močnejši, človek se zlomi pod njim in v njem. Smrt pride in nas pobere, kakor zapiše v enem od verzov v pesmi Spreminjanje: »Čas sega v večnost kot v človeka meč.«. Ali izvirno izpeljan simbol, izpeljan z dvema močnima živalma, ki sta sploh del literarne tradicije od nekoč do danes, gre za povezovanje tigra in jagnjeta, ki je njegova žrtev, v verzih: »Hip je jagnje, večnost tiger«.
Čas je torej glavni vzgon obeh osrednjih pesniških zbirk Zemlje in Groze. Pritisk časa, ki preti in sledi, je v drugi zbirki močnejši in pesnika sili še k večjemu trošenju pesniških moči, do take stopnje, da bi lahko zaslišali, kako poka in se lomi tkivo pesmi, kako Kocbekov lirski subjekt (on sam) vpije v izvotljeni prostor, tja, kjer ni nikogar in četudi je, tako in tako ne sliši ^
David Bedrač
njih. Spomnimo se nekaj tistih, ki so kraljevali nekoč in so se lepo zapisali v srca mladih in tudi manj mladih gledalcev. Film Sreča na vrvici Vitana Mala je že bil eden takih, pa nadaljevanka Bratovščina Sinjega galeba Toneta Seliškarja, ki je bila posneta že davno. Nadaljevanka, ki je bila poučna in napeta obenem, v njej je bilo veliko akcije, med mlade pa se je usedla tudi zaradi dobro izdelane zgodbe in elementov, s katerimi so se lahko prav oni odlično identificirali.
Spomnimo se še Pastircev, filma, ki so ga posneli po literarni predlogi Franceta Bevka. Čeprav gre za prikaz našim, mestnim otrokom precej oddaljenega vaškega sveta, je ta film med mladimi še vedno priljubljen. Priljubljen, ker govori o odnosih med njimi, ki so pač postavljeni v drugi čas in prostor, a je osnova enaka. To je svet prvih korakov zaljubljenosti, je občudovanje narave, preizkušanje moči in samega sebe ter ljubosumje, kar je aktualno še danes.
Pa se vrnimo k sodobnejšim naslovom, kot je bilo napovedano že uvodoma. Med knjigami za mlade je povzročila precejšen vihar Janja Vidmar. O njej je bilo govora že tudi v Literarnem kolesu. Ptujčanka, ki je udarila z modernimi temami, z ostrim poznavanjem mladih in
je brez dlake na jeziku posegla po teh in onih temah, je napisala knjigo Junaki petega razreda. Napeta akcija, primerna razvojni stopnji in domišljiji peto-šolcev, ki si želijo nenehnega gibanja in preobratov, ki s svojo detektivsko žilico kar naprej nekaj iščejo, odkrivajo in brskajo. Nadaljevanka, ki je imela prav tak naslov, je bila zelo priljubljena med gledalci. Morda tudi zato, ker se s težko temo terorizma in kriminala ukvarja na poseben, drugačen način. Skozi oči otroka, ki seveda vse skupaj vidi in doživlja drugače.
Sklenemo lahko le, da prav čakamo, kdaj bo kakšna podobna mladinska nadaljevanka ali film zagledala male ekrane ali celo veliko platno. Knjig, primernih za predelavo v scenarij, je več kot dovolj!
David Bedrač
Nasveti • Priprava avtomobila na zimo
Naj nas zima ne prehiti ...
Večino nas vsako leto, ko se spuščajo temperature, začne skrbeti tudi za naše avtomobile. V nasprotnem primeru se ob mrzlih jutrih skoraj zagotovo pojavijo težave. Dobra priprava na zimske razmere lahko prihrani marsikatero nevšečnost, vožnja pa lahko postane tudi užitek.
Zraven pnevmatik, zavor, krmilnega mehanizma in luči je tu še vrsta ostalih naprav, ki jih mora pred zimo voznik pravočasno in skrbno preveriti. Od 15. novembra letos do 15. marca prihodnje leto bodo morala biti vsa vozila opremljena z zimsko opremo.
V zimskih razmerah je potrebno imeti tehnično brezhibno vozilo ter ustrezno opremo, ki je zraven vožnje, prilagojene zimskim razmeram, pogoj da na cilj sploh pri-
spemo. Ob spremenjenih voznih razmerah je ustrezna priprava avtomobila še kako pomembna, obsega pa pregled delovanja naprav in opreme vozila. Nekateri smo se tudi že srečali s problemom, da nam ni uspelo zagnati motorja našega vozila, vzrok za omenjeno težavo povečini povzroči izpraznjen akumulator. Ta problem se pogosteje pojavi v hladnih dneh, ko kapaciteta akumulatorja oziroma njegova zmogljivost naglo pade.
Raven elektrolitske tekočine v celicah akumulatorja mora segati 5 do 10 mm nad ploščo v akumulatorju. Če je tekočine premalo, dolijte destilirano vodo. Zraven akumulatorja morajo brezhibno delovati tudi ostale električne naprave v avtomobilu. Luči so pozimi še toliko pomembnejše, ker se prej stemni. Preverite delovanje naprave za pranje vetrobranske-ga in zadnjega stekla, v kolikor je vozilo opremljeno z omenjeno na-
pravo. Pralna tekočina naj ustreza zimskim temperaturam. Brisalci vašega avtomobila morajo kakovostno opravljati svoje delo, zato preglejte metlice brisalcev in jih po potrebi zamenjajte. Če se vam zdi zamenjava le-teh velik strošek, vam odsvetujemo zamenjavo samo gumijastih delov brisalcev. Pa še majhna skrivnost: silikonsko mazilo ohranja gumice prožne in delujoče dlje časa. Delovanje sistema za gretje in zračenje je še zlasti pomembno pri avtomobilih z dizelskim motorjem, ki za ogrevanje na delovno temperaturo potrebujejo več časa kot avtomobili z bencinskim motorjem. Če vozilo dlje časa teče v prostem teku, se lahko prav tako pregreje, vendar veliko kasneje kot poleti. Motor vam bo hvaležen, če bo v njem dovolj kvalitetnega sredstva proti zmrzovanju.
Med najpomembnejše priprave vozila na zimo štejemo namestitev zimskih pnevmatik. Struktura letnih pnevmatik ni primerna za vožnjo pod 5 stopinjami ozračja, prav tako pa se kanali letnih gum
med vožnjo ne čistijo dovolj hitro. Od 15. novembra letos pa do 15. marca prihodnje leto bodo morala biti vsa vozila opremljena z zimskimi pnevmatikami z oznako M + S, na vseh kolesih enake štiri zimske pnevmatike z najmanj tremi milimetri profila ali letnimi pnevmatikami z najmanj štirimi milimetri profila in snežnimi verigami za pogonska kolesa. Strokovnjaki priporočajo menjavo letnih pnevmatik z zimskimi že konec oktobra oziroma v začetku novembra, ko temperature padejo pod 5 stopinj Celzija. Zimske pnevmatike nosijo zakonsko določeno dodatno oznako M + S, črki sta začetnici angleških besed za blato (mud) in sneg (snow). Oznaka M + S prav v nobenem primeru ne pomeni kombinacije zimsko-letnih pnevmatik, temveč gre izključno za zimske pnevmatike, ki zaradi svoje specifične sestave pri nižjih temperaturah omogočajo dovolj dober oprijem na zasneženem cestišču! Vse štiri pnevmatike morajo biti enake velikosti, vrste in zgradbe, na isti
Vizualni pregled vozila 2.396,40 SIT it 10,00 EUR
■ ,
Jeklena platišča if* in pnevmatike f Kupite 3, dobite 4
^strešni nosilci t že od
Opremite vozilo z originalnimi Chevrolet nadomestnimi deli in se zapeljite z njim v čarobno zimo.
