Mladi za mlade
Novomeška ZKO pripravila dneve mladinske kulture
NOVO MESTO — Z recitalom pesmi Ivana Minattija, ki gaje v ponedeljek zvečer v Domu kulture izvedlaskupina mladinskega KUD Oton Župančič iz tukajšnje sred-i rjje šole pedagoške in tehniško- naravoslovne usmeritve, so se v novomeški občini začeli letošnji dnevi tako imenovane mladinske kulture. Pripravila jih je občinska ZKO.
V dveh tednih se bo v okviru teh i dnevov zvrstilo kakih deset prire-
Iditev in gostovanj, ki sojih pripra- j vili mladi za sovrstnike in odrasle. Že v torek so lutkarji OŠ Katja j j Rupena gostovali na podružnični šoli v Podgradu, sinoči pa so učen- i I ci glasbene šole v Kozinovi dvora- ! ni izvedli klavirski večer.
Danes dopoldne bodo člani gimnazijskega filmskega krožka vrteli svoje kratke filme za osnov-I nošolce v Dolenjskih Toplicah.
! Ob 19. uri pa se bo v novomeškem ; Domu kulture začel večer pesmi in j plesov, na katerem bodo nastopile } pevske, instrumentalne, tambu-raške in folklorne skupine iz grmske, šmihelske in vavtovske j OŠ, Novoteksovega vrtca, kme-i tijske šole, dijaškega doma iz \ Šmihela itd.
29. maja zvečer se bodo v Kozinovi dvorani predstavili mladi harmonikarji glasbene šole, I.
! junija pa v Domu kulture mladin-i ski ansambli (Goga-band, Bacili, Eksotični ptiči. Stripi, Peklenski vampir, Nostradamus). Zadnji dan, 2. junija, bo v Brusnicah celodnevni ekstempore mladih likovnikov, učencev osnovnih šol.
SPREJEM NA LISCI
SEVNICA — Letošnji dan mlados-ii bodo s posebno pozornostjo počastili v sevniški občini. Občinska konferenca SZDL in ZSMS pripravljajo s planinci in taborniki pohod po * poteh slavne 14. divizije s ciljem na Lisci, kjer bo jutri ob 11. uri slavnostni sprejem učencev sedmih razredov osnovnih šol iz vse občine v vrste ZSMS. Govoril bo udeleženec legendarnega pohoda general Miha Butara — Aleks. Na slovesnosti bodo podelili letošnje srebne znake ZSMS. Dobili jih bodo: OO ZSMS Boštanj, sevniški Oder mladih, od mentorjev Brane Šuster iz Krmelja in Olga Erman iz Tržišča, od mladinskih aktivistov Andreja Križnik — Novšak iz Sevnice in Danica Klenovšek iz Drnovca.
• PROSLAVE OB DNEVU MLADOSTI
Ob dnevu mladosti
TRI DNI POLNA METLIKA — Prireditelji Vinske vigredi ocenjujejo, da je bilo v treh dneh na prireditvi blizu 10.000 obiskovalcev iz Bele krajine in ostale Slovenije in sosednje Hrvaške, ki so spili blizu 13.000 litrov najboljšega belokranjskega vina. Vse tri dni je bil tudi bogat kulturni program. (Foto: A. B.)
NOVO MESTO, KOSTANJEVICA — 18. maja seje tričlanska sindikalna delegacija SR Črne gore na čelu s predsednikom Milutinom Vukašinovičem mudila na Dolenjskem. Ob izmenjavi izkušenj pri sindikalnem delu so obravnavali tudi možnosti za tesnejše gospodarsko sodelovanje.
Gostje iz Črne gore so 18. maja dopoldne najprej obiskali nuklearko v Krškem, nato pa so se dopoldne zad-
SPET POHOD V NEZNANO
NOVO MESTO — Na tradicionalni pohod v neznano po poteh X. SN-OUB ljubljanske bo šlo jutri blizu 300 učencev in delavcev Doma Majde Šilc, nekdanjih njenih soborcev in predstavnikov dolenjskih domov. Mladi se bodo na pohodu srečali in spoznavali s krajani, pripravili miting, športna in druga srečanja ter kviz tekmovanje _Tito—revolucija—mir". Na njem bo sodelovalo osem ekip iz vse Dolenjske. Ob tej priložnosti bo izšlo tudi glasilo učencev dolenjskih domov.
Ljudski praznik v Metliki
 Uspela Vinska vigred — Gostje iz vse Slovenije zelo zadovoljni
METLIKA — Še celo frontalni val, kije s sabo nosil poslabšanje vreme-
na, je, čeprav so ga vremenoslovci vztrajno napovedovali, ubogljivo počakal nekje nad Italijo, da je tridnevni turistično-kulturno-vinski praznik v Metliki, imenovan Vinska vigred, minil. Že lanska prireditev je lepo uspela, letošnja, pri pripravi katere so prizadevni organizatorji upoštevali tudi lanske izkušnje, pa je zgled, kakšne naj bodo take prireditve, da se ne sprevržejo v tisto, česar se vsi najbolj bojijo: v nebrzdano banalno pijančevanje.
la, če res povsod točijo samo najboljša vina. „Če bi kdo samo enemu gostu podtaknil slabo vino, bi celi prireditvi naredil velikansko škodo in tega pri nas ne bomo dovolili,” pravijo vinogradniki.
Seveda bi bila trditev, da se na Vinski vigredi ni pilo, neuravnovešena. Po prvih ocenah je blizu deset tisoč obiskovalcev v treh dneh popilo kakšnih 13.000 litrov vina, pojedli so okoli 140 jančkov in 30 odojkov pa kotlovine in še kar je takih jedi. Torej, pilo se je, in to dobro vino, saj so na številnih ličnih stojnicah, posejanih po vseh treh metliških trgih, točili le vina, ki jim je stroga strokovna komisija prisodila zlato in srebrno medaljo.
• Da ne bi slučajno prišlo do kakšne ..zamenjave”, pa je budno pazila posebna komisija Društva belokranjskih vinogradnikov, ki je vse tri dni vsake tri ure preverja-
V vseh treh dneh je tako rekoč neprekinjeno potekal kulturni program. Na trgih so se vrstili nastopi folklornih in tamburaških skupin, godb na pihala, nastopil je gribeljski pevski zbor, muzikanta iz avstrijske z Metliko pobratene Wagne, folkloristi iz makedonske Vataše. pri Kavadar-cih, trije ansambli so igrali za ples, bila je razstava belokranjskih jedi, ročnih del, vse tri dni sta bila slovenski gasilski in Belokranjski muzej polna obiskovalcev. V Metliko so se pripeljali kolesarji iz Ljubljane, poseben vlak je pripeljal kmete z Gorenjskega. Skratka, Metlika je bila tri dni prizo-
rišče lepega slovenskega ljudskega praznika.
Naj to poročilo sklenemo s pozivom predsednika Društva belokranjskih vinogradnikov belokanjskim pa tudi drugim gostincem. Na slavnostni seji društva je Plut med drugim dejal: „Ce je gostincem do tega. da bi svoje goste zadovoljili, naj točijo najboljša vina, taka, ki so dobila na naši razstavi medalje. Njihov gost bo zadovoljen, zdrav in se bo v tako gostilno rad vračal. Bela krajina bo v turističnem in gostinskem pogledu veliko bogatejša, ko bodo naši gostinci točili najboljša belokranjska vina. Skupno si prizadevajmo za ugled našega vina in gostinstva!"	A.	BARTELJ
ržali na pogovoru s predstavniki novomeškega občinskega sindikalnega sveta. Ugotavljali so več podobnih akcij v sindikalnih organizacijah za uresničitev načrta gospodarske stabilizacije. še posebej pa so poudarjali pomen združevanja dela in sredstev med našimi in njihovimi delovnimi organizacijami.
Na pogovoru v Novem mestusoob-ravnavali zlasti dosedanje sodelovanje s SGP Pionir, ki je je prejšnja leta veliko gradil na Črnogorskem Primorju. Z delom naših gradbincev so bili v Črni gori zelo zadovoljni, kljub temu pa zadnje čase na njihovih licitacijah ne uspejo več dobiti del kol najboljši ponudnik. Konkurenca je zlasti zaradi mnogo bolje tehnično opremljenih makedonskih in srbskih gradbincev prehuda.
Zaključni pogovori zdolenjskimi in slovenskimi sindikalnimi delavci so bili še isti dan popoldne v Kostanjevici, udeležil pa se jih je tudi Marjan Orožen, predsednik slovenskih sindikatov.
R. B.
TOPNICARSKA
PRIZNANJA
RIBNICA — Na nedavni proslavi topničarjev, posvečeni 40-letnici ustanovitve prve slovenske topničarske brigade, je ob prazniku krajevne skupnosti Ribnica in prazniku enote, ki nadaljuje tradicije prve topniške brigade, vojni komandant te brigade Miha Mišič podelil priznanja in plakete. Dobili so jih: komanda ljubljanske armadne oblasti, vojna pošta Ribnica, krajevna skupnost Ribnica, OO ZZB NOV Ribnica, Kočevje in Novo mesto ter delovni organizaciji Krka in Pionir iz Novega mesta. Novomeščanom bodo priznanja podelili na proslavi njihovega občinskega praznika.
M. G-č
Generalna skupščina OZN se je odločila, da bo leto 1985 razglasila za mednarodno leto mladine. Manifestacije bodo tekle pod geslom „Sodelova-nje , razvoj, mir”. Besede v narekovaju pomenijo cilje tako začetega svetovnega gibanja. Cilji nam nikakor niso tuji, po svoje jih simbolizira tudi vsakoletna zvezna štafeta mladosti.
Sodelovanje bi ne smelo biti zgolj deklarirana, marveč udejanjena pravica, kar jih odriva od planiranja, odločanja, izvajanja in ocenjevanja. Zato tudi še nimajo ustreznega vpliva na razvoj. Dejali bi, da jim ni omogočeno odločati o vprašanjih, ki zadevajo njihovo življenje in njihovo prihodnost.
Po zasnovi mednarodnega leta mladine bi morali veliko pozornost posvetiti vprašanjem, kot so družbena pravičnost, pravična delitev dohodka, zaposlovanje, zagotavljanje svobodnega razvoja vsakega človeka. V ta sklop vprašanj pa sodijo tudi skrb za bojše življenje in spodbujanje tistih vrednost, ki narede življenje resnično kaj vredno.
Skratka, vse to so vprašanja, ki jih pri nas razrešujemo že vrsto let zdaj bolj zdaj z manj srečno roko. Toda tiste prave, ustrezne uspešnosti ni kljub temu, da imamo zakone, stališča, resolucije in cele kupe dobrih sklepov.
Mladi to po svoje spremljajo in doživljajo, in ker ne morejo doumeti, zakaj ne gre, zakaj se ne premakne, se včasih zatekajo k izraznim oblikam, ki osupljajo. Težko bi rekli, da kaj rušijo; če bi analizirali ta osupljajoča odzivanja, bi ugotovili, da je za njimi v bistvu graditeljski odnos do družbene stvarnosti in prihodnosti.
Št. 21 (1815) Leto XXXV NOVO MESTO četrtek, 24. maja 1984
Cena: 15 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416-2242
Za boljše sindikalne vezi
Gostje iz Črne gore v nuklearki, v N. mestu in Kosta-njevici — Sodeloval tudi Marjan Orožen
Mladim več besede
40 let obnove Rdečega križa
17. junija bo v Gradcu republiška proslava RK
METLIKA — Prejšno sredo je obiskala Metliko in Gradac predsednica republiškega odbora Rdečega križa Ivica Žnidaršič in se z metliškimi predstavniki pogovarjala o pripravah na osrednjo republiško proslavo ob 40-lctnici obnovitve delovanja Rdečega križa Slovenije, ki bo 17. junija v Gradcu. Ob tej priložnosti bodo vgra-daškem kulturnem domu odprli muzejsko zbirko z dokumenti in eksponati, kj govore o dogodku pred 40 leti, v gradu bodo odprli regijsko skladišče Rdečega križa, predstavili pa bodo tudi delovanje postaje RK ter podelili priznanja Rdečega križa Slovenije.
Dan pred tem, 16. junija, pa bo v Novem mestu 10. republiško tekmovanje mladih članov RK v prvi medicinski pomoči, ki se ga bo udeležila najmanj po ena ekipa iz vsake slovenske občine.
PRAZNIK PETJA V GRIBLJAH
GRIBLJE— Kulturno-umetniško društvo Niko Zupanič iz Gribelj in črnomaljska Zveza kulturnih organizacij pripravljata za 3. junij 7. srečanje obkolpskih pevskih zborov. Predstavilo se bo trinajst zborov iz Črnomlja, Gradca, Metlike. Tribuč. Semiča, Vinice, Butoraja in Karlovca, v programu pa bo sodelovala tudi črnomaljska godba na pihala. Govornik na srečanju bo Jože Osterman, predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Prizadevni Gribeljci so poskrbeli tudi za zabavni del prireditve: za ples bo igral ansambel Tonija Vcrderbefja: " ♦	<■ i'l f J 1’ <
PRAZNIK JUGOSLOVANSKIH LETALCEV — Z letalskim mitingom, ki se ga je udeležilo več tisoč delovnih ljudi, pripadnikov JLA ter visokih predstavnikov družbenopolitičnih organizacij Slovenije in Hrvaške, so v nedeljo v Cerkljah ob Krki na osrednji slovesnosti počastili dan jugoslovanskega vojnega letalstva in protiletalske obrambe. Za to priložnost so na letališču odprli razstavo najsodobnejše letalske opreme in orožja, kije v celoti sad domačega znanja in naših izdelovalcev. Poleg razstave je obiskovalce najbolj pritegnil miting, na katerem so akrobatske veščine prikazali piloti ZLOS, padalci Alpskega letalskega centra iz Lesc in piloti Dolenjskega letalskega centra. Piloti našega vojnega letalstva so prikazali manevrske sposobnosti helikopterja Gazele, šolskih letal Galeb in G—4 super galeb, lovskega bombnika Orel in lovca L—17. Miting seje končal s figurativnimi skoki padalcev. (Foto: J. Pavlin)
Spet udarniška akcija
Senovski rudarji v prvem trimesečju nakopali
30.509 ton premoga — V soboto udarniška akcija
SENOVO — V letošnjem prvem četrtletju so senovski rudarji nakopali
30.509 ton premoga, kar je za 1,7 odst. manj od proizvodnega načrta. Izpad so povzročile težke odkopne razmere, pomanjkanje delavcev, vzporedno izvajanje naložbe v poglabljanje rudnika in tudi več izostankov z dela, kot so predvidevali.
V rudniku rjavega premoga Senovo so organizirali delo tudi ob prostih dnevih, ko so vjami nakopali 1941 ton, toda zaradi manjše proizvodnjev rednem delovnem času jim je uspelo izpad le zmanjšati. 465 delavcev, od tega 235 vjami in 58 na separaciji, je tako prvo trimesečje sklenilo ziz-gubo v višini preko*3,2 milijona dinarjev.
Delavcem v proizvodnji in organizaciji dela, izostankom z dela ter racionalizaciji v proizvodnji, zlasti v režiji, bodo posvetili večjo skrb. Veliko tega naj bi pomagala urediti tudi nova samoupravna organiziranost, ko naj bi se povezali v bodočo delovno organizacijo rudniki rjavega premoga Slovenije in bi se znebili nekaterih režijskih opravil, ki so za vse skupnega pomena in jih zdaj opravlja vsak rudnik zase.
P. P.
■’  £_L—i U li' *.»„• • ' fr
JUTRI PRIREDITEV OB DNEVU MLADOSTI
Č RNOMELJ — Ostcdnja obimska prireditev ob dnevu min li i im Ifc v C' rnomlju 25. maja ob 18. uri v športni dvorani. Nastopili bodo učenci srednje šole usmerjenega izobraževanja, vojaki, gojenci glasbene šole. osnovnošolci in vrtičkarji. Med srednješolci in vojaki bodo ves dan potekala tudi športna srečanja, črnomaljski pionirji pa bodo letos sprejeti v mladince skupaj z dugoteškimi v njihovi občini.
V drugi pokoiici tedna se bo nadaljevalo spremenljivo oblačno vreme s krajevnimi popoldanskimi plohami.
TREBNJE — Praznovanja ob dnevu mladosti se bodo v trebanjski občini začela že danes po krajevnih skupnostih, osnovnih organizacijah mladine in pri taborniških odredih, ki bodo pripravili taborne ognje, srečanja mladincev z borci in kulturne programe. 25. maja bodo v Trebnjem pripravili športno akademijo in sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo, delegacija občine Trebnje pa se bo udeležila osrednje proslave v Beogradu. Osrednja občinska proslava bo 26. maja, ko bodo na Ojstrem vrhu odkrili spominsko obeležje V. slovenskemu bataljonu in njegovi Duletovi četi. Tedaj bodo podelili tudi občinska priznanja OK ZSMS. V okviru praznovanj bo tudi tek mladosti od Šentlovrenca do Trebnjega, ki ga trebanjska mladina prireja že drugič zapored.
NA VIGREDI V ZAKON — V programu prireditev ob letošnji Vinski vigredi v Metliki sicer ni bilo belokranjske poroke, vendar zaradi tega obred v soboto v poročni dvorani v metliškem gradu ni bil nič manj slovesen. Med dvema paroma, ki sta se odločila da bosta na ta dan stopila v zakon, je bil prvi pravi belokranjski. Mladoporočenca sta z Radoviče in imata značilna belokranjska priimka: nevesta je bila Mira Nemanič, ženin pa Janez Janžekovič. Srečno!
BOGAT NEDELJSKI POPOLDAN V ŠENTJERNEJU — Več kot 4 tisoč gledalcev se je v nedeljo popoldne zbralo na šentjernejskem hipodromu, kjer je bila tradicionalna konjeniška prireditev. Organizatorji so pripravili bogat program, saj so poleg šestih dirk pripravili tudi tekmovanje v preskakovanju ovir (na posnetku). Več na športni strani. (Foto: S. Dokl)
Ljubljansko
pismo
Razbremenjevanje se začenja
Kako so se v Sevnici lotili akcije ..Razbremenjevanje gospodarstva”
r
Tri ključne naloge nas čakajo
Potrebni so veliki posegi in spremembe
V prihodnjih mesecih nas čakajo tri nadvse pomembne naloge: sprememba pridobivanja in delitve dohodka, dosledno uresničevanje politike zaposlovanja in korenita preobrazba davčnega sistema.
Že leto dni in več pripravljamo enoten jugoslovanski družbeni dogovor o pridobivanju in delitvi dohodka, s pomočjo katerega naj bi preprečili nesmotrno porabo izjemnega dohodka, zagotovili boljšo izrabo sredstev, večjo spodbudo proizvodnemu delu, pa tudi večjo pravičnost na področju delitve med panogami, OŽD, in posamezniki v državi. Večletno prizadevanje za razmerje delitve 70:30 v korist gospodarstva se namreč ni uresničilo; v zadnjih desetih letih se je poslabšalo na 58:42.
Organizacije združenega dela naj bi zato razbremenili bremen za stanovanjsko zidavo. Novi viri financiranja, ki jih ponuja tudi dolgoročni program stabilizacije, naj bi bili: ekonomske stanarine, varčevanje in bančni krediti za stanovanjsko zidavo.
Tudi sedanji sistem financiranja pomembnega dela splošne in skupne porabe — prispevki iz OD — je treba povsem spremeniti. Obstaja predlog, naj bi v sedanji obliki ostal en sam prispevek — za pokojninsko zavarovanje, kot je predvideno tudi v ustavi in dolgoročnem programu ekonomske stabilizacije. To bi praktično pomenilo, da bi vsi zaposleni v prihodnje prejemali OD v bruto znesku, nato pa bi sami odločali, kaj in v kakšnem obsegu financirati — od zdravstva do telesne kulture.
Samo tako bo mogoče uveljaviti dejansko svobodno menjavo dela.
V kratkem naj bi na zvezni ravni sprejeli družbeni dogovor o zaposlovanju. Z njim naj bi dosegli več reda v politiki zaposlovanja. Prednost pri zaposlovanju naj bi dobili: znanje, sposobnost in red. Tako bi bolje izrabili proizvodne zmogljivosti in pospešili. Najti bo treba delovna mesta za skoraj milijon nezaposlenih, hkrati ob tem pa izpopolniti
500.000	delovnih mest, na katerih ni zaposlenih strokovnjakov, pa bi morali biti.
Se nekaj besed o tretji nalogi: o ureditvi davčne politike. Veliko besed je bilo že slišati o pomenu in koristnosti enotne in urejene davčne politike v državi, o njenem pomenu za varstvo družbene lastnine, za delo, zaposlovanje, pa tudi za preprečevanje bogatenja brez dela. Še vedno ni jasno, kakšna bi bila najboljša, eno pa je že: ob ukinitvi obveznih prispevkov bo treba uvesti novo davčno politiko. Davke naj bi plačevali samo od doseženega čistega dohodka tozdov. Tako naj bi samo od dejansko ustvarjenega dohodka živeli vsi — tudi družbenopolitične skupnosti. V praksi naj bi to pomenilo, da bi začeli vsi bežati od izgubarjev in pomagati sposobnim, da bi dosegli čimvečji dohodek neglede na občinske ali republiške meje VINKO BLATNIK
PO POTEH DVANAJSTE
NOVO MESTO, ČRNOMELJ — V soboto zjutraj je iz Novega mesta odšlo na tridnevni pohod Po poteh 12. SNOUB"sto mladih iz novomeških osnovnih šol 15. divizije Grm, 12. SNOUB Bršljin in Otočca, pohodnikom so se priključili tudi pripadniki novomeške garnizije in delavci Iskre TNN, ki je bila tudi pokrovitelj pohoda. Pobudo in vodstvo pohoda so prevzeli člani KO ZRVS Otočec. V treh dneh so pohodniki prehodili več kot 60 km in obiskali spomenike iz NOB v Beli krajini.
SEVNICA — Razbremenjevanje gospodarstva se mora slednjič pričeti. Občinski izvršni svet je na seji minuli petek skrbno obravnaval nekatere pobude o tem, kako bi to dosegli.
Po oceni bi lahko z. obilo dobre	dinarjev. Za 40,6milijonovdinarjevbi
volje prihranili okrog 105 milijonov	združeno delo občine lahko razbrcmc-
GASILCI IZ VSE SLOVENIJE V METLIKI — V soboto je bil v Metliki plenum slovenske gasilske zveze, kise gaje udeležilo okoli 110 delegatov iz vseh slovenskih gasilskih zvez. To so bile tudi zadnje priprave na 10. kongres slovenskih gasilcev, ki bo prihodnji mesec v Mariboru. Ob tej priložnosti so na grajskem dvorišču slovesno odprli razstavni paviljon Slovenskega gasilskega muzeja, ki ima prostor v metliškem gradu. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki gasilcev iz z Metliko pobratenega avstrijskega mesta VVagna. (Foto: A. Bartelj)
Akcija bo, če bo denar
BELA KRAJINA— Na mladinski delovni akciji Bela krajina 84, ki bo od 24. junija do 25. avgusta, bo v treh izmenah v osmih mladinskih, eni pionirski brigadi ter brigadi Rdečega križa Slovenije sodelovalo 383 brigadirjev. Čeprav je dokumentacija za delo brigad pripravljena, pa je začetek akcije vprašljiv. Ustavilo seje pri denarju.
Za usposobitev brigadirskega naselju v Lokvah bi namreč potrebovali 450 tisoč dinarjev, stroški akcije letos znašajo 4 milijone 590 tisoč dinarjev, na republiški konferenci ZSMS pa so zagotovili le 3 milijone 400 tisoč dinarjev. Manjkajočih milijon 640 tisoč din bi sicer morati pokriti metliška in črnomaljska občina, a nimata od kod. To pokritje je še toliko bolj vprašljivo, če vemo. da moramo razbremenjevati gospodarstvo in nižati prispevne stopnje. Zato je nujno, kot je dejal predsednik skupščine MDA Bela krajina 84 Janko Gladek, vključiti v to združevanje vse dejavnike ter se na podlagi možnosti odločiti za ali proti belokranjski mladinski akciji.
V Beli krajini se namreč še vedno vleče dolg lanske mladinske delovne akcije, ki je znašal dober milijon in ki ga je sicer pokrila črnomaljska občina s tem, da je dala republiška konferenca ZSMS 300 tisoč dinarjev, vendar metliška obema dolguje črnomaljski
Invalidi si veliko obetajo od dela za Iskro
Nove možnosti za delo posavskih invalidov
BREŽICE — Po dolgotrajnem preurejanju bivše šole v Skopicah je v njenih prostorih le živela Invalidska delavnica. Septembra lani so invalidi pričeli za kostanjeviško Iskro izdelovati dušilke za orodne stroje.
Ker razvoj delavnice ne more sloneti le na tem programu, čeprav so ob usklajevanju na Medobčinski gospodarski zbornici Posavja dosegli ustrezen popravek cene in so zdaj stvarna pričakovanja, da bo že letos proizvodnja sama sebe ..pokrila", so sklenili poiskati skupaj z ljubljansko Iskro dodatne programe. Tako velik sistem, kot je Iskra bi že lahko našel ustrezen program.
Obeta se sodelovanje z Iskrino Tovarno polprevodnikov Trbovlje, za katero bi že septembra letos pričeli invalidi izdelovati 30-amperske mostičke. Potreben je bil dodaten vložek v opremo v višini okrog 4 milijonov dinarjev. za kar so primaknili sredstva skupnost pokojninsko-invalidskega zavarovanja Slovenije,-center za socialno delo Brežice in krška skupnost socialnega varstva. Hvalevredna je poteza Posavske lovske zveze, ki je v soglasju s kmetijci za opremo odstopila vse devize, ustvarjene z lanskim tujskim lovskim turizmom.
JUTRANJKA USPEŠNA
SEVNICA — Medobčinska gospodarska zbornica Posavja je pripravila skupaj z medobčinskimi funkcionarji program obiskov članov svojih odborov v posavskih delovnih kolektivih,
15.	maja so obiskali sevniško industrijo otroške konfekcije Jutranjka. Seznanili so se s starejšim kolektivom, kjer osipa generacije ne bodo mogli reševati le z notranjo prerazporeditvijo. Domačini so pohvalili uspešno delo računskega centra lloncvvvcll in pokazali gostom, kakoskušajozvrsto drobnih inovacij prihraniti precejšnje denarce.
še vedno svojo obveznost — tretjino dolga.
Če bodo manjkajoča sredstva za MDA Bela krajina 84 zbrali,bo skoraj 400 brigadirjev opravilo v dobrih 33 tisoč norma urah dela v vrednosti 12 milijonov dinarjev. Gre za rekonstrukcijo 2.830 metrov vodovodnega omrežja v krajevni skupnosti Semič, za melioracijo zaraščenih pašnikov na območju Toplega vrha pri Črmošnji-cah ter za izgradnjo vodovoda Brašlje-vica — Drašiči (2.000 m) in Ge-r.šrči—Dobravice (2.200 m). Če bi dela napredovala hitreje, kot je predvideno, bi brigadirji rekonstruirali tudi višinski vodovod v Rajakovičih.
nili raznih obveznosti, za nadaljnjih 10 milijonov bi lahko znižali občinske prispevke. Če bi v gospodarstvu lahko le za 10 odst. znižali materialne stroške, bi to prineslo prihranek 47 milijonov dinarjev. Žal lahko ta prizadevanja izniči divjanje cen.
Izvršni svet daje samoupravnim interesnim skupnostim pobudo za skupno znižanje stopenj za 0,90 odstotka. Zniževanje ne bi vseh skupnosti prizadelo enako, nekatere sploh ne. Za še vedno velik primanjkljaj občinske zdravstvene skupnosti morajo najti drugačne rešitve.
V sevniški občini z omejevanji ne bodo posegli v samoprispevke. Občinski samoprispevek je potekel, novega niso izglasovali. V veljavi so samoprispevki po krajevnih skupnostih, leti pa se večinoma iztečejo prihodnje leto.
Kako v zaostrenih razmerah v gospodarstvu vendarle zagotoviti nekatere naložbe? V izvršnem svetu menijo. da bi si kolektivi morali medsebojno pomagati.
A.	ŽELEZNIK
Pokal Melaminu
Zastopal bo občino
'KOČEVJE — Na občinskem tekmovanju ekip prve medicinske pomoči, ki je bilo 19. maja v Kočevju, je sodelovalo 17 ekip, zmagala pa je ekipa Melamina (Turk. Bukovec, Sevček, Kovač, Hajdinjak, Novak), kije zbrala 117,5 točke.
Drugo mesto je zasedla ekipa KS ..Ivan Omerza" Livold (Rožman, Pintar, Vidrih, Lesič, Kaluža, Lepič), ki je zbrala enako število točk — 111,5 — kot tretjeuvrščena ekipa Inkopa (Ver-telj, Grgurič, Turkovič, Premrl, Kur-tovič. Briški), a je zbrala več točk pri
Dolenjsko povprečje 18.840 din
Prvi Črnomaljci
NOVO MESTO — Po trimesečnih periodičnih obračunih je izkazan podatek, da je delavec v dolenjski regiji v prvih treh mesecih letošnjega leta zaslužil poprečno 18.840 din, kar je v poprečju zii 44 odst. več kot ta čas lani. Po občinah pa so se osebni dohodki gibali takole: najboljše poprečne zaslužke izkazujejo Črnomaljci s 45-odstotnim porastom, znašajo pa 19.422din. Sledijo Novomešča-ni s poprečnim zaslužkom 18.819 din. pri izkazanem 43-odstotnem porastu. 'Na tretjem mestu so s poprečjem osebnih dohodkov v Metliki — 18.488 din, hkrati pa so dosegli največje povišanje, in sicer za 49 odst. Trebanjcem pripada zadnje mesto — poprečni zaslužek je znašal 18.250 din, hkrati pa so tudi za najmanj (le za 41 odstjna-predovali v primeru z lanskim prvim trimesečjem.
VEDNO BOLJ IZENAČENO — Ekipe prve medicinske pomoči v kočevski ohčini se prizadevno pripravljajo na vsakoletno občinsko tekmovanje, zato tudi rezultati ne izostanejo. Na letošnjem je zmagala ekipa Melamina, ekipa KS „Ivan Omerza" pa je bila druga. (Foto: J. Primc)
praktičnem delu, medtem ko so bile tekmovalke Inkopa boljše v triaži.
Po tekmovanju je predsednik občinskega odbora RK dr. Miha Petrovič razglasil rezultate, podpredsednik občinskega izvršnega sveta Miran Golubič pa je najprej podelil nagrade in priznanja, nato pa govoril o pomenu prve medicinske ekipe in organiziranosti civilne zaščite v občini.
Zmagovalna ekipa se bo udeležila republiškega tekmovanja ekip PMP, ki bo 16, j unija v Novem mestu.
Letošnje tekmovanje je bilo četrto po vrsti. Na njih sta doslej po dva krat zmagali ekipi Melamina in KS .Jvjfcn Omerza" iz Livolda.
J. P.
Lep praznik Uršnih sel
Počastili 40-letnico zasedanja narodnoosvobodilnega odbora za novomeško okrožje
Tudi letos so, ob obletnici zasedanja narodnoosvobodilnega odbora za novomeško okolje, kije bilo 21. maja
PRIZNANJE — Krajevna organizacija ZRVS Uršna sela je na slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti prejela dva pokala in priznanje za 2. mesto na občinskem tekmovanju. (Ijoto: T. Jakše)
1944 na Lazah pri Uršnih selih, krajani krajevne skupnosti Uršna sela praznovali svoj praznik. Bogat kulturni program e polni dvorani zadružnega doma so v soboto zvečer pripravili
učenci osnovne šole Birčna vas, domači mladinci in moški pevski zbor iz Birčne vasi. na slavnostnem zasedanju skupščine krajevne skupnosti, ki je bila pred kulturnim programom, so podelili krajevna priznanja OF najzaslužnejšim krajanom. Ta priznanja so prejeli: Anton Motika, Alojz Klobučar, Zdenka Pužina, Dušan Jarc in osnovna šola Birčna vas.
Praznovanje krajevnega praznika se je pričelo že teden prej s strelskim tekmovanjem, ki ga je organizirala krajevna organizacija ZRVS. Na t«m tekmovanju je bila najbolj uspešna ekipa ZRVS (355 točk), druga je bila ekipa lovske družine (317), tretja pa ekipa gasilskega društva (vse ekipe iz Uršnih sel). Najboljši strelec je bil Jože Zantida, drugi je bil Franc Šobar, tretji pa Jože Fon. Krajevna organizacija ZRVS, ki je nasploh najbolj.aktivna, je na slavnostnem zasedanju skupščine prejela dva pokala, enega v trajno last in enega prehodnega, posebej pa še občinsko priznanje ZRVS za drugo mesto na občinskem orientacijskem pohodu ekip ZRVS po poteh 15. devizije, kije bil dan poprej. Za svojo uvrstitev je dobil pokal v trajno last tudi najboljši strelec Jože Zamida.
Ob praznovanju krajevnega praznika so govorniki s ponosom omenjali uspehe, ki so jih s prostovoljnim delom prispevki in z družbeno pomočjo dosegli v preteklem letu.	y	j
NAŠA ANKETA
Niso še vse izkoriščene
Ko so se pri nas razmere začele zaostrovati in se je vse očitneje kazalo, da živimo in delamo hudo potratno in samo-pašno, je vse bolj prihajalo v zavest delavcev, da se da marsikateri dinar pridobiti znotraj že utečenih postopkov z boljšo organizacijo dela, večjo delovno disciplino, varčevanjem s surovinami in energijo, z omejevanjem režijskega dela, nagrajevanjem po delu, ki spodbuja delavca k učinkovitemu delu, ipd. Ta ..novoodkriti" svet smo poimenovali notranje rezerve. Jih danes še imamo? Smo jih že izkoristili ali so še neizkoriščena možnost? Kaj pravijo delavci?
MARINKA ŠKUFCA, vodja proizvodnje v mirenski Kolinski: „Pri nas smo že začeli iskati notranje rezerve in rezultati so več kot očitni. Po vseh kazalcih smo v trebapjski občini med najboljšimi, kar se pozna tudi pri osebnih dohodkih. Očitno je, da se splača poiskati notranje rezerve in varčevati. Mislim, da kljub vsemu še imamo nekaj notranjih rezerv v ravnanju s surovinami, energijo, v organizaciji dela. Enoodstotni prihranek pri surovinah pomeni milijone dinarjev, petodstotni že nekaj sto milijonov.’
FRANC PEČEK, Inles, Dolenja vas pri Ribnici: ..Naštozdje med tistimi, ki dosegajo najboljše rezultate v občini in znotraj Inlesa. Delovna dis-ciplina/je dobra, ni zastojev, polno izkoriščamo delovni čas, kurimo z našimi lesnimi odpadki itd. Pa kljub temu bi se še vedno našle rezerve pri bolniških in sploh izrabi delovnega časa. Rezerve so morda tudi v uspešnih direktorjih, za nas velja, da je naš direktor Vili Levstik zelo zaslužen za naše uspehe."
MIRAN BENEGALIJA, Agro-servis Kočevje: ..Rezerve so v pravičnem nagrajevanju po delu, v sposobnih vodstvih in organizatorjih dela, v uvedbi resničnega samoupravljanja, v poštenem in resničnem prikazovanju stanja in razmer, v doslednejšem ukrepanju proti gospodarskemu in drugemu kriminalu, v odpravljanju preobsežne birokracije itd., itd. Varovati bi se morali zgrešenih investicij, za vse plačuje delavec, ki niti kriv ni, razen toliko, daje izvolil nesposobneže na odgovorna • mesta."
JOŽE JAKŠA, vzdrževalec v semi-ški Iskri: ..Lahko rečem, da delavci pri nas delajo, kolikor morejo, ter da ni več notranjih rezerv. Skrite rezerve so v avtomatizaciji strojev in rednej-šem dotoku repromateriala. Mislim, da je zelo važna povezava med razvojnim oddelkom, tehnologi in vzdrževalci, da ne prihaja do zastojev v proizvodnji. Telcoča proizvodnja pomeni tudi večjo proizvodnjo in večji dohodek."
JOŽE FRANČIČ, varnostnik pri Labodu, doma iz Šmalčje vasi: „Že tretje leto sem varnostnik, prej pa sem 29 let delal v Podgorju. Kot vidim iz lastne izkušnje, so notranje rezerve pri Labodu še najbolje izkoriščene. Tuje izredno dobro vpeljana proizvodnja, disciplina je v redu. Rezerve so v tem pogledu še v marsikateri delovni organizaciji."
ZDRAVKO PAVLOVIČ, tehnični vodja metliškega Metka: „Prl nas so notranje rezerve le še novi visoko produktivni stroji, vendar pa jih je zelo težko dobiti in tudi dragi so. Sicer pa pri nas v proizvodnji ni več režijskih del, v pisarnah novih ne zaposlujemo, če kdo odide, ampak se delo porazdeli. Mislim, da je v naši družbi nasploh še precej notranjih rezerv, predvsem pa je treba več delati, manj govoriti. In birokracije je preveč."
JOŽE BOUORČ, voznik tovornjaka v sevniški Kopitarni: ..Delavec v proizvodnji danes težko privarčuje še pri Čem, če bi kdo hotel tu iskati notranje rezerve. Pri nas gledamo na sleherni kos lesa. Prej bi, denimo, tele deske prelagali z vagona na tovornjak kar -z dvigalom na kamionu (hiapom), danes pa jih pretovarjamo z vilčarjem, ker bi hiap nekaj desk polomil."
MIRKO AVSENAK, predsednik krške ZKO: ..Finančnih rezerv v kulturi ni, ker tega predpisi ne dovolijo, so pa nekatere notranje rezerve, vsaj kar zadeva kulturo v nas samih. Naj gre za to, da postanemo redni obiskovalci kulturnih prireditev ali se sami lotimo ustvarjalne ali poustvarjalne dejavnosti. Zakaj ne bi poskusili?”
VTlf?
FRANC POTOKAR, prosvetni delavec na Veliki dolini: „Za našo stroko lahko povem le to, da dajemo od sebe vse, kar moremo, zato ne vidim tu nobenih notranjih rezerv. Če bi povsod tako ravnali in varčevali, bi stabilizacijske programe uresničili že pred rokom. Na šolah res ne vidim rezerv, saj tudi administracije skoraj nimamo."
1
kmetijstvo
■Tl
O ji I	A' l rfe'1 ifi
Zima je snedla precej »kruha”
Dolga in s snežnimi padavinami bogata zima je škodovala posevkom pšenice
DOLENJSKA — Dolga zima, obilne snežne padavine, ki so se za nameček še dolgo časa obdržale na poljih, so precej prizadele pšenične posevke. V posameznih občinah na Dolenjskem je bila zaradi tega uničenih petina posevkov, ostala petina bo dala za polov ico slabši pridelek, medtem ko bo na ostalih površinah pridelek na običajni ravni.
Najbolje seje obdržala pšenica,
ki so jo kmetje posejali konec septembra in v začetku oktobra, medtem ko so bile vse poznejše setve bolj prizadete zaradi zime. Pa tudi tu je prihajalo do razlik, saj je bila pšenica v višjih in senčnih legah dolgo časa pod snegom, posledica pa je bil napad pepelnate plesni. Ponekod je pšenici škodila tudi povodenj, kar se je zgodilo v okolici Šentjerneja.
SE POLŽI MRŠAVI
SEVNICA — Minuli teden so pri sCVniškem kmetijskem kombinatu prenehali odkupovati polže. Zbiralci so jih prinesli na odkup 8 ton. Za kilogram so letos iztržili po 120 dinarjev. Letošnja bera je bila na splošno bolj slaba, saj je bilo največ tako imenovanih mršavih polžev. Kolikor bi jih trgovci dobili na odkup, bi jih lahko izvozili.