Trajanje akcije je do 31 12 2006 oz do razprodaje zalog Pridružujemo si pravico do sprememb v ponudbi brez predhodne najave Cene v evrih so preračunane po centralnem paritetnem tečaju 1EUR= 239,64 SIT Več informacij pri vašem pooblašče Naročnik Chevrolet Southeast Europe Kft, Madžarska, Budaors
AHAC & Co., Domžale, tel 01/ 56 27 100 Avtocenter RANN, Brežice, tel 07/ 49 92 316 AVTODOM SENOVO, Senovo, tel 07/ 49 71 250 Avtohiša KOLMANIČ & Co., Maribor, tel 02/ 45 02 960
VULKANIZERSTVO Ivan KOLARIČ s.p.
Bukovci 121e, 2281 Markove! pri Ptuju, tel.: 02 / 788 81 70 PE Ptuj, RcjSpova ul. 14, t«l.: 02 / 77115 65
Na zalog! imamo zimske pnevmatike: MATADOR • SAVA • FULDA • PIRELLI • GOODVEAR DUNLOP • OBNOVUENIAVTOPLAŠČI.

RENAULT
Storitev
Avtohiša KOLMANIČ & Dokl, Murska Sobota, tel 02/ 53 04 630	Avtohiša SELIŠKAR, Vrhnika, tel 01/ 75 02 253
Avtohiša MOSTE, Ljubljana, tel 01/ 52 00 216	AVTO TABOR, Maribor, tel 02/ 320 34 03
Avtohiša ODAR, Lesce, tel 04/ 53 37 026	AVTOTEHNA VIS, Ljubljana, tel 01/ 58 18 556
Avtohiša ODAR, Slovenj Gradec, tel 02/ 88 50 258	AVTOTEHNA VIS PE Kranj, tel 04/ 28 17 174
BAJC, Ajdovščina, tel 05/ 36 44 143 ISTRA AVTO, Koper, tel.: 05/ 66 82 472 SPC KRETIČ, Prestranek, tel.: 05/ 75 40 050
C^ANET
ODLIČNE PNEVMATIKE
noKicir
Dobra na snegu in na ledu, zelo majhna obraba.
ADACmotorwelt
■ IRELLI
Pirelli SottoZero
Pnevmatika je v veliki meri namenjena zmogljivejšim športnimvozilomin ponuja zanesljivo lego tudi pri visokih hitrostih. Prečni in vzdolžni kanali so oblikovani tako, da sevnjih sneg ne nabira in je oprijem vedno odličen, prav tako se pnevmatika odlično obnese tudi v primeru dežja in je relativno neobčutljiva na akvaplaning.
E o
I I
ODUČENŠTftRTl
3=4
štiri ZIMS« 1 pnevmatike
DEMO TREH'
Izkonstite izjemno ponudbo zimskih pnevmatik v pooblaščeni mreži Renault, kjer štiri dobite le za ceno treh!
•	Ponudba velja za vozila vseh znamk! » Hotel pnevmatik
•	2-letno zavarovanje za primer poškodb kraje ali vandalizma v času akcije.
"	tš triglav
s s s
n Iki à cpno tleh'velja Sà'^W M" " ■ .«ííisSSřgřSAVA M chel n m Kotmoran li jaiSl;
MICMBLIIU
DISTRIBUTER ZA SLOVENIJO: Anet, d.o.o.. Stegne 31,1000 Ljubljana, 01 583 03 30
PEMaribor 02 330 42 80, PECelje 03 42 5 07 82, PELesce 04 537 90 00, PEKoper 05 662 58 80, Avtotrgovina Tigra Murska Sobota 02 530 83 90, AC Turbo Hit Jesenice 04 584 18 68

trgovina tel.: 02 749 35 44; servis tel.: 02 749 35 40
osi, istega izdelovalca in profila, hitrostnega razreda in nosilnosti. Pri zamenjavi pnevmatike je potrebno paziti predvsem na dva pogoja: prvi je zakonsko določena minimalna višina profila, druga pa starost pnevmatike. Guma namreč s časom postaja trša, zato se lahko vozne lastnosti pnevmatike s starostjo spremenijo, zraven tega pa guma s starostjo tudi poka in je zato bolj občutljiva na morebitne poškodbe. S strani proizvajalcev je predpisana življenjska doba pnevmatike nekje pet do šest let. Zaradi povečane nevarnosti podaljšanja zavorne poti zamenjajte pnevmatike še preden dosežejo zakonsko predpisano minimalno globino profila. V splošnem proizvajalci priporočajo zamenjavo zimskih pnevmatik ob doseženih 4 milimetrih.
Ustrezno hranjeni avtoplašči obdržijo svoje karakteristike in prvotne lastnosti, ob tem želimo izpostaviti, da se nekatere lastnosti pnevmatike med uporabo spreminjajo zaradi stalne obrabe tekalne plasti, zato je treba po zdravi presoji prilagoditi vožnjo glede na obrabo pnevmatik na svojem vozilu.
Za varno zimsko vožnjo niso dovolj primerne pnevmatike. Oprema vozila naj bi zajemala še nekatere druge pripomočke, ki so v zimskih voznih razmerah še kako zaželeni. Zraven plastenke tekočine za čiščenje stekel je priporočljivo imeti še primerno strgalo za zaledenela stekla in metlico za sneg. V prtljažnik spravite še toplo odejo, par rokavic, baterijsko svetilko in lopato.
Vsaj enkrat mesečno poskrbite za čiščenje vozila. Zgolj s čiščenjem stekel niste naredili veliko. Sneg, ki se je nabral na motornem pokrovu vam lahko med vožnjo znova razpiha po vetrobranskem steklu. Ne pozabite očistiti tudi zunanja vzvratna ogledala ter žarometa, kajti umazanija s ceste nam le-ta umaže toliko kot stekla, le da nam slednja lahko očistijo brisalci in zato obrabljenost metlic brisalcev ključno vpliva na vidljivost iz vozila. Ne vključujte k steklom primrznjenih brisalcev, kajti s tem lahko uničite brisalce in pogonski motorček. Klimatska naprava steklene površine odrosi hitreje in učinkoviteje kot klasičen sistem za gretje vozila, vključite jo takrat, ko je temperatura zraka nad 5 stopinj Celzija. Zamrznjene ključavnice ne poskušajte odmrz-niti z gretjem ključa, saj lahko poškodujete elektroniko za daljinsko osrednje zaklepanje in elektronsko deblokado zagona motorja. In še nekaj: v času zimskih razmer morajo tudi vozila, ki so bila registrirana v tujini, imeti predpisano obvezno; torej zimsko opremo.
Zima zna biti prav prijeten čas, poln zanimivih motivov, zabave in ostalih dogodkov. Želimo vam veliko pozitivne energije ter varno in prijetno vožnjo.
Danilo Majcen
X KUMHO
Podvinci 40,2250 Ptuj,
tel.: 02/746 0111,GSM: 041 705 495
-osebne pnevmatike -poltovorne pnevmatike -tovorne pnevmatike -alu platišča -jeklena platišča -akumulatorji -traktorski plašči
B.H.S-hitri servis (menjava olja, filtrov, zavorni sistem, izpušni sistemi, avtooptika, itd.)
-P.E. ZAMUŠANI, Zamušani 2,2272 Goranica, tel.:02/719 22 72 -P.E. PTUJ, Ormoška cesta 19,2250 Ptuj, tel,: 02/787 74 98
				
Ptuj • Pevke DU DPD Svoboda Ptuj		1	Nova vas • Odprli gasilsko-vaški dom	
Pevke upokojenke proslavile svoj jubilej
Ob 10. obletnici obstoja je skupina Pevke upokojenke DPD Svoboda Ptuj v nedeljo, 22. oktobra, ob 17. uri v Narodnem domu pripravila enkraten koncert.
Skupina Pevke upokojenke je bila ustanovljena leta 1996 na pobudo Andreja Fekonje. Skozi čas so se spreminjale tudi pevke, danes jo sestavlja pet žensk, in sicer Marija Zamuda, Olga Radej, Vera Kokol, Elza Tuš in Frančka Perger. Pojejo ljudske, narodne in ponarodele pesmi. »Vsak narod mora poznati samega sebe, če hoče poznati svojo prvobitnost, ki se izraža tudi v ljudski pesmi,« je pred pričet-kom koncerta poudarila Marija Zamuda, ki je v skupini od prvega dne obstoja. V imenu JS KD Območne izpostave Ptuj je tudi vodja Sklada Nataša Petrovič čestitala pevkam ob njihovem jubileju in poudarila, da o njihovi priljubljenosti priča tudi polna dvorana Narodnega doma. Pevke so vsekakor na pravi način pro-
«
slavile svoj jubilej, pripravile so svojevrsten glasbeni večer, na katerem je nastopilo tudi veliko gostov. Prve so se predstavile slavljenke same, zapele so tri pesmi, in sicer Ptuj naš ponosni, Baron cigan in Naš večer. Nato so zapeli gostje: ljudski pevci Fotografskega društva Tezno - Maribor, Pevke druge pomladi DU Kidričevo, Kopači - pevci ljudskih pesmi
Prejeli smo
Nesmisli iz Kidričevega
Spoštovani g. Zvonimir Holc, iz vašega pisanja sicer ne morem razbrati, kateri nesmisli v zvezi s predvolilnim dogajanjem in predstavitvami so vas zadeli, a glede zapisanega pod mojim imenom odgovarjam naslednje.
Ne skrbite za mojo akademsko raven. Sem na dobri poti, na poti, kjer je teorija predpogoj uspešnega, učinkovitega, kakovostnega in uporabnega znanstvenega izdelka. Vaše ugotovitve (domnevam, da iz vaših izkušenj in dosedanjega dela) o razliki med teorijo in realnostjo pa nakazujejo predvsem na dvoje:
Res je, med teorijo in prakso obstajajo določene vrzeli in če slediš razvojni politiki (ne glede na področje) je nujno graditi tudi na teoretičnih temeljih, ki jih je potrebno vnašati v prakso. Teorija je v tem smislu zgolj preddispozicija. Spoštovani g. Holc, kje pa po vašem začeti?
Začeti na koncu poti se mi zdi nesmiselno, ker tako ni mogoče evalvirati nobenega dela poti. Je pa res včasih to lažje, še posebej takrat, ko evalvacija ni zaželena in tudi takrat, ko odločevalci tega sploh ne znajo početi. To vaše »teoretiziranje« pa mogoče kaže ravno na slednje - žal.
Ne razumem potrebe vašega razpravljanja v časopisu, zato, ker samo tisti, ki je sposoben reči »kljub temu« je poklican za
Ali se bojite, da bi lahko svoje teoretično poznavanje javne uprave in lokalne samouprave, možnosti in priložnosti, uporabila v praksi, kot občinska svetnica? Ja, pripravljena sem delati na tem. Seveda ob podpori župana in vsekakor svetnikov, ker je oz. bo ta potrebna in jo tudi pričakujem.
Vam v nadaljnjem (nepolitičnem) življenju želim veliko zdravja, sreče, lepih trenutkov in osebnega zadovoljstva, politični diskurz pa prepustite nam, ki se zaenkrat samo raziskovalno, v bližnji prihodnosti pa tudi izkustveno, ukvarjamo z njim.
Dovolite, da se na koncu iskreno zahvalim vsem svojim volivkam in volivcem, ki ste od-
Uresničena dolgoletna želja
V Novi vasi pri Markovcih so pred kratkim odprli nov gasilsko-vaški dom. Na prireditvi so nastopili Ljudski pevci in godci iz Bukovcev, Nagošajnski Atomik Harmonik in Šturmovske grabljice občine Markovci.
KFD Podlehnik, Ljudske pevke DPD Svoboda Kidričevo, ljudski pevci DPD Svoboda Prager-sko, ljudske pevke in pevci DU KPD Stane Petrovič Hajdina in ljudski pevci Trta KUD Maksa Furjana iz Zavrča. Skoraj dvo-urni koncert so zaključile slav-ljenke, Ptujske upokojenke, ki so ob svojem jubileju goste počastile tudi z odlično torto.
Dženana Bećirović
Zbrane na prireditvi so nagovorili župan občine Markovci Franc Kekec, predsednik PGD Nova vas Franc Panikvar, predsednik vaškega odbora Slavko Ljubec, predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič in predsednik gradbenega odbora Konrad Janže-kovič. Nov dom je blagoslovil markovski farni župnik Janez Maučec.
Vse od ustanovitve samostojne občine Markovci so v Novi vasi razmišljali, kako razširiti in obnoviti obstoječi gasilski dom ali zgraditi novega. V starem domu je bila manjša dvorana, garaža za gasilsko vozilo in manjši kletni prostor, ni pa bilo sanitarij, centralne kurjave, kuhinje ...
Leta 2003 je na občinskem svetu obveljala odločitev, da se v Novi vasi prične gradnja gasilskega doma z vaško dvorano. Pri pripravi dokumentacije se je veliko angažiral Janez Veršič, gradbeni odbor pa je v prvi fazi gradnje vodil predsednik PGD Nova vas Franc Panikvar, vodenje gradbenega odbora v drugi fazi - gradnja dvorane - je za kratek čas prevzel Bojan Rizman, nato pa ga je nasledil Konrad Janžekovič. Vseskozi so v gradbenem odboru sodelovali tudi Konrad Šmigoc, Anton Kekec in Marjan Pol-janec.
Nov gasilski dom v Novi vasi ima dve etaži. Spodnja meri 162, zgornja pa 150 kva-
dali glas zame. S tem ste pokazali, da verjamete vame, mi zaupate in podpirate predstavljen program. Tudi sama verjamem, da bo realiziran, a šele tedaj, ko bo moč argumentov prevladala nad močjo strankarske politike, ko bomo v naši sredini sposobni oportuniste premagati z razumom in z znanjem.
In še odgovor na hipotetično vprašanje v zvezi z domom za starejše:
Dom za starejše naj se zgradi kjerkoli v našem edinstvenem okolju (prostora in primernih lokacij je dovolj), vendar naj bo to naš - Kidričanski dom starostnikov in ne dislocirana enota Ptujskega doma upokojencev, kateremu ste menda prodali strateško najbolj pomembno zemljišče v občini. Ja, zgradimo dom, vrtec, zdravstveni dom, športno-kulturni center, prostor mladim a ne s figo v žepu, z mislimi na prihodnje volitve, ali celo s »podporo bogatih posameznikov«, ne s političnimi odločitvami, ki jih danes na splošno razumemo kot priključitev h kakšni skupini, jutri pa navijamo za drugo opcijo. Zgradimo vse to za naše ljudi. Mag. Silvestra Klemenčič, prof.
Vrvico ob odprtju novega gasilsko-vaškega doma v Novi vasi pri Markovcih so prerezali (z leve): predsednik PGD Nova vas Franc Panikvar, župan občine Markovci Franc Kekec in predsednik vaškega odbora Slavko Ljubec.
dratnih metrov. V spodnjem delu je garaža za dva gasilska avtomobila, poveljniško sobo ter sanitarije z dvema tušema, v zgornjem delu so čajna kuhinja, sejna in arhivska soba ter štiri pisarne, ki jih uporabljajo gasilci, Konjeniški klub Nova vas, Čebelarsko društvo občine Markovci, Vaški odbor Nova vas in Društvo podeželskih žena občine Markovci. Prostore v gasilskem domu so začeli uporabljati lansko leto. V začetku leta 2005 pa so pričeli še gradnjo večnamenske dvorane v izmeri 220 kvadratnih metrov.
V skladu s projektantskimi izračuni je bila gradnja gasilskega doma ovrednotena na 52, gradnja večnamenske dvorane pa na 46 milijonov tolarjev. Občina Markovci je za nakup parcele leta 2003 namenila okrog štiri milijone tolarjev, leto kasneje skoraj 39 milijonov tolarjev, leta 2005 dobrih 29 milijonov, okrog tri milijone pa so zbrali vaščani s svojimi prispevki. Letos je občina iz proračuna namenila nekaj manj kot 30 milijonov. V gradnjo dvorane in gasilskega doma so se vseskozi aktivno vključevali tudi vaščani, gasilci, konjeniki, podeželske žene in tudi člani čebelarskega društva. Vsi omenjeni bodo v prihodnje nov dom uporabljali za društvene aktivnosti.