STEKLINA ŠE GROZI
SEVNICA — Na štajerski strani sevniške občine je steklina očitno premagana, saj že več kot eno leto niso opazili nobenega njenega znamenja. Prizadeti so deli občine na desnem savskem bregu. V ponedeljek je steklo lisico nabodel na vile Vinko Petek iz Kompolja. Takih primerov je bilo več od Brunka do Štrita, razen na območju KS Studenec.
I N0V8M&E TRŽNICI
NOVO Mtsro — V ponedeljek je bila na mestni tržnici precejšnja gneča. Še vedno je veliko kupcev za sadike. Paradižnik, papriko, solato in druge sadike pa nudi toliko prodajalcev, daje izbira velika. Jajca so tokrat veljala 12 din, solata je bila po 70 do 100 din, banane po 250 din, češenj pa tokrat ni bilo, pač pa sojih prodajali konec prejšnjega tedna po 200 oziroma 250 din kilogram. Bile pa so vodene in nagnite.
Sejmišča
NOVO MESTO — Rejci so pripeljali 139 puskov, starih od 7 do 10 tednov, ter 300 prašičev v starosti od 10 do 12 tednov. Prodanih je bilo le 167 živali, in sicer mlajši po 5.000 do 6.000 din, starejši pa po 6.000 do
8.000	din.
BREŽICE — Naprodaj je bilo 365 prašičev, starih do tri mesece, ter 10 pujsov, starejših od tri mesece. Prodanih je bilo 245 prašičev, in sicer mlajši po 270 din, starejši pa po 160 din kilogram žive teže.
Ukoreninjenci zvečajo donos hmelja
Zanimive izkušnje se.vniških hmeljarjev ■ —"
LOG PRI BOŠTANJU — Hmeljarjem je znano, da sajenje sadik hmelja neposredno v hmeljišče ne prinaša tolikšnega donosa kot saditev na poseben način vzgojenih ukoreninjencev.
Inž. Srečko Žveglič, tehnični vodja v Proizvodnji sevniškega kmetijskega kombinata, navaja naslednjo razliko v pridelku: „Pri sajenju ukoreninjevčevdaje nasad že prvo leto do 1200 kg hmelja na hektar, neposredno sajenje sadike pa le 200 do 300 kg.”
Iz teh razlogov sadijo sevniški kmetijci na novo arondiranih zemljiščih ob Savi pri Logu ukore-ninjence hmelja, vzgojene na nov način. Na večji površini so jih posadili pod črno plastično ponjavo, kar prinaša nove prednosti. Tako je, denimo, letos po sajenju zavladala precejšnja suša, ki so jo ukoreninjenci pod ponjavo dosti
zanimivost
lažje prenašali kot običajne sadike. Pod ponjavo bo odpadlo tudi kasnejše okopavanje zemlje. Nič čudnega, da se je novi način saditve že močno uveljavil jia Madžarskem.
Pri Logu so spet sadili sorto savinjski golding. Zakaj prav to, če imamo zadnja leta vzgojenih vrsto novih sort? Vzrok je v tem, da hmerljarji in pivovarji uvrščajo savinjski golding med prvovrstne aromatične sorte, kar prinaša tudi za 50 dinarjev višjo ceno pri kilogramu hmelja.
A.	Ž.
SPOSOJENO TRNJE
— Kaj bi bilo, če bi namesto -himne zamenjali koga drugega.
(Iz Pavlihe)
— Združeno delo — servis za vzdrževanje administrativnega aparata.
(Iz Ježa)
Kmetijski
Kdaj gnojiti skozi liste f
Ze pred več kot sto leti so odkrili, daje mogoče zdraviti klorozo, bledico rastlin, preprosto tako, da liste poškropimo z raztopino železove soli. Mnogo kasnejše odkritje radioaktivnih izotopov,s pomočjo katerih je mogoče zaznamovati snov in spremljati njeno pot po rastlini, je omogočilo tudi znanstveno razlago. Ugotovljeno je, daje mogoče vse elemente, ki jih rastlina potrebuje za rast, spraviti v rastlino ne le skozi korenine, marveč tudi skozi listje, kar imenuje stroka foliarno gnojenje.
Takoj se postavlja vprašanje, kaj je boljše, bolj praktično, ali prvo ali drugo. Praksa potrjuje, da je za oba načina gnojenja dovolj prostora in da se dopolnjujeta. Foliarno gnojenje je učinkovitejše, če je potrebno naglo posredovati, denimo, če rastlinam primanjkujejo sledovni elementi (magnezij, železo, mangan idr.) ali če je potrebno ukrepati po toči ali ob suši. Ob nizkih temperaturah sprejme rastlina več hrane prek listja kot prek korenin. Na listje jo je dostikrat tudi lažje spraviti, zato ni čudno, da se foliarno gnojenje vse bolj uveljavlja v sadjarstvu.
Vendar so. zanj tudi ovire. Listi rastlin nc prenesejo poljubno močne koncentracije raztopljenega hranila. Nadalje niso vsa umetna gnojila lahko topljiva. V široki praksi so uporabna le dušična gnojila, zlasti urea in pa novo gnojilo, ki bo v kratkem prišlo na trg pod imenom — UAN (urea in amonijev nitrat). .
■# Zaradi nenavadno hladnega vremena letos rastlinje slabo napreduje. Zaostajajočo rast je mogoče zelo spodbuditi s foliarnim gnojenjem z dušikom, vendar je treba poznati, kolikšne koncentracije prenese posamezna rastlina. V tem pogleduje najodpornejša pšenica, ki prenese do 15-odstotno koncentracijo sečnine. Z enim škropljenjem je mogoče spraviti na hektar veliko njivo do 40 kg dušika, kar je že soliden dognojevalni obrok.
Foliarno gnojenje se obnese tudi na krompirju, ki prenese do 4-odstotno koncentracijo uree, vendar jo lahko dodajamo ob vsakokratnem škropljenju proti krompirjevi plesni ali koloradarju. Torej se ukrep tudi gospodarsko izplačil. Za vse druge poljščine zaenkrat ta novost še ne pride v poštev. Pri tem seveda ni imišljena uporaba foliarnih gnojil v sadjarstvu, kjer so postala že nepogrešljiva.
Inž. M. L.
V črnomaljski občini je pšenica slabše prezimila na okoli tretjini površin, kjer pa je manj kot 200 rastlin na kvadratni meter — takih površin je okoli 10 odst., so morali njive preorati. Podobne razmere so bile tudi v metliški občini, kjer so morali preorati desetino površin pod pšenico. Nekateri pridelovalci niso mogli pšenice dognojevati, ker je primanjkovalo umetnih gnojil. V novomeški občini je bilo uničenih 20 hektarov njiv pod pšenico, bolj ali manj pa je prizadeta skoraj tretjina posevkov. Najhuje je bila poleg šentjernejskega konca pri-
DOLENJSKI LIST
zadeta okolica Mirne peči in višji predeli. V družbenem sektorju, kjer so s pšenico posejali 216 hektarov, bo pridelek slabši za četrtino. Precej škode je na posevkih v trebanjski občini, kjer bodo ali so že preorali petino njiv pod pšenico, manj škode je bilo na njivah družbenega sektorja, kjer pšenica za zdaj bolje kaže.
Strokovne službe pri kmetijskih zadrugah so že zapele z izvajanjem ukrepov, s katerimi naj bi omilili posledice dolge zime. Predvsem je bilo potrebno dognojevanje, površine pa, ki so jih preorali, so morali posejati z drugimi poljščinami. Največ s krompirjem, ponekod pa so pšenico kljub slabi razrasti pustili zaradi kolobarja ali ajde, ki jo bodo sejali po žetvi.
J. SIMČIČ
POSKUS Z NOVIMI SORTAMI
NOVO MESTO — Novomeška kmetijska zadruga je v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije, ki vodi program uvajanja novih sort vin v naše kraje, postavila dva poizkusna vinograda. Tako so na vinogradniški parceli v Zaliscu pri Žužemberku in v Grčevju za Trško goro zasadili po 300 novih vrst trtja, uvoženih predvsem iz Nemčije ali pa križanih. Nove trte so sicer hibridne, ustrezajo klimi v naših krajih, ker pozneje odganjajo in se ni bati pozebe, dosegajo pa velik pridelek grozdja in so sladkorno zelo kakovostne.
Presenetljivo odkritje: jalovina zvečuje rodnost
Dr. Franček Pajenk nadaljuje zanimive poskuse in raziskave z jalovino iz senovskega rudnika
KRŠKO — „Kaziskave jalovine iz rudnika Senovo o njeni uporabni vrednosti kot gnojilo, če se oplemeniti z NPK gnojili” je naslov študije, ki jo je občinska raziskovalna skupnost Krško naročila pred dvema letoma. Izsledki so že v prvi fazi postregli s presenetljivo ugodnimi rezultati.
Doslej je končana le prva faza raziskav gnojenja s pripravljeni umetnimi gnojili, obogatenimi z različnimi vrstami jalovine in z mešanim vzorcem vseh jalovin. Mikro poizkus je bil opravljen na travnatih kulturah v Savinjski dolini. Učinek gnojenja je avtor preizkusov dr. inž. Franček Pajenk meril s tehtanjem svežega pridelka hrane, gnojene s klasičnimi mineralnimi gnojili v enakem hranilnem odmerku. Pri senu je bil pridelek 40 do 75 odst. večji od pridelka na klasično gnojeni parceli z mineralnimi gnojili.
Dr. Pajenk je ugotovil, da je senov-ska jalovina bogata / nekaterimi elementi, ki so za rast nujno potrebni. Preizkus z jalovino, ki vsebuje veliko žvepla, je dal prav tako presenetljivo dobre rezultate. Pajenk meni, da zmleta ali zdrobljena jalovina (z. ostanki premoga) lahko tla rezultate, in sicer kot gnojilo ali meliorator tal.
Organizirati bi kazalo pripravo takega gnojila in zastaviti večletne poskuse v bližnji okolici. Ti preizkusi z jalovino in separacijskim muljem na zemljiščih krškega Agrokombinata sodijo že v drugo fazo raziskav. Mimogrede: tretja faza predvideva izdelavo kompleksnega gnojila na bazi jalovine in separacijskega mulja senovskega rudnika z dodatki od-
padkov tarm v Posavju in se nekaterih industrijskih odpadkov; la bo končana prihodnje leto, medtem kose druga faza izteka letos. Na podlagi pridobljenih podatkov iz vseh teh raziskav pa naj bi naposled v četrti fazi izdelali pred investicijsko, ekonomsko študijo, s katero bi opredelili smotrnost naložbe v nov obrat za izdelavo gnojil.
PAVEL PERC
EN HRIBČEK BOM KUPIL..
Ureja Tit Doberšek
1 Pršica grozi
Pri obhodih vinogradov v Beli krajini je opaziti pojave akarinoze ali kodravosti trte. Nekateri vinogradi šobili pred brstenjem poškropljeni s foli-dol oljem ali oleodiazinom, toda letos to škropljenje zaradi hladne pomladi ni zadostovalo.
Kako prepoznamo poškodbe zaradi pršice?
Napadena očesa slabo odganjajo, rast mladike je zelo slaba in neenakomerna. Navadno najdemo največ zaostalih mladik na reznikih ali pri osnovi šparona, medtem ko vrh šparona, oziroma vrhnje mladike niso v tolikšni meri prizadele. Mladike so značilno mesnato odebeljene in imajo zelo kratke medčlenke. Po navadi odženejo tudi stranska očesa, kar daje trsu metljčast videz. Listi so na takih mladikah drobni in se žličasto zavijajo navzgor, se kodrajo. Če jih pogledamo proti viru svetlobe, opazimo svetle pikice, okrog katerih so zvezdaste svetle lise. Napad pršice povzroči slab nastavek grozdja in zmanjšuje pridelek. Pojav je posebej izrazit v hladnih pomladih, medtem ko je v toplih pomladih opaziti malo poškodb.
Če uspeh predpomladan-skega škropljenja ni zadovoljiv ali ga nismo opravili, lahko škropimo (ko so mladike nekaj centrimetrov dolge in so opazne poškodbe) s sredstvi, kot so: thiodan (0,15%), neoran (0,2%-), ultracid.gusat-hion WP, dimeeron, metasy-stox itd. Tudi žveplo učinkuje na pršico, vendar je ob hudem napadu učinkovitost žvepla premajhna. V primeru, da ne dobimo omenjenih pripravkov, je delno učinkovito
škropjjenje (pranje trt) s 0,3-odst. cosanom, in to v toplem vremenu.
Inž. SLAVKO DRAGOVAN KZ TOZD Vinska klet Metlika
Dopolnilo. Trsno kodra-vost ali akariozo (latinsko: Phyllocoptes vitis Nal Acari-na) povzročajo majčkene pršice, ki spadajo v razred pajkoveev, so komaj desetinko milimetra dolge ter jih zato vidimo le s povečalnim steklom ali drobnogledom. Na listih sesajo sokove, in ker jim teknejo le mladi, nežni listi, jih najdemo med dlačicami na spodnji strani najnežnejših listov na vrhu mladih poganjkov. Njihovo vbadanje povzroča majhne, zvezdaste lise na listih v okolici listne žile, kjer so osvetljene. Te lise so posebno ^načilne za to vrsto pršice. Dobro jih vidimo, če lise opazujemo proti soncu. Napadeni listi ostanejo majhni, pogosto so zaviti navzgor v obliki žlice, včasih se kodrajo in sušijo od roba. Tudi grozdiči na napadeni mladiki zakrnijo, se ne razvijejo in' pogosto odpadejo. Navadno se glavni, napadeni poganjek posuši, iz stranskih očes pa poženejo novi poganjki, ki so navadno brez grozdja. Zaradi številnih stranskih poganjkov dobi trta metlasto obliko. Večleten, močan napad pršice lahko trto uniči. Kako pršico zatiramo, je napisano v članku inž. Dragovana.
Veliko bolj pogoste kot opisana so: TRSNA PRŠICA (Eriophvcs vitis Pgt) in RDEČI PAJEK ALI RDEČA PRŠICA (Panonychus ulmi ali Pa-ratetranychus pil o's us).
Zaradi omejenega prostra boni o teh dveh pršicah pisal drugič.
DT
»Pastirji” iz Cegelnice
Novomeška zadruga ne bo več kupovala električnih pastirjev v tujini, ampak pri Karlu Željku
NOVO MESTO — Pri uvajanju pašnih skupnosti je novomeška kmetijska zadruga doslej električne pastirje nabavljala iz Nove Zelandije preko Švice, poslej pa deviz za te namene ne bodo več potrebovali.
Pravi primer uspešnega nadomeščanja uvoza z domačimi silami in povrhu še v sodelovanju z drobnim gospodarstvom lahko pokažejo v novomeški kmetijski zadrugi. Ni bilo potrebno nobenih potovanj, ne deviz, ampak samo poiskati pravega človeka, pa je bil problem električnih pastirjev urejen.
Znani novomeški inovator Karel Željko, obrtnik elektronske stroke, ki dela v Cegelnici, je dal v preizkušnjo prve primerke lastnega električnega pastirja. Domača naprava je prve praktične preizkušnje odlično prestala. Na trgu bi bil proizvod lahko že znatno prej, ampak ker predpisi po
JUS takih naprav ne predvidevajo, so samo birokratski zapleti povzročili nekajleten zastoj. Tudi zdaj s formalne plati še ni vse urejeno za prodajo na prostem trgu, vendar je togost popustila spričo razmer na deviznem trgu.
Željkov električni pastir z vgrajenim strelovodom zagotavlja 90-odsto-tno varnost, da živina ne bi ušla čez ograde.
R. B.
Krompir: obveljala tradicija
Sajenje krompirja na Dolenjskem je potekalo po načrtih — V KZ Trebnje 8 tisoč ton presežkov, v KZ Krka polovica manj — Nizke cene semena
DOLENJSKA — Sajenje krompirja na Dolenjskem seje letos začelo nekoliko pozno, zato pa so kmetje kooperanti kmetijskih zadrug posadili to poljščino na vseh načrtovanih površinah. Dobra ja bila tudi priprava zemlje, tako da ni bojazni za pridelek. Tudi čez leto ni pričakovati večjih težav, saj po zagotovilih kmetijskih zadrug zdaj ni pomanjkanja gnojil in zaščitnih sredstev.
Že po tradiciji so se letos spet najbolje odrezali v trebanjski kmetijski zadrugi, kjer so krompir v družbeno organizirani proizvodnji posadili na 540 hektarih, kar je krepka polovica vseh površin pod krompirjem. Kmetje bodo Kmetijski zadrugi Trebnje prodali okoli 8 tisoč ton tržnih presežkov ali 15 ton z vsakega hektarja. Največ tega krompirja bo porabila Kolinska, tovarna zn predelavo krompirja, z Mirne. Poleg mcrkantilncga krompirja v trebanjski občini pridelujejo tudi semenskega, tega pa so posadili na 36 hektarih. Poleg sorte igor, ki se je doslej najbolj uveljavila, so letos poskusno posadili tudi nekaj sorte auro-ra in eloster, ki sla zaradi velike vsebnosti škroba tudi primerni za industrijsko predelavo. Vodja proiz-vodno-pospcšcvulne službe v KZ Trebnje inž. Lojze Metelko pravi, da
pričakujejo letos dober pridelek, saj so kmetje zamenjali okoli petino semena.
Precej slabše so se odrezali v .novomeški Kmetijski zadrugi Krka, kjer so sicerv skladu z. načrti posadili krompir na 300 hektarih in pričakujejo, da bodo pridelali 4 tisoč ton tržnih presežkov krompirja. Teh 300 'hektarjev pa je komaj šestina vseh površin, ki jih kmetje na območju te zadruge zasadijo s krompirjem. Tudi z zamenjavo semena ni šlo vse po,načrtih, saj so namesto 130 ton semenskega krompirja nabavili le 5,0 ton. Tako majhne količipe pa so nabavili zaradi tega. ker so se trgovci bali, da ne bodo mogli prodati vseh količin. -Ko pa se je spomladi povečalo zanimanje za nakup semenskega krompirja, tega na trgu ni bilo več. Inž. Miha Krhin, vodja pospeševalne službe, pravi, da se v primerjavi s prejšnjimi
leti, ko so kmetje raje krmili krompir živini, vendarle povečuje interes za tržno pridelavo. Nemara tudi zaradi doplačil za seme, gnojila in stroje, ki jih strojne skupnosti nabavljajo s pomočjo zadruge. Praš’ zaradi doplačil in drugih pospeševalnih ukrepov so se količine tržnih presežkov krompirja v zadnjih dveh letih še enkrat povečate.
Posebne težave imajo v Kmetijski zadrugi Stična, kjer so kmetje precej negodovali, ker je bil letos semenski krompir cenejši od merkantilnega.
Malo zaradi tega, malo pa zaradi pomanjkanja elitnega semena so za načrti zaostali za okoli 6 hektarov insos semenskim krompirjem posadili nekaj več kot 60 hektarov njiv. Čeprav pravijo, da v takih razmerah ne vidijo perspektiv za semensko proizvodnjo, puške še ne bodo vrgli e koruzo. Letos naj bi zmogljivosti svojih skladišč za semenski krompir povečali še za 600 ton in tako imeli streho za 1600 ton semenskega krompirja.
J. SIMČIČ
Farma spet živi
Na Krasincu 5 ljudi skrbi za 39.000 kokoši
KRASINEC — Pred tremi leti je v nekdanjih hlevih za vzrejo bikov na Krasincu začela obratovati perutninska farma črnomaljske Kmetijske zadruge. Gre za kooperacijsko rejo sperutninskim kombinatom Jata iz Ljubljane.
„Pri nas smo poskusili že z vzrejo belih nesnic, pitancev za prodajo in rjavih nesnic in lahko rečem, da imamo s slednjimi najboljše izkušnje," pove vodja delovne enote Tone Šuštarič. Bele kokoši so namreč bolj občutljive, poleg tega je pri pitancih tudi večja potrošnja krmil in tudi prevoz je drag, zato se reja ne splača. Zato so se letos znova odločili za rjave nesnice in prav pred kratkim so na farme okrog Kamnika poslali letošnjo prvo generacijo kokoši. Vsako leto se v obratu zvrstita dva turnusa in pol, v vsakem pa vzredijo 38 tisoč do 39 tisoč živali, ko pa so imeli pitance, jih je šlo v pet kokošnjakov celo 67 tisoč, kar je največja zmogljivost. .
Šuštarič pove, da imajosicer načrtovano 6-odstotno tveganje, ki pa ga niso doslej še nikoli prekoračili. „Že doseganje tega rizika bi bilo katastrofalno, saj'ga je z normalno rejo in vestno oskrbo težko doseči, razen če gre za goljufije," pravi Tone. In tri delavke, nočni čuvaj ter vodja obrata gotovo dobro skrbijo za zaupane živali, seveda pa bi lahko kaj malo ukrenili. če bi prišlo do izpada električnega toka. Ob ustavitvi prezračevalnih naprav bi v eni uri prišlo do zadušitve piščancev. Da bi bila škoda pri tem velika, pove podatek, da je ena vzreja vredna skoraj 20 milijonov dinarjev. Poleg tega se na-Krasincu otepajo z veliko porabo kurilnega olja — v enem turnusu ga porabijo 10 tisoč litrov — ter dotrajanostjo objektov, za katere pa upajo, da jih bodo popravili prihodnje leto.
M. BEZEK
SPOSOJENO TRNJE
— Tudi na Evroviziji smo odpeli svoje.
— Beseda naših delavcev se sliši — v vsakem mestu Zahodne Evrope.	(lz	jeza)
IZ NKŠIH OBČIN
-	*	-s.
IZ NKŠIH OBČIN
G
Vsi bi dražili
Velik pritisk za cene
NOVO MESTO — Pri občinski skupnosti za cene si podajajo kljuke mehaniki, frizerji in nekateri drugi obrniki, ki bi radi šli s cenami navzgor. Gostinci so že podražili, a ni rečeno, da vsi upravičeno.
Po novem imajo izvršni sveti vobči-nah roko nad nekaterimi cenami v komunali, v mestnem prometu in pri kruhu, obrtne storitve v glavnem sodijo pod režim, ki določa, da morajo skupnostim za cene prijaviti višje cene 30 dni pred uveljavitvijo ali 8 dni zatem, s tem da se naknadno ugotavlja upravičenost. V skupino prostega oblikovanja cen spadajo gostinci, ki so večinoma že podražili, in to tako krepko, da so v enem zamahu izkoristili domala vso letošnjo možno stopnjo podražitve.
Mehanične delavnice družbenega in zasebnega sektorja, kot frizerji, kemične čistilnice, popravljalci strojev, pa si prizadevajo doseči višje cene svojih storitev. Med temi jih je precej, ki so morali konec lanskega leta podražitve preklicati, zdaj pa bi radi za-mujemo nadomestili. Zaenkrat novomeška skupnost za cene tej skupini interesentov za podražitve ne daje soglasij, oziroma odobritev, ker želijo prej doseči dogovor znotraj njihovih strokovnih združenj v okviru zbornice.
Zanimivo pa je dogovarjanje pri gostincih. V mestu so za najvišje cene lastniki nekaterih stoječih bifejev, medtem ko so gostilničarji znani tudi po dobri jedači, bolj skromnih želja. Zahtevek za podražitev je namreč potrebno dokazati, tudi pri gostincih, ki so s cenami že šli navzgor. Ce bo naknadno ugotovljeno, da nova cena ni bila povsem upravičena, bodo delovne organizacije krepko kaznovane.
R. B.
KVIZ O ALKOHOLIZMU
NOVO MESTO — Na bršljinski osnovni šoli so 15. maja letos organizirali že tradicionalno slovesnost ob sprejemu pionirjev med mlade člane Rdečega križa in učencev sedmih razredov med redne člane te humanitarne organizacije. Ob tej priložnosti so šolarji pripravili lep kulturni program, ki so ga popestrili še s kviz tekmovanjem o poznavanju alkoholizma. Iz te teme so tekmovale 3 ekipe učencev petih, šestih in sedmih razredov, zmagala pa so dekleta iz 7. razreda.
DOBRAVA:
ODPIRAJO
DOM
DOBRAVA — Gasilsko društvo v Dobravi bo 27. maja počastilo 52-letnicodelovanja in23_. maj — praznik Krajevne skupnosti Škocjan ter 25. maj — dan mladosti. Ob tej priložnosti bodo svečano odprli novi gasilski dom v Dobravi, v njem pa tudi novo trgovino podjetja Dolenjka. S tem se uresničujejo dolgoletne želje krajanov. Dom stoji sredi vasi in bo tudi pole-’ pšal videz kraja.
VEČJI IZVOZ
METLIKA — Metliški Komet je v letošnjem prvem četrtletju izvozil na konvertibilno tržišče za nekaj več kot 40 milijonov dinarjev, kar je za celih 108 odst. več kot v lanskem prvem četrtletju. Na klirinško tržišče v prvih treh mesecih niso izvozili nič, vendar imajo v planu tudi izvož na to tržišče. V treh mesecih je Komet tako izpolnil kar 37 odstotkov letošnjega izvoznega načrta.
Od leta 1980 do 1983 je Komet povečal delež izvoza na konvertibilni trg v celotnem prihodku od 29 na 41 odstotkov, pokritje uvoza s konvertibilnim izvozom pa se je izboljšalo od 144 na kar 239 odstotkov v lanskem letu, za letos pa upajo, da bodo ti rezultati še boljši. In vse to ob iztrošenih in zastarelih strojih in skromnih osebnih dohodkih.
EETRTK0V INTERVJU
Brez pomoči gre počasi
Prihodnje leto naj bi kot prva Hrovatinčeva kmetija na Javorovici začela s kmečkim turizmom
NOVO MESTO — Novomeška zadruga ima v srednjeročnem programu zapisano, da bo 20 kmetij začelo s kmečkim turizmom, vendar je očitno, da ta del programa ne bo uresničen. Kmetje, ki se za to dejavnost odločajo, ne dobijo več družbenih kreditov, zato so odvisni le od sebe.
V novomeški kmetijski zadrugi se s programom kmečkega turizma največ bavi inž. Janez Bratkovič, ki je o prvih korakih za uveljavitev kmečkega turizma v novomeški občini povedal:
»Priprave za uvedbo kmečkega turizma smo pri nas začeli že leta 1978, toda že leto dni zatem ni bilo več kreditov za zasebnike, ki bi bili pripravljeni to dejavnost začeti. Ker pa je bilo delo naše pospeševalne službe že zastavljeno, imamo programe za 4 kmetije, na katerih bi del dejavnosti namenjali turizmu. Najdlje je z uresničitvijo tega programa Jože Zagorc, po domače Hrovatinčev, na Javorovici, pa Nardin, zdomec, ki se vrača in ima kmetijo na Selih prrDol. Toplicah, v gradnji pa so tudi na posestvu Martine Miklič v Hudejah in na Šerugovi kmetiji na Selih
Inž. Janez Bratkovič: »Zaenkrat so štiri kmetije v gradnji objektov za turistične namene. Povsod so že pririnili vsaj do 4. gradbene faze.”
pri Ratežu. Vsi ti lastniki zdaj sami gradijo objekte za kmečki turizem, ker pa nimajo družbene pomoči, seveda vse skupaj počasi poteka."
— Kako ste predvideli poslovanje, pridobivanje gostov na teh kmetijah?
„Ko smo načrtovali 20 kmetij za kmečki turizem, smo imeli v načrtu ustanovitev kmečko turistične skupnosti, podobne organizacije, kot jo imajo v strojnih skupnostih. Tu bi se dogovarjali o ponudbi, pogojih bivanja, o programu izobraževanja in za sodelovanje z domačimi turističnimi agencijami, ki bi goste pošiljale na kmetije. Ker pa je očitno, da bomo lahko začeli kmečki turizem največ s 5 kmetijami, ne bomo mogli ustanoviti kmečkoturistične skup-' nosti, ampak bomo skušali za organizacijo pon ud beza prositi turistične agencije. Če seveda ne bodo zaračunavali prevelikega dela zase. Dogovorjeno je, da bi vsaka od teh turističnih kmetij imela na voljo določene specialitete, denimo: pečene race, štruklje, žgance pa še vrsto drugih domačih jedi.”
— Ali se turistične kmetije gradijo po projektih, ki sodijo v naše okolje, in kako se bodo znali domači gostinsko in turistično obnašati, če nimajo izkušenj?
»Izobraževalni program za ljudi iz turističnih kmetij je bil deloma že, deloma še bo opravljen, vsi pa gradijo po načrtih, ki upoštevajo dolenjske značilnosti in so strokovno preverjeni."
— Spričo nastalih težav je torej , malo upanja, da bi kmečki turizem v novomeški občini kmalu zaživel?
»Trdno upam, da bo že leta 1985 prvo turistično kmetijo odprl Hrovatinčev na Javorovici. Gradi 6 tujskih sob s kopalnicami, kar bo za Javorovico velikega pomena ne le v poletnem času, primernem za sprehode po gorjanskih predelih, ampak tudi pozimi, saj je Javorovica z vlečnico že postala znana zimskoturistična točka."
R. BAČER
Po sedanji poti dalje
Komunisti v JLA sodelujejo s prebivalstvom
NOVO MESTO — 17. maja je bila programsko-volilna konferenca pripadnikov JLA v Novem mestu, kjer so poudarjali zlasti pomen dobrega sodelovanja s komunisti v civilu in s prebivalstvom nasploh.
Dobro obiskana partijska konferenca pripadnikov JLA ježe v gradivu
NAJBOLJŠA EKIPA DRSKE
NOVO MESTO — Občinski odbor Rdečega križa in občinski štab civilne zaščite sta v soboto v Bršljinu pripravila občinsko tekmovanje ekip prve pomoči. Udeležilo se ga je 20 ekip iz združenega dela in krajevnih skupnosti, ki so pokazale solidno teoretično in praktično znanje o poškodbah. Največ znanja so pokazale članice ekipe Drske (Olga Kure, Štefka Dolinar, Nada Juršak, Marija Mesojedec, Betka Lindič, Zinka Mitrovič, Anica Šta-ngelj), ki se bo udeležila republiškega tekmovanja — 16. junija v športni dvorani v Novem mestu. Na ostala boljša mesta so se uvrstile ekipe KS Regerča vas, KS Bršljin, DO Emona Dolenjka in KS Ločna—Mačkovec.
POHOD NAJ BI POSTAL MNOŽIČEN
KARLOVCI — Občinska konferenca SZDL in OK ZRVS sta v soboto, 19. maja pripravila prvo orientacijsko tekmovanje »Po položajih XV. divizije", ki se gaje udeležilo 60 mladincev in rezervnih starešin novomeške občine. Tekmovalci so se na progi od novomeške športne dvorane do cilja na železničarskem domu na Karlovcih pomerili v reševanju testov, metanju ročne bombe, streljanju z zračno in malokalibrsko puško ter v poznavanju borb XV. divizije. Pohod je imel velik poudarek na vzdržljivosti in rekreativnosti in naj bi postal ena najbolj množičnih in tradicionalnih prireditev v novomeški občini. Med mladimi so se najbolj odrezali udeleženci iz OO ZSMS Mirna peč, VP. 1394 in OO ZSMS Gotna vas. V konkurenci rezervnih starešin so dosegli najboljša mesta: 1 KO ZRVS Ločna—Mačkovec, 2. KO ZRVS Uršna Sela, 3. KO ZRVS Mirna peč.
in uvodnem poročilu sekretarja Miloša Djudoviča ugotovila, da je krepitev enotnosti ena prvih in doslej dobro opravljenih nalog. Z uresničevanjem stabilizacijskega načrta se temeljito ukvarjajo tudi komunisti v JLA, spregovorili pa so tudi o slabostih, ki se kažejo v napakah nekaterih posameznikov in v premajhnem vključevanju novih članov. ■
Kot izredno dobro so ocenili že tradicionalno sodelovanje z mladino in tudi s prebivalstvom, prav tako pa sodelovanje z občinskim komitejem ZK. Konferenco so pozdravili tudi Lojze Padovan, predsednik komiteja KZ v Novem mestu, Nevenka Kulovec v imenu mladih novomeške občine ter Anton Pezdirc, načelnik UJV Novo mesto.
Huda kri zaradi zaklonišč
V dobrih petih letih je bilo zgrajenih 35 zaklonišč med občani pa je zadnje čase huda kri zaradi skoro trikrat povečanih prispevkov za zaklonišča
NOVO MESTO— Dober ntesec ježo slišati hudo nerganje občanov, ki dobivajo položnice za plačilo letošnjega prispevka z.a zaklonišča. Prispev ki so višji od lanskih zaradi nove zakonodaje, v okviru katere pa seje novomeška občina odločila za najmanjšo možno »bremenitev posameznika.
primeru pa' so tudi sredstva žc vrnjena.
posojena
R. BACER
Čimprej ključe
V novomeški občini 34 nezasedenih stanovanj, v večini primerov pa so postopki za dodelitev v teku
NOVO MESTO — 15. maja je novomeški izvršni svet med drugim obravnaval problematiko nezasedenih stanovanj v občini in ugotovil, da v veliki večini primerov ne gre za dlje časa čakajoča stanovanja. Izjema so 1MV in njena kadrovska stanovanja.
Stanovanjska skupnost sproti vsak mesec ugotavlja število praznih stanovanj na območju občine, izvršni svet pa je zahteval redna poročila vsaj na tri mesece. Po stanju 15. aprila je bilo v novomeški občini 34 nezasedenih stanovanj, od teh je 10 v lasti IM V in večina teh je kadrovskih stanovanj. Kar4 stanovanja v lasti 1MV čakajo prazna že od leta 1982.
Najdlje čaka prazno stanovanje v Mirni peči, lastnik je KZ Krka, kot ugotavljajo, pa je postopek za dodelitev vendarle v teku. Nezasedena pa so tudi 3 stanovanja, last občinske skupščine.
Kot kažejo pismene obrazložitve lastnikov praznih stanovanj, gre v nekaterih za dolgotrajne postopke, včasih s sodnim ozadjem, zato stanovanja čakajo prazna, v vseh takih delovnih organizacijah pa imajo dovolj interesov zanje.
Izvršni svet je menil, da je potrebno z dodelitvijo praznih stanovanj pohiteti, postopke za dodelitev stanovanj pa pospešiti.
R. B.
Da bi pomirili ljudi, so v izvršnem svetu in sekretariatu za ljudsko obrambo pripravili ukrepe, s katerimi je možno v domači pristojnosti razbremeniti krajane. Tako so zmanjšali območje, na katerem je obvezno graditi zaklonišča in zanje plačevati prispevke. Prej je bilo v občini 29 takih območij, po novem jih je samo 6. Hkrati so Novomeščani predlagali republiški skupščini, naj, znižajo spodnjo možno mejo prispevne stopnje, obenem pa so pripravili tudi projekte za posameznike, ki želijo sami graditi zaklonišče za 5 oseb.
Hkrati ko ljudje nergajo zavoljo plačila prispevkov za zaklonišča, le nemalokrat slišati tudi očitke, da le plačujemo, zaklonišč pa sploh ni. Očitno krajani za novo zgrajena zaklonišča sploh ne vedo. Od leta 1978 pa do konca leta 1*983 je bilo v novomeški občini zgrajenih 35 zaklonišč, v katerih je 5.825 zakloniščnih mest. V delovnih organizacijah je 23 za-
klonišč, v stanovanjskih in drugih javnih stavbah je 12 zaklonišč, v zasebnih hišah pa sta za zdaj samo 2 zaklonišči. V dobrih petih letih
• Kot je povedal Slavko Jarko-vič, sekretar sekretariata za ljudsko obrambo, bo potrebno prispevek za zaklonišča plačevati toliko časa, dokler ne bo imel vsakdo svojega zakloniščnega mesta. Ce hoče kdo zaklonišče graditi sam, dobi projekt brezplačno, v delu pa so tudi projekti, po katerih je možno klet spremeniti v zaklonišča. Kdor to naredi, pridobi uporabno dovoljenje, potem mu prispevka za zaklonišče ne bo potrebno več plačevati.
je bilo za zaklonišča v novomeški občini zbranih dobrih 19 milijonov dinarjev, sredstva so se vselej zbirala na posebnem računu in so bila porabljena le v te namene. Izjemoma so v nekaj primerih ta denar posodili za gradnjo skupnih zaklonišč, razen v enem
Le pol jih ima vodovod
Letos imajo v metliški občini v načrtu precej del pri napeljavi in obnovi vodovodnega omrežja — Pomoč
JLA
Dober Kometov začetek leta
Prvo četrtletje v metliškem Kometu v znamenju večje proizvodnje, prodaje in izvoza — Zaradi slabega „starta” osebni dohodki še vedno nizki
METLIKA —. Če sc dan res po jutru pozna, bo letošnje leto za okoli 450 zaposlenih v metliškem Kometu dokaj dobro, vsekakor pa precej boljše, kot je bilo lansko, ko je zaradi pomanjkanja materiala občasno prihajalo tudi do zastojev v proizvodnji. S poslovanjem v prvem letošnjem četrtletju so v Kometu upravičeno zadovoljni.
V primerjavi z lanskim prvim četrtletjem je celotni prihodek večji skoraj za 90 odst., kar gre v glavnem na račun večje proiz.vodnje in prodaje na domačem trgu ter večjega izvoz; res je nekaj prinesel tudi drseči tečaj dinarja, nikakor pa teh dobrih rezultatov ne gre pripisovati višjim cenam Kometovih izdelkov, saj so cene nazadnje povečali lani jeseni, in še takrat zelo malo. Sedaj, ko je stekla proizvo-
dnja v Inplctu pri Sevnici, so dokaj dobro založeni z osnovnim materialom in so ozko grlo le še stari in izrabljeni stroji, zato bodo vsak razpoložljivi dinar namenili za nakup novih, sodobnih šivalnih strojev.
V prvih treh mesecih so ustvarili za več kot 61 milijonov dinarjev dohodka, kar je skoraj tretjina letošnjega plana in za blizu tri četrtine več kot v enakem lanskem obdobju. J udi oseb-
ni dohodki so kar za 44 odst. večji, vendar so zaradi izredno nizkih dohodkov pred leti še vedno slabi, saj znaša povprečni OD v prvih letošnjih treh mesecih 16.672 dinarjev. Vendar v Kometu upajo, da bodo osebne dohodke lahko z višjo produktivnostjo in boljšimi rezultati v skladu z dogovorom še povečali.
V sklade izdvajajo toliko denarja, da si zagotavljajo normalno likvidnost, vsaj toliko, da »lovijo" inflacijo in skrbijo za vsaj kolikor toliko dobre delovne razmere.
A. B.
METLIKA — Le malo več kot polovica metliških občanov dobiva pitno vodo iz vodovoda. Vodo dobivajo iz zajetij v Obrhu v Metliki, na Jamnikih in v Rajakovičih v Žumbe-rku, vendar zaradi dotrajanega omrežja iz Rajakovičev ne pride do potrošnikov tako rekoč nič vode. Medtem ko morajo vodo iz Obrha prečrpavati v rezervoar na Veselici, kar pomeni dodaten strošek, iz višje ležečih Jamnikov in Rajakovičev voda sama teče, zato so v Metliki še posebej zainteresirani za sanacijo teh dveh zajetij in cevovodov.