Mojca Zemljarič
Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 www.belcont.sî
NASA IZVEDBA- VASATOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
poslovna skupina

priznanje za naiboljše dosežke v gradbeniStm:
•	ZAMONTAŽOPVC OKEN IN VRAT
•	ZA PROIZVODNJO
Priporočamo se s svojimi izdelid in storitvami:
r	okna
|||'	vrata
|i''	garažna vrata
f	industrijska vrata
r senčila |i'' zimski vrtovi r izolacijske steklene fasade
ÊamOSTJEPHVA
DANA BESEDA OBVEZUJE
IMaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja. Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
AER^IKE
www.aerobika.net
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________ss_________
NAROČILNICA ZA	TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
V
Štajerski
TEDNIK
in
AER^IKE
Ta teden preime osem brezplačnih obiskov Centra aerobilte:
ime in priimek:
Robert Vidovič
Slovenski trg 6,2880 Vtvj
-
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
PILATES. STEP AEROBIKA. [iVTINO AEROBIKA, AEROBIKA ZA STAREJŠE, 1AI JI QUAN.
KARATE ŠOLA IN KARATE REKREACUA
Pliâtes: O.Š. OUe Medie. Prešernova 31. Ptul
Step aerobika: Nad tribuno Mestnesa stadiona Ptui. Čučkova 7. Ptui
Aerobika: Pei&nova 50. Ptuj
Mali oglasi
STORITVE
f
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Dor-nava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve elektri~-nih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro po~utje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Sket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
ZIMSKE GUME - popust 25 %, Vulkanizerstvo Ivan Kolari~, s. p., Rajšpova 14, tel. 771 15 65 in v Bukovcih 121/c, tel. 788 81 70.

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Serbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.
34 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuš~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
STE NAVELIČANI iskati finan~na sredstva za svoja društva in klube, v katere že vložite precej svojega dragocenega ~asa? Nudim pomo~ pri sponzoriranju ali donatorstvu športnih in ostalih klubov ter društev. Janez Toplak, s. p., Stojnci 108, Mar-kovci, tel. 040 855 428.
ZELO UGODNA dostava premoga na dom. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinlesžsiol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
GSM- in RTV-servis in trgovina na Ptuju, dekodiranje, baterije in dodatna oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507.
POPRAVILO TV, video- in radioa-paratov, servisiranje PC ra~unalni-kov. Servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
KMETIJSTVO
SVEŽO luš~eno koruzo (minimalno 27 ton) in suho tritikalo po ugodnih cenah odkupujemo. Polje dom, d. o .o., tel. 041 667 325.
KUPIM traktor IMT Ursos, Zetor, Torpedo, cisterno za gnojevko in tro-silec hlevskega gnoja. Tel. 041 679 937.
V NAJEM vzamem kmetijska zem-ljiš~a - njive na obmo~ju Ptuja in Ormoža. Tel. 041 358 960._
PRODAM drobni krompir. Tel. 781 51 21, popoldan.
PRODAMO hlevski gnoj. Telefon 041 26 99 14.
KUPIM traktor Tomo Vinkovi~ 727 ali 730 ali Agro Kranj 830. Tel. 02 763 34 21._
PRODAM pujske razli~nih velikosti do 50 kg in plemenskega merjasca. Tel. 758 03 21._
PRODAM pujske težke od 20 do 80 kg. Tel. 781 05 31._
PRODAM kravo, jalovo. Tel. 02 763 21 41._
PRODAM lepo ohranjeno škropilnico Agromehanika Kranj z 200-l posodo, priklop na traktor Tomo Vin-kovi~, priložim dve cevi 2 x 40 m, primerno za strme terene. Tel. 031 300 906.
TELIČKO simentalko staro 14 dni prodam. Tel. 041 650 959._
PRODAM odojke ter zelje in repo za kisanje. Tel. 041 462 671._
PRODAM praši~e težke okrog 100 kg. Tel. 041 288 064._
JABOLKA ZA OZIMNICO sorte jonagold, zlati delišes, idared prodajamo. Sadjarstvo Ber, Ko~ice 38, žetale. Tel. 769 26 91, možna dostava.
PRODAM mlade, osem tednov stare nemške ov~arje. Telefon 783 90 15._
PRODAMO odojke in odstavljeno plemensko svinjo za zakol v Sto-
jncih. Telefon 041 416 934, 766 90 _
PRODAM svinji, 200 kg in 120 kg, ter odojke, 40 kg. Stojnci 30, telefon 766 88 31._
PRODAM 8 odojkov, težkih 20-30 kg, po 450 SIT/kg, možna tudi dostava na dom. Telefon 031 420 891.
NEPREMIČNINE
Zazidalna parala, Mnci - Gabe(nlk(9 km iz Ptuja), 800 in2, dobra razgledna točka, cena: 5.520.000 SIT, M-ee52. Zazidalna paie. Zlatollqe(7 km i Ptuja), 488 m2, cena 4.209.995 StT M-91
Mb: 02/22 999 22 Ptuj: 02/77 777 77
luna-mb.si sirius-nep.si
STANOVANJSKO HIŠO ali vikend v Gradiš~u 20 b, zemljiš~a 1700 m2, cena 16 milijonov, prodam. Slike na www.fewo-slo.de. Tel. 041 390 136.
PRODAM gradbeno parcelo, 750 m2, na lepi son~ni legi v Tržcu. Tel.
02 764 58 21 ali 031 438 732.
PRODAM vikend ter dam v najem njivo 1,31 ha v Svetincih. Tel. 753 01 15^_
NA PTUJU kupim gradbeno parcelo (desni breg Drave) do 5 km iz centra mesta. Tel. 041 322-219.
NA ATRAKTIVNI lokaciji ob Dravi oddam poslovne prostore. Tel. 041 394 866.
PRODAM zazidljivo parcelo, ob glavni cesti 6 km iz Ptuja. Telefon 755 42 51.
IN S A^ nepremičnine
info: EUROPARK Maribor
V ČUDOVITEM OKOUU POD PEKRSKO GORCO prodanno različna stanovanja od 51,3m2 do 87,47m2, dvigalo, možen nal<up
garaže, vsi pril<ljučl<i, CK, takoj vseljivol CENA:od 18 mio SIT (2-sob. stan. 51,3m2)
tel.: 33 15 800 041/617 169 www. i n s a . s i
DOM-STANOVANJE
NA PTUJU prodam dvosobno stanovanje. Tel. 031 558 392._
MARIBOR - TEZNO, dvoposteljno sobo v trisobnem stanovanju oddam, fiksna cena 35.000 SIT. Tel. 051 221 026.
V	NAJEM oddam dvoinpolsobno opremljeno stanovanje, tel. 051 416 310, po 15. uri.
V	KIDRIČEVEM prodamo enoso-bno stanovanje v pritli~ju, skupne izmere 45,91 m2, prenovljeno leta 2004, lega V-Z, za 8.000.000 SIT oz. 33.383,41 EUR. Vse informacije dobite na naslovu Rimele Pavel, s. p., Vikend, Trstenjakova 5, 02 748 10 13, 041 955 402._
NA VOLKMERJEVI CESTI v vrstni hiši oddam v najem garsonjero. Informacije 041 764 395.
DELO
Prireditvenih
ZAPOSLIMO dva klju~avni~arja za samostojno delo v proizvodnji. Kandidati naj se oglasijo vsak delovni dan v proizvodnih prostorih v obrni coni Novi jork - Markovci, Konrad Zemljari~, s. p., ali na telefon 041 730 901.
ZAPOSLIMO PRODAJALCA z znanjem prodaje rezervnih delov za tovorna vozila. Vulkanizerstvo Ivan Kolari~, s. p., Rajšpova 14, Ptuj. Tel. 041 639 074.
MOTORNA VOZILA
PRODAM avto prikolico, dobro ohranjeno. Tel. 787 73 11 ali Mestni Vrh 57.
KUPIM daewoo lanos, matiz, nubira, golf IV. Darvin, d. o. o., Maribor, PE Belokrajnska 12 a, Maribor. Tel. 02 320 31 13 ali 040 159 329 in 031 534 223.