Že lani so brigadirji obnovili okoli dva kilometra cevovoda iz Jamnikov, za letos pa je v načrtu MDA Bela krajina obnovitev omrežja iz Rajakovičev. Ko bo Beti uredila črpališče za tehnološko vodo na Kolpi, bo vsako sekundo za Metliko več 10 litrov pitne vode, hkrati pa bo takrat metliška občina lahko dobila dodatno piino vodo še iz zajetja Obrh na hrvaški strani, od koder tudi sedaj dobiva vodo Beti za potrebe tehnološkega procesa.
Brez vodovoda sta v celoti krajevni skupnosti Drašiči in Jtigorje, delno Dobravice in Božakovo, slaba preskrba s pitno vodo pa je še v krajevni skupnosti Suhor. Za letos je v načrtu izgradnja vodovoda od Brašljevice do Drašičevv dolžini 1.800 metrov; pri delu bodo krajanom pomagali tudi vojaki. Vojaki bodo pomagali brigadirjem tudi pri sanaciji okoli 2 km cevovoda od zajetja v Rajakovičih do rezervoarja v Glavici. Poleg tega naj bi letos razpeljali še okoli 2.200 m vodovodnega omrežja v krajevni skupnosti Dobravice. Vse te načrte bodo lahko uresničili le ob prizadevnosti krajanov, pomoči brigadirjev in vojakov in če bodo del potrebnega denarja dobili od območne in republiške vodne skupnosti. Vendar v Metliki še vedno vidijo dolgoročno rešitev v
osrednjem belokranjskem vodovodnem zajetju izvira Krupe, seveda če bo ta voda neoporečna.
A. B.
Birokratska
škodljivost
Nesmotrne ovire pri uvozu šivalnih strojev — En stroj v enem letu „kupi” štiri
METLIKA — Ena največjih tciav, ki že (lalj časa pesti metliški Komet, so stari in iztrošeni šivalni stroji. Uvoz te opreme, ki je doma ni. je administrativno izredno otežen. r Kometa pa pravijo, da hi morali vsako leto kupiti najmanj 30 novih specialnih in visoko sposobnih šivalnih strojev. Pred kratkim so končno le dobili 37 novih strojev iz Vzhodne Nemčije, sedaj pa zbirajo dokumentacijo in dovoljenja za uvoz prav toliko japonskih strojev.
I Kometovem primeru so vse le težave pri uvozit strojev še toliko manj razumljive, če vsa stvar ne meji že kar na birokratsko družbeno škodljivost. Najprej Komel kar 239^odstottw pokriva uvoz s konvertibilnem izvozom, na enem japonskem sptcialncm šivalnem stroju pa v treh mesecih ustvarijo toliko deviz, da je splačati, se pravi.. da en tak stroj v enem letu izplača sobe in ..kupi" še tri druge. Vetular je pri nas pač tako. da iudi en birokrat poleg sebe na leto ..ustvari" še tri tiritge...
Novomeška kronika
„J UL1JA" PRITEGNE — V Novo-teksovi prodajalni »Julija" zelo pogosto menjajo izložbe. Ker so odlično aranžirane in je v njih vedno kaj lepega, trgovina še vedno privablja največ kupcev, ki so pripravljeni kupiti konfekcijo. Ker pa tu izložbe pogosto menjavajo, so jih začeli še v drugih trgovinah. Dokaz, da je konkurenca zdrava.
ZAKAJ TAKO MALO IZVODOV?
Odkar je taka draginja, se vse več žensk odloča šivati zase in za otroke, v zadregi pa so glede krojev. Vse take domače šivilje, ki ne delajo na črno, pogrešajo modnih časopisov. Burde že več kot leto dni ni dobiti, edini tuji modni časopis z več kroji je Nova moda, vendar prihaja ta v Novo mesto v tako malo izvodih, dajo dobijo le redki kupci. Če v kioskih in pri njihovih delovnih organizacijah vedo, daje tako povpraševanje, zakaj ne naročijo več izvodov?
Ena gospa pravi, da v nekaterih novomeških trgovinah sami spravljajo tatove v izkušnjavo, ker imajo čez noč kar zunaj gradbeni material, plošče, cevi, včasih tudi stroje...
M N0V0M£SKE PORODNiŠNi
V času od 10. do 16. maja so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Simonič s Sela pri Semiču — Gregorja, Marija Banič iz Dobravice — Igorja, Marija Legan iz Podgozda — Jureta. Cvetka Peterlin iz Gomile — Petro, Stanislava Bašelj iz Kota pri Semiču — Tadejo, Marija Klobučar iz Uršnih sel — Heleno, Marta Grmovšek iz Rožnega vrha — Andreja, Emilija Zagorc iz Dolnje Brezovice — Sanjo, Majda Prijanovič z Belčjega vrha — Majo, Lucija Hudjek iz Črnomlja — Marka, Zvonka Avguštin iz Poljan — Petro, Tatjana Križman s Potovega vrha — Mojco, Jožica Pfeifer iz Krmelja — Branko, Milena Kocjan iz Lešnice — Miha, Dijana Pečjak iz Stavče vasi — Anžeta, Slavka Gril iz Dobindola — Jožeta, Martina Kovač iz . Prečne — dečka, Angela Zalokar s Pristave —dečka in Ljubica Priselac iz Kamanja — deklico.
IZ NOVEGA MESTA: Slavica Radjenovič iz Kristanove 34 — Danijela, Hedvika Orač iz Ulice Milke Šobar 17 — Meto in Božidara Šavrič iz Jerebove 12 — Sanjo. Čestitamo!
ZBIRANJE OBLAČIL
NOVO M ESI O — OO RK Slovenije organizira danes, 24. maja, od 17. do 19. ureže sedemnajsto akcijo zbiranja oblačil, obutve, posteljnine, pohištva in tekstilnih odpadkov, ki bo istočasno tekla po vsej Sloveniji. Darovano blago bo razdeljeno družinam in posameznikom, ki jim je taka pomoč potrebna, del blaga pa bodo organizacije RKS shranile za pomoč ob naravnih in drugih nesrečah.
TOPLICANI SLAVIJO PRAZNIK
DOLENJSKE TOPLICE — V počastitev krajevnega praznika v Dolenjskih Toplicah bo letos več prireditev, na katere vabijo krajane. Začelo se bo 24. maja ob 11. uri s prireditvijo v Osnovni šoli Baza 20, ki praznuje svoj dan; 25. maja pa bo na Bazi 20 ob 10. uri svečan sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo. 26. maja ob 10. uri bo začetek kolesarskega trima, ki ga organizira Športno društvo Dol. Toplice izpred osnovne šole, od 12. ure dalje pa bo na Jasi množičen shod obrtnikov Dolenjske in Bele krajine.
V nedeljo, 27. maja, prireja krajevna skupnost ob 10. uri v prosvetnem domu svečanost, na kateri bodo podelili letošnja priznanja, zatem pa bo svečana otvoritev ceste Dol. To-pjicc—Gor. Sušice.
SPREHOD PO METLIKI
DOMISELNE, ŽIVOBARVNE NAPISE so napravili osnovnošolci, da bi opozorili sokrajane, kake je grdo, če v parkih trgajo cvetje ali kako drugače uničujejo zelenice. »Pusti me rasti, živeti!" in podobno je napisano na tablicah, ki jih je največ okrog Kulturnega doma Edvarda Kardelja in okoli osnovne šole. Ne bi bilo odveč, če bi se pojavili napisi tudi drugod po mestu, saj je znano, da je nekaterim skrb za lepo okolje na predzadnjem, če ne že na zadnjem mestu.
NAJBRŽ SE BI DALO UREDITI, da ne bi metali krajani ovenelih rož in vencev kar čez zid metliškega pokopališča. To bi se dalo rešiti s kontejnerjem in okolica bi bila urejena, čista. Zdaj je velikokrat nastlana, gnijoče rastline smrde, mimoidoči se zgražajo — in pri tem ostane.
IZNKŠIHOBČIN jfifl IZ NKŠIH OBČIH
r	^	-s
Črnomaljski drobir
LUKENJ ŽE PREVEČ — Ne le da m: zatikajo v luknje po nekaterih črnomaljskih mestnih cestah kolesa jeklenih konjičkov, sedaj so zaradi lukenj postale nevarne za človeške noge tudi nekatere pisarne. Tako mora biti obiskovalec črnomaljskega obrtnega združenja že kar srečen, če ne obstane v eni izmed štirih ali petih lukenj v podu med glavnimi vrati in tajnikovo mizo. Sicer pa se ve tajnik pohvaliti, da obrtniki kar spretno obirajo pot med temi luknjami. Iščejo jih raje kje drugje...
VIGRED ZDRUŽUJE —Je že res, da Metličani in Črnomaljci radi tekmujejo med seboj, se zbadajo in podobno, toda na nedavni Vinski vigredi v Metliki vsega tega niti slutiti ni bilo moč. Kaže, da razstava belokranjskih vin zares postaja prireditev, hi ob pripravah združuje vse belokranjske vinogradnike, ob sami prireditvi pa vse Belokranjce.
Ribniški zobotrebci
- NOVA POSTAJALIŠČA —Konec minulega leta je novomeško Cestno podjetje uredilo v ribniški občini avtobusna postajališča, te dni pa so začeli postavljati tudi kovinske čakalnice, ki so izdelek ribniškega Rika. Razbijače in huligane čaka zdaj bolj trdo delo.
POLŽE NABIRAJO — Nabiranje polžev, zdravilnih zelišč in drugih naravnih dobrin ni več le ..privilegij” Romov. Vse to nabirajo tudi občani, predvsem mladina. Največ nabiralcev polžev je ob Bistrici, kjer je največ a vlage. Nabiralci pravijo, daje zaslužek dober in da za ..reprodukcijski material in surovine" ni stiske.
PRENOVITVE PROSTOROV —
V Ribnici so prenovili trgovino Borovo in prodajalno Spominkarstvo.
V zgradbi Obrtnega združenja pa je odprta zasebna optična delavnica.
TRADICIJA JE OBVELJALA —
V Dolenji vasi so imeli 12. maja že tradicionalno pevsko revijo, zaradi česar
- so nekateri, ki verjamejo v tradicijo, napovedovali sneg. In tradicija je obveljala, saj je bilo vse tiste dni okoli 12. maja mrzlo, ponekod pa je tudi manj ali bolj snežilo.
občan
vprašuje
■M*-
\/ /medved odgovarja
— Je v Inlesu dobro poskrbljeno za požarno varnost?
— Seveda, saj delavci po nekaterih obratih ne mečejo čikov po tleh, ampak so si pri strojih montirali pepelnike!
Drobne iz Kočevja
VELIKA STABILIZACIJA — Ledeni možje in ..polulana” Zofka so prinesli malo dežja in malo sonca, kar je bilo koristno za naravo, pa tudi nekaterih društev in organizacij ni motilo pri prirejanju veselic. Po mestu je bilo veliko plakatov, ki so oznanjali, da je „za jedačo in pijačo poskrbljeno". Povsod torej veselje in ples, kot da živimo v najlepših časih in ne vemo, kaj pomeni beseda stabilizacija.
CENE ODMRZUJEJO —Nekateremu blagu so že. Žal se to najbolj pozna pri prehrani. Treba je globoko seči v ..odmrznjeni” žep. Kaj naj pa počno tisti, ki imajo žep vedno suh?
VEČ BERAČENJA- — Po Kočevju se je razpaslo beračenje, posebno med mladino in otroci. Beračijo po ulicah, gostinskih lokalih in po hišah. Ali ni sramotno, če 10-letni fantič steguje roko in moleduje: „Daj mi dinar za kruh, sem lačen," v drugi roki pa drži prižgano cigareto? Torej mu le še ni tako hudo, če ima za tobak. Po drugi strani pa še vedno leže po mestu, posebno okoli šol v Gaju, veliki kosi belega kruha, s katerimi se zabavajo golobi, ki jih imamo v Kočevju že skoraj več kot v Benetkah.
     ^
Trebanjske iveri j
TUDI FOTOGRAF IMA_ EVIDENCO — Pisali smo že o tem. kako občani kasnijo z zamenjavo osebnih izkaznic, ker menijo, da je do oktobra Se daleč. I n kar je pri tem najbolj zanimivo.* ljudje, ki žive najdalj od občinskega središča, so izkaznice že zamenjali, ostali pa čakajo. To je med drugim opazil tudi mirenski fotograf Kideric. ki pravi.da so se okoličani že zdavnaj slikali pri njem. Mirenčani pa čakajo in čakajo, tik pred zdajci pa bodo vsi pridrveli in hoteli imeti slike čez noč.
POPLAVA TAKSIJEV V TREBNJEM — Večkrat smo se že porogali na račun občinskega središča, češ, da bo prav kmalu postalo pravo mesto, tako kot Mirna in Mokronog. No, zdaj je Trebnje krepko prehitelo obe ..metropoli" iz Mirenske doline. V' Trebnjem namreč že nekaj časa korži-ta kar dva taksija, medtem ko o taksijih na Mirni in v Mokronogu ni ne duha ne sluha Resnici na ljubo pa je treba dodali, da tudi trebanjska taksija nimata kdove kakšnega dela.
I3L
Manj pomoči, a te izdatnejše
V Črnomlju začnejo junija s skupno enotno evidenco, torej z novim načinom preverjanja upravičenosti do socialnih pomoči — Še ročna obdelava podatkov
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini prejemajo občani okrog tri tisoč socialnih pomoči, upravičencev pa je seveda nekoliko manj, kajti v nekaterih družinah prejemajo po več pomoči. Natančnega pregleda o tem ni, zato začnejo junija v Črnomlju s skupno enotno evidenco. Ta bodala natančen pregled družin in pomoči, poenostavili, racionalizirali in ažurirali pa bodo tudi postopke za pridobitev teh pomoči
To pomeni, da bi upravičenci le enkrat na leto na enem mestu uveljavljali vse socialnovarstvene pravice. Tako bi se tudi videlo, do katerih pomoči je občan upravičen, prav tako pa ne bo mogel sam izbirati vrste teh pomoči. Kaj lahko bi se zgodilo, da bi kdo lagodno živel na račun teh pomoči. Po besedah Milana Kranjca, tajnika socialnega skrbstva in socialnega varstva, za tak primer v svoji občini sicer ne ve, naj-točneje pa bo na to opozorila skupna enotna evidenca.
TUDI V GOKU ZAČETKI
ČRNOMELJ — Črnomaljski GOK je po številu inovacij glede na število zaposlenih v občini na repu, vendar so v preteklem letu delavci iz neposredne proizvodnje prijavili dve inovaciji. Res, da je enoletni prihranek pri obeh skupaj ocenjen le na dobrih 250 tisoč dinarjev, vendar za GOK pomeni veliko že to, da so se tudi pri njih začela odpirati vrata inventivni dejavnosti. V kamnolomu Suhor so tako izboljšali sistem sejanja. Idejno rešitev je dal strojnik separacije Karel Špehar, izdelava pa je bila v rokah Hidajeta Mušanoviča, Silva Šuštariča in Franca Fugine. Druga izboljšava pa je prišla iz mizarskega obrata tozda Obrt; gre za izboljšanje naprave za rezanje furnirja za lumiranjc. Idejno rešitev je izdelal Peter Medic.
Marinka Sever: ..Izletov se udeleži 500 do 700 kmečkih
žena.”
Jubilej aktivov kmečkih žena
Pomembna oblika pospeševalnega dela
TREBNJE — Pred desetimi leti je bil v trebanjski občini ustanovljen prvi aktiv kmečkih žena. Zdaj je na območju Kmetijske zadruge Trebnje že 10 aktivov, vanje pa je vključenih domala 10(K) kmetic.
..Aktivi kmečkih žena so postali pomembna oblika našega pospeševalnega dela," pravi Marinka Sever iz Kmetijsk zadruge Trebnje. „Za kmečke žene namreč pripravljamo vrsto predavanj in ekskurzij, pri čemer je pomembno tudi to, da so aktivi postali oblika družabnega življenja. V zimskem času smo zanje pripravili predavanja o novostih v kmetijski politiki, pripravi ntlcka. ravnanju s stroji, s kravami molznicami in o novem zakonu o invalidskem in pokojninskem zavarovanju. Teh predavanj se je udeležila večina članic aktiva. Druga pomembna oblika našega dela v aktivih pa so tudi ekskurzije v tovarne za predelavo kmetijskih pridelkov, vinskih kleti, usmerjenih kmetij. Hkrati pripravimo tudi turistični del take ekskurzije. Lahko rečem, da so ženske hvaležne za te ekskurzije, saj sicer nimajo priložnosti, da bi potovale. Tudi letos bomo na izlet popeljali 500 dtt 700 kmečkih žena. Ogledali si bojno tovarno Podravka v Koprivnici, obiskovali Prekmurje, Kočevje, hkrati pa bomo žene peljali tudi na ogled Krke, Postojnske jame. Gorice. Žene prispevajo za te ekskurzije po 800 dinarjev, ostalo pa dajo kmetijski gospodarski odbori m občinski sis za pospeševanje kmetijstva. Zanimanje za te izlete je iz leta v leto večje. Prirejamo pa tudi tečaje o gojenju cvetja, vlaganju sadju in zelenjave, pripravljamo praznovanja dneva žena in v zadnjem času srečanja med posameznimi aktivi Skratka, v teh desetih letih so sc aktivi in njihovo delo močno priljubili kmeticam."
J. S.
Po tej evidenci bi število upravičencev moralo pasti, ostali pa bi dobili izdatnejšo pomoč. Največ sprememb bi bilo pri denarni pomoči otrokom in pri socialnem skrbstvu, torej bi se višine stalnih denarnih pomoči približale dejanskim življenjskim stroškom. Izkušenj o tej evidenci v Sloveniji . skorajda ni, saj so evidenco uvedli le v približno polovici občin, je pa po Kranjčevih besedah nov način preverjanja upravičenosti do pomoči bolj pošten. Socialnega stanja družin ne bodo preverjali le na podlagi papirjev, ampak tudi bolj življenjsko. V novi v|ogi se bodo znašle delovne organizacije in krajevne skupnosti, ki bodo mo-
rale dati mnenja o družinah, kar pa ne bo tako lahko, saj se Kranjc že sedaj boji, da mnenja ne bodo takšna, kot bi morala biti.
Kljub temu, da bo skupna enotna evidenca prinesla veliko novosti, pa jo bodo še vedno vodili ročno, s kartoni* čeprav bi morali preiti na računalniško obdelavo.
M.BEZEK
POHOD ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV
ČRNOMELJ, METLIKA — Združenje* šoferjev in avtomehanikov Črnomelj — Metlika bo pripravilo v nedeljo, 27. maja. pohod v naravo. Začetek pohoda, ki se ga lahko udeležijo tudi družinski člani članov združenja, bo v Črnomlju, in sicer izpred otroškega vrtca v Loki, pot, dolga okrog 6 kilometrov, pa bo vodila ob Lahinji do izvira, kjer bo srečanje udeležencev.
Vzeti tam, kjer denar je
Nekatere samoupravne interesne skupnosti — Neka-tere SIS so v velikih gmotnih težavah__
RIBNICA — Na zadnji seji družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Ribnica je bilo izrečenih tudi nekaj bolj ali manj ostrih besed, in to predvsem v primerih, ko je šlo za denarne težave oz. finansiranje nekaterih negospodarskih dejavnosti.
Že v poročilu predsednika izvršnega sveta Franceta Lapajneta je bilo opozorjeno, da grozi letos izguba v šolstvu in zdravstvu. Veliko naporov bo treba, da bi našli rešitev za ti dve (pa tudi nekatere druge) dejavnosti. Delegatka iz. vrst šolstva je opozorila na velike težave šolstva in tudi. daje bil povprečni osebni dohodek na primer v osnovni šoli v Sodražici
18.081 din, se pravi približno toliko, kot znaša osebni dohodek za nekvalificiranega delavca, ki nekoliko odgovorjene opravlja delo. Tudi drugi so ugotavljali, da bo potrebno za šolstvo nameniti več denarja.
Se bolj je bila živahna razpritva o poročilu Zavoda za šolstvo o varstvu predšolskih otrok, ko je bilo ugotovljeno, da kljub dozidavi vrtca v Ribnici še vedno ne bo možno sprejeti v varstvo vseh predšolskih otrok, ki so potrebni varstva. Končno je bilo ugotovljeno, da bo verjetno potrebno preusmeriti del denarja od tam, kjer je (iz SIS materialne proizvodnje), tja, kjer ga ni dovolj (v SIS družbenih dejavnosti).
J. P.
Mladim ne zadostujejo več le pohodi
ČRNOMELJ — Delo mladine v črnomaljski občini je v zadnjem času zamrlo, sedaj pa se ji z novim vodstvom obeta pravi preporod. Vsaj tako je čutiti po začetnem delu ter po besedah nove sekretarke občinske konference ZSMS Črnomelj Verice Marušič.
Marušičeva mlade, njihove težave in interesna področja, ki jih najbolj zanimajo, dobro pozna, saj je članica predsedstva občinske konference mladinske organizacije dobrih 10 let. „V začetku mojega delovanja je imelo delo. mladih manifestativni značaj, ni' jih bilo težko pridobiti za pohode, mladinske delovne akcije. Danes pa je drugače: spuščajo se v področja. ki so jih takrat puščali ob strani ali so bila le načelno opredeljena. O štipendiranju, stanovanjski politiki, vprašanju zaposlovanja se je takrat malo govorilo," pove Verica. Prav tem vprašanjem ;bddo na občinski konferenci kot
tudi v vseh 57 osnovnih organizacijah, od katerih bodo morali nekatere znova oživiti, posvetili največ pozornosti.
Seveda bo potrebno pri tem navezati dobre stike z bazo, kar so mladinci doslej pogrešali terso bili prepuščeni sami sebi in svojim programom, sami pa se niso znašli. ..Mladi so pripravljeni delati, le da večkrat ne vedo, kako bi sedela lotili. Na 'posvetih so zelo glasni, ker na lastni koži občutijo mnoge težave in bi si radi pomagali, treba jih je le znati mobilizirati," pove prepričana Verica.	B.	M.
Položaj se vse bolj zaostruje
Kočevsko gospodarstvo v velikih težavah že zdaj, ko sploh še niso začeli delovati ukrepi o odmrznitvi cen in finančni utrditvi gospodarstva_
KOČEVJE — Položaj kočevskega gospodarstva je tak, daje za večino delavcev kritičen. V prvem četrtletju letos je izkazalo izgubo v skupnem znesku 140 milijonov dinarjev ali nad trikrat več kot lani več delovnih organizacij, med njimi Itas, Tekstilana, Zidar, KG in še nekatere. Glavna krivda za tak položaj je pomanjkanje znanja, se pravi, da ni sposobnih in prizadevnih kadrov.
To je ugotovitev iz razprave predsednika občinske konference ZK Kočevje Rudija Grudna na seji predsedstva OK ZK, ki je bila 14. maja, na njej pa so razpravljali o ..programu ukrepov in ak-
Bogati prazniki
V okviru praznovanj krajevnega praznika Trebnjega, Dolenje Nemške vasi, Račjega sela in Štefana je bilo več prireditev
TREBNJE — Preteklo soboto seje končalo praznovanje praznika krajevnih skupnosti Trebnje, Dolenja Nemška vas. Račje selo in Štefan. V okviru prireditev je bilo več športnih tekmovanj. razstava o bojni poti Cankarjeve brigade in otvoritev nove tržnice v Trebnjem.
Zaključne prireditve, posvečene krajevnemu prazniku, ki ga krajani teh štirih krajevnih skupnosti praznujejo v spomin na prvo osvoboditev Trebnjega, so se začele s promenadnim koncertom občinskega pihalnega orkestra Trebnje. Dopoldne je bila skupna seja delegatov skupščin, članov sveta krajevnih skupnosti in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, na kateri je govoril predsednik skupščine krajevne skupnosti Trebnje Slavko Kržan. Na seji so podelili tudi 15 priznanj Osvobodilne fronte, po seji pa je aktiv kmečkih žena Trebnje pripravil pogostitev za delegate. Z delom je začela tudi nova trebanjska tržnica.
Na zborovanju v spominskem parku, kjer so se poleg številnih občanov /brali tudi borci Cankarjeve brigade, ki je pred 40 leti osvobodila Trebnje, je govoril generalmajor Alojz Hren. V bogatem kulturnem sporedu pa so sodelovali mešani pevski zbor Trimo, pevski zbor Marije Kmetove i/ Scnllovrenca, šolska mladina in ansambel JLA iz Novega mesta.
Popoldne je bilo na trati pred staro osnovno šolo tovariško srečanje krajanov. Organizacijo te prireditve je imelo na skrbi Turistično društvo Trebnje, igral pa je Henčkov ansambel.
tivnosti za nemoten potek družbene reprodukcije v Sloveniji po odmrznitvi cen in uveljavitvi ukrepov za finančno utrditev gospodarstva."
Itas je v težavah, ker nima dobrega proizvodnega programa. S sedanjimi kadri ne najdejo rešitve. Iščejo jih vsepovsod in predvsem trenutne. Ni pa znano, da bi skušali sodelovati, oz. prositi za pomoč R1KO v sosednji ribniški občini, ki ima dovolj dela in dobre programe.
Podobno je s Tekstilano, ki tudi nima dobrega programa. Ponudbe Opreme, da bi zanjo delali platno, niso sposobni izpeljati, ker nimajo takih kadrov. To platno bodo zdaj izdelovali v Jurjeviči, v sosednji ribniški obči-nL
Zidar je podobno kot vse gradbeništvo v velikih težavah. Kmetijstvu priporočajo pitanje
živine (in manj mlečne proizvodnje), ki je tu možno cenejše, se pravi z uporabo domače krme. Kmetijci naj se tudi že leta ne dogovarjajo (v glavnem neuspešno) za preskrbo le z Ljubljano, ampak naj svoje proizvode prodajo tudi v druge republike, skratka tja, kjer bodo več iztržili.	j	pp	1MC
TREBANJSKO GOSPODARSTVO SLABO POSLUJE
TREBNJE — Kot kažejo podatki SDK o gospodarjenju v prvih treh mesecih, je trebanjsko gospodarstvo spet slabše poslovalo kot lani. Prihodek se je sicer povečal za domala 60 odst., toda še bolj so se povečala porabljena sredstva. Povečale so se tudi obveznosti iz dohodka, izguba — ta jedvainpolk-rat večja kot v enakem obdobju lanskega leta — kakor tudi obresti za najete kredite. Produktivnost se je sicer povečala, toda zaradi dragih surovin, materiala, energije, sta se poslabšali rentabilnost in ekonomičnost poslovanja.
Največ lesarjev
Več pozornosti tudi kovinski stroki
RIBNICA — Nad polovico obratovalnic proizvodne obrti v ribniški občini sodi v lesno stroko, medtem ko jih v Sloveniji le dobrih 10 odst. Ta razkorak je posledica tradicije „suhe robe" in močne lesne industrije. To dejavnost omogočajo gozdovi, ki dajejo tudi edino surovino, ki je ni treba v občino voziti od drugod.
Z lesno stroko se v občini ukvarja 58 občanov. V zadnjih petih letih pa število obratovalnic ni poraslo, saj jih je tudi letos še vedno 53, kot jih je bilo že leta 1979.
Prav lesna predelovalna obrt pa ima v občini največje možnosti razvoja. Predvsem so še neizkoriščene možnosti pogodbenega sodelovanja med lesno industrijo in obrtjo. Ustanoviti bi kazalo tudi večjo mizarsko-mojstrsko delavnico, ki bi bila sposobna izdelovati manjše serije stavbnega pohištva posebnih mer.
S kovinsko stroko ukvarja v. občini 16 občanov,in predstavlja 15,6 odst. proizvodne obrti v občini, kar je približno polovico manj, kot znaša povprečje v Sloveniji. Po letu 1979 je število teh obratovalnic v občini poraslo za tri. V zadnjem obdobju je kovinska industrija v občini močno porasla, saj se je povzpela na prvo mesto, zato je potrebno, da tudi obrt kovinske stroke skladno napreduje.
J. P.
NOČEJO CENTRALNE
RIBNICA — Največji porabniki toplote v Ribnici so stanovanjski bloki na Trgu Veljka Vlahoviča in stolpiči na Prijateljevm trgu. Povsod, kjer imajo centralno gretje, najbolj pa v teh dveh naseljih, stanovalci ..vroče” razpravljajo o takem načinu ogrevanja, posebno še, ker nekateri stanovalci nočejo ali pa ne morejo poravnavati stroškov ogrevanja. Na Prijateljevem trgu je temperatura dosegla-v višjih stanovanjih ponekod le 16 stopinj. Zato so se na Prijateljevm trgu 12 odločili, da ne bodo več porabniki ccntialnega gretja. Tudi v drugih stolpičih na tem trgu se zavzemajo za uvedbo starega načina kurjenja. Nekateri pričakujejo, da bo bolje, ko bodo v Ribnici uredili enotno ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov.
KDO SO NAJVEČJI, NAJMOČNEJŠI?
TREBNJI: — Organizacije združenega dela v trebanjski občini so se po velikosti lani takole zvrstile: največ prihodka je dosegel Trimo v tozd J K P, druga je bila Dana. tretja pa Kmetijska zadruga Trebnje. Po višini dohodka je prvo mesto spet zasedel J K P. drugi je bil Donilov tozd Tesnila, tretja pa Dana. Po doseženem čistem dohodku je bil prvi Donitov tozd Tesnila, druga Dana, tretji pa JKP. Največ so za akumulacijo zbrali v Tesnilih, sledi jim Dana, tretji pa je Novolesov tozd TA P. Najbolje so delavci zaslužili v Kolinski, tozd Tovarna za predelavo krompirja, drugi so bili v GG Trebnje, tretji pa DSSS Trimo. Najbolj je bilo poslovanje ekonomično v delovni skupnosti skupnih služb Trimo, največ zalog imajo v JKP. največ poslovnega sklada pa v JKP. Tako informacijo je pripravil v ekonomskem inštitutu Trima direktor Dušan Rman.
Z dobrim delom nad rast cen
Trebanjski občinski sindikalni svet obravnaval rezultate gospodarjenja
da bouo vse pomembne odločitve v resnici sprejete po delegatski poti. Samo na tak način bo mogoče preprečiti
i m i  i	nezadovoljstvo	in	ekscese,	ki	so	se
sprejeli sklep, da v celoti podpirajo	,	,	,	,	,
,	,	••	„„i	pojav ha h pravi orna e tedaj, kadar
prizadevanja za stabilizacijo, naloga , r	■	...	.	.	,.,*?	,.
..	delavcem	vodilni	niso	..nalili	čistega
osnovnih organizacij sindikata pa je, ,	„	°
da v svojem okolju spodbujajo tako vina .
TREBNJE — Trebanjsko gospodarstvo posluje zmeraj slabše, zato ni nič nenavadnega, da so delegati občinskega sveta Zveze sindikatov Trebnje na svoji seji, ki je bila pretekli teden, razpravljali prav o tem.
Čedalje slabše poslovanje trebanj skega gospodarstva močno zaskrbljuje vse sindikalne delavce. In pri tem ni najbolj boleče samo to. da se
manjša izvoz, da je vse slabša reprodukcijska sposobnost, ampak da se poslevodeči ljudje izgovarjajo na. ukrepe politike ekonomske stabilizacije. Rešitev iz vse prej kot rožnatega stanja namreč ni v tarnanju in čakanju na neke sistemske rešitve. Gospodarstvo se mora prilagoditi novim razmeram, rešitve,ni in ne more biti v stagnaciji. Zato bo potrebno več ter bolje delali in se prilagoditi razmeram. ki so enake za vse.
Podobna je bila tudi razprava, koso delegati razpravljali o zaključkih s posveta s predsedniki osnovnih organizacij sindikata. Tam so med drugim
delo in ravnanje. Tudi sindikalni aktivisti morajo prispevati svoj delež k temu. da bo proizvodnja manj draga, da bodo izkoristki Se boljši, k večjemu izvozu in iskanju najboljših programov. S tem bodo posredno vplivali tudi na manjšo rast cen, ki so visoke ravno zaradi vse manjše ekonomičnosti in rentabilnosti dela. Sicer delavci na cene ne bodo mogli vpliva-
li.	ker drugih poti niti ni. Cene so pač pod kontrolo in ne bodo več obliž za neekonomično proizvodnjo.
V tem času pa je potrebno zlasti dobro informirali delavce, poskrbeti,
J. S.
SESTALI SO SE PREDSEDNIKI HIŠNIH SVETOV
TKliBNJL: — Na sestanku predsednikov hišnih svetov, ki je bil pretekli četrtek \ Trebnjem, so predstavniki stanovanjske skupnosti predstavili nov odlok o hišnem redu, govorili o opremi /a civilno zaščito, ki jo bodo dobili stanovalci. Predsedniki hišnih svetov so se seznanili tudi z novim točkovanjem vrednosti stanovanj.
DOLENJSKI LIST
IZ NkŠIH OBČIN
»
IZ NfkŠIH OBČIN
Olajšave bodo, a ne za vse
Deležni jih bodo te kmetje, ki se povezujejo z delovnimi organizacijami
li
BREŽICE — Pozornost kmetov je trenutno usmerjena na davke. Osnova za odmero je povečana, zato jih toliko bolj zanimajo olajšave. O njih je tekla beseda tudi na četrtkovi seji sveta za družbeno-ekonomske odnose v kmetijstvu pri OK SZDL.
Priznali naj bi jih v prvi vrsti kmetom, ki se preko kmetijskih delovnih organizacij vključujejo v organizirano in usmerjeno proizvodnjo. Olajšave so potemtakem predvidene le za tržno pridelavo, za tržne presežke, za katere so vnaprej sklenjene odkupne pogodbe. Občinski odlok predvideva pri olajšavah samo pogodbe z organizacijami združenega dela v domači občini.
Najbrž bodo potrebni še kaki dogovori v regiji, ker vsi kmetje niso povezani v brežiški občini in ker ima tudi brežiški Slovin kooperante v vinorodnih območjih krške občine in celo na Hrvaškem.
NEKATERI BREZ UPA NA STANOVANJE
BREŽICE — Delavce, ki so zaposleni za določen čas, v posavskih delovnih organizacijah izločajo iz seznamov prosilcev za stanovanje, kar po tolmačenju družbenega pravobranilca samoupravljanja delegatom brežiške občinske skupščine ni prav. V šolah se na primer dogaja, da so nekateri več let zaporedoma zaposleni samo za določen čas in potemtakem sploh ne morejo upati, da bi kdaj prišli na vrsto. Ponekod odrekajo to pravico tudi delavcem, ki so iz upravičenih ali neupravičenih razlogov odklonili takojšnjo selitev v stanovanje, in pa delavcem, proti katerim je bil izrečen disciplinski ukrep. Družbeni pravobranilec je še omenil, da pri delitvi stanovanj v delovnih organizacijah pogosto kot merilo upoštevajo družbenopolitično aktivnost, kar seveda ni pravilno. Večina kršitev je posledica nedodelanih meril in nesprejemljivih osnov v samoupravnih aktih.
Olajšave naj bi predvsem odpravile tržni nered in spodbudile povezovanje, je menil direktor TOK Agraria Jože Verstovšek. Kdor prodaja na prostem trgu, jih ne bi smel imeti, razen v primeru, ko njegovih pridelkov v občini ne morejo odkupiti. Do tega pa ne bi smelo priti, če se bodo delovne organizacije ravnale po sprejetih planih v občini in republiki.
• Po zagotovilu direktorice brežiške uprave za prihodke Mimice Avsec bodo olajšave za družbeno usmerjeno proizvodnjo zasebnih kmetov izračunavali potem, ko bodo delovne organizacije sporočile podatke o pogodbenikih, in jih upoštevali še letos. Pri naslednjih dveh akontacijah bodo torej pridelovalci že vedeli. Dri čem so.
V maju so davčni zavezanci iz vrst čistih kmetov plačali drugo akontacijo, ki je bila za 100 odst. višja od prve. Druga akontacija za nekmete je bila za 4,3-krat povečana, Tako odmero so prejeli tisti lastniki zemlje, ki jim je kmetijstvo dodatni vir za preživljanje.
Uprava za dohodke bo konec leta preverjala odstopanja med sklenjenimi pogodbami in oddanimi tržnimi presežki, da bo
KULTURNE PRIREDITVE NA PROSTEM?
BRESTANICA — Strokovnjaki visoko cenijo restavrirane freske iz začetka 16. stoletja v brestaniškem gradu, ker so posvetne vsebine, in jih primerjajo s freskami iz cerkve Marije Gradec pri Laškem, Strokovnjaki restavratorskega centra iz Ljubljane bodo letos verjetno še nadaljevali dela v gotski kapelici, raziskali pa bodo še romansko kapelico. Celotno prvo nadstropje je statično sanirano, letos pa naj b,i dokončno uredili arkadni hodnik in grajsko dvorišče. Bresta-ničani bi radi na prostem prirejali razne kulturne prireditve. Poskrbeti bodo morali še zg solidno gostinsko ponudbo.
Igra s kmeti?
Davčne nejasnosti
SEVNICA — V sevniški občini je po prvomajskih praznikih lastnike zemlje neprijetno presenetila močno zvečana druga letošnja davčna akontacija. Pri tako imenovanih čistih kmetih je v primerjavi s prejšnjo podvojena, za nekmete pa v povprečju povečana celo za 330 odst. To naj bi omililo razlike med enimi in drugimi, češ da čisti kmetje plačujejo še prispevke samoupravnim interesnim skupnostim (ki se ob zvišanju katastrskega dohodka niso povečali).
Davčnim obremenitvam je potrebno prišteti še druge obveznosti, kot so prispevek za obrambo pred točo, vodni prispevek idr.', odšteti pa olajšave, ki jih predvideva republiški odlok za pridelavo hrane v kooperaciji z zadrugo ali kombinatom. Pri lem je nastala precejšnja zmeda, saj velja odlok za nazaj, upošteva se lanski obseg kmetove kooperacije, za preveč vplačane zneske pa obljubljajo davkarji poračun za nazaj, ne da bi povedali, kaj ho z obrestmi. So še nekatere druge nejasnosti in ostaja vtis, kot da se zdaj, ko na vsakem koraku govorimo o nujnosti povečanja pridelave hrane, igramo z ljudmi.
Sicer pa varčni Škoti niso zaman že zdavnaj zapisali: Kdor ima v mislih vse stroške, ne bo nikoli zaoral v zemljo.
A. ŽELEZNIK
Akcija za telefon spet zbližala Pijavčane
30 številk bodo dobili oni, 10 pa Črešnjičani
PIJAVSKO — Kot daje sodobna cesta ob Savi malce uspavala razvojna hotenja vaščanov in jih resda bolje povezala z občinskim središčem, notranje pa razdvojila, odtujila. Tod žive v glavnem kmetje, oziroma polkmetje v približno 60 gospodinjstvih. Kar polovica se jih je pred dvema letoma, ko so naročili načrt za telefonijo, odločilo za skupno akcijo, čeprav seje vsakdodobro zavedal, da ni mačji kašelj prispevati po 35 tisočakov, 85 udarniških ur in 4 telefonske drogove. Koliko še manjka vaščanom Pijavškega df> cilja?
„Od avtomatske telefonske centrale med Brestanico in Senovim do naših vasi smo potrebovali kar 7 kilometrov kabla. Dva kilometra kabla sta že zasuta v jarkih, ki smo jih skopali ročno v štirih sobotah in nedeljah. Za naš kraj je velik uspeh, da je povprečno delalo 35 ljudi, čeprav je interesentov 30. Skupna akcija je ljudi bolj približala. Ustregli smo tudi vaščanom Črešnjic nad Pijavskim iz krajevne skupnosti Veliki Trn, da so se še oni priključili akciji, da bi pridobi-, li še 10 številk za svojo vas. Glavni objekti so pripravljeni, zdaj samo še čakamo delavce PTT podjetja Novo mesto, da obesijo kabel na okrog I20 drogov. Do konca junija naj bi celotno omrežje že pripravljeno dočakalo vključitev v telefonsko centralo. Za pomoč smo vaščani hvaležni krški krajevni skupnosti in M-Agrokombina-tu," nam je povedal prizadevni predsednik gradbenega odbora za ureditev telefonije na Pijavskem Alojz Božič.
P. PERC
prihodnje leto že takoj na začetku upoštevala olajšave. Tistim, ki na primer Agrarii oddajo samo mleko, živino pa prodajajo na Hrvaško, najbrž ne bodo priznali vseh olajšav.
J. TEPPEY
VRSTNIKI PO MNOGIH LETIH SPET SKUPAJ
PEČICE — Starejšim krajanom je prineslo prvo srečanje v letošnjem maju veliko radosti. Do zdaj take oblike družabnosti niso poznali, v prihodnje pa se bodo dobivali vsako leto. Aktivisti Rdečega križa in mladinska organizacija so pokazali veliko iznajdljivosti in delovne volje, zato so se jim drugi krajani radi pridružili v pripravah na srečanje. Sodelovalo je celo nekaj starostnikov iz Osredka v Šmarski občini. Domačini so bili veseli njihovega odziva, saj so včasih skupaj drgnili klopi v osnovni šoli v Pečicah. V gosteh so imeli tudi aktivistke Rdečega križa iz Skopic, nadvse prisrčno pa so pozdravili Josipino Arnšek, učiteljico, ki je nekoč poučevala udeležence srečanja.
Trdinov vrh rešujejo tudi obveznice
Posavci bodo letos in prihodnje leto primaknili za opremo Trdinovega vrha 50 milijonov dinarjev
KRŠKO — Posavsko združeno delo in obrtniki naj bi letos zbrali za izboljšanje telefonije v regiji ter povezav z Dolenjsko in svetom 50 milijonov dinarjev. Kljub temu da sta akcijo za nakup opreme za Trdinov vrh podprla svet posavskih občin in medobčinska zbornica Posavja, so le redki podpisali samoupravni sporazum, ki so ga dobili od novomeškega PTT podjetja.
Zbornica je predlagala, da bi združenemu delu olajšali breme tako, da je možno poravnati obveznost tudi z obveznicami za manj razvite. S tem je vprašanje prispevka Posavja za opremo Trdinovega vrha le rešeno. Še več — na ta način naj bi letos in prihodnje leto zbrali toliko denarja, da bi ga nekaj ostalo še za Zasavske zbiralnice, kjer bi z naložbo 30 milijonov dinarjev bistveno izboljšali napetostne razmere na Dolenjskem in v Posavju.
P. P.
DVA PRAZNIČNA DNEVA
BREŽICE—CERKLJE — Letošnje slavje v počastitev dneva jugoslovanskega vojnega letalstva je bilo izredno bogato. Začelo se je v soboto dopoldne s tradicionalno svečanostjo na letališču, združeno s podelitvijo nagrad in pohval. Svečana akademija je bila zvečer v Domu JLA v Brežicah. V kulturnem programu so sodelovali dramski umetniki, vokalni solisti in vojaški orkester zagrebške garnizije. Letalcem so se na vseh letošnjih prireditvah pridružili in jim čestitali številni občani, saj je bila to priložnost za potrditev dolgoletnega sožitja.
Mladino in druge organizirane skupine je v soboto najbolj navdušil prikaz bojne pripravljenosti letal in helikopterjev domače izdelave, s katerimi so se povzpeli v zrak najbolj izkušeni piloti jugoslovanskega vojnega letalstva. Svoj nastop pred množico so ponovili tudi v nedeljo. V obeh dnevih je obiskalo letališče blizu deset tisoč gledalcev.
BOSTANJCANI PRI ROJAKIH
AUGSBURG — Konec minulega tedna se je oktet Boštanjski fantje udeležil slovesnosti v Zvezni republiki Nemčiji ob petletnici društva naših delavcev Drava v tem mestu. Naši rojaki so pripravili obsežen spored kulturnih in športnih prireditev. Boštanjčani so nastopili trikrat.
PREMALO ZAGNANI ZA IZVOZ
BREŽICE V občini se je sicer lani izvoz povečal za 37 odst., toda to je komaj 4,2-odstotni delež v celotnem prihodku, kar je zelo malo. Izvoz Tovarne prikolic IMV pri tem ni upoštevan.
Realen izvoz upada celo v krški občini. Lani so zabeležili porast za 7,1 odst., kar predstavlja 18,3 odst. v celotnem prihodku. Največji porast, za 60 odst., je imela sevniška občina. V celotnem dohodku je to 8,3 odst. Najbolj se je zagnala v izvoz na zahodna tržišča pohištvena industrija, medtem ko je kovinsko-predelovalna iskala odjemalce na klirinškem območju. To seveda ni rešitev. Morala se bo obrniti v drugo stran, da se bo dokopala do d~viz in da bo pripomogla k večjemu presežku posavskega izvoza nad uvozom. Z 18 milijoni dolarjev deviznega presežka regija namreč ne pokriva vseh družbenih potreb.
Hiter ukrep takoj pomaga
V brežiški občini spodbujajo sprotno izmenjavo informacij med delavci, občinsko skupščino, IS in
DPO
BREŽICE — Rezultati prvega trimesečja so za vsako temeljno organizacijo, interesno skupnost ali ustavo najboljši izziv za iskanje učinkovitejših poslovnih rešitev. Na pobudo sveta za družbenoekonomske odnose pri občinski konferenci SZDL naj bi kolektivi najkasneje do 30. maja kritično ocenili trimesečno poslovanje in takoj sprejeli ukrepe za izboljšave.
Ponekod ta čas že opozarjajo na majavo socialno varnost nekaterih kategorij zaposlenih, toda sindikat in delovne organizacije naj bi imele pri roki enotna merila za pridobivanje socialne pomoči, pri čemer ne bodo smela zanemariti virov zanjo. Predvsem je pomembno spodbujanje k boljšemu delu. Torej ne začeti z jadikovanjem kar počez, ampak omogočiti pomoč le
tistim, ki si s svojim delom resnično ne morejo zagotoviti socialne varnosti.
Svet je dal tudi pobudo za bojše medsebojno informiranje o pomembnejših družbenoekonomskih zadevah v občini. Gre za nekaj novega, za sistem sprotnega izmenjavanja informacij, ki naj poteka med delovnimi kolektivi in izvršnim svetom, DPO in občinsko skupščino. Na tak način nameravajo izposlovati hitro pomoč in učinkovito ukrepanje namesto dosedanjih togih administrativnih poti.
J. T.
Spet več brezposelnih
Tiskovna konferenca posavske skupnosti — Kar 109 kadrovskih štipendij nepodeljenih
KRŠKO — Dobremu sodelovanju z novinarji je strokovna služba za zaposlovanje iz Sevnice včeraj dodala posebno tiskovno konferenco, kjer opozarjajoča nekatera vprašanja.
Za Posavje je še vedno značilno dokaj živahno zaposlovanje, toda čeprav so lani v regiji zaposlili 951 delavcev (od tega s prvo zaposlitvijo 847), se brezposelnost vztrajno povečuje. Medtem ko znaša to republiško povprečje 2 odst., je v vseh treh posavskih občinah višje. Brezposelnost je najvišja v brežiški (4,6 odst.), krški (2,6) in sevniški (2,2 odst.). V prvem letošnjem trimesečju je brezposelnih v regiji še vedno 759, 36 več kot lani. Med njimi je dosti žensk. Od tega jih je 121 prejemalo denarno nadomestilo. Po vseh treh občinskih skupnostih zaposlovanja bi jim radi seveda čintprej našli
kruh. Ponudili so jim kar 123 zaposlitev, vendar jih je ostalo na delu le 42. Sedmim so zaradi odklonitve dela denarno pomoč vzeli.
Zanimive stvari se dogajajo pri štipendiranju. Že dobro desetletje upada kadrovsko štipendiranje, vendar se zadnja leta le umirja. Sestava razpisanih štipendij se je nasplošno izboljšala v krški in sevniški občini, slabša pa se v brežiški. Pravi izjemi v dobrem med štipenditorji iz družbenih dejavnosti sta sevniški šolski center in krška občinska skupščina.
Presenetljivo je, da je vsemu navkljub ostalo nepodeljenih kar 109 kadrovskih štipendij. To so predvsem poklici, kjer je treba tudi trdo ddelati: rudarstvo, kovinarstvo, strojništvo, lesarstvo in konfekcija.
A.ŽELEZNIK
Bolniška le pri enem zdravniku
___Dobre	izkušnje	s	prednostnimi	ambulantami	za	troje	kolektivov
SEVNICA — V sevniški občini.so izračunali, da bi samo z znižanjem bolniškega staleža za 0,4 odst. bilo na delu 24 delavcev več. Če preračunamo na lanski doseženi dohodek na delavca, predstavlja to najmanj 15 milijonov večji dohodek.
Zdravstveni dom in zdravstvena skupnost sta kolektivom ponudila samoupravni sporazum o tako imenovanih obratnih ambulantah. Namesto da navajamo suhoparna določila iz njega, smo v dveh kolektivih, kjer takšno sodelovanje v splošno zadovoljstvo že poteka, povprašali, kako je s lent.
V tozdu Betona so pred uveljavitvijo teh ambulant imeli obilo težav. ..Opazno je bilo, da so nekateri delavci iz drugih republik bolniške liste enostavno kupovali. Še lani je pri nas znašal staležtudi
po 10 odst., letošnji podatki kažejo da se ustavlja pri 6,8 odst. Z zdravnikom in našimi službami so tesni stiki. Oboleli delavec se mora javiti v treh dneh. Zdravniki se posvetujejo med seboj, četudi gre delavec na pregled v Brežice. Konzilij je uspešno razkrinkal primer domnevne obolelosti v drugi republiki,” navaja sekretar Ante Glavan.
Od 1. januarja letos dalje po medsebojnem sporazumu v sev-niškem zdravstvenem domu delajo tudi za Jutranjko. I rane I Irliševar pohvalno govori o vrsti
dogovorjenih nalog, od skupne priprave dokumentacije za invalidsko komisijo do družbene prehrane idr. „Od sporazuma imamo torej več, če tudi službe iz našega podjetja aktivno sodelujejo z zdravstvenimi delavci. Dogovorjeni prispevek 250 din na zaposlenega letno za to obliko neposredne menjave dela je sprejemljiv. Naši delavci imajo te prednostne ambulante pri dveh zdravnikih dopoldne in popoldne, tistih ur se je treba držati. Seveda zdravniki v tistem času, če naših delavcev ni, vzamejo druge bolnike.”
Posebno ambulanto imajo tudi za Jugotanin.
A. ŽELEZNIK
TEKMOVANJE ŠE DO KONCA JULIJA
BREŽICE — Po krajevnih skupnostih se bo do dneva solidarnosti, ki bo 26: julija, izteklo tekmovanje mladih pri nudenju pomoči starejšim občanom in invalidom. Šolarji pod vodstvom aktivistov RK že od februarja sodelujejo pri skrbi za pomoči potrebne krajane. Prinašajo jim hrano, pišejo pisma, nosijo drva, hodijo zanje nakupovat v trgovino, jim urejajo vrtove in pomagajo pri raznih drugih opravilih. Ta dejavnost je živahna zlasti v dobovski, artiški in globoški KS, pa tudi drugod na podeželju. V mestu ne pride toliko do izraza, ker ostareli nimajo daleč ne do trgovine ne do sosedov, ki jim priskočijo na pomoč, če to želijo.
POJOČA MLADINA NA VELIKI DOLINI
VELIKA DOLINA — V nedeljo popoldne je v tukajšnjem prosvetnem domu odmevala pesem otroških in mladinskih pevskih zborov iz brežiške občine. Revija je bila prijeten kulturni dogodek za krajane. Mladi pevci so prinesli v kraj veliko pevskega navdušenja. Potrudili so se, da bi kar najbolje odpeli izbrani program, saj so spremljali nastop tudi strokovni ocenjevalci. Zaradi treme in tujega odra ni šlo vsem popolnoma- gladko, pokazali pa so veliko delovne volje, zaradi česar je bilo tudi vredno priti na srečanje. Občinstvo je navdušil predvsem njihov zanos, njihov prispevek h kulturni razgibanosti dolenskega vsakdanjika.
DELAVSKI AVTOBUS DO JESENI?
VELIKI TRN — Uvedba delavskega avtobusa z Velikega Trna do Sevnice je vsaj nekoliko bliže uresničitvi. Kot smo pisali v prejšnji številki Dolenjskega lista, zdaj 25 krajanov pešači do najbližjega postajališča naj-• manj uro. Vodja sevniške poslovalnice Izletnika Lojze Kovač nam je povedal, da so si izvedenci ogledali cesto, ki bi jo morali le v dveh ovinkih razširiti, znižati klanec pri Vršah in s škarpo zavarovati cesto pred plazom pred Velikim Trnorfi. Krajani so ta dela pripravljeni opraviti, zato je avtobus verjetno le še slvar nekaj mesecev.
Novo v Brežicah
VSAKO ODLAGANJE — PODRAŽITEV — Melioracija neplodnih zemljišč ob Sromljici je v polnem teku in tudi regulacija potoka se je že začela, zaostaja pa delo, ki naj bi ga opra-' vila kmetijska zemljiška skupnost. TO Kooperacija opozarja, da delavci tega kolektiva ne sprejemajo odgovornosti ‘ za podražitve in da so pripravljeni prevzeti tudi urejanje zemljiškoknjižnega stanja, če jim KZS financira delavca za izpeljavo te naloge. Zamude si zaradi administrativne počasnosti TOK ne more privoščiti, zato preko sveta pri OK SZDL opozarja na finančne posledice.
SLAB ZGLED SREDI MESTA — , Spričo neštetih akcij za polepšanje okolja se ljudje čudijo, da glas o njih ni prodrl do delavcev občinske uprave. Pred poslopjem skupščine se bohoti plevel in v posodah za cvetje so posušene rože iz lanskega leta. Malo več pozornosti bi v tej hiši le morali posvečati zunanjemu videzu ali pa vsaj opomniti organizacijo, ki to ureja.
n
IZBRCZIŠK^ ROR0DNIŠNIC€V*'
V času od 11. do 17. maja so v brežiški porodnišnici rodile: Terezija Fabijan iz Dola — Marka, Stanka Škrbina iz Vel. Mraševa — Jernejo, Gordana Ružič iz Zaprešiča — Petro, Sabzeh Khoshbakht iz Irana — Mojtaba, Anica Mešiček iz Pokleka — Franca, Marija Bratelj iz Brateljev — Maria, Erna Rožman iz ARnovih sel — Karin, Ivanka Špeljak iz Donjega Čemehovca — Antona, Marija Lapuh iz Zg. Obreža — Jožka, Vesna Vlašič iz Strmca — Petro, Marija Jagodič iz Brezovice — Lucijo, Željka Nemčič iz Krškega — Domagoja, Marija Bohorč iz Blance — Aleša, Nada Kušer iz Strmca — Matija, Darinka Kerin s Senovega — Moniko, Andela Kovačič iz Javorja — Antonia, Mirjana Beljak iz Celin — Renata. Čestitamo!
Krški novice
BISTRO V KRŠKEM? — V starem mestnem jedru, v stavbi nasproti občine in gostilne Murko, namerava podjetni gostinec Stane Polovič, ki z družabnikom Marjanom Antolovi-* čem že nekaj let uspešno vodi gostilno Komočar, urediti nov gostinski lokal. Ogreva se za bistro.
RES TUDI OMREŽNA SKUPINA? — Krško, oziroma Posavje naj bi imelo v jugoslovanskem telefonskem omrežjusvojoomrežnoskupino. Kdaj bo to, je težko natančno napovedati, vse pa je odvisno od nekaterih naložb v tehniko. Denarja že zdaj primanjkuje za tekoče vzdrževanje, kaj šele za širitev omrežja, dejstvo pa je, da tak sklep jugoslovanskih poštarjev (o samostojni omrežni skupini za Krško— Posavje) pri sedanjh naročnikih vzbuja upe, da bo s telefonom lažje priklicati števi!keyoz. naročnike doma in v tujini. Tako vsaj obljubljajo poštarji...
VABLJIVA SEKS IN NASILJE — Kinopredstave v krškem Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja so zelo dobro obiskane, kadar vrtijo filme, polne erotike in nasilja.' Kadar pa yrtijo zahtevnejše in umetniško priznane filme, se dvorana ne napolni niti do polovice in še med predstavami obiskovalci trumoma odhajajo. Recept za večji dohodek doma, ki se otepa z izgubami je jasen, vprašanje pa je, če je tudi družbeno sprejemljiv.
VABILO BRIGADIRJEM
Obveščamo nekdanje brigadirje, ki so delali v krški četi v prvi izmeni mladinske delovne akcije Samac-Sarajcvo leta 1947, da se dobimo na tovariškem srečanju v soboto 26. maja, ob 10. uri v gostišču Kovačič na Drnovem. Brigadirji, poVaoite tudi vse tiste, ki se naših' srečanj v preteklih letih niso udeležili.
Brigadirski zdravo!
Pripravljalni odbor
Sevniški paberki
NAJPREJ UTRLI POT—Da sov soboto sevniški gasilci lahko na gmajni izvedli občinsko tekmovanje gasilskih pionirjev, jim je morala krajevna skupnost pripeljati kar pet tovornjakov gramoza. Pot do nogometnega igrišča je bila namreč tako zdelana, da je sicer marsičesa navajena gasilska vozila ne bi zmogla.
NA TONE PAPIRJA — Sevniški šolarji so v zadnji akciji zbiranja starega papirja zbrali 9 ton, v prejšnjih dveh akcijah pa še 14 ton. Nekaj od tega zasluženega denarja jim bo prišlo prav pri bližnjih ekskurzijah.
PODRAŽITVE — V občinski pristojnosti je le malocen, kar jihje.se nanašajo predvsem na komunalo, stanarine in kruh. Občinski izvršni svet je na zadnji seji sprejej osnovne okvirje podražitev. Voda naj bi se v Sevnici podražila za 38 Odst., kanalščina za 29, odvoz smeti pa za 43 odst. Stanarine naj bi sc po L juliju dvignile za 30 odst.
IZVOZ SMETI? — Delegati bo-štanjske krajevne skupnosti so na zadnji seji občinske skupščine potožili zaradi dragega odvoza smeti, ki ga opravlja Komunala. Čudijo se, zakaj jih ta Še vedno odvaža v Krško. V odgovoru pa smetarji pojasnjujejo, da bi jih, če bi delali po predpisih, stalo še več. Boštanjčanom rade volje prepustijo, da se s tem neprijetnim poslom ubadajo po svoje.
tura
iti
>bra-
anje
BLIŠČ SAMO ZA OČI ALI TUDI ZA ŽEP? — Vsi dosedanji dolenjski knjižni sejmi v avli novomeške tovarne Krka v Ločni (posnetek je z lanskega, šestega) so imeli neprimerno več obiskovalcev kot kupcev, ako-ravno so knjige ponujali s popustom. Kako bo letos; spet pretežno informativno-kulturna manifestacija ali tudi dober prodajni iztržek?
OBISK V STUDIJSKI KNJIŽNICI NARAŠČA
NOVO MESTO — V Študijski knjižnici Mirana Jarca ugotavljajo, da se je knjižna izposoja od leta 1979 do konca minulega leta povečala za okoli 40 odstotkov. Večji obisk opažajo tudi letos, zlasti dober je bil aprila. Največ dela z bralci in obiskovalci so imeli v študijskem oddelku. Dali so neprimerno več informacij kot običajno. Med izposojeno literaturo prevladuje sicer še vedno leposlovje, čedalje bolj pa prihajajo do izraza tudi knjige družboslovne, naravoslovne in tehnične vsebine.
Sedmič dolenjski knjižni sejem
Prihodnji teden v Krkini avli v Ločni na ogled slovenska knjižna produkcija od lanskega do letošnjega maja — Posebna zanimivost: kot slovenskih protestantskih tiskov z izvirno Dalmatinovo „Biblijo” — Posebna gosta: Matjaž Kmecl in Jaro
Dolar
NOVO MESTO —Tradicija dolenjskih knjižnih sejmov se nadaljuje. Letošnji, že sedmi zapovrstjo, bo od ponedeljka, 28. maja, do sobote, 2. junija, s prodajno knjižno razstavo in drugimi spremljajočimi prireditvami v avli upravno-poslovnc stavbe novomeške tovarne zdravil v Ločni. Prireditelji so znani že iz prejšnjih let, saj so pripravili vse dosedanje knjižne sejme v Novem mestu. To so: mladina in kulturno-umetniško društvo Krke, novomeška knjigarna Mladinske knjige in Študijska knjižnica Mirana •Jarca.
Na prodajnem sejmu bo razstavljena vsa knjižna produkcija najrazličnejših slovenskih založb od lanskega do len »snjega maja, seveda ne upoštevaje Šolske učbenike. Vodja novomeške knjigarne Jane/ Brulc je povedal, da bo na ogled kakih K00 knjižnih naslovov. Pestro razstav no paleto bodo sestavljala slovenska izvirna in v slovenščini prevedena dela. Kot običajno bo največ leposlovja za odrasle in mladino, od romanov do slikanic, bogato bo zastopano družboslovje, na voljo bodo knjige z naravoslovnega in tehniškega področja, sejem pa bo ustregel tudi tistim, ki bodo na njem iskali najrazličnejše priročnike, slovarje in podobno literaturo. Vse razstavljene knjige bodo naprodaj za 10 odst. ceneje kot v redni prodaji.
Skrb za ugled
V Likovni salon le kako-vostna likovna dela
KOČEVJE — Likovni salon Kočevje dobiva prošnje številnih društev, šol, vrtcev in posameznikov, k i bi želeli tu razstavljati. Pred kratkim pa je vodstvo salona odločilo, da bo dovolilo razstavljali le takim likovnim ustvarjalcem, ki so sposobni ustvarjati in prikazati kakovostna likovna dela.
V vsem letu bodo dovolili le eno amatersko razstavo. Menijo namreč, da je za ostale potrebe'oz. razstave dovolj drugih prostorov, kot so: avla v Šcškovem domu, avla osnovne šole, avla srednje šole tehničnih in družboslovnih smeri, dvorana stare gimnazije itd.
1 ako odločitev so sprejeli zato. ker menijo, naj likovni salon služi svojemu osnovnemu namenu — kakovostim likovnim razstavam. Ohranili mora kulturno raven in ugled, ki si ga je pridobil. Kvalitetni izbor pa je možen zdaj zato, ker je zanimanje za razstavljanje v Kočevju veliko.
V. ILC
Poleg osrednje, prodajne razstave bo v času sejma v Krkini avli več manjših. Sama Mladinsk'a knjiga bo poseben-kot posvetila ustvarjalnosti Srečka Kosovela. Dve razstavi pa bo pripravila Študijska knjižnica Mirana Jarca. Na eni bo prikazana pisateljska ustvarjalnost dr. Matjaža Kmecla, predsednika republiškega komiteja za kulturo, ki bo gost dolenjskega knjižnega sejma na otvoritvenidan.se pravi 28. maja ob IX. uri. Z njim bo tekel tudi organiziran pogovor o njegovem pisateljevanju in nekaterjh aktualnih vprašanjih s področja kulture.
• V času dolenjskega knjižnega sejnia bo Krkina avla v Ločni odprta vsak dan od 7. do 19. ure, tako da bi si razstave v njej lahko ogledalo kar največ obiskovalcev od blizu in daleč.
Druga razstava bo posvečena obdobju slovenske jezikovne in knjižne prc-buje oziroma knjigam naših protestantskih piscev, in sicer ob 400-letnici izida ..Biblije" v slovenskem prevodu Jurija Dalmatina. Študijska knjižnica
MEDOBČINSKA ZKO?
POSAVJE — Medobčinskosodclo-vanje v tej regiji pozna več uspešnih oblik tudi na kulturnem področju. Že dalj časa, denimo, delujeta posavska pevska zveza in območni odbor Združenja gledaliških skupin. Zavzemajo se za to, da bi ljubiteljsko kulturno dejavnost organizacijsko še bolj povezali. Že več tednov je v teku postopek za ustanovitev medobčinske ZKO. Slišati je. naj bi novo organizacijo oblikovali še pred koncem letošnje sezone, v prvem mandatnem obdobju pa naj bi bil njen sedež v Sevnici.
bo razstavila izvirni izvod ..Biblije" iz leta 1584, dela Jurija Dalmatina in drugih protestantskih piscev — Primoža Trubarja, Adama Bohoriča itd. — v faksimiliranih izdajah, razstavo pa
• Ljubitelji knjig bodo v dneh letošnjega dolenjskega knjižnega sejma lahko kupovali tudi knjige Cankarjeve založbe s po 50 do 75-odstotnim popustom pri ceni. Razprodaja knjig te založbe bo v Novem mestu tekla prek knjigarne Mladinske knjige.
obogatila še s slikovnim in najrazličnejšim drugim gradivom. Po mnenju prof. Nataše Petrov, upravnice knjižnice, naj bi ta razstava obiskovalce opozorila na povezavo kulturne dediščine z izviri slovenske literature.
O tem, še posebej pa o pomenu protestantskega obdobja za nastanek in razvoj slovenske književnosti, bo govoril prof. Jaro Dolar iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, gost dolenjskega knjižnega sejma v sredo, 30. maja. Prof. Dolar bo v predavanju še zlasti očrtal pomen Dalma-tiiflhvega prevoda „Biblije" v sloven-
I. Z.
Prizadevni ljubitelji
Milijon sevniški ZKO nikakor r>6 zadošča
SLU MCA — Med tistimi redkimi občinskimi ZKO v Sloveniji, ki delajo z neprofesionalen je tudi sevniška. Sjeno nemajhno prizadevnost ob takšni kadrovski zasedbi je na nedavni konferenci delegatov ZKO Tone Štefanec iz republiške ZKO izrecno pohvalil. Ljubiteljska zagnanost v sevniški občini pa se kaže na več področjih.
O dokajšnji razvejenosti ljubiteljstva govori podatek, da deluje v tej občini že šestnajst kulturnih društev. Belih lis oziroma krajevnih skupnosti, ki svojega društva še ne premorejo, je vse manj. Trenutno jih ne poznajo v treh od enajstih: na Primožu. Bučki in v Tržišču. V zadnjih dveh krajih pa se že dogovarjajo. da bi se organizirali tudi na kulturnem področju.
Kulturna društva uspešno delujejo na treh šolah: v Krmelju.
na OŠ Sava Kladnika v Sevnici in na Srednji tekstilni šoli v Sev-nici. Ustanoviti jih nameravajo tudi na drugih šolah, kjer kulturno delo poteka po krožkih.
Sovi program ZKO predvideva uvedbo novih dejavnosti: filmske, foto in plesne. To še povečuje denarne zagate ZKO. ki že do zdaj niso bile majhne. Pomoč kulturne skupnosti je resda vsako leto izdatnejša, vena r ZKO s temi sredstvi ne more pokriti vseh potreb. Zdaj dobiva milijon dinarjev, po besedah predsednika Alberta Felicijana vsekakor premalo, da bi lahko spodbujala kakovost ljubiteljskega dela. Vrsta društev bo morala še vedno iskpti dodatno pomoč in se sploh znajti, kakor bodo kje vedeli in znali. Da. rudi z organiziranjem veselic.
A. Ž.
Tretjič med najboljšimi
Na republiški gledališki „reviji”, ki poteka v radovljiški občini, tudi amaterski oder iz Brežic
BOHINJSKA BISTRICA — V tukajšnjem Domu Joža Ašmana poteka ta teden zaključna prireditev letošnjega, po vrsti že sedemindvajsetega srečanja gledaliških skupin Slovenije. Na njej sodelujejo ljubiteljske skupine, ki so jih selektorji izbrali na območnih srečanjih. Medtem ko Dolenjska nima predstavnika med najboljšimi, pa rešujejo čast Posavja na srečanju Brežičani.
Amaterski oder iz Brežic seje med osem najboljših skupin, ki nastopajo na republiškem ..gledališkem vrhu", uvrstil s predstavo Mikelnove satire ..Moralno-politične kvalifikacije tovariša Gubca” v režiji Vlada Podgorška. Kako so se brežiški igralci odrezali pred zahtevnim občinstom in kritiki, še ne moremo poročati, saj so nastopili sinoči. To pa je bil hkrati njihov tret-
ji nastop na republiških srečanjih. Toliko uvrstitev med najboljše se je v Sloveniji posrečilo le manjšemu številu skupin.
Zaključna, republiška prireditev iz pomladanskega zajetja letošnjega srečanja se je začela v torek, 22. maja. z nastopom Prešernovega gledališča iz Kranja, iztekla pa se bo v soboto. 26. maja, s štirinajsto skupščino Združenja gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije.
Na skupščini bodo po uvodnih besedah Janeza Karlina, predsednika združenja, pregledali in ocenili delo republiškega in območnih odborov, sprejeli programsko poslanico združenja za gledališko sezono 1984— 1985 in določili ljubiteljske skupine, ki bodo zastopale slovensko gledališko ljubiteljstvo na drugih srečanjih in prireditvah v Jugoslaviji.
Pevsko srečanje v ..Lončariji"
V Dolenji vasi nastopilo devet zborov iz ribniške in eden iz kočevske občine
DOLENJA VAS — V ribniški občini ima pevska dejavnost, že dolgoletno tradicijo. Vrsta mladinskih in pionirskih, mešanih in moških zborov po vseh krajih občine pomeni nenehno poglabljanje in nadaljevanje te tradicije.
Izraz, razvitosti amaterskega petja v občini je tudi vsakoletno srečanje pevskih zborov v Dolenji vasi — "lončariji", ki ga organizira tukajšnje kulturno društvo Franc Zbašnik. Letošnje srečanje, ki je bilo deseto po vrsti, je bilo 12. maja, udeležilo pa se ga je deset zborov, od tega devet iz ribniške in eden iz kočevske občine.
Desetič zapored so se dobili pevci, ne da bi tekmovali, pač pa na delovno srečanje, na katerem naj bi predvsem pokazali svoje enoletno delo, se
pogovorili in izmenjali izkušnje. Peli so naslednji zbori: zbor celodnevne šole iz Dolenje vasi, kvartet Inles iz Ribnice, mladinski mešani zbor iz Sodražice, Lončar iz Dolenje vasi, moški zbor Svoboda Sodražica, oktet Donit Sodražica, nonet Vitra Ribnica, mešani zbor KUD Gallus Ribnica, pevski zbor Slemena in pevski zbor Svoboda iz Kočevja. Vsak zbor je
Razsipnost je tuja knjižnicam
Po sredstvih za knjige na prebivalca nekatere naše občine na repu
DOLENJSKA. BILA KRAJINA, POSAVJE — Znano je, da ima knjižničarstvo v razvitih družbah velik delež pri izobraževanju in samoizobraževanju, pri raziskavah in sistemu informiranja, da o kulturnem, sociološkem in drugih področjih niti ne govorimo. M a iv sikje v svetu so v lej dejavnosti dosegli standarde, kakršnih pri nas še desetletja ne bomo mogli, t e bomo tako ravnali s knjižničarstvom kot v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah, ko iščemo rezerve celo pri že tako oskubljenih sredstvih za lo dejavnost, pa še zlasti ne.
V Sloveniji se težave večajo od osvoboditve dalje. Šibko zasnovana politika razvoja knjižničarstva v prvih treh desetlet jih po vojni je povzročila nemalo problemov. Prvi slovenski knjižničarski zakon iz leta 1961 je bil. denimo, tako nezahteven, da ni dal nikakršnih praktičnih rezultatov. Prej ko slej je moralo knjižničarstvo na samorastniško pot. pri čemer je veljalo načelo, naj se vsak znajde, kakor ve in zna. Da se je v takih razmerah razkorak s svetovnim razvojnim procesom še povečal, se razume samoto sebi.
Seveda so v takih razmerah rasle tudi knjižnice na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. Mnogi podatki pokažejo. da so bili časi kn jižnicam na tem območju Se saj je dobil tu prednost razvoj gospodarstva in najrazličnejših pridobitnih dejavnosti, med kakršne pa se ne uvrščala niti knjižničarstvo niti kultura v širšem pomenu. Zato je vedno zmanjkovalo denarja tako za usposabljanje knjižnic kol za nakup knjig.
Odnos družbe do knjižničarstva se kaže na razne načine. tudi po lem. koliko sredstev dajejo v posameznih občinah za knjige, oziroma koliko je teh sredstev na prebivalca. Po podatkih iz leta 19X1) je prišlo v posameznih občinah na našem območju na prebivalca: v brežiški 33.9X dinarjev, v črnomaljski 24.5 L. kočevski 55.57. krški 36,16. metliški 18.10. novomeški 59.76. ribiški 22.99.sev-niški 12.57 in v trebanjski občini 31.52 dinarjev. Za primerjavo povejmo, da so tisto leto v postojnski, ravenski. koprski in kranjski občini ustrezni zneski presegali 100 dinar jev, da je prišlo v celjski občini za knjige na prebivalca nekaj manj kot I 30 dinarjev, metile m ko je imela
slovenski ..rekord" občina Ljubljana 321 dinarji.
Center s skoraj
Deset let prej. torej leta 1970, pa so znašala sredstva na prebivalca občine za knjige: v Brežicah 2.59 dinarja, v Črnomlju 10,22. Kočevju 5.44, Krškem 3.44, Novem mestu X,24. Ribnici 2.55. Sevnici 1.16 in Trebnjem 31.52, medtem ko za Metliko ni podatkov. Povprečno so se sredstva na prebivalca v teh občinah v desetih letih povečala za desetkrat (le v Črnomlju za 2.5-krat).
Knjižnice z velikimi napori premagujejo hude posledice podražitev, zlasti pri nakupu novih knjig. Knjige so se v borili štirih letih podražile za 200 in nekatere celo za 300 odstotkov. Čeprav je bilo denarja za nakup vsako leto več. je bil dotok novih knjig na knjižne police vsako leto manjši. Izračunali so. da bi morale v Sloveniji samo splošnoizobraževalne knjižnice letno nabaviti 200.000 knjig, če bi se hotele približati standardu ene knjige na deset prebivalcev. Ker ni dovolj denarja, je nakup skoraj za polovico manjši.
V številnih knjižnicah se še nadalje zmanjšuje dotok nove literature. Glede tega so prizadete vse knjižnice tudi v občinah, ki smo jih omenili. Nerazrešeni ostajajo tudi številni drugi problemi: Inida prostorska utesnjenost, kadrovski primanjkljaji, ni možnosti za odpiranje novih izposojevališč. če omenimo le nekatere. Na minimum so skrčeni programi novih aktivnosti knjižnic. .
Na knjižnice pritiskajo številni novi problemi. Medtem ko se morajo na eni strani otepati s čisto banalnimi vprašanji, ko si belijo lase s tem. kako zagotoviti vsaj zmeren kos kruha svojim zaposlenim, je tu Se neizprosen novi zakon o knjižničarstvu iz leta 19X2. ki ga je treba izvajati. In nalog, tudi povsem novih, nikakor ni malo. Veliko jih je rešljivih le z več denarja, z novimi kadri, prostori itd. Vsega lega pa ni. Se bodalo kljub vsemu vzdržati?
v	I.	ZORAN
Burno o denarju
Komaj uskladili stališča o financiranju kul-_____________ture____________
KOČEVJE — Na nedavni skupščini kulturne skupnosti Kočevje je bila zelo burna razprava o predlogu financiranja posameznih kulturnih dejavnosti. Vsi so zahtevali več, denarja pa je vedno manj. Posebno nezadovoljni so bili delegati delavske godbe.
Skupščina je zalo začasno prekinila delo in sla se zbor uporabnikov in zbor izvajalcev sestala na ločenih sejah. Ko so stališča uskladili. so program finansiranja sprejeli. Seveda bo v bodoče takih ostrih razprav vedno več (in to ne le na področju kulture), ker je denarja vedno manj in gaje treba tudi varčno razporejati.
Kaže. da bo potrebno na raznih področjih opraviti vedno več dela brezplačno, kot počno že vsa leta pri Likovnem salonu, katerega vodstvo opravlja vse delo prostovoljno in brezplačno, medtem kov drugih slovenskih mestih običajno opravljajo tako delo poklicno oz. plačano.
VILKO ILC
zapel dve pesmi, ob zaključku pa so združeni moški zbori kot enoten zbor zapeli dve pesmi.
• Prijetno dopolnilo med nastopi pevskih zborov je bila tudi modna revija. Manekeni Centra za sodobno oblačenje Ljubljana so pokazali vrsto spomladanskih in jesenskih ter poletnih modnih novosti Sukna Zapuže, Almire Radovljica, Tribana iz Kočevja in Beti iz Metlike. Nastopil je tudi simpatični Toni Gašperič iz Metlike.
Velik obisk — nabito polna dvorana DC 16-je dokazal, da v teh krajih ‘ zanimanje za pevsko kulturo še ni zamrlo in da so uveljavljena srečanja v Dolenji vasi pravilna spodbuda nadaljnjim prizadevanjem pri razvoju pevske dejavnosti na ribniškem koncu.
F. G.
Odmevno
prizorišče
V Kozinovi dvorani se vrstijo kvalitetni koncerti
NOVO MESTO — Koztnova dvorana je bržkone eno najbolj zasedenih kulturnih prizorišč na Dolenjskem. Poleg internih nastopov. s katerimi učenci glasbene šole sproti preverjajo svoje znanje, je v njej čedalje več prireditev za javnost. To 'so solistični in ansambelski glasbeni popoldnevi ali večeri domačih in gostujočih izvajalcev. ki jih v zadnjem času organizira predvsem Glasbena mladina. S temi koncerti, ki so seveda bolj komornega značaja, se Rozinova dvorana uvršča med pomembne it. tudi odmevne koncertne prostore v tem.delu Slovenije. Dodajmo, da imajo tovrstne prireditve tudi vzgojno-izobraže-valni pomen, saj je nemalo komentiranih.
V zadnjem času so ljubitelji resne glasbe lahko obiskali dva kvalitetna koncerta. Na prvem, ki je bil 10. maja. je novomeški rojak Aleš Vesel, absolvent ljubljanske akademije za glasbo (instrumentalnega oddelka), izvajal Bach — Busonijeve, Beethovnove. Brahmsove in Bartokove skladbe. To je bil pravzaprav preddiplomski nastop izvajalca, ki je svojo glasbeno pot začel kot učenec novomeške glasbene šole. nadaljeval izpopolnjevanje na srednji glasbeni šoli v Ljubljani in se potem odločil za študij na akademiji.
Drugi koncert je bil 15. maja zvečer, ko je v Kozinovi dvorani nastopila s’kupina Musiča ad ho-minem iz Sarajeva. Skupina, kije zanimiva zavoljo sestave in instrumentalne zasedbe je izvajala Corellijeva, Hitendlova, Schubertova, de Sarasatejeva in Smailo-vieeva dela. A. Smailovič je dokaj znan jugoslovanski skladatelj in je pred kratkim umrl. V skupini Musiča ad hominem igrajo kar štiri njegove hčere: Violeta, Sidika, Vila in Meira, prve tri violino, zadnja pa klavir. Violo igra Vlado Repše, soprog Vije Smailovič.