BELA TEHNIKA
ZAMRZOVALNIK, hladilnik, pralni stroj, 1000-l mesarski hladilnik prodam. Tel. 051 221 026.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
FIGURICE kinder ali pez, lahko tudi nekompletne, kupim. Tel. 041 429 376._
PRODAM mlade psi~ke, nemške ov~arje. Tel. 761 07 97 ali 031 744 408._
36-LETNI fant, preprost, pošten iskren zaposlen iz okolice Ptuja želi poznati pošteno, preprosto, zanesljivo podeželsko dekle iz oklice Haloz, staro do 30 let, ki bi se preselila k meni na podeželje. Pokli~ite na tel 051 806 781._
MALO RABLJENI termoakumulacij-ski pe~i AEG 3,5 in 4,5 kW ugodno prodamo, tel. 02 748 14 03.
PRODAM kompleten plinski gorilnik Weishaupt za peč za centralno kurjavo, kompletno avtomatiko Firšt in raztezno posodo. Kličite 02 746 51 11._
PRODAM malo rabljeno spalnico. Telefon 778 75 01.
DOTRAJANE ROLETE lahko zdaj zamenjate 20 % CENEJE. Karmen Valenti s. p., Ob ribniku 27, Maribor. Tel. 613 16 36, 031 431 859.
Petek, 27. oktober
13.00 Ormož, na gradu, simpozij in odkritje doprsnih kipov častnima občanoma občine Ormož dr. Antonu Trstenjaku in prof. Dušanu Mo-škonu
14.00 do 17.00 Ptuj, CID, Ping-pong, vabljeni igralci ne glede na leta, vedno čaka soigralec 15.00 Slovenska Bistrica, restavracija Leonardo, sprejem alpinistov (Matjaž Pečovnik, Branko Ivanek, Primož Pišek, Aleš Koželj in predstavitev kratkega filma 16.00 Ivanjkovci, na ploščadi pred OŠ, prireditev Domača obrt 18.00 Slovenska Bistrica, grad, odprtje likovne razstave Pavle Rozman 20.00 Ptuj, CID, Indijski večer, Damir Višič bo na sarod in sitar igral klasično indijsko glasbo
20.00 Ptuj, Dom sv. Viktorina v župnišču sv. Jurija na Ptuju, Viktorinov večer - Anton Trstenjak (vzor slovenskega razumnika), glasbeni utrinek Julija Šenveter, oboa, Dejan Rihtarič, fagot 20.00 Ptuj, Ptujska klet, predstavitev vinogradništva Turčan, v okviru 5. festivala Vino ni voda 21.00 Ormož, vinoteka hotela, Noč videov in čarovnic, koncert Damir Rudolf Kekec bend
Sobota, 28. oktober
10.00 Ptuj, pri cerkvi sv. Ožbalta, srečanje mladine Podaj mi roko
10.00 do 11.30 Ptuj, CID, delavnica indijskega plesa
10.00 Ptuj, Mariborska cesta 1, Društvo Feniks, izkustvena delavnica Body
image, telefon 788 51 77 10.00 Ptuj, gasilski dom, 10. srečanje gasilskih veteranov Območne gasilske zveze Ptuj
11.00 Maribor, SNG, Dober dan pravljice!, Pika, KomOd, za izven 11.30 do 13.00 Ptuj, CID, delavnica indijske glasbe, tolkalska in strunska 17.00 Trnovska vas, Dom krajanov, osrednja prireditev ob 8. občinskem
prazniku občine Trnovska vas 19.00 Cirkovce, večnamenska dvorana, predstava Mestnega gledališča, Micka
19.00 Maribor, SNG, Orest, StaDvo, za abonma Drama vikend 1 in izven 19.00 Maribor, SNG, Seviljski brivec, VelDvo, za abonma Opera in Balet in izven
20.00 Ptuj, Hotel Mitra, predstavitev kleti Bistrica, v okviru 5. festivala Vino ni voda
22.00 Ptuj, Old Irish Pub, koncert skupine Picikl
Nedelja, 29. oktober
11.00 Ptuj, železniška postaja, izlet v Slovenske Konjice, Zlati grič, v okviru
5. festivala Vino ni voda 17.00 Maribor, SNG, Seviljski brivec, VelDvo, za abonma Opera popoldanski in izven
20.00 Maribor, Narodni dom, Jamski človek, VelDvo, za izven
Ponedeljek, 30. oktober
9.00 do 12.00 Ormož, prostori Mladinskega centra, počitniške delavnice 10.00 do 12.00 Ptuj, CID, Ustvarjalne delavnice za osnovnošolce, priprave
na noč čarovnic, izrezovanje buč, oblikovanje duhcev 13.00 Slovenska Bistrica, pri kostnici na pokopališču, spominska komemoracija ob dnevu mrtvih 13.00 do 17.00 Ptuj, CID, namizni tenis
14.00 do 17.00 Ptuj, CID, igre na kvadrat, družabne igre, igre v naravi 18.00 Videm, Drvarnica KD Videm, literarni večer z Davidom Bedračem v
počastitev dneva reformacije in učenci OŠ Videm 19.00 Ormož, Dom kulture, proslava ob državnem prazniku, dnevu reformacije
20.00 Veržej, Dom kulture, promocija in koncert projekta Dež de ša
Torek, 31. oktober
14.00
do 17.00 Ptuj, CID, Impro teater, gledališke improvizacije na mini odru, igre vlog, priprava predstave
Sreda, 1. november
14.00 do 17.00 Ptuj, CID, Ingliš is okej, ustvarjalne, socialne igre
Četrtek, 2. november
9.00 10.00
13.00 20.00
do 12.00 Ormož, prostori Mladinskega centra, počitniške delavnice do 12.00 Ptuj, CID, Ustvarjalne delavnice za osnovnošolce, reži, lepi, izdelovanje okrasnih predmetov in modelov iz tršega papirja do 17.00 Ptuj, CID, namizni tenis
Ptuj, Ptujska klet, predstavitev kleti Jeruzalem Ormož, v okviru 5. festivala Vino ni voda
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Na županskih volitvah na Ptuju zmagal dr. Štefan Čelan. Certifikat kakovosti za ptujsko skupno občinsko upravo. Sortirnica ločenih frakcij, nova pridobitev Cero Gajke. Zavod PIP nudi brezplačno pravno pomoč. Podjetje Reha center v stečaju. Podpirani sporazum o ustanovitvi ekonomsko-socialnega sveta spodnjega Podravja. Laskavi priznanji Term Ptuj. Priznanje tistim, ki skrbijo za varnost otrok v cestnem prometu. Razstava Mestni sodnik in župan skozi stoletja. Izrazi tesnobe v prekmurskem slikarstvu. Razstava modeli revitalizacije objektov industrijske kulturne dediščine. Nova kuharska knjiga Poli na sto načinov. Slastni pečeni kostanji mojstra Ivana Preaca.
KINO Ptuj
27., 28. in 29. oktober, ob 17.30 Garfield 2. Ob 19.00 Muhasti oblak. Ob 21.00 Hudičevka v Pradi.
NOVO! KREDITI
mobilno bančništvo
> POTROŠNIŠKI - NAMENSKI -GOTOVINSKI ( do 8 let )
( tudi za OD nižji od 100.000 SIT)
> STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI - INVESTIJCIJSKI
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVAT1VA,Milena Prapotniks.p.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, iVI. Gubca 49, ordinira vsal< dan po dogovoru. Vse informacije po c. 0038549 372-605
i
Šenpetrska 11.Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 www.avtozebec.com
GOTOVINSKI ODKUP VOZILI KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI!