Skupina, ki slovi po redki instrumentalni zasedbi, je razmeroma zelo mlada. Občinstvo v Kozinovi dvorani je osvojila s kvalitetnim izvajanjem. Še posebej prikupen in kvaliteten je bil nastop Violete, najmlajše med sestrami. Čeprav je še osnovnošolka, obiskuje sedmi razred, odlično izdeluje srednjo glasbeno šolo, kjer je v tretjem letniku. Da gre za resnično nadarjeno glasbenico, pove podatek, daje Violeta Smailovič že večkrat zmagala na jugoslovanskih glasbenih tekmovanjih za mlade.
I. Z.
Večer poezije in glasbe
V novomeškem Domu JLA so se predstavili člani literarnega kluba „Dragotin Kette” in pesniki — vojaki
NOVO MESTO — Člani literarnega kluba ..Dragotin Kette” so se spet odzvali vabilu novomeškega Doma JLA in so nastopili na literarnem večeru, ki so ga tu pripravili v četrtek, 17. maja. Svoja dela so brati pesniki: Vladimir Bajc, Jasna lgnjatič, Marjanca Kočevar, Milena Medic, Milan Stjepanovič in Ivan Zoran. Član kluba Milan Stjepanovič, ki je prireditev pripravil in vodil, je pesmi nekaterih avtorjev prevedel v srbohrvaščino, tako da so obiskovlci lahko prisluhnili slovenskemu izvirniku in srbohrvaškemu prevodu.
NOVA RAZSTAVA V GALERIJI KRŠKO
KRŠKO — V tukajšnji galeriji bodo jutri ob 19. uri odprli razstavo grafik mladega akademskega slikarja Rajka Cubra. Na otvoritvi bo imel uvodno besedo likovni kritik Aleksander Bas-sin, tudi avtor teksta za zloženko. Z glasbenim programom bodo sodelovali učenci domače glasbene Sole. Grafike bodo na ogied do X. junija.
Na večeru so se kot pesniki predstavili tudi Šalim Selimovič, Nebojša Ljubomirovič in Marjan Skrbiš, ki služijo vojaški rok v Novem mestu. Nekaj svojih pesmi, napisanih v slovenščini in hrvaščini, je prebrala dijakinja Nevenka Džuraševič iz Doma učencev Majde Šilc. Petra Budič, tudi iz omenjenega doma, pa je recitirala eno pesem nedavno preminulega Branka Čopiča, in sicer iz antologije bosensko-hercegovske poezije, ki je pod naslovom ..Bili in peli" pred meseci izšla v slovenskem prevodu.
Za povezavo med pesniškimi nastopi so bili glasbeni vložki, ki sojih pri-
pravili vojaki Nenad Novak, Tihomir Zlatič in Predrag Jovanovič. Izvajali so krajše skladbe na kitari, harmoniki in orglah. Slišati je bilo tudi nekaj petja, in sicer je Tihomir Zlatič s kitaro spremljal pevki, predstavljeni kot sestri Anja in Stanka.
Čeprav so take prireditve običajno namenjene manjšemu številu poslušalcev, je za to moč reči, da je bila dobro obiskana. Prej ko slej to pomeni, da poezija ni brez bralcev oziroma poslušalcev in da je teh vedno nekaj tudi med fanti, ki nosijo vojaško uniformo. Ta literarno-glasbena prireditev, ki je glede na nastopajoče in poslušalce izzvenela kot slovensko — srbohrvaški večer, se je tudi dobro posrečila, bila je tekoča in brez zastojev, kakršni se radi prikradejo, še posebej, če je potek preveč prepuščen improvizaciji. Zapisati je moč, da taki večeri bogatijo kulturno ponudbo Doma JLA in da ta prav gotovo ni bil zadnji.
RAZSTAVA
STRAŽA — Minuli teden so v Novolesovi jedilnici v Straži odprli razstavo slikarskih del Iva Obradino-viča iz tozda TD P. Na otvoritvi so izvedli recital pesmi Novolesovih pesnikov.
M.
\krtAmjJ£wr
lojta/
PESNIK MINATTI MED SREDNJEŠOLCI
NOVO MESTO — Pesnik Ivan Minatti. ki slavi letos 60-letnico in trm bo Mladinska knjiga ob-tem jubileju izdala novo, antološko pesniško zbirko, je v ponedeljek. 21. maja. obiskal Študijsko knjižnico Mirana Jarca ter sodeloval na prireditvi, ki sojo pripravili ob tej priložnosti. Najprej je poslušal recital svojih pesmi, ki so ga izvedli dijaki srednje šole tehniško-naravoslovne in pedagoške usmeritve, odgovarjal na vprašanja o načinu in pobudah svojega pisanja, nato pa je tekmovalcem za bralno značko iz omenjene srednje šole podelil Župančičeva priznanja. O pesniku, prevajalcu in uredniku vlvanu Minattiju pa je govorila prof. Nataša Petrov, upravnica novomeške študijske knjižnice.
PRVIČ SLAVILI SVOJ PRAZNIK
Območje zdajšnje krajevne skupnosti Jesenice na Dolenjskem je bilo osvobojeno 7. maja 1945. V spomin na ta dan so krajani letos prvič slavili svoj krajevni praznik. Na dan pred praznikom so okrog novega nogometnega igrišča v Novi vasi zasadili 88 dreves v spomin na Tita. sicer pa so v sklopu praznovanja izvedli še športno tekmovanje s tekom osvoboditve, na Obrežju so izvedli vajo civilne zaščite, podelitev priznanj OF so s kulturnim programom popestrili učenci iz Velike Doline, slavnostni govornik pa je bil Mirko Kambič, predsednik brežiške občinske skupščine.
IRENA ŠINKOVEC OŠ Velika Dolina
SEMIŠKA ŠOLA PRVA
V četrtek je bilo v Črnomlju atletsko tekmovanje, na katerem so se pomerili učenci črnomaljske, viniške in semiške osnovne šole. Prvo mesto je osvojila ekipa iz semiške šole, črnomaljska je bila druga, viniška pa tretja.
ROMANA BRINC
OŠ Črnomelj
OBISK GLEDALIŠČA
V torek smo si učenci sedmih razredov naše šole ogledali igro Pyg-malion v Ljubljanskem mestnem gledališču. Predstava je bila z.elozanimi-
Va'	IVANKA VESELIČ
OŠ Črnomelj
V PLETERŠNIKOVEM ROJSTNEM KRAJC
Člani literarnega in zgodovinskega krožka smo se sredi maja odpravili na izlet v Pišece. Pred šolo smo videli spomenik Maksa Pleteršnika, v kulturnem domu smo si ogledali razstavo o tem velikem .jezikoslovcu, na njegovem grobu pa smo prižgali svečko. Ogledati smp si hoteli še Pleteršnikovo rojstno hišo. ki pa je. žal. zapuščena. Pot nas je vodila tudi do pišeškega gradu, ki je tudi zapuščen.
LIDIJA KOSTEVC in CVETKA OGOREVC OŠ Globoko
VESELOŠOLCI V ŽUŽEMBERKU
12.	maja je bilo v Žužemberku občinsko tekmovanje v veseli šoli. Po tekmovanju, ki smo ga veselošolci opravili v dveh skupinah, smo si ogledali ta zanimivi kraj. Izvedeli smo veliko iz njegove zgodovine, pri spomeniku smo imeli kratek kulturni program, ogledali pa smo si tudi Iskrino tovarno.
MOJCA KREVS OŠ Mirna peč
NEKATERI PRVIČ VIDELI MORJE
Učenci 4. razredov črnomaljske osnovne šole smo sc prvi petek v maju odpravili na izlet k morju. Na Reki smo si ogledali ladjedelnico in pristanišče. Pot nas je vodila tudi po Titovem mostu na otok Krk. Nekateri učenci so prvič videli morje, zato je bil izlet zanje veliko doživetje. Na poti proti domu smo si ogledali spomenik v Mrkopalju.
MARJANCA PLUT
IŠČEM OČETA
Preko vašega lista želim najti svojega očeta. Pišem se Slavica Vu-jašanin, rojena Gracar. Očesc piše Tone Gracar, doma je iz Novega mesta, kjer najbrž tudi še danes živi. Rodila sem se leta 1951 v Kraljevu, ko je bil oče v službi v Ribnici pri Kraljevu. O očetu ne vem skoraj nič, saj že več kot dvajset let nisem o njem nič slišala. Vem le, da se je ieta 1926 rodil v Novem mestu. Če kdo kaj ve o mojem očetu, ga prosim, da mi sporoči.
SLAVICA VU.IAŠANIN 36 000 Kraljevo D. O. Autotransport
Zakaj imam zlomljeno roko
Kaj se je dogajalo na Integral — Sapovem avtobusu
Ker kratek zapis ..Potnika vrgla iz avtobusa", objavljen v 20. št. Dolenjskega lista, ni podal vseh okoliščin, v katerih se je odvijal neljubi dogodek na Integral-Sapovem avtobusu, se mi zdi-nu-jno. da ga osvetlim in tako objektivneje predstavim bralcem Dolenjskega lista. 'V zapisu namreč manjka najpomembnejše: kaj seje dogajalo na avtobusu, preden sem prižgal cigareto, in zakaj sem to storil.
Prvi je v avtobusu prižgal cigareto sprevodnik in mirno kadil, čeprav je ena od potnic glasno vprašala, ali napis ..Kaditi prepovedano" velja za vse ali ne. Iz protesta in da bi tako opozoril na aroganco tistega, ki bi končno moral kot uradna oseba dajati zgled spoštovanja predpisov v avtobusu, sem ponudil sopotnicama cigarete. Odklonili sta in dejali. da ju ne bo motilo, če si jaz. prižgem, kar sem tudi storil. Tedaj je sprevodnik odložil svojo cigareto (ni je ugasnil!), stopil proti meni in zahteval, naj ugasim cigareto. Odgovoril se mu, naj jo on prvi. ker jo je tudi prvi prižgal. Sprevodnik me je zagrabil za lase in mi iztrgal cigareto iz ust. Vstal sem in se pred nasiljem branil. V obračun se je vmešal še voznik in družno s sprevodnikom sta me vrgla iz avtobusa (z. rokami naprej) na cesto, pri čemer sem si zlomil roko. Avtobus- je 'odpeljal naprej.
Potnike, ki so bili priče tega dogodka, prosim, da mi pišejo in potrdijo, ali gre za resnici ustrezen prikaz.
DAVORIN KUGLER Slomškova 11 68250 Brežice
Stefan Štirn
V petek, 20. aprila, smo se na bo-štanjskem pokopališču poslovili od našega vedrega, mladega sodelavca in priljubljenega tovariša Stefana Štirna, predmetnega učitelja na osnovni šoli XIV. divizije Senovo.
Še vedno se nam zdi nedojemljivo in neresnično, da ga ne bo več. Pričakovali smo, da mu bomo tisto jutro, ko smo izvedeli to kruto resnico, stisnili roko in mu čestitali za opravljeno diplomo na pedagoški akademiji. Na-Tiesto sreče, ki bi jo spet delili z njim, je pretresljiva in pekoča vest o nesreči oklenila naša srca kakor trd leden oklep.
Ali je bilo našemu Štefanu res namenjenih-samo trideset pomladi?
Življenjska pot Štefana ŠTIRNA seje začela I. decembra 1953 v Cerkljah na Gorenjskem. Rodil sc je kot šesti sin in enajsti otrok vdružini. S kakšno ljubeznijo je vedno pripovedoval o Gorenjski, o svoji materi in očetu. Ponosen je bil na svojodružino.na uspehe sorodnikov. Po končani osnovni šoli se je zaposlil v Iskri v Kranju. Spoznal je delo, zaslužil nekaj denarja in se odločil za šolanje. Poznal je svoje sposobnosti in se vpisal na srednjo
šolo za oblikovanje v Ljubljani, jo uspešno zaključil ter nadaljeval šolanje na PA, smer likovni pouk—slovenski jezik.
Pred tremi leti in pol je prišel na našo Solo. Ni bil začetnik, saj je poučeval že v Ljubljani in Novem mestu. Takrat nismo vedeli, da smo dobili delavnega. inteligentnega, skromnega in vedrega sodelavca ter priljubljenega in dobrega učitelja. To smo hitro spoznali. Veselili smo sc ob njegovih uspehih, ko je pripravljal odlične scene, razstave učencev, dekoracije, ko je imel prvo samostojno razstavo lastnih slik in je z veliko voljo še študiral tehnični pouk ter začenjal s študijem likovne umetnosti' na visoki šoli, ob vsem tem pa je bil še vzoren mož. itr očka Roku in Klemenu.
Čeprav je bil mlad, smo se od njega marsikaj naučili, predvsem to. kako z vedrino in dobro voljo premagovati težave. V šoli ga vsi, čisto vsi zelo pogrešamo in se bomo nanj - vedno spominjali.
Delavci OŠ XIV. divizije Senovo
Ni molk morda celo zločin?
Zahteva, da javnost zve vso resnico o Krupi — Kaj pravijo v 'skri?
DOMOVINA
Kaj je domovina? Zame je domovina moj dom. prijatelji, sošolci, sta mama in oče. Zame je domovina drevo, ki spomladi ozeleni. Moja domovina je potok, so gore, narava. Lepota.
MANJA KOŠIR COŠ Brestanica
V razdobju enega meseca sta dva slovenska časnika IUčeno tirne od drugega širši in ožji slovenski javnosti posredovala problematiko nevarnosti onesnaževanja voda. Tako je Dolenjski list 5. aprila bralcem posredoval kratko informacijo pisca B. M. z naslovom „U p jc splaval po vodi" s podnaslovom ..Vode iz Krupe ne bo", 19. aprila je pisec Bojan Budja objavil članek ..Dvakrat nevarni odpadki". 5. maja pa je Delo v prilogi objavilo članek Neže Excl z naslovom ..Dioksin. multinacionalke in mi". Glede na to, da je potrebno vse tri članke obravnavati enotno in skupaj, saj je le tako moč ugotoviti, kaj so avtorji pravzaprav hoteli povedati, navajam njihovo kratko vsebino.
B. M. v članku „Up je splaval povodi — Vode iz Krupe ne bo” navaja ugotovitve raziskav semiškega domačina mag. Dušana Pluta, Mateja Gabrovca in raziskave dveletnega mladinskega raziskovalnega tabora v Semiču. S temi ugotovitvami so bili seznanjeni delegati v skupnostih SIS in zborov občinske skupščine. Le-ti naj bi največjo pozornost posvetili vodovodu, oziroma zajetju Krupe, ki je zadnja leta največji up krajanov glede redne oskrbe z. vodo. Tem delegatom je mag. Plut pojasnil, da so analize mladinskega raziskovalnega tabora pokazale, da je kvaliteta Krupe na izviru tako slaba, da s črpanjem v bližnji in srednji prihodnosti ne bo nič. Strokovnjaki naj bi namreč potrdili, da z danes poznano tehnologijo ni moč očistili Krupe škodljivih snovi, sama pa se ne bo očistila vsaj 20 do 30 let._______________
• Uredništvu Dolenjskega lista. Pošiljam vam prispevek z javnimi vprašanji, ki se nanašajo na članke, objavljene 5. in 19. aprila v Dolenjskem listu ter 5. maja v Delu. Kot navajam že v tekstu, obstoji tudi na vas samih moralna in poklicna dolžnost, da prizadeto prebivalstvo Bele krajine in Dolenjske, katerega glavni informator ste, pošteno in pravilno informirate o obravnavani tematiki, sicer v nasprotnem primeru nosite svoj del odgovornosti za eventuelni „belo-kranjski Severso”.
V kratkem članku v Dol. listu Bojan Budja obravnava problematiko lokacij oziroma deponij nevarnih snoyi oz. produktov industrij na Dolenjskem in sklene z mislijo:	..Gorje, če po
Dolenjskem raztreseni strupi pridejo do rek, prodrejo do pitne vode."
Neža Excl v sobotni prilogi Dela v članku .Dioksin, multinacionalke in mi" najprej poda grozljivo sliko zastrupitev z. dioksinom v Seversu v Italiji leta 1976, vietnamske izkušnje z agentom orange, opiše dioksin kot danes najhujši znani strup, ki povzroča splave, prirojene napake otrok in smrt že v najmanjših količinah, tako pri živalih kot pri ljudeh, ki so prišli v stik z njim. Pri tem še navaja, da ne poznamo načina za razstrupitev z dioksinom okužene zemlje, vode in odpadkov, razen s.sežigom pri I200°C, kar pa je dejansko neizvedljivo. Nadalje tov. Ex!ova ugotavlja, da so drugi vir dioksina (TCDD) tako imenovani PCB poliklorirani bifenili, ki so že sami skoraj tako strupeni kot dioksin, ki sicer nastaja z njihovim sežigom. Njihova uporaba je omejena (na Zahodu prepovedana), in to na uporabo v transformatorjih (kot hladilna tekočina) in kot izolacijsko sredstvo.
Pri nas uporabljamo PCB v proizvodnji kondenzatorjev, uvažamo pa jih iz Francije. Ugotavlja tudi, da jc ena od teh tovarn s svojim odlagališčem onesnažila rečno vodo.
Na koncu tov. Exlova meni, da bi bilo koristno, če bi se javno oglasili jugoslovanski strokovnjaki za okolje in zdravstveni delavci in kritično ocenili našo prakso na tem področju.
Sledim pozivu tov. Exlove in sc ko, občan z zajamčeno pravico do zdravega okolja j livno oglašam in pri tem prvo vprašanje naslavljam ravno njej. saj ga nam je hote ali nehote zamolčala:
— Katera reka pri nas je onesnažena s PCB in katera tovarna in kje je onesnažila to reko?
Tovariša mag. Dušana Plula pa prosim, da javnost izčrpneje informira o ugotovitvah mladinskega raziskovalnega tabora, predvsem pa da odgovori na vprašanja:
50 let dela gasilcev v Kotu—Brezju
Ob tem podelili vrsto priznanj — V sprevodu sodelovalo 15 gasilskih društev
27.	maja bo prostovoljno gasilsko društvo Kot-Brezje pri Semiču slavilo 50-letnico delovanja. Ustanovljeno je bilo konec 1934 in že naslednje leto začeli razmišljati o gradnji svojega doma. Zgradili so ga v rekordnem času, saj je bila otvoritev že maja 1936, čez dve leti pa so kupili brizgalno, ki še vedno služi namenu.
Do druge svetovne je društvo kupilo veliko gasilskega orodja, večkrat tudi z denarnimi prispevki blagajnika Matija Maceleta. Med vojno je delo zamrlo, društvo pa je životarilo vse do začetka leta 1967, ko mu je začel predsedovati Franc Kapš. Takrat so člani začeli razmišljati tudi o razširitvi doma, pri tem pa so poleg krajanov pomagali z delom in denarjem tudi GG Crmošnjice.semiška Iskra indru-gi. Nakupili so opremo, med drugim tudi novo motorko, prikolico za prevoz le-te. kombi. Za uspešno oživitev dela v društvu so člani hvaležni tudi Jožetu Rauhu, dolgoletnemu blagajniku in poznejšemu predsedniku društva. Samo lani so krajani pri ureditvi doma opravili več kot 1.200 udarniških ur.
Ob 50-lctnici gasilskega društva Kot-Brezje bodo podelili 81 članom priznanja za 10, 20, 30,40 ali 50 let dela v društvu. Poleg tega bodoštirje gasilci prejeli republiška gasilska odlikovanja, 10 občinska, prav tako pa bodo podelili 10 diplom, kijih bodo prejele tudi 3 delovne organizacije, ki so stale gasilcem ob strani. Hkrati bodo ob praznovanju odprli zgornje prostore ^gasilskega doma. na gasilski paradi pa bo sodelovalo 15 gasilskih društev iz. sosednjih krajev.
JOŽE HUTAR tajnik GD Kot-Brezje
— S čim je onesnažena reka Krupa? Ali so ribe iJftje užitne? Ali so ribe iz Lahinje od Gradca navzdol užitne? Ali so užitne ribe v Kolpi od Primost-ka navzdol, kot tudi. ali je nevarno kopanje ljudi, uživanje vode in napajanje živine v Kolpi od Printostka navzdol. Prosil bi tudi, da tov. Plut pove. na kakšen način in od kje so prišle snovi, ki so onesnažile Krupo, v reko?
— Odgovorne tovariše iz. Tovarne kondenzatorjev Iskra Semič glede na ugotovitve, da se pri proizvodnji kondenzatorjev uporablja PCB prosim. naj povedo, od kdaj te snovi upora bljajo in kje in kako uničujejo odpadne kondenzatorje in druge snovi, ki so prišle v stik s PCB.
— Strokovnjaki, ki so potrdili, da z danes poznano tehnologijo ni moč očistiti Krupe, pa naj povedo, ali jim je mogoče znano, daje tovarna Iskra Semič uspešno rešila problem deponiranja oziroma uničevanja produktov, ki vsebujejo PCB.
Vse občane in .faktorje", katerim so zgoraj navedena dejstva tako ali drugače znana, pa vprašujem: „Ali ni molk vseh nas nemoralen in sebičen? Ali ni mogoče celo zločin?
J. KRANJEC Ljubljana
pisma
in
odmevi
NI DENARJA ZA ZBORNIK
KOČEVJE — Strokovna Znanstvena sodelavka dr. Marija Makarovič iz Ljubljane pripravlja zbornik o Poljanski dolini v kočevski občini. Za izdajo tega dela pa ni denarja niti pri kulturni skupnosti Kočevje niti drugod. Potrebnega denarja seveda ninftjo niti pri krajevni skupnosti Poljanska dolina v Predgradu. Zato nekateri kulturni delavci predlagajo, naj bi delo izdali kar v ciklostilih tehniki.
Poljanci seveda žele, da bi tudi njihov zbornik izšel v obliki knjige, kot je lani izšel zbornik o sosednji KS Kostel. Samo vprašanje časa je, kdaj bodo prišli s podobnim predlogom iz KS Osilnica in morda še iz kakšne druge.
V. L
Odmevni nastopi Gribeljcev
V kulturi vse bolj navezani na lastno delo
PR F. LOK A — 6. maja so imeli Prcl-očani priložnost spoznati delček kulturnih prizadevanj, ki jih razvijajo Gribeljci v okviru svojega kulturnega društva. S koncertom, kr je bil lepo kulturno doživetje, so gostje dokazali, da KUD Niko Zupanič uspešno opravlja svoje kulturno poslanstvo.
Njihov pevski zbor velja za enega najboljših v Beli krajini. Vodi ga z veliko ustvarjalno prizadevnostjo in znanjem Tatjana Mihelčič. Vsak njihov nastop je korak dalje, z vsakim je opazen kvalitetni premik, tako na iz-vjalski kot programski ravni.
Pri tamburaškem orkestru, kiga vodi Silvester Mihelčič st. je razveseljivo zlasti to, da ga sestavljajo sami mladi tamburaši (povprečna starost 18-članskega orkestra je 15 let) in da vadijo komaj dobro leto, pa so se že sposobni predstaviti z zavidljivo bogatim programom,-
Program, s katerim sta se mešani pevski zbor in tamburaški orkester iz Gribelj predstavila na Preloki, je obsegal belokranjske in umetne pesmi, zanimive so bile zlasti točke, kjer sta zbor in orkester nastopila združeno, nekaj pesmi so zapeli tudi v zasedbi
moškega zbora, celoten program pa sta povezovala recitatorja.
Ni treba posebej poudarjati, da je imel njihov kakovostni nastop svoj odmev tudi pri odzivu poslušalcev. Morda za konec le misel, da bi bilo treba podobne kulturne izmenjave med krajevnimi skupnostmi in kraji še okrepiti. To je najbrž najprimernejša oblika, da bi na novo zgrajeni kulturni domovi po krajevnih skupnostih dobili svoj pravi smisel. V okviru občinske ZKO bi kazalo razmisliti o načrtnejšem loteva'ju lakih akcij, zlasti ker so finančna sredstva, potrebna za izvedbo takih zamisli, zanemarljiva. Seveda bi bilo s temi prireditvami popestreno tudi kulturno dogajanje v občini na sploh, saj nam je vsem jasno, da smo v sedanjih stabilizacijskih časih glede kulturnih prireditev vedno bolj navezani na lastno dejavnost. In morda bi prav v teh srečanjih in kulturnih izmenjavah med kraji znotraj občine našla in črpala moči tudi medobčinska akcija .Spoznajmo se”, ko bi kulturna društva z najkvalitetnejšimi programi prestopala še občinske in regionalne meje.
ANA STAREŠINIČ
So cvičkarija samo pijanci?
Še cvičkarija v Novem mestu?
Pripombe k prispevkoma, objavljenima 10. in 17. maja v Dolenjskem listu
Dva naslova, dva zapisa, dve vprašanji. Dva protesta, ogorčena in pravičniška, oba tudi v imenu 1500 vinogradnikov, „ki garajo po dolenjskih vinorodnih hribih in bi morali zaslužiti javno pohvalo za trud, za kakovost pridelanega vina, za spodbudo..." Oba zapisa se razvnemata tudi o kulturi, eden ugotavlja, da kultura (ZKO in SIS za kulturo) nista sodelovala „in na koncu ni čudno, da je prireditev takšna, kakršno naredijo njeni obiskovalci..." (Drugi (Ignac Škoda) ugotavlja da ne ve več, ali je po
Dr. Marija Rott — Pesjak
Milili petek jc bilo na sevni-škem pokopališču zadnje slovo od zdravnice dr. Marije Rott-Pesjakove.
Sevnica je bila od I. januarja 1959 in vse do nedavnega njeno
prvo in edino delovno mesto. Začela je v tamkajšnjem skromnem dispanzerju za žene in otroke v gasilskem domu. Z njej lastno vztrajnostjo in prizadevnostjo je dosegla, da je sevniški dispanzer za žene in otroke postal eden najsodobneje opremljenih v Sloveniji. Z možem sta bila leta 1971 med pobudniki za prvi občinski samoprispevek, s katerim je bil takrat zgrajen sedanji zdravstveni dom.
Kljub strokovnemu izpopolnjevanju (specialistični izpit iz. splošne medicine, podiplomski študij iz zdravstvenega varstva žena in otrok) je ostala zvesta poslanstvu ljudske zdravnice. Obilo svojega strokovnega delaje namenila najhujši bolezni našega časa. Mnogo žena je rešila pred njo. Svojevrstna ironija je, da je le-ta vzela življenje tudi njej. Kljub dveletnemu neenakemu bojuje z optimizma polno vedrino in delovno zagnanostjo vedno bodrila svoje bolnice, hkrati vedoč, da ji življenje ugaša.
Vsa leta je bila nepogrešljiva pri izvedbi številnih družbenih akcij v konferenci za družbeno aktivnost žena scvniške občine.
televizijskem prispevku še kulturen ali ne? Oba očitata avtorjem televizijske oddaje, da so pozabili na vinogradnike, kot da le-teh sploh ni nikjer, in eden (Ignac Škoda) ročno zatrjuje nekaj o cinizmu onih, ki so to najbolj obiskano dolenjsko prireditev pred slovensko javnostjo očrnili.
Ignaca Škodo lahko pomirim. Mislim, da ni nevarnosti za njegovo kulturnost, mirno se lahko še naprej ima za kulturnega človeka. Kljub prozornemu koketiranju z vinogradniško in sploh delovno javnostjo, kljub demagoškemu podtikanju in obilici retoričnih vprašanj, ki se svetijo v njegovem pismu. Vendar pa ne bi bilo slabo, če bi se Ignac Škoda, kadar gre s svojim razmišljanjem v javnost, prepričal, čjj je videl celotno oddajo, ali pa je zraven tudi nekoliko spal... Sam pravi, daje eden izmed tistih, ki se nalivajo kar iz .Jlašc". Da ne bo po nepotrebnem ugotavljal odsotnosti in prisotnosti teh in onih, naj mu zagotovimo, da so v oddaji o tednu dolenjskega cvička nastopili tako vinogradniki in člani društva, kot tudi član in predsednik prireditvenega odbora. Pa da ne bo še ene brezkrajne in utrujajoče zmote: oddaja na TV ni bila o vinogradništvu in poštenem prizadevanju pridelovalcev cvička, marveč o prireditvi, ki se popularno imenuje cvičkarija. Sapicnti sat!
Drugi kritik, sam predsednik društva in prireditvenega odbora, če se ne motim, obsoja vse tiste, „ki blatijo in nasprotujejo tej naši..." itn, pri čemer posebna kritika velja snemalcem in avtorju prispevka v Tedniku. Slednji sem jaz, podpisani. Jože Unetič, kakor navaja J. Pavlin, očita prispevku enostranski prikaz prireditve z negativnim predznakom.
V oddaji jc sodeloval tudi Jože Unetič, povedal je svoje. Od osmih intervjuvancev so bili trije naklonjeni .cvičkariji", dva bolj ali manj zadržana (ne votla ne vino) in trije izrazito odklonilni. Osebno ali avtorsko sem se odločil nastopiti proti obliki, v
kakršni se ..cvičkarija" že leta in leta pojavlja. Že sam izraz .-.cvičkarija", oprostite, tovariši cvičkarji, jc vsebin-sko-jezikovno mučen, prostaški in najbrž tudi sporen, saj se na -rija končujejo po navadi podaljšane samos-talniške oblike, ki stvar ali pojav omalovažujejo. Za primer:.svinja je v redu žival, svinjarija pač ne zlata vreden pojav. Druge zelo znane izpeljanke v javnem občilu, kakršen je Dolenjski list, ne bi kazalo objavljati, saj mejijo na obscenost! Škoda, da vinogradniki sami pristajajo na tako neugledno ime za svojo prireditev.
Tako Unetič kot Škoda zamenjujeta, najbrž čisto'dobronamerno, samo prireditev s prireditelji, še več, zvinog-radniki dolenjskega rajona. Škoda bi bilo vsakih besed, kajti oddaja te zamenjave ni napravila. Avtor sam pa ostajam še naprej častilec dobrega vina, tudi cvička, občudovalec znanja in naporov dolenjskih vinogradnikov in želim, da bi s skupnimi napori (kulturnimi!) požlahtnili svoje veliko vinsko slavje. Da je to mogoče, dokazuje v izobilju letošnja prireditev ..vigredni-kov" v Metliki, za kar.jim iskreno in od srca čestitam.
FILIP ROBAR
SREČANJE STAROSTNIKOV
BIRČNA VAS — Krajevna organizacija RK je v tednu Rdečega križa pripravila srečanje starostnikov, katerega seje udeležilo več kot pol naših starostnikov. Vabilu so se odzvali tudi borci. Kulturni program si) pripravili člani KUD Ruperč vrh. sledila je pogostitev, ki so jo pripravile članice RK. Starostniki so s srečanja odšli z nageljni na prsih in veselo razpoloženi. (.'utijo! da niso pozabljeni. Naša organizacija RK večkrat pokaže pozornost do ostarelih, poleg tega organizira krvodajalske akcije, skrbi za letovanje otrok in pomaga socialno šibkim.
V. R.
8
DOLENJSKI LIST
Razvoj zadružništva na Dolenjskem so pogojevale splošne družbene in gospodarske razmere. Po zemljiški odvezi je bil kmet prepuščen sam sebi. Ni imel potrebnega znanja in razen omejenega zemljišča tudi ne ustreznih proizvajalnih sredstev. Nenehno so ga ogrožali tujerodni izkoriščevalci in domači oderuhi, ki so posojali denar za drage obresti ali pa prevzemali pridelke po pretirano nizkih cenah. Te okoliščine so spodbudile rodoljube, da so začeli ustanavljati zadružne hranilnice in posojilnice, kar je bilo takrat tesno povezano s taborskim gibanjem in narodnim preporodom. Po letu 1898, ko je bila ustanovljena Hranilnica in posojilnica v Kandiji kot zadruga z neomejeno zavezo, so bile tudi v vseh večjih krajih na Dolenjskem ustanovljene zadružne hranilnice in posojilnice.
Počasneje kot hranilništvo in posojilništvo pa so se razvijale ostale oblike zadružništva, kot blagovno, mlekarsko, vinarsko, strojno itd. Uveljavile pa so se tudi razne strokovne pospeševalne or-• 9«nizacije, kot sadjarsko, vrtnarsko in čebelarsko društvo, ki so imela podružnice po vsej Dolenjski. Za napredek živinoreje pa je veliko storila Zveza selekcijskih društev za Dolenjsko.
Zadruge so bile v tistem času prve demokratične oblike združevanja dela in sredstev. Zadružništvo je med člani razvijalo prve oblike samoupravljanja in načel solidarnosti. Hkrati je pomenilo eno izmed oblik bojaza narodnein družbene pravice kmetov in delavcev.
Ob koncu leta 1940 so delovale številne kreditne zadruge ter nabavne in prodajne, živinorejske, kmetijsko strojne zadruge in celo stavbna zadruga.
RAZVOJ ZADRUŽNIŠTVA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI
Z letom 1948 so se začele velike spremembe tudi v zadružništvu. To je obdobje ustanavljanja splošnih kmetijskih zadrug in priključevanja k njim nabavno-pro— dajnih, obnovitvenih, živinorejskih in kreditnih zadrug. Zaradi neren-tabilnosti posameznih zadrug v skoraj vsaki večji vasi so se te pričele združevati.
V tem povojnem obdobju so postajale kmetijskezadrugevedno močnejši družbeni in gospodarski dejavnik na vasi. Bile so organizatorice kmetijske proizvodnje, uvajale so sodobno tehnologijo in nova semena, širile strojne odseke, organizirale zbiranje hranilnih vlog, prirejale predavanja, strokovne ekskurzije, seminarje in razstave. Postajale so vedno močnejše gospodarsko in družbeno žarišče vasi in organizacije kmetov v pravem pomenu besede.
NASTANEK KMETIJSKE ZADRUGE KRKA V NOVEM MESTU
Nabavno-prodajna zadruga, ki je delovala za ožje področje Novega mesta, seje leta 1953 preimenovala v Kmetijsko zadrugo Novo mesto. Do leta 1964 so se k njej priključevale sosednje kmetijskezad-ruge. Ko pa se je KZ Novo mesto priključilo še kmetijsko posestvo Novo mesto in KZ Dolenjske Toplice, se je zadruga preimenovalav Kmetijsko zadrugo Krka.
V skladu z veljavno zakonodajo in notranjimi potrebami se je organiziranost skozi desetletja večkrat spreminjala: Tako je med drugimi organizacijskimi spremembami postala KZ Krka tudi članica Sestavljene organizacije združenega dela KIT Ljubljana leta 1977.1. januarja 1981 je bila ustanovljena temeljna organizacija združenega dela Krmila, ki je do tedaj poslovala kot delovna enota v sestavu tozda Brazda. V tem letu je bilo zaključeno tudi organiziranje samostojne zadružne hranilno-kreditne službe v skladu z zakonom o hranilno-kreditnih službah in blagajnah vzajemne pomoči. Tako posluje v sestavu KZ Krka 6 temeljnih zadružnih organizacij, 4 tozdi, DSSS in zadružna hranilno-kre-ditna služba.
ORGANIZATOR DRUŽBENE IN ZASEBNE KMETIJSKE PRIDELAVE
Kmetijska zadruga Krka Novo mesto je organizator družbene in zasebne kmetijske pridelave v novomeški občini. Na območju zadruge je 28061 ha obdelovalnih zemljišč in sicer: 12.500 ha njiv, 1.120 ha sadovnjakov, 1.426 ha
vinogradov in 13.015 ha travnikov. Zadruga obdeluje v lastni pridelavi 677 ha družbenih zemljišč. Razmerje med njivami in travniki je 1 : 1,36, kar uvršča novomeško območje tudi za pridelavo žit. Relief je razgiban, le 10 — 12% ravninskih zemljišč omogoča uporabo velike kompleksne mehanizacije. Večina zemljišč ni najboljše rodovitnosti. Po osvoboditvi se je zaraslo v gozd 2.900 ha, v zaraščanju pa je 2.800 ha. Zamočvirjenih zemljišč je v dolini Krke, ob Temenici in Radulji pribl. 3.500 ha. Zadruga se prizadeva izboljšati rodovitnost zemljišč. Do zdaj smo meliorirali 292 ha družbenih zamočvirjenih zemljišč in agromeliorirali 470 ha zasebnih. Pridobivanje novih in izboljšanje rodovitnosti obstoječih obdelovalnih zemljišč bo ena glavnih nalog zadruge v bodoče.
V občini je 13% kmetijskega prebivalstva. Delež aktivnega kmečkega prebivalstva pa je 9%. S kmetijsko pridelavo se bavi 10.300 gospodinjstev. Tržnih pridelovalcev pa je 3.600, ki vsi vsaj delno sodelujejo s Kmetijsko zadrugo. Kmetijska pospeševalna služba usmerja pridelovanje na 1.300 usmerjenih kmetijah. Glavna kmetijska panoga je živinoreja, to je prireja mleka in govedi. Dohodek iz te panoge predstavlja 87% tržnosti kmetijske pridelave. Razvoju ži vonoreje je zadruga v preteklosti posvetila največ pozornosti. V rastlinski proizvodnji je pomembna tržna pridelava krompirja in v zadnjem času pšenice. Kljub sorazmerno velikim površinam sadovnjakov in vinogradov tržna vrednost sadja in grozdja ni velika.
V obdobju 1965 — 1983 je bila dosežena naslednja rast tržne kmetijske pridelave:
Družbena kmetijska proizvodnja v zadrugi je bila v preteklosti enako kot zasebna usmerjena v živinorejo. Temeljila je v glavnem na reji s kupljeno močno krmo. V zadnjih desetih letih se je začel obseg živinoreje zmanjševati na nivo, ki ga omogoča pridelava lastne krme. Poleg tega se je po izsušitvi zamočvirjenih zemljišč povečala tržna poljedelska pridelava.
Pregled kmetijske pridelave v družbeni proizvodnji po letu 1965:
Delavci v zadružni lastni kmetijski pridelavi se trudijo, da bi z intenziviranjem proizvodnje dosegli stalno rast hektarskih pridelkov in prirejo živine ter uveljavili in preizkusili sodobne tehnološke postopke za hitrejše uvajanje v kooperacijsko pridelavo.
Proizvodno sodelovanje zadruge s kmeti je organizirano enostavno. Višje oblike povezovanja kmetov in njihovega združevanja smo dosegli z ustanovitvijo 11 hlevskih skupnosti za rejo 5.000 prašičev in hlevske skupnosti na Orehovici, ki redi 80 krav, ter vinogradniške skupnosti Kobati. V zadrugi je organiziranih 112 strojnih skupnosti s 567 člani.
Hitrejše in kvalitetnejše povezovanje kmetov z zadrugo otežujejo neurejena razmerja cen. Vse oblike družbenih intervencij v kmetijsko pridelavo do zdaj niso dosegle višjih prodajnih cen, ki so jih dosegli kmetje na prostem tržišču. To je povzročalo veliko težav pri vzpostavljanju proizvodnih vezi med kmetom in zadrugo na dohodkovnih osnovah.
Zadruga se v zadnjih letih izredno prizadeva za kadrovsko krepitev kmetijske pospeševalne sltJfctoe. Tako zdaj dela na tem področju 14 kmetijskih strokovnjakov.
POGLABLJANJE KOOPERACIJSKIH ODNOSOV ZDRUŽBENORAZ-VOJNIMI NALOGAMI IN PERSPEKTIVAMI
Dolgoročni program razvoja kmetijstva daje velik poudarek na nadaljnji razvoj kmetijskega zadružništva, kar kaže, da je v našo socialistično samoupravno družbo globoko prodrlo spoznanje, da je za večjo pridelavo hrane nujno, če tudi kmete vključimo v enoten proces samoupravnega združenega dela. Zgodovinske oblike združevanja , kmetov so imele največkrat namen zaščititi kmeta pred izkoriščevalci, zlasti v kriznih obdobjih, naša ustavna načela, načela zakona o združenem delu, in zakonske določbe o združevanju kmetov določajo kmetom podoben družbenoekonomski položaj in iste pravice in obveznosti glede svojega dela kakor delavcem v združenem delu, ki delajo s proizvajalnimi sredstvi v družbeni lasti.
Medsebojne odnose v zadružništvu je treba samo dosledno izvajati, kot so jih trasirali predpisi. Sedanje in bodoče povečane zahteve
-----------------------j
Globoke korenine zadružništva
20-letnica KZ „Krka” je obletnica novega imena in nove organiziranosti — Zadružna tradicija pa sega v prejšnje stoletje
Sodobno zgrajena tovarna močnih krmil zagotavlja kvaliteto živinske krme.
Reja plemenskih svinj pri enem izmed kooperantov (Antončič, Kronovo) je tudi osnova za hitrejši razvoj prašičereje.
Rast hranilnih vlog omogoča uspešno kreditiranje kmetijske proizvodnje.
Strokovno usposobljen kolektiv Agroservisa nudi kvalitetne storitve pri popravilu kmetijskih strojev.
po hrani nam nalagajo dosledno odpravo kupopordajnih odnosov, ki so in ponekod še obstajajo pod imenom kooperacijskih odnosov, ki ne temeljijo na splošnem načelu, da skupno ustvarjeni dohodek v zadrugi pripada vsem, ki so sodelovali pri njegovem ustvarjanju v sorazmerju z vloženim delom in sredstvi.
V poglobljenih kooperacijskih odnosih smo pričeli kmetje in delavci intenzivno razmišljati ob uvedbi obveznega invalidsko — pokojninskega zavarovanja tudi za kmete, ki postaja element ekonomske politike socialističnega - razvoja kmetijstva.
Bodoča vsebina zadružnih in kooperacijskih odnosov se bo razvila v tej smeri, da kmetijski proizvajalci v kooperacijskem sodelovanju ne bodo dobivali plačila za oddane pridelke v obliki odkupne cene, ampak v obliki dohodkovnih odnosov. Teh odnosov pa ni mogoče uresničevati v okviru samih kmetijskih organizacij, marveč v čvrstejši povezavi primarne proizvodnje s predelovalno industrijo in trgovino.
Kmetje vedno bolj spoznavajo, da je sedanja struktura zemljiške posesti omejitveni dejavnik za povečanje proizvodnje. Združevanje zemlje, dela in sredstev je rešitev, ki kmetijskemu proizvajalcu lahko zagotovi večjo produktivnost, večjo proizvodnjo, večji dohodek in večjo socialno varnost. To pa je mogoče doseči samo v razvitem zadružništvu in kooperaciji.
DEJAVNOSTI, KATERE OPRAVLJA KMETIJSKA ZADRUGA
Za pospeševanje živinoreje, poljedelstva, vinogradništva, sadjarstva, razvoj podeželja in socialne varnosti kmetov v različnih oblikah medsebojnega sodelovanja pri članih in drugih kmetih skrbi 6 temeljnih zadružnih organizacij.
Te tudi v celoti skrbe za oskrbo podeželja z gnojili, zaščitnimi sredstvi, kmetijskimi stroji, rezervnimi deli ter drugim kmetijskim blagom. Skrbe tudi za skupno vnovčevanje kmetijskih pridelkov, živine, gozdnih sadežev, zelišč, izdelkov domače obrti in drugih proizvodov.
Z zemljišči v družbeni lastnini gospodari TOZD Brazda, ki proizvaja predvsem pitano govedo, mleko, žitarice, hmelj, sadje in drugo.
Vzdrževanje in popravila kmetijske mehanizacije in cestnih vozil ter oskrbo z rezervnimi deli opravlja TOZD Agroservis, ki opravlja
tudi prevoze .blaga v cestnem prometu.
Vse vrste krmil proizvaja TOZD Krmila.
V sestavu TOZD Oskrba in drugih temeljnih organizacij deluje:
— 11 prodajaln z živili
— 11 prodajaln z mešanim blagom
— 10 prodajaln s kmetijskim reprodukcijskim blagom
— 10 mesnic
— 3 delikatese in
— 2 gostilni.
TZO Straža opravlja tudi razrez lesa.
Zbiranje prostih denarnih sredstev in kreditiranje kmetijstva opravlja skupna Zadružna hranilno-kreditna služba.
POGLED NAPREJ
Perspektiva organizacije, delavcev in kmetov je predvsem v pospešenem, nepretrganem razvoju kmetijske dejavnosti. Osnovna naloga zadruge je v prizadevanjih za večjo osnovno kmetijsko pridelavo v zadružnem in družbenem-sektorju. Dejavnosti trgovine, ag-roservisne dejavnosti, proizvodnje močnih krmil in ostalega morajo biti v funkciji razvoja poljedelstva in živinoreje. Osnovne usmeritve prizadevanj za več pridelane krme izhajajo iz setvenih planov in iz dejstva, da je vse v zemlji in ljudeh.
Iz zemlje moramo dobiti čimveč hrane, in ne samo v ravninskih, temveč tudi v htfbovitejših predelih občine. Boljša izkoriščenost njivskih in travniških površin pomeni večjo produktivnost dela v poljedelstvu in živinoreji. V prihodnje bo pptrebno usposabljati zemljišča za intenzivno poljedelsko proizvodnjo na zamočvirjenih površinah Krke in njenih pritokov, hribovitejši svet podgorjanskega' in suhokranjskega območja pa usposabljati za živinorejo, vključeno s pašnim sistemom. '
Razvoj kooperacijskih odnosov je na pravi poti, vendar je še veliko nalog produktivnega zadružništva.
Zadruga mora vse bolj postajati kmetova, od planiranja iz zemljiških in kadrovskih zmogljivosti do trženja kmetijskih pridelkov in znotraj dohodkovnih odnosov. Premagovanje stanja partnerskih odnosov med kmetom in zadrugo pomeni tudi podružbljanje kmetijske proizvodnje, in sicer ne v lastninskem, temveč v družbenoekonomskem, produkcijskem odnosu.
V razvoj kmetijstva in njene vzporedne dejavnosti bo treba še veliko vlagati. Vlaganje v zemljo in v kadre je porok za več hrane kot pomemben prispevek k naši gospodarski stabilizaciji.
OSEBNA IZKAZNICA KIT KZ NOVO MESTO
.KRKA’
TOZD,TZO	Zaposlenih Članov— kmetov		Skupaj
TOZD BRAZDA			
Šentjernej	62	—	
TOZD AGROSERVIS			
Novo mesto	53			53
TOZD OSKRBA			
Novo mesto	123			123
TOZD KRMILA			
Novo mesto	21	—	21
TZO KMETOVALEC			
Novo mesto	47	179	226
TZO KMETIJSTVO			
Straža	42	38	80
TZO KLAS			
Mirna peč	16	143	139
TZO POLJE			
Šentjernej	11	147	158
TZO AGROOSKRBA			
Škocjan	15	132	147
TZO SUHA KRAJINA			
Žužemberk	55	405	460
DSSS	61	—	61
KIT KZ KRKA SKUPAJ:	506	1044	1550
Pridelava	mere	Enota	1965	19741983
Govedo	ton	686	1.100	1.367
Prašiči	ton	457	201	397
Mleko	v 000 I	362	4.226	10.920
Pšenica	ton	28	—	1.028
Krompir	ton	576	1.023	3.742
Pridelava	Enota	1965	1974	1983
mere
Pšenica	ton	«35	237	1.135
Silažna koruza	ton	4.907	2.195	4.170
koruza — zrnje	ton	139	430	616
Jabolka	ton	67	150	190
Mleko	v 000 I	814	797	658
Govedo	ton	325	658	159
foto slišal: Milan Markelj
PRAVIŠ, DA Sl SE IZGUBIL IN DA IŠČEŠ MAMICO?
\
T
v.
dolenjski list pred 20 leti j
Pristavili svoj lonček
Gostinci izkoristili podražitve mesa — Ni kriva tehnika — Dolgotrajen spor med Dolenjko in Standardom
VEST O PODRAŽITVI mesa je kot blisk obšla vse ulice in hiše Novega mesta v torek, 5. marca. Žal pa se ni podražilo samo meso, kajti takoj zatem so povišali tudi cene jedil v gostinskih obratih. Vprašujemo se, kje so osnove za takšne podražitve, saj se kar vsiljuje misel, da so nekateri gostinci v Novem mestu komaj čakali na podražitev mesa, da bi lahko pristavili resvoj lonček... Tam, kjer so zvišali ceno golaža za 50 din, so jo zvišali za toliko, kot da bi bilo v porciji golaža četrt kilograma govedine. Koliko pa je je v porciji, vedo gostje sami najbolje. 1 am, kjer so zvišali ceno vampov za 50 din, so jo zvišali za toliko, kot da bi bilo v porciji več kot pol kilograma vampov.	'	,
V VSAKI delovni organizaciji bomo prisiljeni zelo pazljivo pregledati vse stvari -in potem bomo na podlagi analiz verjetno ugotovili, daJbo treba nekatere tovarne celo ukiniti, kolikor ne bomo dosegli večjih ekonomskih uspehov.
BREZ DVOMA naš lahko vznemirjajo pojavi komercializacije, upadanje občutka solidarnosti in to predvsem v mestih, kjer žive ljudje z večjimi osebnimi dohodki. Mislim, da nas sam pojav ne sme-zmesti, ker pri tem delujejo določene zakonitosti. Toda ne smemo kritizirati in obtjolževati tehniko, industrializacijo, ekonomizacijo in celo naš samoupravni sistem. Rešitev ni v tem, da bi zopet vse delovne ljudi spremenili v državne uradnike. -
ŽE VEČ KOT leto lini se med Dolenjsko in Standardom vleče nenačelen spor, ki škoduje potrošnikom. Ugotovili so, da trgovci pri tem ne upoštevajo ekonomskih interesov, ki narekujejo združitev obeli kolektivov, pač pa seje vsa zadeva izrodila v prestižno vprašanje in da vboju za prestiž posamezniki iz obeh vodstev kolektivov za'organi samoupravljanja skrivajo osebne interese.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 2 L..maj a 1964)
m
SVETU OKOLI
VODSTVO živalskega vrta v Chicagu je obljubilo pekinškemu živalskemu vrtu, da jim bo za nekaj časa odstopilo orangutana Erika za razplod. Le nekaj dni pred tem, ko bi moral Erik na dolgo, a veselo pot, je neki obiskovalec presenečen opazil, da Erik doji mladiča. Obvestil je upravo. S' potovanjem seveda ni bilo nič; opica je ostala v Chicagu in poslej ji je ime Erika.
NEREŠLJIV pa je problem s Henryjem, ki prebivalce mesta Barker zmerja z grdimi izrazi, vpije nanje in se nesramno zadira, včasih pa tudi kakšnega kavsne. Strokovnjaki pravijo, da je Henry že prestar, da bi spremenil navade in svoj neprimerni besednjak, zato bo pač še naprej nagajal, kar sicer njegovi manj sposobni bratje — krokarji — ne počno.
HITRO pa so policaji ukrotili nesramnost nekega gospoda, ki so ga Blackpoolčani zgodaj zjutraj zapazili, kako se sprehaja po mestu gol golčat. Nesojeni Adam seje sicer roki postave skušal izmakniti in je ukradel avto ter z njim pobegnil, a so ga hitro dobili. Sele takrat je bilo presenečenje popolno. Izkazalo se je, da je bil vročekrvni sprehajalec učitelj v policijskem izobraževalnem centru.	>
PRECEJŠNJE je bilo tudi presenečenje ob rojstvu otroka v neki neapeljski družini. Soproga dolgo ni mogla "zanositi, zato sta se z možem dogovorila, da poskusita z umetno oploditvijo s semenom iz posebne spermske banke. Poseg je uspel, otrok se je rodil, vendar pa je bil tudi za južnjaške razmere preveč temnopolt. Od kod seme črnca v italijanski spermski banki, bodo odgovorni še odkrili, škandal pa je že pogasilo materino veselje, saj otrok je otrok, četudi malo drugačen od ostalih.
ŠKANDALOV bo dovolj, če bo res prišel na tržišče interlin-earni laserski fotoaparat, ki lahko človeka slika tako, da posname le telo, obleko pa zbriše.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Skoda vsled splošne svobode
Smrtni udarec za obrtništvo je zadala birokracija v korist kapitalistov — Kanalizacija v Novem mestu — Podirati so začeli mestno hišo
(Nastal o) je 84 obrtnikov brez da bi se isti obrti kaj učili. To je bil smrtni udarec za obrtništvo, kar se še danes vidi sad tega odloka. Ni pa s tem birokracija dosegla dovolj uspehov, želela je še več, da izposluje svojim privržencem kapitalistom. Zakon, kateri je izšel leta 1783, se je glasil,, da sme slednji razprodajati obrtne izdelke, kar so preje smeli samo obrtniki mojstri. Krivda, kolikor v tem zadeva svoječasno ustavo, katera je bila v nekaterih točkah slaba ali nepopolnjena, seveda ni bila na isti višini, kakor je danes. Po viharnih letih 1848 in zopet 1856 se je arsikaj spremenilo v škodo obrtnikom, vsled splošne svobode.
(Vsled) zgradbe vodovoda je vprašanje kanalizacije postalojako nujno in akoravno ni bila že naprej v proračunu preliminovana dovoljna svota, seje ista tekom leta nabrala iz raznih postavk oziroma prihrankov. Po celi črti, kjer so letos izpeljani novi kanali v
Novem mestu, skrbelo se je za to, da so tudi vse privatne hiše izpeljale svoje odpadke, kakor tudi vso strešno vodo v iste ter s tem tudi v zdravstvenem oziru korakalo naprej.
(S v e t i 1 k) je po mestu (Novem mestu) 73. Na novo se je postavilo 19 svetilk, fer stane razsvetljava — petrolej in druge potrebščine 1094 K 32 v. Glede razsvetljave seje mestno županstvo obrnilo na več tvrdk in ima sedaj razne načrte za razsvetljavo z elektriko, z acetylenom, z oljnim in z ogljikovim plinom, ter se to vprašanje sedaj rešuje.	,
(R o t o v ž) ali mestno hišo so začeli te dni podirati. Zidan je bil leta 1720 z — vinom. Bilo je namreč tisto leto vino silno slabo, pa so" ž njim narejali malto. Stari stolp so podrli 2. junija 1856 ter nato pozidali novega. Sicer pa se rotovž na zunaj ni nič spremenil v teh 184 letih.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. maja 1904)
Skrivnosti diplomatskih pošt
Kaj vse potuje pod varstvom diplomatskih pošiljk? — Eksplozivo in orožje za tero-______________riste	po najvarnejši poti — Zlorabe redko kontrolirajo
Vsa prizadevanja britanske policije, da bi našla avtomatsko orožje, iz katerega so po vsej verjetnosti streljali iz londonskega libijskega veleposlaništva in ubili policistko Constable Y. Fletcherler ranili več demonstrantov, so bila pravzaprav zaman, saj so Libijci brez nevarnosti lahko odnesli orožje v diplomatskih vrečah, ko so morali zapustiti Veliko Britanijo. In to so vedeli vsi. Diplomatske pošiljke so namreč nedotakljive po dogovoru ki ga je podpfšalo 1961. leta 141 držav na Dunaju. Dunajski dogovor ne dovoljuje preiskati ne diplomatov in ne diplomatskih pošiljk, ki jih vlade držav pošiljajo v svoje ambasade in konzulate. Ta nedotakljivost je veljavna tudi, če sta si državi napovedali vojno. Tudi v primeru, ko država gostiteljica pretrga diplomatske stike, se vse osebje z vsemi diplomatskimi ppšiljka-mi varno in neovirano umakne v matično državo.
Nekdaj so bile diplomatske pošiljke majhne, govorilo seje kar o diplomatskih kovčkih. Danes pa pod diplomatsko pošiljko pride vse, kar označijo kot diplomatsko, pa naj bo to paket ali dvanujstkolesni tovornjak, do vrha napolnjen z vsem mogočim, čeprav se v dogovoru glasi, da diplomatska pošiljka lahko vsebuje „samo diplomatske dokumente ali predmete, namenjene za uradno rabo”. Toda ta omejitev je le akademska, saj večina vlad nikdar ne preišče diplomatskih pošiljk, četudi bi jih lahko, kadar sumi o očitni zlorabi. Le nekaj držav si po vojni drzne preiskovati diplomatske pošiljke, kar sproži velike proteste in običajno tudi zaustavitev vseh diplomatskih pošiljk.
Druga stvar je tajno odpiranje diplomatskih pošiljk,. Tudi tega se ponekod lotijo, vendar pa le poskrbijo, da vse spravijo nazaj točno tako, kot
Videz in ime
Industrijski ponarejevalci osvajajo tržišča
Ponaredek je pravzaprav neka oblika priznanja, saj se ponarejevalci lotevajo le stvari, ki kaj veljajo, vendar pa ponarejanje denarja in umetnin ni nedolžna stvar, saj s takšnimi „priznanji” ponarejevalci krepko prestopajo mejo zakonitega. V svetu pa je še ena oblika ponarejanja, ki se je zelo razmahnila. Gre za ponarejanje industrijskih izdelkov.
Na tržiščih azijskih držav, južnoameriških, afriških pa tudi nekaterih evropskih je mogoče kupiti industrijske proizvode, kot so ure slovitih imen, fotoaparati, računalniki, hi-fi naprave, televizorji ipd. Po videzu in često tudi po imenu gre za očitne kopije, ki pa razen tega zvečine nimajo tesnejšega sorodstva z vsem tistim, kar kak industrijski izdelek naredi znan — se pravi s kvaliteto.
Švicarske in japonske ure so na takih trgih naprodaj za drobec siceršnje cene teh izdelkov, fotoaparati pol ceneje, hi-fi naprave prav tako. Kupec se ponavadi zave, da je kupil ponaredek, šele, ko mu začne Rolevova ura prehitevati po nekaj minut na dan ali pa kar obstane, ko gramofon ne da od sebe dobrega tona, glasnega pa vedno dovolj, ko fotografije niso takšne, kot je kupec pričakoval ob nakupu fotoaparata znanega imena. Seveda vsi ponaredki niso zanič. Nekateri industrijski pirati, kot jim tudi pravijo, izdelujejo dobre in solidne izdelke, pri prodoru na tržišče pa si pač pomagajo s poprejšnjimi uspehi drugih.
Za kupca velja preprosto pravilo, ki se ga mora držati, če noče postati žrtev industrijskega ponarejanja: Poceni sicer dragih stvari ni, takšni so le ponaredki.
je bilo, in ne dajo vedeti, da so vtaknili prste v prepovedane stvari.
Dvojni sovjetski agent Kirn Philbv je zapisal, daje prav slednje najtežji posel. Ce to ve, potem je moral preskusiti takšna brskanja.
Zloraba diplomatske imunitete je, kot je slišati, nekaj vsakdanjega. V diplomatskih krogih se govori o nekem britanskem diplomatu, ki je* po diplomatski pošti pošiljal iz Moskve v London ovratnike na škrobljenje, pa o pošiljkah kontracepcijskih sredstev na Irsko v diplomatskih vrečah, pa o prepovedani literaturi in o alkoholnih pijačah, ki le v zaščiti nedotakljivosti diplomatske pošte lahko pridejo v mnoge muslimanske dežele, kjer je uživanje in shranjevanje alkoholnih pijač strogo prepovedano. Veliki koncertni klavirji, ki krasijo sprejemne dvorane veleposlaništev, so menda najprimernejši domači barček za pijače, ki so prispele do žejnih grl po diplomatskih poteh.
Znana je anekdota iz Saudske Arabije. Carinski uradnik je z letališča sporočil na ameriško ambasado, daje prispela diplomatska pošiljka s pisarniškim pohištvom in da naj čimprej pridejo ponjo, ker obilno pušča.
Seveda niso vse zlorabe tako nedolžne. Nekateri diplomati zlorabijo imuniteto za tihotapljenje. Letos sov Pakistanu odkrili v prtljagi severnokorejskih diplomatov 4.592 ur, vrednih najmanj po milijo-' na dolarjev, medtem ko so v Zahodni Nemčiji odkrili v diplomatski pošiljki iz Irana dvaTcilograma surovega opija. Tudi na ameriških letališčih, kjer s posebej treniranimi psi iščejo pošiljke mamil, marsikdaj odkrijejo, ,da mamila potujejo po dTpIomafskilf poteli.: Pes pač ne pozna dunajskega dogovora! Diplomat, ki ga zalotijo s takšnim prepovedanim tovorom, postane seveda le „persona- non grata” in ga izženejo, medtem ko bi običaj-
ni smrtnik za takšen prestopek moral v zapor za kar lepo šte- j vilo let.
Po diplomatskih poteh, ki so, kot kaže, res najzanesljivejše, potuje tudi veliko vohunskega materiala. Toda najslabše je, da je vse več primerov zlorabe diplomatskih pošiljk za tihotapljenje orožja in eksploziva. Za slednje so največkrat obtoženi libijski diplomati. Krivi so menda tudi za pretihotapljenje orožja, ki je služilo ubijalcem izraelskih atletov na muenchenskih olimpijskih igrah.
Posebno nenavadna je zloraba diplomatskih poti, ki so si jo privoščili pred leti Egipčani. Cariniku na letališču v Rimu se je čudno zdelo, ko je slišal, da se nekpj premika v zaboju, ki gaje egiptovska ambasada po diplomatski pošti pošiljala v Kairo, Velel ga je odpreti. V zaboju so odkrili živega človeka. Slo je za ujete- ’ ga izraelskega vohuna, ki je delal z Egipčani, a so sumili, j da je dvojni agent, ter so ga zato po takšni nenavadni poti poslali v Kairo na zaslišanje. . Zaboj je imel luknje za zrak, blazino za pod glavo in poseben sedež, prilagodljiv za ‘ vse velikosti. Kot je izjavil carinik, je zaboj smrdel po mrličih. Najbrž niso vsi slepi potniki v njem potovali živi.
MiM (Vir: Time)
Sežiganje strupenih odpadkov na Vulcanusu II, posebni seži-galni ladji.
Plavajoča sežigališča
Na odprtem morju se zaradi smrdečih dimov lahko pritožujejo samo ribe — Kam s strupenimi odpadki?
Razviti svet se že nekaj desetletij srečuje s težkim vprašanjem, kaj storiti z vse večjimi količinami strupenih odpadnih snovi, ki se nabirajo in jih ni mogoče nikamor več varno skladiščiti. V Evropi so pred leti začeli sežigati strupene odpadke tam, kjer seje pokazalo, da je škode še najmanj — na širjavah Severnega morja. Zdaj Evropejcem sledijo še Združene države Amerike.
Američani so predelali dva bivša tankerja v posebni seži-galni ladji, ki že sežigata tekoče strupe v Severnem morju in v Mehiškem zalivu, medtem ko so pred kratkim iz ladjedelnic spravili še dve modernejši in prav v ta namen zgrajeni sežigaini ladji.
Kakor je na prvi pogled videti, kot da bodo sežigalne
ladje koristna stvar, saj sežiganje strupov na odprtem morju res ne ogroža urbanega okolja in je vpliv dimov na ozračje minimalen, pa se varuhi okolja le bojijo, da ni vse tako rožnato. Pri sežiganju strupenih odpadkov so potrebne zelo visoke temperature, da se strupi razkroje v povsem nenevarne hlape, na ladjah pa ni vedno mogoče med vožnjo dosegati zaželene temperature. Nevarnost je, da pri sežiganju nekaterih odpadnih strupenih snovi pride do nepopolnega izgorevanja, kar pomeni, da bi iz dimnikov uhajal tudi diok-to pa je hud strup, ki bi
sin
usodno načel življenjsko ve rigo v oceanih.
Toda sežigalnih ladij najbrž ta pomislek ne more zaustaviti. Gora strupenih odpadkov je v razvitih državah že prevelika.
Ves čar ženske je v njeni \ nedostopnoti.
S. KOSOVEL
Znanost ni še nikogar napravila blaženega.
H. HESSE Že čna sama solza, iz ljubezni prelita, je dolgega življenja vredna.
I. CANKAR
Ideje ljudi pogosto zapeljejo v laži.
" 'SrbEtlOW\ Cim več ima človek razuma, tem bolj ga mori dolgčas.
E M. DOSTOJEVSKI Skrivnost deluje ustvarjalno.
S. ZWEIG .
- VASA ZGODBA -
JABLANA STRICA SKOPUHA
NAGRADA V KRŠKO
Knjižno nagrado za rešeno predzadnjo nagradno križanko je žreb dodelil VERI KOVAČIČ iz Krškega. Nagrajenki čestitamo, ostale pa vabimo, da še naprej sodelujejo pri reševanju naše male nagradne križanke. Rešitev pošljite na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA.
ROMUN.
DENARNA
ENOTA
TRAVA
DRUGE
KOŠNJE
ST. POVRŠINSKA MERA
KLEPAL
NIK
IT. PREDSEDNIK
HRV.
TEDNIK
KLJUKEC
J J Kopitarjeva domačinja na robu vasi je imela lepo sončno lego
0 in je bila gosto obdana s sadnim drevjem. Kopitarjev Tone in
< ► njegova žena Pepa sta že sedem desetletij uživala sadove male J J kmetije. V zakonu se jima je rodilo pet otrok. Trdo sta morala
< ► delati, da sta jih nasitila, a ko so odrasli,-so vsi do zadnjega odšli v <► mesto in se tam zaposlili. Domov so se vračali le ob redkih
1 priložnostih. Ostarela Kopitarja zemlje nista mogla večobdelo-4 vati, pa je njive prerasla trava, hlev pa se je spraznil. Pepa je JJ skrbela le šc za dva mačka, Tone pa se je ukvarjal s sadnim i > drevjem, čeprav je težko hodil.
* > ..Moram skrbeti za sadovnjak," si je mrmral v brado, ko je s , | palico hodil med drevjem in opazoval drevje od pomladi dojese-
< ► ni, ko je z veseljem obral sadeže. Celo pozimi je včasih odšel na J J sprehod v sadovnjak gledat, če je sneg kaj polomil. Kopitarjev o sadovnjak je bil najlepši v vasi in njegovo sadje najboljše. A J J Pepetu je bila najbolj pri srcu jablana ob hiši.
„Veš, Pepa,” je govoril ženi, „tole drevo je moj oče zasadil, ko <► sem se rodil. Ponosen sem na to drevo, saj skupaj rasteva od J J mladosti. Ko bom umrl, podrite tudi to jablano." Žena se za
< ► njegove besede ni kaj dosti menila, saj jih je že velikokrat slišala.
J J _ Vaščani pa so Pepeta poznali predvsem kot velikega skopuha.
< ► Če sam ni mogel pobrati vsega sadja, je raje pustil, daje zgnilo, <► kot da bi ga komu dal. Hud je bil tudi na otroke, če so pobirali J J njegovo sadje. Čeprav vas ni bila velika, je bilo kar precej poba-o linov, ki so radi nagajali Kopitarju. Klicali so ga stric Skopuh.
J J Uživali so, da so ga dražili in jezili, ujeti pa ni starec mogel i, nobenega.
< ► Zato se je spomladi lotil ograje. Nakupil je lesa, naročil miza-J | rja in kmalu je ves sadovnjak obdajala lepa ograja. A kljub temu <► da je za ograjo odštel precej denarja, ni dosegel namena. Na-J J sprotno pobalini so še z večjim veseljem uhajali v sadovnjak, og-(^ rajo pa so mimogrede preplezali.
o Pobalini so se domenili, da strica Skopuha kaznujejo. Naredili J J so slamnato lutko in jo ponoči spravili na Kopitarjevo jablano <, tako, da je bila lutka povezana z dolgo vrvico do grmičevja onk-
< ► raj plota. Naslednji dan so se otroci zbrali v skrivališču in čakali,
J J da bo Kopitar stopil iz hiše. Ko je starec stopil na prag, so začeli <► vleči za vrvico, da se je lutka v krošnji zibala.
J J Kopitarje uprl oči v svojo najljubšo jablano in videl na nji 4> otroško postavo. Kar okamenel je in prvi hip še do besede ni
< ► mogel, čez čas pa je začel vpiti: „Dol, smrkavec, sicer ti odrežem
glavo!” Toda ..deček” na drevesu seje še bolj veselo zibal. To je
< ► Kopitarja do konca razjezilo. Mahal je s pestjo in grozil, nato pa
zagrabil sekiro in jo z vso močjo zasadil v deblo jablane. Ker se „deček" v krošnji tudi za to grožnjo ni zmenil, je Kopitar
< ► pobesnel. Mahal je s sekiro po deblu, ne vedoč, kaj dela, dokler ni J| njegova najljubša jablana zahreščala in padla po tleh. Tedaj je n skočil k ..dečku” in ga zagrabil. Toda v roki je začutil slamo, iz J | bližnjega grmičevja pa se je oglasilo smejanje otrok in zmerjanje: o ..Stric 'skopuh, stric Skopuh!”
J> ,, J oj, kaj sem naredil,” je Kopitar zavpil in onemogel padel po , | tleh. Pritekla je Pepa, pomagala rhožu na noge in ga odvlekla v , > hišo.
< ► „Kje je moja jablana, s katero sva rasla? Zdaj bom tudi jaz moji ral umreti,” je stokal in debele solze so mu tekle poličih. Pepa ga oni mogla potolažiti.
J | Naslednji dan si je malo opomogel. S solzami v očeh je oklestil , t jablano. Bilo mu je žal, da je bil tako skopuški in tako nagle jeze.
< ► Od tistega dne ni nobenemu prepovedoval pobiranje njegovih J|jabolk. Otroci mu niso več tako nagajali, saj so videli, da seje o stric Skopuh spremenil. Postal je celo radodaren.
J| Spomladi mu je umrla Pepa. Poslej je otroke vabil k sebi in 4, pobalini so postali njegovi veliki prijatelji. Poleti je umrl tudi sta-<► ri Kopitar. Jeseni je sadje gnilo v njegovem sadovnjaku,
O	"	ZDENKA LOGAR
NEM. PSIHOLOG (ALFREDI/ AMPER
GR. CRKA/ DESKA
TTT-UJ-mjHj
prgišče
misli
POKRAJINA OB BALTIKU /NEBESNI OBOK
OSNOVNA
OBLIKA/
POKRIVALO
GEOL DOBA /IZMEČEK OGNJENIKA
Boj se žensk in knjig zavoljo mehkužnosti in napuha, ki izhajata iz njih. ■
A. FRANCE
Velika mesta je projektira! *strah pred samoto. Zdaj v njih prebivata strah in samota.
V. JOVIČIČ
Tisto, čemur moralisti pravijo greh, je pravzaprav način življenja.
I. B. SINGER
Ne more biti naprednega nasilja.
B. ŠTIH
NAOAV/ZG-RAVILISCE V CRNI GORI
POLET/
ZNAČILNO
ZNAMENJE
TLACA NOVO OELO
tfSTVICA
KOKOS/
ZVITEK
ZVIJAČA
SLOV. PESNICA/ ANGL. ŽIME
OKAV/ NAJ VECJE bra-ZIL. MESTO
ORGANIZ. AMER, DRZ. /KRAJ PRI LJUBLJANI
ZILA ODVODNICA/ KARLOVAC
ČEBER ZA KALJENJE
OŠABNOST
LESENA
RISA
Manj zdravil
V ZDA so dosegli ugodne rezultate pri preprečevanju srčnih kapi in smrti zaradi bolezni srca in ožilja. Smrtnost je nekoliko padla v zadnjih letih, kar pripisujejo predvsem zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem visokega krvnega tlaka. Zdravljenja so se lotevali predvsem z zdravili, poslej pa se bodo zdravniki posluževali tudi drugih metod.
Strokovnjaki za to področje medicine svetujejo, naj bi zdravniki bolnikom zne previsokim krvnim pritiskom odrejali manj zdravil in jim raje priporočali pravilno prehrano, telesno aktivnost in hujšanje, kjer je to potrebno. Zdravila proti visokemu pritisku naj bi poslej predpisovali le v primerih, ko ni drugih možnosti zdravljenja.
Temeljni kamen v zdravljenju visokega pritiska brez zdravil je kontrola telesne teže in kontrola uživanja soli. S primerno telesno težo in zmanjšanim uživanjem soli v vsakdanji prehrani je mogoče veliko doseči, trdijo strokovnjaki. Dobro je tudi omejiti uživanje alkohola, ker pijančevanje dviga pritisk. Telesne ■ aktivnosti strokovnjaki priporočajo predvsem kot dobro metodo vzdrževanja primerne telesne teže in krepitve ožilja in srca. Šele če po šestih mesecih takšnega zdravljenja ni opaziti zniževanja pritiska, naj bi zdravnik bolniku predpisal manjše doze zdravil.
Za nepomične in invali dne udobnejši počival nik
Pred tremi leti je avstralski izdelovalec pohištva Peter Smith poskušal pomagati svoji onemogli stari mami, ki jo je starost preklenila na posteljo, in ji je naredil iz plastičnih vrečk, napolnjenih z vodo, zasilni naslanjač. Improvizirani stol ni dolgo zdržal, saj so vrečke popokale in je voda stekla ven, vendar pa je dal Smithu spodbudo, da se je lotil izdelave bolj uporabnega vodnega stola. Danes je svoj izdelek že povsem dodelal in pripravlja se za prodajo vodnega stola v ZDA in v Evropi.
Vodni stol, ki ga sestavljajo trije z vodo napolnjeni plastični deli, je namenjen vsem tistim, ki so zaradi bolezni ali drugih razlogov prisiljeni presedeti ali preležati veliko ur. V takšnem vodnem stolu je ležanje oziroma sedenje udobnejše in ne povzroča tolikšnih muk zaradi ran, ki nastajajo zaradi dolgotrajnega ležanja v posteljah ali sedenja na invalidskih vozičkih, Zaradi tega ni potrebno invalidov in drugih bolnikov tolikokrat obračati, premeščati idr., kar domačo nego poenostavi in tudi poceni.
Del ulova: aligatorjeve kože
Debela koža jih ne varje
Množični pokol aligatorjev in kajmanov v močvirni planjavi Pantanal — Divji lovci in čuvaji
Po izračunih je divjih lovcev okoli 5.000, oboroženih čuvajev pa le blizu 50. Zato tudi ne morejo uveljaviti zakona o zaščiti divjega življenja. Kadar,pa kateri od divjih lovčev pride’v l oke pravice, se izmaže z nekaj dnevi aresta ali pa s simboličnimi denarnimi kaznimi.
"Kaže, da se zadeve obračajo na boljše za aligatorje in na slabše za krivolovce. Brazilska vlada načrtuje povečanje varnostnikov divjine za tisoč mož, obljublja boljšo oborožitev, nove hitre čolne, elektronsko opremo, helikopterje, hidroplane in drugo. Načrtujejo že tudi gojenje aligatorjev in kajmanov v ujetništvu, da bi tako preprečili moritve. Za brezposelne sedanje krivolovce pa predvidevajo, da bi postali čuvaji, vodiči turistov po divjini in državni lovci.
MiM (Vir: Time)
Kadar zaslišimo sladko čebljanje ali preberemo, kako so spet prišli v modo izdelki iz krokodiljega .usnja: denarnice, čevlji, pasovi,'žehske torbice, ovitki ftd., najbrž ne pomislimo, da se za žuborenjem besed skrivajo potoki krvi in grobo poseganje v naravno okolje. Odkar modni svet ljubi krokodilje usnje, tej živali grozi pogin na vseh koncih sveta. Za nilskim krokodilom, ki so ga prignali na sam’ rob izginotja, je bil na vrsti floridski aligator, ki so ga morali zaščititi z zakonom in oboroženimi čuvaji, zdaj pa se podobna usoda obeta južnoameriškim aligatorjem, les to razliko, da bo te živali v divjih pragozdovih težje zaščititi.
V zadnjih dveh letih so pobili za potrebe industrije krokodiljega usnja okoli 3 milijone aligatorjev in kajmanov v predelu Pantanal v Braziliji. Strokovnjaki pravijo, da bo ob takem množičnem streljanju teh plazilcev Pantanal ostal brez njih v manj kot desetih letih. Še prej pa se bo, kot zatrjujejo ekologi, začel razpad celotne življenjske verige. Že sedaj opažajo, da so se namnožile piranje, ki so poglavitna jed aligatorjev in kajmanov, hkrati pa so se začele redčiti mnoge vrste drugih rib, ki so hrana piranj. Zaradi zmanjšanih zalog teh rib so postale napa-dalnejše tudi velike ribe, ki zdaj češče morijo črede pri prehodih preko vodnih tokov.
Pantanal je zamočvirjena planjava, ki je največja te vrste na svetu. Velika je le nekaj manj kot vse Britansko otočje. V tem okolju živi: mnogo rastlinskih in živaslkih vrst, posebno bogat je s pticami in vodnimi živalmi. Toda kljub pestremu in bogatemu življenju je vse okolje zelo občutljivo uravnovešen sistem, v katerem je grobo poseganje človeka lahko usodno.
Masovno pobijanje aligatorjev in kajmanov v tem področju je novost, je pa zato toliko bolj grobo in neusmiljeno. Strokovnjaki pravijo, da ga je mogoče primerjati samo še z nekdanjim množičnim pobijanjem afriških slonov.
Divji lovci na krokodile so nezaposleni kmetje in ribiči. Na lov se odpravi večja skupina, ki ostane v močvirjih nekaj tednov. V tem času postrele po 10.000 plazilcev, s plenom pa kar dobro zaslužijo: od enega do dva dolarja za eno kožo. Seveda je to le delček tega, kar potem vtaknejo v svoje žepe preprodajalci, saj stane krokodilja koža v drugem krogu prodaje že 20 dolarjev.
>	Ali	izprašajte	tudi	druge	ljudi,	ki
| poznajo Čopovo hišo. Pozvedite mi, če ni morda kaj
> dosti skrivnega, nevknjiženega dolga na hiši in če I morda tudi Čopovi nimajo pri ljudeh kaj denarja na | posojilu, za katerega ne ve gosposka— če se ne " nahaja v shrambah morebiti kaj gotovega ali pa | srebrnine in zlatnine in drugih takih reči.”
| Sestrično prosi pa še za večjo, bolj imenitno reč, s ona bi morala spoznati natanko njegovo nevesto, če | ni morda skrivna pijanka ali sladkojednica, ki si N kupuje v mestu cuker, kavo, salame, gosposki sir in | druge take potrate, in sploh bi po njej zvedel rad vse ^ navade in razvade svije sladke Matitdke. Zato je J rekel Čopovki, da bo poslal k njej Anko, češ da se bo | naučila pri njej bolje delati, da bo videla, kaj Matilda " hoče in kaj noče, da ji bo laglje pomagala, stregla in | služila pri Dolarjevih in da ne pride kak prepir v hišo, s če bi Ona iz nevednosti ne pogodila volje nevestine.
$ Preprosti Čopovki bi se Pepe z nobeno rečjo ne bil | mogel tako prikupiti ko s to prošnjo? Bilo je tako s ,uganjeno, da bo služila Anka vsaj dva meseca pri | Čopovih.
Vinska afera dobila piko na i
Po domala štirimesečnem sojenju včeraj izrečene sodbe udeležencem vinske afere v _____brežiškem	Slovinu	—	Zagovorniki	zahtevali	oprostilne	sodbe
B Rt ŽIC h —la čas, ko berete te vrstice, je sodni epilog maratonske obravnave zoper udeležence v tako imenovani vinski aferi brežiškega Slavina ze znan. Včeraj ob 10. uri je l.ojze Vidic, predsednik velikega senata brežiške enote temeljnega sodišča v Novem mestu prebral sodbo v imenu ljudstvu osmim obtožencem. Ker je bi! r tistem času naš tednik že >’ tiskarni, bomo o zaključnem dejanju sojenja laltko obširneje pisali šele v prihodnji številki.
poročajo
KJE JE KOLO Z MOTORJEM? — Približno takole se je 15. maja okoli
13.	ure spraševal 19-letni JožeJurčil iz Ždinje rasi. ko je ugotovil, da mu je izpred pošte na novomeškem Novem trgu izginilo prevozno sredstvo. Lastnik je s krajo oškodovan za kakih 35 tisočakov, za neznanim storilcem pa miličniki ta čas še poizvedujejo.