Ponudba rabljenih vozil
J I I
SCRVISKRPRODMIi
Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911000
znamka	letnik		Sít cena eur		barva
audia31.9TDM3a	2003/2003		3.290.000	13.728.93	kov. t. siva
audi a4 avant 1.9 tdi navi		2003	3.290.000	13.728.93	kov. t. siva
audi a4 avant 1.9 tdi síine		2002	3.390.000	14.146.22	kov. srebrna
bmw seua 3 compaq: 318 tds		1997	1.290.000	5.383.07	kov. t. modra
chryslit ft cruiser 2.2 crd		2004	3.390.000	14.146.22	kov.srerrna
chrysl£rvdyger2.5crd		2003	3.490.000	14.563.51	kov. srebrna
ford escort 1.e m		1995	290.000	1.210.15	kov. siva
ford galaxy 1.9 td1115		2002	3.040.000	12.685.70	črna
lan0rdverfreelan0er1.bi		1999	1.880.000	7.845.10	kov.srerrna
mercedes razred a169 cdi		2001	2.290.000	9.556.00	kov. črna
mercedes razred dkaravan 220 cdi		2002	3.490.000	14.563,51	t. modra
opelastra karavan 2.0 dti		2001	1.740.000	7.260.89	kov.srerrna
opel omega 2.5 to xenon. um.	2000/2000		1.590.000	6.634.95	kov.srerrna
renault laguna grandtour 2.2 dc!		2004	2.790.000	11.642.46	kov. črna
vwpassat 1.gTDII3DKIIIUM.BAllVIIANAVIGAI3JA 2001			2.690.000	11.226.17	modra
Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska C. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avtD.nilklavz@emall.sl
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK CENA SIT			€	BARVA
AUDI A31.9 TDI	2004	4.190.000	17.484.56	KOV. SIVA
FIAT BRAVA 1.9 JTD	2000	1.130.000	4.715.40	KOV. MODRA
FORD MONEDO 2.0 TD Dl KARAVAN	2001	1.790.000	7.489.53	SREBRNA
FORD MONDEO 2.0 TD Dl KARAVAN	2003	2.498.000	10.423.96	KOV. MODRA
HYUNDAI ELANTRA1.6	2002	1.498.000	6.251.04	SREBRNA
HYUNDAI MATRIX 1.6 GLS	2006	2.650.000	11.058.25	KOV. ZLATA
KIARI01.3	2002	1.190.000	4.985.78	SREBRNA
NISSAN AIMERA 1.4 LX	1997	660.000	2.754,13	KOV. BOR. RDEČA
0PELASTnA2.0 Dl LIMUZINA	2000	1.290.000	5.383.07	MODRA
OPEL ZAFIRA 2.0 DTI ELEGANCE	2003	2.698.000	11.258.55	SREBRNA
TOYOTA AVENSIS 1.8 WTi LIMUZINA	2002	2.090.000	8.721.41	SREBRNA
VW POL01.4	2001	1.300.000	5.424.80	KOV. SIVA
VW PASSAT 1.9 TOI KARAVAN	2003	2.790.000	11.642.46	ČRNA
VW PASSAT 1.9 TOI KARAVAN	2003	2.895.000	12.080.62	SREBRNA
VWSHARAN1,9TDIGL	1997	1.598.000	6.668,33	KOV. ZELENA
Na zalogi preko 40 vozil.
Total
razpro
Metalka Trgovin
Cena v EUR je obračunana po tiksnem tečaju 239,640
80
%r
kmetijski deli in oprema ^ lesena korita za rože Jjgg nakupovalni voziček ■ keramične ploščice elektro material ^ kuhinjske nape ^^ betonski tlakovci - 50% pofji^ vijačno blago in pritrdilna tii popust do - 30% pri nakupi^^. ^
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogoznlška 7, tel: 02/749 18 00
jmUKA'
TRGOVINA
lllllPrstec
Avtocenfet Pntec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Oprema Letnik

VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDI HYUNDAI SONATA 1,8 OPELVECTIIA2,OOTIKAR. MITSUBISHI OUTIANOER 2,44X4 IANCIALYBRA2.4JT0KAR. RENAULT lAGUNEAUZE 1,8 OPEL CORSA 1.7 O CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HOl
T.MOORA T.MOORA T. SIVA
8.304,12 2.500,00 7.468,00
_ :98.D88 18.308,00 2088 1.898.088 7.888.83 1997 898.088 2.879.00 2088 898.088 3.718.00 2082 1.998.088 8.298.00
Cena v EUR je obračunana po tiksnem tečaju 239,640
ORAHPBPUHTO
^SùfVQj!^
hfrnritrOO-OOOSIT
NAJ bolje prodajani rviodsl v Evropi v svojem segmentu MAJprúStúrrlějši v Svojëin ie^meritu NAJugodnejši pogoji nalcupa


tLMOMTd
&
\o.o.
GRnDB€Nn
MCHRNIZRCUn
€L€KTROMONTflŽn
RIÏKSRNDCR GRBROV« s.p.
IZVAJAMO: - izkope vseh vrst
-	preboje cestišč
-	polaganje infrastrukturnih vodov
-javne razsvetljave ter vso delo vezono no nizke gradnje.
ŽNIDRRIČCVO NflBRCŽJC 12,2250 PTUJ, gfflgelfflont@siol.nel, TCL: 02 / 7W 18 90, GSM: 041 648 255,031 648 255, iuuiiu.gmg-elmont.sl
Prireditev v mesecu OiCTOBRU
^ Mercator
Hipermarket Ptuj
Ormoška cesta 30, Ptuj
SOBOTA, 28. oktober 2006, ob 10.00 uri
ZABAVNA PRIREDITEV JESENSKA ZARAVA
Kostanj je tisti jesensiti dar, Id nas vsako leto znova razveseli in nam pričara smeh na usta! Vabimo vas, da sledite vonju sladkega kostanja, ki vas bo pripeljal pred Mercator Hipermarket Ruj, kjer bo poleg kostanjeve pojedine poskrbljeno še za zabavne in narodnozabavne viže, za degustacijo mladega vina in za zanimive nagradne igre z praktičnimi nagradami. Se vidimo!
SOBOTA, 28. oktober 2006, ob 17.00 uri
OTROŠKA KREATIVNA DEUVNICA NOČ ČAROVNIC
Otroci, vabljeni na kreativno delavnico, kjer boste izdelovali čarovniške buče, jih okrasili s koruznimi listi, papirjem, tekstilnimi trakci in še kakšno čisto svojo pogruntavščino. Tako boste popolnoma pripravljeni in ^ opremljeni za noč čarovnic. Pridite! ■ „ ^ ^
delovni čas: ponedeljek - sobota od 8. do 20. ure
nedelja od 8. do 13. ure
z veseljem vas pričakujemo.
SVET ZAVODA OSNOVNE ŠOLE MLADIKA Žnidaričevo nabrežje 1 2250 Ptuj
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE OS MLADIKA PTUJ
Kandidati za imenovanje na mesto ravnatelja morajo izpolnjevati splošne zakonske in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI upb4, (Ur. l. RS, št. 98/05 - uradno prečiščeno besedilo).
Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Kandidat bo izbran za dobo pet let.
Predviden začetek dela je 1. februar 2007, skladno s sklepom o imenovanju oziroma skladno s soglasjem ministra k imenovanju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, o dosedanjih delovnih izkušnjah, s kratkim življenjepisom in programom oziroma vizijo razvoja ter dela zavoda za mandatno obdobje pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda OS Mladika, Žnidaričevo nabrežje 1, 2250 Ptuj, z oznako »Prijava na razpis ravnatelja«.
Dokazila o izpolnjevanju pogojev morajo biti originalna ali overjena pri notarju.
Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o izboru v zakonitem roku.
Bojan Arnuš, s.p.
Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka Letnik		fsm ®		
DAEWOO NUBIBA 1,6 16V	2003	1.690.000	7.052,25	KOV. MODRA
FORD KA 1,31	2000	790.000	3.296,61	KOV /ELENA
ŠKODA DOMA 1,6 GIX	1997	1.020.000	4.256,38	RDEČA
PEUGEOT 307 2,0 HDI BREAK	2003	2.480.000	10.348,86	KOV SIVA
8ENAl]rrTWING01,2	1999	770.000	3.213,15	RUMENA
PEUGEOT 407 2,0 HDI	2004	3.740.000	15.606,74	KOV SREBRNA
NISSAN PREMERA 1,6 16V	2001	1.780.000	7.427,81	KOVVUOLA
RENAUII LAGUNA 1,9 DO EXPRE.	2002	2.240.000	9.347,35	KOV S. m,ENA
VOLKSWAGEN POLO 1,4 CLASSIC	1998	740.000	3.087,97	KOV ZELENA
DAEWOO NEXIA 1,5 GL	1996	310.000	1.293,61	KOV SREBRNA
FIAI PUNTO 1,2 DYNAMIC PLUS	2005	1.620.000	6.760,14	KOV S. MODRA
SEAT CORDOBA 1,416V STELLA	2003	1.690.000	7.052,25	KOVVUOLA
BMW 3161M COMPACT	2000	1.820.000	7.594,73	KOV SREBRNA
PEUGEOT 2061,4	1998	995.000	4.152,06	KOV SREBRNA
R UGUNA 1,9 DO EXPRESION	2001	1.960.000	8.178,94	KOV SREBRNA
RMEGANE 1,5 Da AUTHENTIQUE	2003	1.960.000	8.178,94	BELA
BMW 3161 COMPACT	1997	1.260.000	5.257,89	RDEČA
RENAUIT MEGANE SCENIC 1,416V	2000	1.650.000	6.885,33	BELA
VOLKSWAGEN POLO 1,0	1998	620.000	2.587,21	BEU
BMW 5231	1997	1.730.000	7.219,16	KOV M,ENA
PEUGEOT 607 2,2 HDI	2001	2.940.000	12.268,40	KOV ZELENA
RENAUIT SCENIC 1,9 DQ	2003	2.740.000	11.433,82	KOVVIŠN[A
Informativni preračun po liiranem tečaju 239,640 = 1 EUR
Župan občine Hajdina Radoslav Simonič in novo izvoljeni člani občinskega sveta na listi Slovenske ljudske stranke se volilkam in volilcem zahvaljujejo za izkazano zaupanje na lokalnih volitvah.
Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do zadnjega je dne.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Terezije Vindis
IZ GRADIŠČA 29
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem {tevilu in z lepo mislijo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete ma{e.
Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Ti{ino, zastavo-no{i, govorniku za ganljive besede, obema nosilcema križev ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsakemu in vsem {e enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
V svojem življenju mnogo si garala in mnogo si veselja dala, zato z božjo voljo mirno si zaspala in za vedno v naših srcih boš ostala.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi drage mame, tašče, babice, sestre in svakinje
Ivanke Vojsk
IZ DRBETINCEV 49
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku in govornikoma ter zastavonošema in pogrebnemu podjetju Jančič. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Kako srčno si želel, da še med nami bi živel ... Smo ob tebi se borili, da zdravje bi ti povrnili ... A smrt pač tega ni hotela, prezgodaj te je vzela. Je konec trpljenja, dela in skrbi, miru ti Bog naj podari...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Franca Strelca
roj. 1935
IZ PRVENCEV 5/b
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste kakorkoli pripomogli in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen obred, obema zboroma za odpete pesmi, govornikom in nosilcem praporov.
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče.
Žalujoči: žena Ivana, otroci Dušan, Janko, Helena in snaha Marija z družinami
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
Janeza Zavca
ORMOŠKA 48
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, godbi na pihala, pevcem, govorniku, župniku za opravljen obred in društvu upokojencev. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje, za svete maše in ga pospremili na zadnji poti.
Žena Katarina, sinova Bojan in Jani z družinama
UGODHA POSOJILA'
IC 02/2280110
SollSdao. Rœlagova 24, Maribor
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
KREDITI!
Do 7 let na osebni dohodke aH pokojnino, do 50 % obr. Krediti na osnovi vozila ter
ieasingi za vozila stara do 10 iet. Možnost odpiačila na poiožnice, pridenno tudi na domi NUIUIERO UNO Robert Kiikovec s.p.. Mlinska ul. 22, Maribor, tel. 02/252 46 26, mob 041 750 560,041 331 991.
SAMOPIAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trolanno 1, Phil [ob Moribonki cuti), td.: 02 780 67 10
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
_moinort obroiSnega odplačila_
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, odšel si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja, ne gorja. Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, sina, brata in svaka
Draga Purga
IZ SKRBELJ 4 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam izrekli ustno in pisno sožalje.
Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, godbi in pevcem iz Taluma, pevcem Svobode Majšperk, cerkvenemu pevskemu zboru, govorniku za ganljive besede slovesa, molivki in pogrebnemu podjetju Mir.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke.
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega očeta, brata in starega ata
Simona Habjani~a
IZ LANCOVE VASI 57
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in za svete maše ter za pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred, govorniku za besede slovesa, g. Hinku Dasku za odigrano žalno melodijo, pevcem za odpete žalostinke, ge. Ivanki Šel za molitev in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: njegovi najdražji
Življenje naše dogori kot sveča, in če ne najdejo se več koraki, te v božjem vrtu moja misel sreča.
(R. Vodeb)
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega strica
Viktorja Makovca
IZ VOLKMERJEVE 7, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, vsem, ki ste mu poklonili cvetje, sveče, darovali za svete maše in v dobrodelne namene, ter vsem, ki ste ga z velikim spoštovanjem pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebej se za vse dobro zahvaljujemo dr. Jožetu Neudau-erju. Hvala patru Pavlu iz župnije sv. Ožbalta za opravljen cerkveni pogreb in mašo zadušnico, gospe Boženi Cačkovic za besede slovesa ob krsti, pevcem zbora sv. Viktorina ter Komunalnemu podjetju Ptuj za pogrebne storitve.
Družina Potočnik
Kako srčno si ti želela, da bi med nami še živela ^ Smo vsi ob tebi se borili, da zdravje bi ti ohranili ^ A smrt pač tega ni hotela, prezgodaj te je vzela. Je konec trpljenja, dela in skrbi, miru ti bog naj podari ^
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi drage žene, nenadomestljive mamice, mame in tašče
Elizabete Megli~, rojene Zamuda
IZ SPUHLJE 135/A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, za sv. maše, hvala za izrečena sožalja in kakršnokoli pomoč v najtežjih trenutkih.
Hvala g. župniku Janezu Kmetcu za opravljen cerkveni obred in mašo zadušnico. Lepa hvala tudi ge. Veri za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in Društvoma upokojencev Perutnine Ptuj ter Spuhlja. Hvala tudi pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj. Zahvala tudi sindikatu in sodelavkam oddelka B3 Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava ter sodelavcem podjetja Apollo in Pikapoka. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju hematološkega in onkološkega oddelka bolnišnice Maribor. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
V neizmerni žalosti: mož Ignac, hčeri Martina z družino in Andreja z Damjanom ter ostalo sorodstvo
Ati, ni te več na pragu, ni te več v hiši. Skromno in pošteno si živel, v življenju skrb in delo si imel. Skozi vse življenje boriti si se znal, a v sončnem oktobru prehitro si zaspal. Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazremo se s solznimi očmi. Le kdo pozabil tvoje dobro bi srce, ki neskončno nas ljubilo vse do poslednjega je dne.
ZAHVALA
Pretresla nas je žalostna vest, da nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi ati
Silvester Kuto{
22. 8. 1977 t15. 10. 2006
IZ GEDEROVCEV, NAZADNJE STANUJOČ V SAKUŠAKU 24
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, družini Matjašič, ki je popazila na malega Nina, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, denarno pomoč ter hvala za izrečena sožalja. Hvala tudi farnemu župniku in župniku s Polen-šaka za pogrebni obred, g. Zvonku za ganljive besede slovesa in molitev ter pogrebnemu podjetju Mir. Še mnogo vas je, zato vsakemu prav iskrena hvala s prošnjo, da ga nikoli ne pozabite.
Žalujoči: njegova draga Janja in Nino, mama z Jožem, tast, tašča, babica Micka, Daniela, bratje Janez in Ferek z družinama ter Tadej
Glejte! Jesen je!
Listje odpada!
Spet eno življenje odhaja!
Moja ljubezen pa z vami ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
Terezije Kramberger
IZ GRAJENE 3
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej hvala duhovniku za opravljen cerkveni obred, pogrebnemu podjetju za organizacijo in dostojanstveno slovo, gospe Veri za molitev in poslovilne besede ter pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala tudi osebju Ginekološkega oddelka Splošne bolnišnice Maribor za vso skrb in nego v njenih zadnjih dneh.