IZGINILO KOLO — 18. maja je neznanec ukratjel pred novomeško glasbeno šoio kolo znamke Maraton, vredno 24.000 din. S tem je bil 11-letni lastnik Robert Škcdelj ob dragoceno prevozno sredstvo.
VNOVIČ KOLO — Z dvorišča pred kegljiščem v Germovi ulici je 17. maja neznanec, ukradel kolo, last Majde Saška iz Mačkovca. Saškova je po uradnih cenitvah ob 22.500 din. Storilca še iščejo.
KJE SO PIŠČANCI — V noči na soboto je nekdo iz kokošnjaka Silva Krštinca v Dragumlji vasi ukradel 18 starejših piščancev in s tem oškodoval domačina za 6 tisočakov.
Vse to pa seveda ni razlog, da ne bi nckolikanj spregovorili še o zadnjih dneh sojenja. Že takoj uvodoma zapišimo, da je namestnik temeljnega javnega tožilca po obširnem dokaznem postopku precej spremenil obtožnico in je v svoji sklepni besedi prejšnji teden namesto 66 spornih tipizacij vin, ki bi naj na trg dale preko 7 milijonov litrov vina, kateremu so nalepke označevale lažno geografsko poreklo in kakovost, omenjal le 30 takih tipizacij in le še 3 milijone 431 tisoč 378 litrov spornega vina na trgu. Vse to pa predvsem zategadelj, ker je moral iz obtožnice črtati vsa obtožencem očitana kazniva dejanja iz leta 1977 in 1978, ki so absolutno zastarela. Logična posledica tega je tudi, da je tožilec zahteval od Slovina povrnitev na ta način protipravno pridobljene premoženjske koristi le še v znesku
VZEL KOKOŠI IN PETELINA — Neznanec se je v noči na nedeljo obogatil z devetimi kokošmj in petelinom Sentjcrnejčana Čampe. Čampa je tako ob najmanj 9 tisočakov in seveda številne gurmanske užitke.
Z AVTOM ZBIL DEKLETCE
LOKVE — 15. majaokoli 13. ure se je 35-ietni Martin Skala iz Mladice pri Semiču peljal z osebnim avtom po regionalni cesti iz Črnomlja proti Ruče-tni vasi Tedaj je na avtobusnem postajališču v bližnjih Lokvah stat avtobus. iz katerega so stopali šolarji. Prav v trenutku, kojedo postajališča pripeljal Skalar, je iz/a avtobusa stopila na cesto 9-letna Beatc Kuhar. Vozilo je dekletce zadelo in zbilo 21 metrov daleč od vozišča. Bcate seje pri nezgodi hudo poškodovala in je ostala na zdravljenju v novomeški bolnišnici. Da je šlo za močno trčenje, ki ga vozniku navzlic zaviranju ni uspelo preprečiti, kaže tudi materialna škoda na avtu: K).(8)0 din.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Čeprav je bila metliška Vigred, kot trdijo organizatorji, na kulturni ravni, je imela tudi nekaj nekulturnih vložkov. Zanje sta poskrbela BoHs Mateljan iz Kamenja in Ibrahim Durakovič iz Čelinja. Prvi je, opit brez vzroka pretepal nedolžne obiskovalce, drugi pa je razbijal kozarce, prazne seveda. Za oba so poskrbeli tamkajšnji miličniki, tačas pa je bil o njunem početju obveščen že tudi sodnik za prekrške.
• Očitno so kokoši ta čas ravno prav rejene in najprimernejše za okusno pojedino. Tatvine perjadi se namreč kar vrstijo in ne bi bilo napak, ko bi lastniki dragocenim dvonožkam namenili nekaj več varnosti. Tako pa je kokošnjak Anice Petan iz Jurke vasi izgubil v noči na 14 maj tri prebivalke, po ceniku tovrstne mesnine vredne 2 tisočaka.
• Kaže pa, da se splača vlomiti tudi za eno samo kokoš. To je isto noč storil nekdo v kokošnjaku Antonije Počrvina, prav tako iz Jurke vasi. Po poročilu miličnikov je bila ta živalca težka 700 dinarjev.
21,476.070 din. Morebiti ob tem še pojasnilo, zakaj so bile včeraj izrečene sodbe le osmim obtožencem, kopa jih je na zatožni klopi sedelo 12. Postopek zoper Petra in Vlada Kunoviča. Nikolo Tončiča in Mijo Režka ta čas namreč še ni končan in bo njihova _„usoda" znana šele kasneje.
Za tožilcem so imeli v četrtek besedo zagovorniki osmernice obtoženih Takoj povejmo, da so vsi po vrsti za svoje kliente zahtevali oprostilne sodbe, le za Viktorja Lipeja je njegov zagovornik senatu predlagal, naj mu v kolikor ga spoznajo za krivega, upoštevajo vrsto olajševalnih okoliščin, predvsem pa slabo zdravstveno stanje, in temu primerno izrečejo milo pogojno kazen.
Požar in eksplozija v Novolesu
Po že pogašenem požaru prišlo še db eksplozije, ki je hudo ranila dva de-____________lavca________
STRAŽA — V nedeljo nekaj čez 18. uro je prišlo v Straškem Novolesu do večjega požara, ki se je na koncu sprevrgel še v hudo delovno nesrečo.
Požar je nastal na velikem betonskem silosu, ki je grajen v sklopu s kurilnico. Med kurjenjem kotla za proizvodnjo elektrike in pare so namreč iskre uhajale skozi iskrobran na dimniku, veter pa jih je nosil na transportni trak, po katerem so odvažali lesne sekance v silos. Najprej se je vnel lesni prah, zatem pa še okoli 300 kubikov sekancev, tako da je bilo škode za 150.000,00 din. Požar so gasili člani PGD Novoles, gasilci iz Novega mesta, Vayte vasi in Dolenje Straže. Po zadušitvi požara sta delavca 29-letm Domine Gimpelj in tri leta starejši Miha Zadravc,-oba iz Gornjž Straže, čistila zbiralnik silosa. Resda sta bila zavarovana z maskami in privezana z varovalno vrvjo, vendar je prišlo zaradi vnovične koncentracije prahu, saj ogenj ni bil popolnoma pogašen, do eksplozije. Oba delavca sta dobila hude opekline, eden celo 50-odstotne in so ga prepeljali vljubljanski klinični center, medtem koje drugi ostal na zd-ravljenju.v novomeški bolnišnici.
»Kapetanova žena” za zapahi
Prebrisanki, ki seje predstavljala za ženo vojaškega starešine in od zaskrbljenih mamic jemala denar, zaporna kazen — „Žrtev” tudi v Novem mestu
NOVO MESTO — Novih šest mesecev zapora je pred dnevi senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto prisodil 36-letni Ružiči Prvulovič iz Titograda, žaradi vrste na las podobnih si kaznivih dejanj namreč Prvuiovičeva ta čas že prestaja kazen v KPD IG, sama pa je pred dnevi na obravnavi izjavila, da računa, da bo morala sedeti kakih 6 do 7 let.
neke prijateljice — na obravnavi je
je
Obtoženka je bila v času, koje storila kazniva dejanja, brez zaposlitve, čeprav njeno potrdilo o doseženi kvalifikaciji kaže dokaj zveneč naslov: višji turistični delavec. No. naj bo kakorkoli, Prvuiovičeva je konec aprila 1979 prišla v Novo mesto in si po vzoru prej opravljenih podobnih goljufij izbrala novo žrtev: odločila se je za JustinoS. z Ragovske. S pomočjo
povedala le to. da gre za Danico prišla do podatkov o osebah, ki so bile ta čas na služenju vojaškega roka, o njihovih družinskih razmerah, skratka vsem, kar je potrebovala za čimbolj prepričljiv nastop. Tako se je nekega aprilskega dne predstavila Justini S. kot žena vojaškega starešine — šlo naj bi za kapetana — v Skopju, kjer tačas
Ližemo tudi bakterije
Slabi rezultati prvih opravljenih analiz odvzetih vzorcev sladoledov v Novem mestu in Črnomlju
NOVO M ES 10, C RN()M EL.I — Da smo resnično na pragu poletja, kaže tudi akcija inšpektorjev novomeške'uprave inšpekcijskih služb, ki so te dni preverjali kvaliteto sladoleda v Novem mestu in Črnomlju. Koj uvodoma lahko zapišemo, da so tokratni rezultati opravljenih analiz precej slabši od lanskih in da premnogokrat poleg sladoleda ližemo še bakterije.
V Novem mestu sta dva slaščičarja, ki sta že pohitela s prodajo sladoleda, Bajram in Adem Bajrami. Ademu so inšpektorji odvzeli dva vzorca in jih, kot vse ostale, poslali v analizo novomeškemu Zavodu za socialno medicino in higieno. Pregled je pokazal, da sta oba kemično primerna, ne pa tudi bakteriološko, kar pomeni, da sladoled po sestavi ustreza pravilniku,da pa je v njem preveč bakterij. Tudi pri Bajramu Bajramiju so bili vsi trije odvzeti vzorci kemično primerni, medtem ko sta dva vsebovala preveč bakterij.
Še slabši so rezultati iz Črnomlja. Slaščičarju Remziju Rgstemiju sta oba odvzeta vzorca pokazala celo kemično neprimernost, saj je bilo v njih precej umetne barve, za nameček pa je bil en vzorec še bakteriološko neprimeren. En sam vzorec so inšpektorji vzeli pri Nafi Eeratiju, analiza pa je pokazala, da vsebuje precej več bakterij, kot je dovoljeno.
B B.
služi vojaški rok tudi Justinin sin Stane. Prepričljivo je povedala, da Staneta dobro pozna, da pa je zašel v hude težave, kajti po njenem naj bi drugemu vojaku ukradel nekaj denarja in mu grozi vojaško sodišče. Brez večjih pomislekov ji je zaskrbljena mati izročila 3 tisočake, zraven pa še fotoaparat, kilogram salam in nogavice. Prebrisanka je Zatem seveda izginila neznano kam, zato pa je bila Justina S. toliko bolj presenečena, koje čez dva dni po telefonu govorila s svojim sinom. Ta o prej omenjenih dogodkih seveda ni vedel ničesar.
Na glavni obravnavi pred sodiščem je obtoženka dejanje priznala, pripomnila je le. da se vseh podrobnosti ne spominja več, ko pa je v tistem času storila še toliko podobnih goljufij po vsej Sloveniji. Ob dejstvu, da Prvulo-vičevi to ni prva kazen, se je sodišče odločilo za 6 mesecev zapora.
Sodba še ni pravnomočna.
B.	B.
PADEL CEZ ZID IN SE UBIL
NOVO MISTO — Prejšnji četrtek okoli 13. ure seje pri Mercatorjevi trgovini o a Zagrebški cesti smrtno ponesrečil 61-letni Janez Burger iz Novega mesta. Možakarje po stopnicah zapuščal bife omenjene trgovine, ker težko hodi, si je pri tem pomagal s palico. vendar se je navzlic temu opotekel in padel preko 2 metra visokega nezavarovanega zidu na glavo. Bil je pri priči mrtev.
Vsi zagovorniki obtoženih so se praviloma naslanjali na pomanjkanje materialnih dokazov v obtožnici, najbolj šibko točko pa so našli v izvedenskih mnenjih Hugona Czurde in Mihaela Judeža. Tako je Slavko Sitar, zagovornik Danila Kovačiča, ki je bil obtožen kaznivih dejanj preslepitve kupcev in zlorabe položaja, pred senatom izjavil, da izvedenska mnenja Czurde in Judeža niso dovolj strokovna, da ne temeljijo na dejstvih in da so celo enostranska. Zatrdil je, da sta-oba izvedenca pri svojih analizah že vnaprej izhajala iz dejstva, da so obtoženi krivi inda torej njunih mnenj ni mogoče šteti za objektivne. Podobnega mnenja je bila tudi zagovornica DO Slovin, Bizeljsko Brežice, Marjana Pečenko, ki je nekaterim izvedenskim mnenjem pripisala celo zlonamernost.
Razumljivo, obramba je pač gradila na sv ojih adutih in morebitnih slabostih obtožnice. In gotovo senat pri tehtanju argumentov in končnem izreku sodbe Edvardu Verstovšku. Danilu Kovačiču, Karlu Recerju, Antonu Vogrincu, Franju Jagru, Milanu He-rakoviču ter Viktorju in Ivanu Lipeju ni imel lahkega dela. Zato pa lahko že sedaj zapišemo, daje predvsem po zaslugi predsednika Lojzeta Vidica svoje zahtevno delo opravil korektno in vestno,	B.	BUDJA
PAST ZA OTROKE
KOČEVJE — Met/ zapornicami na Rinii in Itasom na desni obali Rinže je že več let odprt zidan jašek, ki meri okoli 3 x 3 m. nekaj metrov pa je tudi globok. Tam okoli se pogosto igrajo otroci. Verjetno gre le srečnemu naključju pripisati, da še nihče ni padel vanj in utonil. Čas bi že bil. da bi si ga ogledale inšpekcije (ali kdo drug) in zahtevale, da ga zavarujejo s pokrovom ali kako drugače.
V sezono z ..živim" rižem
Zaskrbljujoče ugotovitve inšpektorjev ob pregledih družbenih gostinskih obratov Dolenjske — Najslabše v Beli krajini — Pohvale le Kandiji
ČRNOMELJ, NOVO MESTO, METLIKA — Pravzaprav je težko verjeti, daje vse to, kar so ob pričetku letošnje turistične sezone ob pregledu družbenih gostinskih objektov v Beli krajini in Novem mestu ugotovili inšpektorji, tudi res. Je pa zato veliko laže razumeti, zakaj turizem, predvsem v Beli krajini, ne zaživi, kot bi si po naravnih pogojih zaslužil.
Edini hotel, ki pa to že zdavnaj več ni. v Črnomlju je Lahinja. Če bi hoteli našteti vse napake in pomanjkljivosti. bi prostora zanje zmanjkalo, inšpektorji pravijo celo, da druge rešitve kot rušenje oziroma temeljita obnova ni. Dosti bolje ni v metliškem hotelu Bela krajina. Za cel dan je morala sanitarna inšpektorica zapreti kuhinjo, ki je ponujala prav gnusen videz. Umazana posoda, ostanki hrane, da ne naštevamo vsega, za nameček pa so bila najdena še živila, ki jim je pretekel rok uporabe. Tudi bife je bilo potrebno zapreti, vzroki so podobni. V taistem hotelu so morali eno zaposleno osebo tudi napotiti domov, saj ni imela potrdila o zdravniškem pregledu, za kar vse bodo podane prijave sodniku za prekrške in tudi javnemu tožilcu. Kot zanimovost še to, da v Beli krajinini stalne receptorske službe, čeprav bi jo kot hotel morali imeti. Da raztrganih rjuh in tega. da ni brisač, ne omenjamo. Sicer pa je še najbolj primeren za prenočevanje semiški hotel Smuk, vendar je tudi ta daleč od tega, da bi mu lahko pripisovali pozitivno oceno.
V novomeški občini so se inšpektorji najprej ustavili na Otočcu. Tehnična opremljenost ir* sanitarni pogoji so bili primerni v
vseh objektih, ustaviti se moramo le v skladišču hotela Grad. Veliko je bilo namreč najdenih živil, ki jim je že zdavnaj potekel rok trajanja. Najbolje so to poleg odtisnjenih datumov ilustrirali še sluzasti korneti, riž, v katerem je bilo polno življenja, in še bi lahko naštevali. Razumljivo, ovadba bo romala k javnemu tožilcu.
Poglejmo naprej, kar se je dogajalo v Metropolu. V pivnici so našli neprimerno označene cene, tudi cehe v stari restavraciji niso bile usklajene, piše tržni inšpektor, medtem koje sanitarni zaradi nelogične pivnico zaprl. Umazanijo je odkril še v kuhinji ekspresne restavracije, poleg tega pa zdravstvena dokumentacija zaposlenega osebja ni urejena. Ko smo že pri osebju, omenimo še neprimeren odnos zaposlenga osebja do inšpektorjev.
Se najbolj katastrofalen po-datek pa prihaja iz žužemberške gostilne Pod lipo, ki je last ta-mkajšnej Kmetijske zadruge. Od petnajstih odvzetih brisov snažnosti je bilo le 6'primernih, med oporečnimi pa so bile celo fekalne bakterije. Razumljivo, da je bila izdana prepoved uporabe poslovnih prostorov, novomeški Zavod za socialno medicino in higieno dela pa je moral celo opraviti ; dezinfekcijo.
Za konec še nekaj pohvalnih besed, veljajo Krkinemu hoteiu Kandija, kjer inšpektorji niso našli niti ene pripombe. Nič čudnega, če so v en glas zatrdili, da na tako urejen objekt še niso naleteli. Nekoč tako razvpita Kandija očitno prevzema primat v skrbi za goste.
B.	BUDJA
Sina vrgel skozi vrata
Roman Brajdič — Muko obsojen zaradi nasilniškega obnašanja na 4 mesece zapora — Brez vzroka pretepel __________sina	in	ga	vrgel	skozi	vrata
NOVO MESTO — Da se v romskem naselju Žabjek pri Novem mestu dogaja marsikaj, kar je sicer
Povečana budnost
Postaja milice v Trebnjem lani obravnavala 448 kaznivih dejanj
TREBNJE — Komandir postaje milice v Trebnjem (z oddelkom v Mokronogu) Niko Vranešič je v poročilu o delu v lanskem letu, ki gaje pripravil za delegate trebanjske občinske skupščine, ugotovil, da je gospodarska in druga kriminaliteta v občini porasla. Tako je postaja milice lani opravila več dela kot predlani. Vendar je k temu prispevalo tudi budnejše spremljanje vseh negativnih pojavov, po drugi strani pa tudi večja občutljivost občanov za sleherni napad na zasebno lastnino.
Pozitivni premiki so bili doseženi tudi v organizacijah združenega dela. kjer dobiva zlasti pomembno vlogo •Varnost, ki poleg milice in drugih členov družbene samozaščite lahko veliko prispeva k večji varnosti družbenega premoženja. V celoti je varnostna kultura na višji ravni, sodelovanje milice z občani in upravnimi organi je zgledno.
V občini je bilo nekaj nezadovoljstva tudi zaradi razmer v zdravstvenem domu. Bili sta tudi dve prekinitvi dela in nekaj izražanja nezadovoljstva zaradi višjih norm, slabih OD. sprememb delovnega časa. Milica je obravnavala tudi eno kaznivo dejanje s političnim obeležjem ter šest prekrškov. Poseben problem je še vedno velika količina orožja, ki ga imajoobčani. Lani je bilo odvzeto nekaj strelnega orožja, nekaj streliva ipd. Kot ugotavlja poročilo, občani Se vedno hranijo orožje i/ druge svetovne vojne.
• Milica je lani obravnavala 448 kaznivih dejanj, kar je za 77 odst. več kot predlani. Družba je bila zaradi teh dejanj oškodovana za domala S milijonov dinarjev ali za še enkrat več kot predlani. Značilno pa je, da so storilci teh dejanj zmeraj mlajši. Porast kaznivih dejanj pri mladoletnikih in otrocih je večji za štirikrat. Podatek, nad katerim se velja zamisliti.
Poraslo je tudi število prekrškov zoper javni red in mir. čemur največkrat botruje alkohol, ki pa se redno pojavlja tudi pri udeležencih v prometu. Prometna varnost seje poslabšala tudi zaradi drugih vzrokov, neprimerne hitrosti, prehitevanja itd. •
J. S.
povečini skrito očem širše javnosti, kaže tudi primer, o katerem je moral te dni spregovoriti senat novomeške enote temeljnega sodišča.
38-letni Roman Brajdič—Muko velja v Žabjeku za pretepaškega in razg-rajaškega prebivalca in nič čudnega, če je za večino strah in trepet. To potrjuje tudi podatek, daje bil zaradi kaznivih dejanj zoper življenje in telo že nekajkrat obsojen, pa tudi tokrat seje moral zagovarjati zaradi podobnega dogodka.
Roman Brajdič živi v svoji baraki v izvenzakonski skupnosti z Emo Brajdič. Dva izmed njunih otrok, Aleš in Zmago, sta bila v očetovi baraki tudi 9. decembra 1981, ko se je Roman Brajdič vinjen vrnil domov, Ob takšnih priložnostih ga poznajo kot še posebej pretepaško razpoloženega, kar so otroci in Ema Brajdič že nič kolikokrat dodobra okusili na lastni koži. Tudi tokrat sta sina videla, koliko je ura. In medtem koje Alešu še aspelo pobegniti iz barake, je Zmago padel v očetove roke. Ta je pričel z bičem neusmiljeno udrihati po sinu, dokler ni obležal, nato pa gaje zgrabil z obema rokama in zalučal skozi vrata, pri čemer se je Zmago huje poškodoval in je moral iskati pomoč zdravnikov.
Iz bojazni, da ga ne bi oče ponovno pretepel, je Zmago dejanje prikrival, govoril je, da so poškodbe od padca s kolesom, vendar je kasneje le povedal resnico. Roman Brajdič—Muko je dejanje na obravnavi priznal, pravega vzroka, zakaj je sina pretepel pa ni našel. Na koncu je to utemeljil s svojo preveliko vnemo pri pravilni vzgoji otroka, da ta slučajno ne bi zavil na kriva pota.
Senat sodišča je ob upoštevanju uvodoma omenjenih obtežilnih okoliščin obsodil Romana Brajdiča na 4 mesece zapora.
B.	B.
Z MOPEDOM V AVTOBUS
NOVO MESTO — 19-letni Silvo Kristan seje 14. maja zvečer peljal na kolesu z motorjem po Društvenem trgu in v križišču z Glavnim trgom zavijal na most čez Krko proti Kandiji. Zaradi neprimerne hitrosti pa ga je zaneslo naravnost v prednji del avtobusa, ki ga je nasproti pripeljal 32-letni Anton Skrbanc iz Čilp pri Trebnjem.
Obetaven naraščaj
Tekmovali najmlajši
SEVNICA — Na občinskem tekmovanju pionirjev gasilcev v soboto je tekmovalo 23 ekip.
Razveseljivo je. da delajo- z naraščajem po podeželskih društvih z vso pozornostjo.
Ločani so zmagali pri starejših pionirjih in pionirkah, pri mlajših pionirjih so zmagali Sevničani, pri pionirkah pa Blančanke. Pri starejših pfcini-rjih so bili drugi pionirji z Brega, 3. Krmeljčani. Pri starejših pionirkah so bile 2. Boštanjčanke, 3. pa Blančanke.
Za tekmovanje vladajo stroga določila. Nekatere ekipe so zato tekmovale v posebni skupini. Med njimi so pri mlajših pionirjih zmagali Bošta-njčani, pri starejših pionirjih pa Sevničani. Pionirji nove enote z Orehovega so bili drugi.
A.	Ž.
Tat že prijet
DOLENJSKE 1OPLICE — Tamkajšnjim miličnikom je domačin, 25-letni Željko Hoh-njec v četrtek prijavil večjo tatvino denarja. Iz stanovanja mu je namreč ižginilo 47.000 din*za nameček pa še 65 nizozemskih forintov. Miličniki so takoj stopili v akcijo in po kratkem času prijeli osumljenca. Tatvine je po doslej zbranih podatkih utemeljeno osumljen 45-letni Milan Š. iz Soteske, ki bo ovaden temeljnemu javnemu tožilcu.
NEPREVIDNO NA PREDNOSTNO CESTO
— 18. maja popoldne seje 26-Ietni Branko Muller iz Črnomlja peljal z osebnim avtom po Belokranjci cesti proti domu. Koje pripeljal do križišča, je zavijal na Zadružno cesto, takrat pa je neprevidno zavil predenj na prednostno cesto motorist Roman Grahek iz Otovca. Mullcrju navzlic močnemu zaviranju ni uspelo preprečiti najhujšega, tako da je zadel Grahka in ga zbil po tleh. Motorist se je pri nesreči hudo pošk odo val in so ga prepeljali v novomeško bolnišnico.
kjer je ostal na zdravljenju. Materialno škodo so ocenili na 5 tisočakov.
ODKRILI BENCINARJE
KOČEVJE — Kočevski miličniki so te dni predali temeljnemu javnemu tožilstvu Ljubljana ovadbo zoper štiri mladoletne Hitove bencina, stare nekaj manj kot 18 let. Njihova skupna značilnost je. da so dijaki oz. šolarji pa tudi. da so kradli bencin le iz avtomobilov znamke Škoda. Skupno so osumljeni, da so vlomili vpet avtomobilov in odnesli okoli 80 1 bencina.
DOLENJSKI LIST
rokomet
II. ZRL, moški — 21. KOLO: BORAC — INLES 24:20 (8:7) Inles: Kljun. Križman 6. Čiro-vič, J. Ilc 5. S. Tanko 1, Lukič,T. Ilc, Mikulin 5. Ambrožič 2, Mate
1, Fajdiga, Gelzc.
Mq Lestvica: I. Zamet 30 točk, 1 L predzadnji Inles 16 točk.
V zadnjem kolu igrajo Ribničani doma z Vrbasom.
LESTVICA: 1. Istraturist 38, 12., zadnje. Krško, 10 točk.
V naslednjem kolu potujejo Krčani v Split.
MRL, ženske — 20. KOLO: PARTIZAN — NOVO MESTO 27:21 (15:9)
Novo mesto: IJdovč, Pelko 2, Kastelic 1, Zupančič, lličin, Sitar, Jakše 2, Kramar 4, Godler 3, Mrhar, Mršnik 9, Brate.
ITAS — DJAKOVO (tekma bo 25. maja)
LESTVICA: 1. Novo mesto 31 točk, 2. Partizan in Ivanič 29, 6. Itas Kočevje 26 (tekma manj).
V predzadnjem kolu igrajo: Novo mesto — Mlinotest, Ina — Itas, Lokomotiva — Partizan, Koka — Ivanič.
SRL, moški — 21. KOLO: SEVNICA — BRANIK 37:25 (17:13), Rudar — DVZ PONIKVE yv27:20 (16:8).
LESTVICA: L Usnjar 29 točk,
2. Ponikve 26, 5. Sevnica 23.
V naslednjem kolu igrajo: Je-klotehna — Sevnica, Ponikve — Prule.
SRL, ženske — 21- KOLO, vzhodna skupina: RUDAR — LISCA 17:11 (11:7). BREŽICE — FUŽINAR 17:26(8:15).
V naslednjem kolu igrajo: Radeče — Brežice.
SRL, ženske — 21. KOLO, zahodna skupina: ISKRA — JEK-LOTEHNA 20:18 (10:10)
LESTVICA: 1. Burja 35 točk, 2. Iskra (tekma manj) 33. 5. Metlika 20.
V naslednjem kolu igraje: Metlika — Iskra. Olimpija — Burja.
nogomet
vzhodna skupina — 20.
BREŽICE — DRA VI-
SNL,
KOLO:
NJA 1:2 (0:2).
LESTVICA: 1. Brežice 26, 2. Drava in Dravinja 24 itd.
V naslednjem kolu potujejo Brežičani v Pekre.
C
SNL, zahodna skupina — 20. KOLO: LITIJA — ELAN 0:1 (0:1), MEDVODE — KOČEVJE 6:1 (1:1).
LESTVICA: 1. Ilirija in Ljubljana po 32 točk, 6. Elan 21, 11. Kočevje 13.
V naslednjem kolu igrajo: Elan Tabor Jadran, Kočevje — Jesenice.
Pet osebnih rekordov
Dobri dosežki novomeških atletov na kvalifikacijah za pokal AZS — Izreden tek Zupančiča na visokih
ovirah
CELJE, LJUBLJANA, NOVA GORICA — Minuli petek, soboto in nedeljo so bile v omenjenih mestih kvalifikacije za atletski pokal Slovenije v članski in mladinski konkurenci.
Večina novomeških atletov je nastopila v Ljubljani, nekaj pa tudi v Celju. Med njimi omenimo na prvem mestu mlajšega mladinca Matjaža Zupančiča, ki je v teku na 110 metrov z ovirami dosegel čas 15,3 in je bil ne le najhitrejši, pač pa je svoj dolenjski rekord izboljšal za 4 desetinke sekunde. Zmagovalca v Celju sta bila še Gabrijel v teku na 400 metrov z ovirami s časom 55,6 in Borja Eržen v isti disciplini članic s 65,5. Zanimiv je bil tudi tek na 400 metrov, kjer je bil Šiko-nja z izenačenim osebnim Tekordom 49,0 drugi za Kopitarjem, v teku na 800 metrov pa je zasedel 3. mesto z 1:52,8 sek. Poglejmo še ostale: na 400 m z ovirami je tekla 71,4 in pristala na 4. mestu, Erženova je bila na 100 m z ovirami 3. s časom 15,3, medtem ko je v teku na 80(Emetrov Škedelj dosegel dober čas 1:57,8.
Veliko uspeha so imeli novomeški atleti tudi v Ljubljani. Zmagali so: Cujnik v metu kopja s 67,26 metra, Malnar v metu kladiva z 48,76 m.
ATLETSKE IZ DOL TOPLIC
9 Topličanki Hrenova in Kri-žetova sta se pred dnevi v dresu slovenske reprezentance udeležili pokala Savaria, kjer je Hrenova zmagala v skoku v daljavo s 5,38 m. Križetova pa je 100 metrov z ovirani pretekla v 16,45 sek.
• V soboto in nedeljo so topli-ški atleti dosegli nekaj odličnih rezultatov na kvalifikacijah za pokal AZSvCelju. Križetovajes 173 cm v skoku v višino premagala vse mladinke, prav tako pa je med mladinkami zmagala Greta Hren v skoku v daljavo. V teku na 100 m ovire je bila Križetova 4. Med mladinci je Potočar v troskoku zasedel 4. mesto, Grbajs pa 7. Kar tri prva mesta si je med člani priboril Milan Šimunič.saj je zmagal v troskoku s 15,58 m, v skoku v daljavo in 100 metrov. Vsi našteti so se tudi uvrstili v finale APS.
• 25. in 26. maja bo Milan Šimunič nastopil v državni reprezentanci na velikem mednarodnem mitingu v Bratislavi, kamor bodo poleg njega potovali še Savič, Krdjalič in Kopitar.
• Zvezna kapetana naših prvih atletskih selekcij sta pred dnevi objavila spisek potencialnih državnih reprezentantov. Med njimi sta tudi Greta Hren in Milan Šimunič.
• Prav je, da se ob tem spomnimo dveh letošnjih izrednih rezultatov Hrenove. Že februarja je na mitingu v Celju v teku na 60 m z ovirami tekla 9,12 in postavila nov članski republiški rekord, aprila pa je na podobnem mitijngu 200 metrov z ovirami pretekla v času 29.14, kar je za 2 desetinki boljše od prejšnjega rekorda Mojce Šavle.
• Lep dosežek je pred dnevi na Skokovem memorialu dosegel Uidi Milan Šimunič. ki je v skoku \ daljavo s 736 cm krepko izboljšal svoj osebni rekord in postavil ta čas najboljši letošnji rezultat v’ državi.
V soboto znana Inlesova usoda
Če hočejo obstati v II. zvezni ligi, morajo Ribničani v zadnjem kolu zmagati, Der- venta pa izgubiti — Enako razburljiv tudi boj za vrh v ženski MRL
Sobotna srečanja v zveznih in medrepubliških ligah bodo najverjetneje dala dokončne odgovore na marsikatero neznanko. V prvi vrsti pa na to, ali si bodo rokometaši ribniškega Inlesa v sobotnem zadnjem kolu vendarle zagotovili obstanek v drugi zvezni ligi in ali bodo Novomeščanke tudi po soboti obdržale prednost dveh točk pred zadnjim kolont v medrepubliški ligi in se tako po daljšem času ponovno uvrstile v II. zvezno ligo.
Najprej nekaj o Inlesu. Ribničani so tokrat igrali v Zagrebu z Borcem, zadnjeuvrščeno ekipo letošnjega prvenstva v II, zvezni iigi, vendar so doživeli presenetljivo gladek poraz.
preostalimi iz medrepubliške lige tvorile bodočo enotno republiško ligo, tako da je mrtvi tek med Burjo in Iskro za naslov prvaka zahodne skupine pravzaprav le boj za moralno zadoščenje ob koncu prvenstva.
B. B.
Primc v metu diska z 48,20 m in Hrastarjevo v skoku v višino s preskočenimi 160 centimetri. Žbogar je v teku na 100 m z 11,5 sek. dosegel osebni rekord, izenačil pa gaje Fabjan v teku na 3.000 metrov z 9:01,0, ob tem pa velja omeniti še dober tek Vidmarja, kije s časom 9:08,0 za celih 10 sekund popravil svoj osebni rekord. Novomeški atleti so osvojili še vrsto drugih mest: D. Malnar v metu kladiva, Ercegovčič v isti disciplini pri mladincih, Mat-jašičeva v skoku v višino, Žbogar v teku na 400 m, Primc v metu krogle in Petkovič v skoku v daljavo.
Za konec omenimo, da bodo mladinci in člani, ki so se uvrstili med 12 najboljših, čez 14 dni.nastopili na finalnih tekmovanjih.
J. P.
ODBOJKA: V TREBNJEM ODLOČITEV
TREBNJE — V soboto, 26. maja ob 10. in 18. uri, ter v nedeljo, 27. maja ob 10. uri, bo v Trebnjem v novi telovadnici izjemno zanimiv odbojkarski turnir, na katerem se bo odločilo, kdo bo v novi tekmovalni sezoni igral v drugi zvezni odbojkarski ligi—zahod. Za dve prazni mesti se potegujejo republiški prvaki Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, Pionir, Novi Zagreb in Rudi Čajavec. Pipnir, ki je v okviru priprav na turnir gladko premagal Bled s 3:0 in s 3:1 Karlovec, čaka težka naloga, saj igra v Novem Zagrebu dolgoletni državni reprezentant Dobrič, moštvo Rudi Cajavec pa je tudi več let nastopalo v zvezni ligi.
NOČNO STRELJANJE
RA DNA — Sevniška strelska družina heroja Maroka je v soboto pripravila nočno streljanje z vojaško puško. Prijavilo seje 54 tričlanskih ekip. Zmagala je ekipa „X“ družine heroja Maroka v sestavi Jani Košir. • Roman Zelič in Mitja Bedek.
Tako so se letos prvič znašli na pre dzadnjem mest p na lestvici, ki pomeni tudi odhod iz druge lige. In to prav v trenutku, kojc do konca prvenstva na sporedu še vsega eno kolo! lil kakšne so možnosti Inlesa za rešitev? V prvi vrsti mora doma opraviti z neugodno vrsto Vrbasa, pri tem pa z enim očesom slediti tekmi med Žametom in Dervento. Slednja je namreč sedaj za točko pred Ribničani, za rešitev pred izpadom pa ji zadošča ob neprimerno boljši razliki v zadetkih od Inlesa že točka v srečanju z Zametom. To pa bo izredno težko, kajti Zamet je trenutno
• Tekmovalna komisija 11. zvezne rokometne lige je registrirala prekinjeno tekmo med Inlesom in Jugovičem z doseženim rezultatom 19:21 za Jugoviča in kaznovala Ribničane s 6.000 din kazni. Poleg tega smo ob zaključku redakcije prejeli vest, da bodo zaradi izpada Kolinske Slovana iz I. zvezne lige iz II. lige izpadla tri moštva. Možnosti Inlesa, da obstane v drugoli-gaškem društvu, so tako res le še teoretične, saj bi moral v sobotnem zadnjem kohi poleg Dervente prehiteti še Dinamo ali Potisje. To pa je možno le, če katera od teh ekip izgubi, Inles pa doma izdatno zmaga.
prvouvrščena ekipa, ki ji je za končni uspeh zmaga še kako potrebna, saj ima pred Ribničani, za rešitev pred izpadom pa ji zadošča ob neprimerno boljši razliki v zadetkih od Inlesa že točka v srečanju z Zametom. To pa bo izredno težko, kajti Zamet je trenutno prvouvrščena ekipa, ki ji je za končni uspeh zmaga še kako potrebna, saj ima pred zasledovalci vsega točko prednosti. Poraz Dervente in zmaga nad Vrbasom bi bila za Ribničane rešilna.
PORAZ BORCA IN ZMAGA RIBNICE
RIBNICA — V 14. kolu ljubljanske A nogometne lige je ribniški Borac doma izgubil proti Slaviji iz Vevč z 2:5 (0:4), medtem ko je Ribnica z 2:1 v Vodicah premagala istoimensko vrsto. Po 14. kolu je Ribnica na 2. mestu, Borac pa na četrtem.	m.	G.-č
Dobre uvrstitve mladih šahistov
Prvenstvo Zasavja in Posavja za posameznike
SEVNICA — V Izlakah pri Zagorju je bilo pred kratkim območno šahovsko prvenstvo Zasavja in Posavja za posameznike. Pionirji in pionirke iz sevniške občine so tekmovali v vseh štirih selekcijah. Pri mlajših pionirjih je med osmimi tekmovalci zmagal Mrzel iz OS Litija. Na odlično drugo mesto se je uvrstil Engels Blas iz OŠ Sevnica. Med mlajšimi pionirkami je bila Smrkolova iz OŠ Žagorje prva, Konhajzlerjeva iz. Sevnica pa dobra četrta. Med starejšimi pionirji je zmagal Zagorjan Skobe, Ševničan Lekše pa je bil osmi. Med starejšimi pionirkami je odlična Plantaričeva iz Tržišča dosegla enako število točk kot zmagovalka Sešlenova iz Zagorja, a je bila le druga.
Na republiškem ekipnem prvenstvu za starejše pionirke pa so prvakinje sevniške občine, igralke iz OŠ Tržišče, med 13 ekipami zasedle 5. mesto.
J. B.
Uspehi ne dajo denarja
Nerešena vprašanja v kočevskem ro,. ,ietnem klubu Itas — Premalo denarja, gneča na edinem igrišču
KOČEVJE — Medtem ko rokometašice kočevskega Basa v medrepubliški ligi dosegajo zelo dobre rezultate, se v kljubu kopičijo težave, ki govoto vplivajo na delo v tem kočevskem rokometnem klubu. Na prvem mestu je po mnenju uprave kluba slab finančni položaj, potem neurejena razsvetljava igrišča in samo eno igrišče, na katerem trenirajo in igrajo vse moške in ženske selekcije ltasa.
..Za naše članske ekipe bomo letos dobili od 'I KS dobrih 485 tisočakov, za mladinke je namenjeno 152 tisočakov," je povedal podpredsednik RK Itas prof. Šrečko Kovačič. „S tem
PLANINCI ZA TRDINOV POKAL
ORL IIO VICA — V soboto je bilo v Orehovici planinsko orientacijsko tekmovanje za Trdinov pokal. Med pionirji sta si prvo mesto razdelila OŠ Šentjernej I in OŠ Katje Rupena III, med mladinci je zmagala SŠTIJ Novo mesto, pri članih pa ekipa Drske.
denarjem moramo plačati potovanja, hrano, kupiti opremo, plačati sodnike, stroške organizacije, zato ni čudno da ga je kljub naši skromnosti premalo.” V klubu so izračunali, da bi za delo vseh selekcij potrebovali 1,65 milijona dinarjev. TK.S da polovico, ostalo pa naj bi dobili od kočevskih delovnih organizacij.