V globoki žalosti: hči Silva in sin Branko z družinama
Prazen dom je in dvorišče,
zaman oko te naše išče,
ni več tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
Niti zbogom nisi rekla
niti roke nam podala,
odšla si tiho, brez slovesa tja,
kjer ni trpljenja, ne gorja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in sestre
Marije Ge~
IZ FINŽGARJEVE ULICE 13, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, zdravstvenemu osebju SB Ptuj in Maribor.
Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam v najtežjih trenutkih stali ob strani.
Posebna zahvala gospe Veri za molitev in ganljive besede slovesa, župniku sv. Petra in Pavla, g. Vidoviču, pevcem DUR, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebni službi Komunale Ptuj.
Tvoji najdražji
Ptuj • Kako varni so bančni sefi
Varnost zagotovljena v vseh pogledih
V dneh, ko se vse suče okrog varčevanja in bank, nas je zanimalo tudi, kako varni so sefi v ptujski enoti Nove KBM, kaj vse lahko v njih hranimo, kakšno je jamstvo banke za vrednosti v sefu in še kaj.
Za pojasnilo smo zaprosili Cvetko Gobec, pomočnico direktorja nove KBM, d. d., Podružnice Ptuj, ki je uvodoma dejala:
»Naši sefi so vsekakor varni v vseh pogledih; tako z vidika načina dostopa, nadziranja, varovanja in zaščite kot z vidika protipožarne zaščite ter vseh s tem povezanih elementov. Naj pojasnim, da je sef poseben predal, ki je vgrajen v varovanem in zaščitnem prostoru banke. Sefe, ki so sicer različnih velikosti, daje banka v najem posameznim najemnikom. Ti so lahko fizične ali pravne osebe, s katerimi sklenemo posebno pogodbo o najemu sefa.«
Kaj vse pa lahko v teh sefih hranimo?
»V naših sefih lahko najemniki hranijo vrednostne predmete in dokumente, razen predmetov in snovi, ki so pokvarljivi in podvrženi razpadanju oziroma predmetov, katerih posest in promet z njimi sta z zakonom prepovedana in s katerimi je možna povzročitev splošne nevarnosti. To pa so predmeti oziroma snovi, ki so lahko
sefa, o tem pisno obvestiti najemnika.«
Kako pa ravnate v primeru, če želi najemnik sefa informacijo o možnostih dodatnega zavarovanja?
»Med predstavnikom banke in zavarovalnico je dogovorjeno, da najemnika sefa
v primeru zahteve po dodatnem zavarovanju napotimo na zavarovalnico, ki bo sklenila ustrezno pogodbo o zavarovanju za vrednost, ki jih bo zavarovalnici predočil naje mnik sefa. Edini dokument, ki ga zavarovalnica potrebuje za tovrstno zavarovanje, je pogodba o najemu sefa. Z njo
bo najemnik dokazoval, da ima sef v najemu, ne pa tudi vrednosti hranjenega v sefu. Banka v nobenem primeru ne izdaja kakršnihkoli potrdil za tovrstno zavarovanje, temveč le posreduje informacijo oziroma najemnika napoti na zavarovalnico.«
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Cvetka Gobec, pomočnica direktorja ptujske podružnice Nove KBM.
vnetljive, eksplozivne, radioaktivne in podobno, tudi mamila, orožje in podobno.«
Ali vsebino hranjenega preverjate?
»Bančni delavec ima pravico, da v primeru kakršnega koli suma vsebino, ki jo želi najemnik vložiti v sef, skupaj z najemnikom, ob njegovi prisotnosti torej, tudi preveri oziroma ugotavlja njeno primernost za hranjenje.«
So podatki o tem, kdo ima v vaši banki v najemu sef, dostopni?
»Nikakor ne. Kakršnikoli
podatki o tem, kdo ima v naši banki v najemu sef ali kaj v njem hrani, so stroga poslovna skrivnost banke.«
Kakšno pa je jamstvo banke za vrednost v sefu?
»Banka skrbi za varnost hranjenega v sefu s posebno skrbnostjo in na vse možne načine. Ker banka ne pozna dejanske vrednosti hranjenega, ne odgovarja za morebitno materialno ali drugo škodo, ki bi nastala. V primeru elementarne ali druge nesreče, na primer potresa, mora banka, če pride do poškodbe
Foto: M. Ozmec
Pogled na del sefov v posebej varovanem in zaščitenem prostoru ptujske enote Nove KBM.
Arheologija • Med deli na trasi avtoceste SUvnica-Draženci
Najdbe iz rimskega in prazgodovinskega obdobja
Med zemeljskimi izkopi na trasi bodoče avtoceste Slivnica-Draženci je že nekaj časa na delu skupina 75 arheologov; ostanke iz prazgodovinskega in rimskega obdobja trenutno odkrivajo na dveh najdiščih, v Srednici in Lancovi vasi.
Že med lanskim preventivnim pregledom trase bodoče avtoceste Slivnica-Draženci so arheologi naleteli na precej ostankov naselbin v okolici Lan-cove vasi, Dražencev, Njiverc in Kungote. Največ iz rimskega, nekaj pa tudi iz prazgodovinskega obdobja.
Približno 50-članska ekipa arheologov, tehnikov in sodelavcev ptujske izpostave mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je pod vodstvom arheologinje Marije Lubšina Tušek 9. oktobra pričela opravljati raziskovalna dela na okoli 5,6 hektarov velikem arheološkem najdišču
Srednica, ki se nahaja na desni strani ob železniški progi Pra-gersko-Ptuj med Zgornjo Hajdino in Draženci. Kot je povedala Tuškova, so do sedaj naleteli na več ostankov iz prazgodovinskega obdobja in rimske naselbine. Zraven ostankov 22 lesenih objektov iz rimskega obdobja so našli več drobcev in delov steklenih in keramičnih posod in nekaj drugih predmetov. Skupina 25 arheologov in sodelavcev pod vodstvom arheologa Slo-bodana Oliča te dni lovi lepo vreme z odkrivanjem zgornje zemeljske plasti na delu trase pri Lancovi vasi, kjer je po dosedanjih izkopih sodeč najdišče
rimske naselbine. Med steklenimi, keramičnimi in kovinskimi predmeti so v sredo našli tudi dobro ohranjeno železno kopje ali puščično ost, ki po vsej verjetnosti datira iz rimskega obdobja. Sicer pa bodo arheološka izkopavanja na omenjenih najdiščih nadaljevali, dokler jim bodo vreme in temperature to dopuščali. Še posebej zanimivo bo takoj po zimskem mirovanju, saj bodo dela na obsežnem delu trase od železnice proti Njiver-cam in Kungoti nadaljevali tudi spomladi prihodnje leto, rok za arheološka dela je namreč 30. junij. Ker vodi trasa bodoče avtoceste vsaj enkrat čez Rimsko
Napoved vremena za Slovenijo
če na mrtvih dan deži, vreme po snegu diši.
22/11
''d
Danes bo precej jasno, več oblačnosti bo ponekod v zahodni Sloveniji. Zjutraj in del dopoldneva bo ponekod po nižinah in ob morju megla ali nizka oblačnost. Čez dan bo pihal jugozahodni veter, ki bo jutri oslabel. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, ob morju 14, najvišje dnevne od 18 do 24 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, predvsem v osrednji in vzhodni Sloveniji občasno pretežno oblačno. V soboto zvečer lahko na Štajerskem in v Prekmur-ju pade kakšna kaplja dežja. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Na Primorskem bo v soboto pihala šibka burja.
Foto: M. Ozmec
Skupina mladih arheologov in sodelavcev med deli na okoli hektar velikem najdišču v Lancovi vasi.
cesto in predvidoma dvakrat tudi čez rimski vodovod, lahko upravičeno pričakujemo še več zanimivih najdb iz rimskega, prazgodovinskega ali morda še iz kakšnega obdobja.
M. Ozmec
STE BILI POŠKODOVANI
^raVNA^ VP"®"""!''
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2	080 1 3 1 4
^QATirOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvorišina vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela
-	manjša gradbena dela
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
PT
ŠUlItt 26a I SmerCr^lena^y Biiqin«iiiiiii.p. m.: 02 787-86-70, 041 716-251