„Ni prav, da TKS jemlje vse ekipe enako. Mi na primer dobimo za štiri dolga potovanja v Vinkovce, Zadar, Djakovo in Rajič po 360 dinarjev za prehrano ene rokometašice, kar je premalo, vse naše igralke so dijakinje ali študentke in morajo za prehrano na potovanjih dajali svoj denar," je povedal Kovačič.
Toliko o denarju. Vsekakor bi kočevske rokometašice zaslužile boljše razmere, tudi če pogledamo njihove rezultate. Zelo boleče je gotovo vprašanje edinega, neosvetljenega igrišča, na katerem se morata večkrat na treningu drenjati dve ekipi. Pa vprašanje poklicnega trenerja? V' klubu bi ga bili zelo veseli, saj ga potrebujejo. Odgovorni pa molčijo.
MILAN GI..AVONJIČ
Podobno napela je borba za vrli v medrepubliški ligi, kjer so Novomeščanke zapravile visoko prednost na vrhu. Dve koli pred koncem imajo po porazu v soboto v Rajičih še dve točki prednosti pred Partizanom in Ivaničem. Za zanesljivo zmagoslavje in vstop vil. zvezno ligo bo potrebno v preostalih dveh srečanjihosvojiti še tri točke, prvi dve že v soboto, ko pridejo v Novo mesto igralke Mlinotesta, ki so v jesenskem delu presenetljivo visoko premagale Novomeščanke. Seveda bi bil kakšen spodrsljaj nasprotnic še kako dobrodošel.
Za razliko od ženske je v moški medrepubliški ligi že dalj časa vse znano. Krško je zanesljivo obsojeno na izpad, zmagovalec pa je z visoko prednostjo Istraturist.
Resda so zanimivi boji tudi v republiških ligah, kar pa je ob predvideni reorganizaciji rokometnega tekmovalnega sistema bolj ali manj brezpomembno. Po tri ali štiri ekipe iz obeli skupin ženskih lig bodo skupaj s
„VROČE’’ V F1N1ŠU PRVENSTVA — Rokometašice Novega mesta imajo v boju za naslov prvaka MRL in vstop v II. zvezno ligo le še dve točki prednosti pred zadnjima dvema koloma. Ce hočejo končni uspeh, morajo že v soboto ugnati neugodno ekipo Mlinotesta iz Ajdovščine, s katerim imajo še neporavnane račune od jeseni. (Foto: B. B.)
Krožna dirka SRS — Fanti
4 tisoč ljubiteljev konjeniškega športa na hipodromu v Šentjerneju — Preskakovanje zaprek in galopska
dirka
ŠENTJERNEJ — Preko 4 tisoč ljubiteljev konjeniškega športa seje zbralo v nedeljo na šentjernejskem hipodromu, kjer je domači konjeniški klub pripravil tradicionalne konjske. dirke, ki so jih tokrat še popestrili s tekmo v preskakovanju zaprek in galopsko dirko.
Največ zanimanja je med mnogoštevilnimi gledalci nedvomno vzbudil drugi tek krožne dirke Slovenije, ki ga je dobila Fanta na vajetih Slane, medtem ko je v preskakovanju zaprek najbolj navdušil vsega 14-letni Tomaž Tabernik iz Komende, ki je zmagal brez kazenske točke.
REZULTATI — 1. dirka, časovni handicap za 3- do 12-letnc kasače, 1.600 metrov, temelj 1,29: 1. Leopol-dina (Žnidaršič — Stara Nova vas), 2. Palmira (Gregorina — Krško), 3. Lame (Slana — Brdo); 2. dirka, časovni handicap za 3 do 4-letne kasače, 1.400 metrov, temelj 1,40: 1. Afrodita
(Lulič — Zagreb), z. veleoit II (Cvi-linder — Zagreb), 3. Viktor (Antončič
— Šentjernej), 3. dirka, časovni handicap za 3 do I2.letnc kasače, 1.600 metrov, temelj 1,24: L Fisko (Farkaš
— Ljutomer), 2. Rebeka (Puhar — Veržej), 3. Fegrina (A. Slavič — Ljutomer), 4. dirka. 2. tek krožne dirke Slovenije: L Fanta (Slana — Bolehnečič), 2. Darius (Zmrzlikar — Komenda), 3. Rebeka (Puhar — Veržej), 5. dirka, mehanični handicap za 2-letne kasače, l.200metrov: 1. Ar-dina MS (M. Slavič st. Ključarovci), 2. Fison (Kosec — Komenda); 3. Sambo (Žan ml. — Komenda); 6. dirka, časovni handicap za 3- do 12-letne kasače, 1.800 metrov, temelj 1,34: I. Alka MS (M. Slavič ml. — Ključarovci), 2. Lari (Kovačič — Maribor), 3. Rom (Dolinar — Ljubljana).
Tekmovalci v preskakovanju zaprek in ravni galopski dirki —Sloje za predstavnike Celja, Ljubljane in Komende — so nastopili zunaj konkurence.
NOVA GLIVARJEVA ZMAGA
ZAGREB — Novomeški mlajši in starejši mladinci so se minuli vikend udeležili tradicionalne kolesarske prireditve v počastitev dneva mladosti, dirke med Zagrebom in Kumrovcem. Med 108 tekmovalci je 65 kilometrov dolgo progo med starejšimi mladinci prvi prevozil Srečko Glivar, 2. Tali majster, Božič 4., Lavrič 5. in Darko Papež 8. Med mlajšimi mladinci je kot drugi pripeljal na cilj Pavlič, 3. je bil Stangelj, 6. Šmajdek in 8. Kruljac.
TRISTO KOLESARJEV NA MARATONU
NOVO MESTO — Nedeljski kolesarski maraton po partizanski magistrali med Novim mestom, Metliko, Črnomljem in Dolenjskimi Toplicami, ki sta ga pripravila kolesarski društvi Novo mesto in Metlika, je privabil preko 300 kolesarjev rekreativcev. V lepem, sončnem vremenu je prireditev izredno uspela, organizator pa je za vse udeležence pripravil medalje.
Za strah v avtu ni prostora
Rudi šali o dirkanju, rallyju, uspehih, nesrečah — Sovoznik enako odgovo-ren — Letos naslov državnih prvakov v rallyju in morda še kaj
NOVO MLSTO — Z zmago na letošnjem tradicionalnem ral!yju Saturnus med Ljubljano in Portorožem, ki je hkrati štel tudi kot druga dirka za pokal Alpe Adria in prva za državno prvenstvo, sta Novomeščan Rudi Šali in Brane Kuzmič iz Ljubljane dokazala, da sta na novo sezono odlično pripravljena. Njuna zmaga, ki smo ji bili priča tudi preko televizijskih zaslonov nekaj dni nazaj, pravzaprav sploh ni presenetljiva, saj Kuzmič in Šali zadnja leta veljata za najboljšo.rallv posadko pri nas, da pa tudi v evropskem merilu nekaj pomenita, kaže njuna lanska zmaga v skupni razvrstitvi tekmovanja za poka! Alpe A dir a.
Šalijeva avtomobilska tekmovalna pot je letos stopila v jubilejno, deseto leto. Začel je namreč leta 1974 kot mehanik znanega mariborskega voznika rallyja Aleša Pušnika in z njim tekmoval vse doleta 1981. Najprej na R—12 Gordini, pa nato na sedemnajstici, R—5 Alpina, dokler nista s Kuzmičem dobila sedanjega R—5 Turbo.
..Začelo se je pravzaprav tako. Francoski Renault je dal pred desetimi leti novomeški 1MV tekmovalni avto R-12 Gordini in zanj so v Novem mestu zadolžili mene. Za volan tega avtomobila je sedel Aleš Pušnik, sam pa sem tako začel tekmovalno pot sovoznika. Dirkanje meje enostavno zastrupilo in ne vem, kaj bi danes brez njega.”
Rudi Šali je v tem času dodobra napolnil svoje stanovanjc v Ulici Majde Šilc v Novem mestu z najrazličnejšimi pokali, priznanji in medaljami. Omenimo le. da je skupaj s Pušnikom dvakrat osvojil naslov državnega prvaka v rallvju, bil enkrat drugi, leta 1982, ko sta pričela voziti s Kuzmičem, sta bila prav tako državna prvaka v rallvju, lani pa osvojila drugo mesto. Sta pa zato lanska zmagovalca dirk za pokal Alpe Adria, kjer sta bila predlani še tretja. Pa kaj bi naštevali!
..Če sem povsem odkrit, mi je od vseh teh laskavih priznanj najljubši pokal, ki sem ga osvojil lani na Pohorju. Sam se namreč sedel za volan Renaultove petice turbo in prepričljivo zmagal v dirki. ki je štela za gorsko državno prvenstvo."
Avtomobilizem, še posebej pa rally, je izredno privlačen šport, prava'paša za oči, le da k njemu praviloma sodijo tudi kupi razbite pl očevi ne, poškod be.
„Tudi tega sc navadiš. Za strah v avtomobilu preprosto ni prostora. Spominjam se nekaj let nazaj, ko sva s Pušnikom na dirki v Bol-garji zletela s steze in razbila avto. .Sovoznik Rudi Šali hudo poškodovan’ in kaj vem kaj so še pisali časopisi. Res sem bil težko ranjen in mnogi so mi prerokovali konec športne poti, toda že čez nekaj mesecev sem ponovno sedel na svojem sedežu. Tudi letošnje sezone s Kuzmičem nisva začela najbolj srečno. Na prvi dirki za pokal Alpe Adria v Avstriji sva zletela s proge in petico povsem razbila. Vzrok? Blato na progi, poleg tega je bil petek in še trinajsti v mesecu. Na letošnji Saturnus sva tako šla z avtom za trening, ki smo ga pripravili prav v novomeški IM V."
In kako dirko doživlja sovoznik? • ..Nekateri imajo kar .nekako podcenjevalen odnos do sovoznika. Toda njegov delež pri uspehu ali nesreči ni prav nič manjši od voznikovega. Ne le skrb za avto. sovoznikova naloga je tudi, da med dirko voznika vodi. Tako imamo, denimo, ovinke po težavnosti razdeljene v sedem kategorij in jaz preko slušalk Kuzmiču sporočam, kateri ovinek je na vrsti. Kajti sleherni ovinek terja drugačno tehniko vožnje, da ne naštevam naprej vsega."
Nobena skrivnost ni, da želita Kuzmič in Šali letos osvojiti lani izgubljeni naslov državnih prvakov v rallyju, kaj pa ostale dirke?
.Poglavitni cilj je državno prvenstvo. sedanji avtomobil verje-no za kaj dosti več tudi ni sposoben. Če pa dobiva nov avto. potem bova skušala ponoviti lanski uspeh na dirkah za pokal Alpe Adria. Tudi povabil za ostale nastope po Evropi ne manjka, vse pa je odvisno, koliko bo vzdržala sedanja prirejena petica, ki pa jesta-ra že tri leta," je zaključil Rudi Šali. ki je s Kuzmičem tudi letos na najboljši poti. da potrdita lanski naslov avtomobilistov leta v Jugoslaviji.
B. BUD.IA
ZMAGA Z. REZERVNIM AVTOM — Čeprav sta svojo novo_pe-tieo razbila na prvi dirki za pokal Alpe Adria v Avstriji, sta Sali (leto) in Kuzmič na rallvju Saturnus dokazala, da sta odlično pripravljena na novo sezono. Nedvomno sc bo njuna zbirka pokalov letos še precej obogatila. -
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
TELEVIZIJSKI SPORED
25.	V.
petek
1
9.00	TV V ŠOLI: Koledar, Tito in pionirji, Mi šmo Titovi, Tito je naš. Spominski park v Kumrovcu, Pojmo o Titu
10.35TV V ŠOLI: Zgodovina, Risanka. Bačka, Elektronski računalniki. Risanka. Velikani svetovne literature (Lope de Vega)
16.55	do 23.55 TELETEKST
17.10	POROČILA
17.15	PIHALNI ORKESTER IZ ZAGORJA
17.45	MODRO POLETJE, oddaja iz španske nanizanke za mladino
18.25	OBZORNIK LJUBLJANSKE-
GA OBMOČJA
18.40 KRAŠKO PODZEMLJE, izobraževalna oddaja
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 VČERAJ ZA JUTRI: NOVI TEMELJI, dokumentarna oddaja
20.40 NE PREZRITE, kulturna oddaja
20.55 DAN MLADOSTI, prenos prireditve iz Beograda
22.00 DNEVNIK
22.15	DESANT NA DRVAR, jugoslovanski film
2
16 45 1 est — 17.00 Poje otroški zbor Kolibri — 17.15 Mesta s Titovim imenom — 18.15 Subotiški mladinski
lestival — I9..H) Dnevnik — 20.00 Ig->ani lil m — 20.55 Dan mladosti (prenos prireditve iz Beograda) —
22.00	40 let po desantu na Drvar (dokumentarna oddaja) — 22.45 Poročila — 22.50 Desant na Drvar (jugoslovanski lilm)
ZAGREB 1
14.25	Video strani — 14.35 TV v šoli: Spominski park Kumrovec. Pojemo o Titu — 15.25 Poročila — 15.30 Majske igre — 16.00 Maj na Titovem trgu — 16.30 Glasbeni klub — 17.00 Otroški zbor Kolibri — 17.15 Mesta s Titovim imenom — 18.15 Subotiški mladinski festival — 19.30 Dnevnik — 20.00 ..Ljepo ti je druga Tita kolo..-— 20.55 Dan mladosti (prenos prireditve iz Beograda) — 22.00 Dnev nik — 22.15 Kulturni mozaik
26.	V.
sobota
1
7.45	do 11.45 TELETEKST
8.00	POROČILA
8.05	CICIBAN, DOBER DAN: PAPIRNATI ČOLNIČEK
8.25	ZGODBE O POLUHCU: PO-LUHEC NAJDE STARŠE
8.40 ZGODBE IZ NEPRIČAVE
9.10	PUSTOLOVŠČINA:	MALI PRINCA
9.40 Dl NAM m NA NEBU. angleška dokumentarna oddaja -
10.30	VČERAJ ZA JUTRI: KMALU BOMO ŽELI. dokumentarna oddaja , 11.05 HUDA LUKNJA, dokumentarec meseca
11.40	POROČILA
17.35	do 23.20 TELETEKST
17.50	POROČILA
17.55 RIBIČI IZ MOORHOVEDA. zadnja oddaja iz zahodnonemške nadaljevanke
18.45 ČUDEŽI NARAVE: SKRIVNOSTNI SVET PLAZILCEV, kanadska poljudnoznanstvena oddaja
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	M1.AD1 LEVI. ameriški lilm
22.45 ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov
23.15	POROČILA
15.25	lest — 15.40 Drevo džamal
(sovjetski lilm) — 17.05 Liga mladih lingvistov — 18.05 Sedem sekretarjev Skoja — 18.55 Glasbena oddaja —
19.30	Dnevnik — 20.00 Revolucionarne pesmi (prenos iz Drvarja) —
21.00 Feljton — 21.45 Poročila —
21.50 Športna sobota — 22.15 Hadži-Arif beg (oddaja iz. turške nadaljevanke) — 23.15 Kronika Sterijevega pozorja
ZAGREB 1
5.50 TV v šoli: Koledar. Ivan Cankar: Hlapci, Strossmaverjeva galerija v Zagrebu, Poročila — 16.20 Zabavni koledar — 17.30 Sedem dni TV —
18.00 Poročila — 18.05 Koledar —
18.15	Mali koncert — 18.30 To je to (dokumentarna oddaja) —	19.30 Dnevnik — 20.00 Gospa, ki izginja (angleški lilm) — 21.40 Dnevnik —
22.00 Odrske luči
27.	V.
nedelja
1
8.3« do 13.05 TELETEKST
8.45	POROČILA
8.50	ŽIVŽAV, otroška matineja
9.40 MODRO POLETJE, oddaja iz '-panske nanizanke za mladino
10.20 M. Smoje: VELIKO MESTO
11.40 625, oddaja za stik z gledalci
12.00 LJUDJE IN ZEMLJA
13.00 POROČILA
14.20 do 22.50 TELETEKST
14.35	PRISLUHNIMO TIŠINI, oddaja za slušno prizadete gledalce
15.20 MOSTOVI, oddaja za ma-
džarsko in italijansko narodnostno skupnost
15.50 POROČILA
15.55 VISOK PRITISK, koprska zabavnoglasbena oddaja
16.35 LETNIKI 1960—1970
17.35 ŠPORTNA POROČILA
17.50 DEKLICA S KONJEM, vzhodnonemški film
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	Miško Kranjec: STRICI SO MI POVEDALI
21.15 NADNACIONALNE DRUŽBE: FORDOVA DELAVNICA, zagrebška dokumentarna oddaja
21.45	HADJUK : R1JEK.A,reportaža o nogometni tekmi
22.15 ŠPORTNI PREGLED
22.45	POROČILA
9.00 Oddaje za JLA — 11.55 Prenos prireditve ob 40-letnicidesanta na Drvar, 2. kongresa USAOJ in ustanovitve Ozne — 14.30 Reportaža o rokoborbi v grško-rimskem slogu •—
15.00 Prenos mednarodne dirke za trofejo Mladosti v motokrosu — 16.00 Prenos boksarskih dvobojev — 18.25 Povsem osebno (dokumentarna oddaja) — 19.10 Na štirih kolesih (oddaja o prometu in turizmu)—19.30 Dnevnik — 20.00 Modrost telesa (angleška dokumentarna oddaja) — 20.50 Včeraj, danes, jutri —2i.l0Televizijska nadaljevanka — 22.10 Kronika Sterijevega pozorja
28.	V,
ponedeljek
J
8.50	TV V ŠOLI: Koledar, Pesmi in zgodbe za vas. Češčina, Ustvarjalne igre. Književnost v NOB, Poročila
10.35	TV V ŠOLI: Berilo, Risanka, Angleščina. Mali program. Risanka. Dijaška revija
17.05	do 22.30 TELETEKST
17.20	POROČILA
17.25 ZGODBE IZ NEPRIČAVE, beograjska nadaljevanka za otroke
17.55 NIKOLI NE RECI NIKOLI, sovjetski film s festivala znanstveno-tehničnega filma v Beogradu
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK
18.40	PET MINUT ZA REKREACIJO
18.45	VIDEO ŠOLA. glasba za mlade
19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	J. S. Popovič: RODOLJUBI, zagrebška televizijska drama
21.15 STUDIO 2, kulturna oddaja
22.15	DNEVNIK
17.25	Dnevnik — 17.45 Slovenske ljudske pravljice — 18.00 Zgodbe iz davnine — 18.15 Grafiki — 18.45 Glasbeni album — 19.00Telešport —
19.30	Dnevnik — 20.00 Risanka —
20.05	Prenos s svetovnega prvenstva v kegljanju —21.25 Hit meseca —21.55 Ženska za pultom (oddaja izčeškoslo-vaške.nadaljevanke) — 22.45 Kronika Sterijevega pozorja
29.	V.
torek
8.50	TV V ŠOLI: Koledar. Kje je Jugoslavija, Za učitelje. Otroci ustvarjajo. Predstavljamo vam, Vuhodna Makedonija, Žanimivo potovanje. Poročila
10.35	TV V ŠOLI: Ljudje in rastline. Risanka, Rastlinski vodovod. Tehniška ustvarjalnost mladih. Risanka, Glasbeni pouk. Govorni jezik
16.15	do 22.20 TELETEKST
16.30 ŠOLSKA TV: Segrevanje in ohlajevanje. Pešec na prehodu. Jedrsko orožje
17.35	POROČILA
1740 POLUHEC NESE KOSILO OČETU, oddaja za otroke
17.55 GLASBENA ODDAJA
18.25	POMURSKI OBZORNIK
18.40	OTOK. ČLOVEK. KRŠ, jugoslovanski kratki film
18.55 KNJIGA, kutlurna oddaja
19.10	RISANKA
ol9.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	N. Gordimer: ŠEST ČEVLJEV ZEMLJE, oddaja iz zahodnonemške
nanizanke
21.05 AKTUALNA ODDAJA
22.05 DNEVNIK
17.30	Bosna: reprezentanca Jugoslavije (prenos košarkarske tekme) —
19.00	Kras — 19*30 Dnevnik —20.00 Eolk parada — 20.50 Žrebanje lota —
20.55	Življenje obveščevalca Ratka Žariča (dokumentarna oddaja) —
21.40	Zagrebška panorama — 21.55 Jazz iz studia — 22.40 Kronika Sterijevega pozorja
30.	V.
sreda
8.50	I V V ŠOLI: Koledar, V družbi s poletavčki. Uživajmo na soncu. Odmor. Petrova gora. Spoznajmo svoje telo. Poročila
10.35	TV V ŠOLI: Nevretenčarji, Risanka. Rajska oaza, Mirjana Stefanovič v knjigarni. Risanka. Plavanje. Baletni upi
17.45	do 22.15 TELETEKST
18.00 POROČILA
18.05	CIC1GAN. DOBER DAN: HOP. SE MEH RAZPOČI, SMETI IZ N.lEGA SKOČI
18.25 POSAVSKI OBZORNIK
18.40	MOZAIK KRATKEGA FILMA: DOGODIVŠČINE V OTTA Wl, kanadski lilm
19.00 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	vreme:
20.00 RISANKA •
20.lt) ROMA : LIVERPOOL, prenos finalne nogometne tekme za pokal
31.	V.
četrtek
8.50	I V V ŠOLI: Koledar, Obiščimo letališče. Celinski zimzeleni gozd. Otroci ustvarjajo. Predstavljamo vam, "oklicna usmeritev. Poročila
0.35 TV V ŠOLI: Žveplo. Risanka, Izobraževalna reportaža. Risanka. Dreser, Govorni jezik
15.05	do 22.05 TELETEKST
15.10 ŠOLSKA TV: Segrevanje in ohlajevanje. Pešec na prehodu. Jedrsko orožje
16.15	JUGOSLAVIJA : ZR NEMČIJA, prenos rokometne tekme za trofejo Jugoslavije NEI7.55 POROČILA
18.00	IGRAJMO Sli GLE DALIŠČE VESELJE DO IGRANJA -
18.25 CELJSKI OBZORNIK
18.40	DELEGATSKA TRIBUNA
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO IX) ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VRI ME 20.00 TEDNIK 21.05
evropskih prvakov
22.00	DNEVNIK
17.15	Mladost:	Primorje	(prenos
vaterpolske tekme) — 18.15 Govorimo o zdravju — 18.45 Od vsakega jutra raste dan — 19.30 Dnevnik —
20.00	Da is v Miller (ameriški lilm).—
21.25	Zagrebška panorama — 21.50 Koncert v galeriji Srbske akademije znanosti in umetnosti — 22.25 Kronika Sterijevega pozorja
R. Gadney: KENNEDY. oddaja iz angleške nadaljevanke
21.50	DNEVNIK
17.25	Dnevnik — 17.45 Pešec v, avtomobilu — 18.15 Dinarska endemična flora — 18.45 Želeli ste. poglejte — 19.30 Dnevnik — 20.00 D. Ivaniševič: Ljubezen v črnini (predstava IINK Split) — 21.50 Kronika Sterijevega pozorja — 22.35 Zagrebška panorama
DELAVC DELO P
Naša delovna o tudi dela in m Novem mestu, peljavami telefe Poleg inženirje
— monterji in /
— priučeni in &
— nekvalificira Za naše delo sc karji ter mehan Delo v našem zavzetost za dt vsakemu delavc
NOVO M
— Želite kaj ve
— Vas morda f.
— Oklevate, ke Nič naj vas ne i osnovno šolo, i Veselilo nas bc boste oglasili it mestu. Dobili b pogoje za delo, bo še zanimalo Upamo, da se t
MLJET
Romantični otok na jugu, narodni park, topli (slani) jezeri. Hotel Odisej (B). Z letalom do Dubrovnika, z avtobusom do Trstenika, s trajektom na Mljet. Cena: 13.900 do 17.900, dodatni teden 9.100 do 12.000 din Odhodi ob nedeljah.
OHRID
Topla južna Makedonija. Hoteli: Metropol (A), Biser (A) in „Eurotel” (apartmaji). Pester izletniški program. Z letalom do Skopja, z avtobusom na Ohrid. Cena: 19.200 do 19.800, dodatni teden 8.100 do 10.500 din. Apartma (najem) 9.900 do 12.400, dodatni teden 3.700 do 4 400 din Odhodi ob ponedeljkih.
VIS
Sončni otok sredi Jadrana. Hotela: Biševo (B) (Komiža) Issa (B) Vis Z letalom do Splita, z gliserjem ali trajektom na Vis. Cena: 9.600 do 12.570, dodatni teden 6.000 do 11.100 din. Odhodi ob petkih (Komiža) in sobotah (Vis).
BUDVA
Očarljiva črnogorska riviera. Novi hoteli Slovenska plaža (B). Bogat izletniški program. Z letalom do Tivta, z avtobusom v Budvo. Cena' 11 900 do 17.000, dodatni teden 5.900 do 11.600 din. Odhodi ob četrtkih.
Cene vsebujejo prevoze in penzione. Popusti za otroke! Podrobnejši program (s cenami in termini) v vseh poslovalnicah Kompasa.
DOLENJCI!
Vabimo vas, da nas obiščete v naših poslovalnicah v Krškem, Litiji, Novem mestu in Ribnici.
DOLENJSKI LIST
M tozd Zdravilišča
Novo mesto, 6ermova 3, tel. (068) 22 -436
»KRKIN HRAM” na Trški gori
vsak petek, soboto in nedeljo pestra izbira zidaniških jedi in dobrih dolenjskih vin.
Ob sobotah in nedeljah pa odojki in janjci.
X,C.
iivilska industrija ljubijana, jugoslavija
Komisija za delovna razmerja pri HP Medex, Ljubljana, Miklošičeva 30
objavlja
prosta dela in naloge:
prodaja blaga in opravljanje bifejskih storitev v poslovalnici v Krškem.
Pogoji:
IV. stopnja strokovne izobrazbe — KV prodajalka ali natakarica, tečaj higienskega minimuma, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni. OD ca 18.500 din. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju strokovne izobrazbe sprejema kadrovska služba HP Medex 8 dni od dneva objave.
368/21-84
Zavod za družbeno planiranje Novo mesto
Za opravljanje prostih del in nalog vabimo k sodelovanju:
- diplomirane ekonomiste diplomirane inženirje arhitekture diplomiranega inženirja gradbeništva ali komunalne tehnike.
Od kandidatov pričakujemo:
— poznavanje področja ekonomskega oziroma prostorskega planiranja
— da imajo najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazih o izpolnjevanju pogojev sprejemamo na naslov: Zavod za družbeno planiranje Novo mesto, Prešernov trg 8, Novo mesto, 15 dni po objavi oziroma do zasedbe prostih del in nalog.
362/21-84
Skupščina občine Novo mesto Razpisna komisija delovnih skupnosti upravnih organov
izpisuje
prosta dela in naloge
referenta za matične zadeve
Pogoji:
srednja šola upravno-administrativne, ekonomske ali druge ustrezne smeri, matični tečaj, 2 leti delovnih izkušenj ter aktivno znanje slovenskega jezika
Poleg navedenih pogojev je pogoj za zasedbo razpisanih del in nalog družbenopolitična aktivnost, ki se izraža v odnosu do samoupravne družbene ureditve, v razvitem čutu odgovornosti do dela in osebni poštenosti.
Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, z 2-mesečnim poskusnim delom.
Prijave z lastnoročnim življenjepisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po objavi kadrovska služba upravnih organov Skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za sprejem prijav.
„Dana”, tovarna rastlinskih specialitet in destilacija Mirna
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
— več delavcev (dijakov in študentov)
za začasno delo v proizvodnji Delo je organizirano preko študentskega servisa. Pismene prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: „Dana", tovarna rastlinskih specialitet in destilacija Mirna. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. 360/21-84
Osnovna šola Mirana Jarca, Črnomelj
razpisuje prosta dela in naloge
ravnatelja (za štiri leta)
Kandidati morajo poleg pogojev, predpisanih v 511. členu Zakona o združenem delu, izpolnjevati tudi pogoje iz Zakona o osnovni šoli in s svojo poklicno in samoupravno dejavnostjo uveljavljati humane medčloveške odnose in socialistično samoupravljanje ter imeti vsaj pet let vzgojno-izobraževalne prakse.
Prevzem del in nalog je 15. 8. 1984.
Kandidati naj pošljejo prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici z oznako „Za razpisno komisijo” na naslov: Osnovna šola Mirana Jarca, Črnomelj, v 8 dneh po objavi razpisa. O
izidu razpisa jih bomo obvestili v 30 dneh.
364/21-84
Alpina Tovarna obutve Žiri Strojarska 2, n. sol. o. TOZD Prodaja
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja Tozd prodaja
objavljamo
prosta dela in naloge: prodajalec obutve
— za določen čas (nadomeščanje med porodniškim dopustom v prodajalni Metlika)
Kandidati za razporeditev na navedene delovne naloge morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje pogoje:
— kvalificiran prodajalec
— šestmesečne delovne izkušnje
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju strokovne izobrazbe pošljite v 8 dneh po dnevu objave na naslov
Alpina, Tovarna obutve, Žiri Prodajalna Metlika Partizanski trg 13
68330 Metlika	-	363/21-84
Komisija za delovna razmerja DS skupnih služb DO Riko Ribnica
objavlja
prosta dela in naloge v razvojnem sektorju za:
■ strojne tehnike - strojne inženirje
Delovne izkušnje zaželene.
Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov:
DO Riko, OSSS — kadrovska služba, 61310 Ribnica. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
367/21-84
Univerzitetni klinični center Ljubljana o.sub.o. Ljubljana Zaloška c. 2 takoj zaposli več delavcev za delo na bolniških oddelkih in v mehanizirani pralnici.
Vse zainteresirane kandidate vabimo, da se zglase osebno ali pisno na naslov: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Kadrovska služba, Bohoričeva 28. 365/21-84
Manj denarja za gasilce
Občni zbor občinske gasilske zveze Novo mesto — Kritike o delu vodstva — izvoljeno novo vodstvo zveze
V ZUPANČIČEVI HIŠI
Čeprav je deževalo, smo se II. maja odpeljali na izlet v Vinico. V Župančičevi hiši smo si ogledali razstavo pesnikovih fotografij, knjig in različnih drugih predmetov, med katerimi je tudi posmrtna maska.
PETRA KONČINA
OŠ Šentrupert
PREDAVANJE O PRVI POMOČI
V tednu Rdečega križa so našo šolo obiskale tri, učenke novomeške srednje zdravstvene šole. Ena od njih je učencem 7. razreda predavala o prvi pomoči na mestu nesreče. O raznih nesrečah in nudenju prve pomoči smo nekaj že vedeli, srednješolki pa smo z zanimanjem prisluhnili in jo marsikaj vprašali.
ANKA GRČAR OŠ Šentrupert
V TEHNIČNEM MUZEJU
Pred kratkim smo si učenci 7. in X. razredov ogledali zanimivosti zagre-
NOVO MESTO — Občinska gasilska zveza Novo mesto je po številu društev in članstva druga največja zveza v Sloveniji. V občini deluje kar 56 društev, 6 industrijskih, 4 društva Mladi gasilec in ena poklicna enota, zajemajo pa okoli 4.100 članov. Društva niso aktivna le v gasilstvu, temveč tudi na drugih področjih, od tekmovanj do kulturnega udejstvovanja, posebej pa še pri izgradnji domov — orodjarn.
Na občnem zboru 13. maja v Novem mestu so sprejeli program dela zveze in predračun za letošnje leto, ki bo tudi za gasilce bolj stabilizacijsko, saj je na voljo manj denarja. V razpravi je bilo slišati od delegatov kritike glede dejavnosti vodstva zveze, slabega tekmovalnega sistema, neenotnosti
Po domače ne gre
144 uporabnikov družbenih sredstev ni dalo zaključnega računa
NOVO MESTO — V Službi družbenega knjigovodstva ugotavljajo, da je glede na širšo akcijo pred dvema letoma vse manj porabnikov družbenih sredstev, k i ob zaključku leta ne predlagajo po zakonu predpisanih zaključnih računov.
Medtem koso leta 1982obravnavali kar 544 raznih organizacij in društev ter ostalih imetnikov družbenih sredstev, ki te svoje obveznosti niso izpolnile za preteklo leto, je bilo po zaključnih računih za leto I983 le še I44 nepredloženih tovrstnih dokumentov za območje celotne regije.
Kot so ugotovili, je na spisku lanskih zamudnikov 54 iz občine Novo mesto, 45 jih je iz Črnomlja. 14 iz Metlike in 31 iz občine Trebnje. Med tistimi, ki zaključnega računa niso predložili, je večina manjših organizacij in društev na krajevni ravni, poleg teh pa je tudi 5 krajevnih skupnosti v metliški in 1 v trebanjski občini.
Tako kot prejšnja leta je tudi letos vzrok za nepredložitev zaključnih računov v tem, ker manjše organizacije in društva, pa tudi krajevne skupnosti, nimajo ljudi, ki bi dokaj zahtevne zaključne račune lahko sestavili. Ne glede na te objektivne težave pa je poslovanje po zakonu predpisano. in tisti, ki se tega niso držali, bodo imeli opravka s sodniki za prekrške.
v zveznih in mednarodnih tekmovanjih, omenjene so bile težave z vzdrževanjem opreme in še posebno težave za nabavo avtomobilskih gum. O racionalizaciji in manjši potrošnji denarja v delu gasilskih društev so govorili tudi gostje: tajnik republiške gasilske zveze Urbančič in predstavnika skupnosti za varstvo pred požarom Japelj in Župančič.
Na zboru so izvolili novo vodstvo zveze, in sicer za predsednika OGZ Francija Bartolja, za podpredsednika Rudija Nangerja in Iztoka Hrovata, za tajnika Franca Šegedina, za načelnika operative Mihaela Hrovata in za njegova namestnika Stanka Vaupotiča in Ivana Gornika.
F. Š.
TELOVADNICO ČIM PREJ OBNOVITI
METLIKA — Brž ko bo izdelana strokovna ocena škode, ki je nastala zaradi požara telovadnice metliške osnovne šole, se bodo odločili, kako in na kakšen način bodo obnovili telovadnico, poleg podzemeljske edino v občini. Po nepopolnih ocenah je škoda z rekviziti vred uničena. V prvi vrsti so poskrbeli, da bo do konca šolskega leta pouk telovadbe potekal nemoteno v učilnicah in na zunanjem igrišču. Čeprav jebila telovadnica zavarovana kot vsa osnovna sredstva družbene lastnine, zavarovalnina ne bo zadoščala za sanacijo in bo treba denar dobiti še od drugod: za pomoč, tako strokovno kot materialno, so zaprosili tudi republiško telesnokulturno in izobraževalno skupnost, velika pripravljenost za pomoč pa je tudi pri metliškem združenem delu.
BRIGADE NA ŠOLI
Tudi pionirji se vključujemo v delovne brigade in tako s svojo’ skromno pomočjo naredimo kaj dobrega in koristnega. Tudi na naši šoli smo ustanovili pionirsko delovno brigado. Vanjo se je vključilo veliko pionirjev in pionirk, ki zdaj olepšujejo okolico šole in tako pomagajo pri ohranjanju lepote kraja.
' HELENA SAJOVEC COŠ Brestanica
Uspešen krst kotlovnice
Kljub začetnim težavam črnomaljska kotlovnica prvo kurilno sezono dobro ogrevala — Pripomb stanovalcev ni
bškega Tehničnega muzeja. Na dolgo bi lahko naštevala, kaj vse smo videli. Naj omenim le, da smo se seznanili tudi z delom rudarjev, v planetariju smo prisluhnili razlagi o zvezdah, izvedeli smo veliko o izumih Nikole Tesle, o prevoznih sredstvih in še veliko drugih dosežkih človeštva.
ALJA STARKL OŠ Artiče
20 LET KOVINOPLASTA Z JESENIC
Kolektiv Kovinoplasta z Jesenic na Dolenjskem je nedavno praznoval 20-letnico obstoja. Njihove delovne uspehe smo počastili tudi učenci osnov-nešolc z Velike Doline, saj je ta delovna organizacija pokrovitelj naše šole. Za delavce smo šolarji pripravili kulturni program. Najprej je pel šolski zbor, po govoru direktorja Kovino-plasla in podelitvi priznanj najzaslužnejšim delavcem pa so učenci izvedli recital, zaplesali belokranjsko kolo in pokazali nekaj točk aerobike.
DIJANA HROVAT OŠ Velika Dolina
ČRNOMELJ — Letošnja kurilna sezona je za nami, s tem pa je prestala krst tudi črnomaljska kotlovnica, kije od oktobra lani obratovala poskusno, ogrevala pa je slabih 12.000 kv. metrov_stanovanjskih površin v blokih na Čardaku. Kljub temu da so bile ob tehničnem prevzemu ugotovljene tehnične pomanjkljivosti, je razen dva dni kotlovnica obratovala brez zastojev, ljudje pa so bili z ogrevanjem zadovoljni. Zanimivoje.daseza ogrevanje iz skupne kotlovnice zanima tudi vrsta lastnikov individualnih hiš v tistem delu mesta.
Črnomaljska kotlovnica je ena prvih te vrste v Sloveniji, kotli pa so sploh prototipi, zatosopomanjkjivos-li razumljive, saj se izvajalci na njej še učijo. Vendar zaradi teh • pomanjkljivosti stanovalci niso bili prikrajšani z ogrevanjem, saj je bilo največ
Zlata puščica Grosupeljčanu
Kolenc zmagal tudi na republiškem tekmova-_________ nju_______________
KOČEVJE, GROSUPLJE, LJUBLJANA — Na regijskem strelskem tekmovanju za „Zlato puščico", kije bilo v\3rosupljem, je zmagal domačin Jože Kolenc s 550 krogi od 600 možnih., 2. Miran Novak (Koč.) 549, 3. Zvone Kolenc (Gros.) 544, 4. Vlado Hajdinjak (Koč.) 538, 5. Jože Peterlin (Koč.) 533 itd. Na odlično 8. mesto se je uvrstila edina strelka med moškimi tekmovalci Marija Zalar (Koč.) 528 krogov. Skupno je tekmovalo 14 strelcev.
Na republiškem tekmovanju za ..Zlato puščico”, kije biloaprila v Ljubljani, je zmagal Grosupeljčan Jože Kolenc, najboljši strelec iz Kočevja je bi! Miran Novak na odličnem 16. mestu med 102 strelcema iz. vse Slovenije.
Na regijskem tekmovanju s serijsko zračno puško za uvrstitev v republiško ligo, k i je bilo 7. maja v Grosupljem, je zmagala ekipa SD Kočevje (Novak, Memedovič Hajdinjak, Malnar) š 1.443 krogi, drugo mesto je zasedla ekipa SD Bukovje iz Dobrega polja s 1.399 krogi, tretja pa je bila ekipa SD „29. oktober” iz. Grosupija s 1.387 krogi. Kočevska ekipa seje tako uvrstila v finalni del tekmovanja, na katerem se bodo pomerile ekipe regijskih zmagovalcev, v republiško ligo pa se bosta uvrstili le dve najboljši ekipi.
J. P.
težav z napravami za transport premoga in pepela, kar pomeni le več ročnega dela za kurjača.
GOK oz njegov tozd Komunala, ki upravlja s kotlovnico, in hišni sveti so sklenili tudi samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih ter izvolili skupen organ, ki bo reševal. morebitne pripombe glede ogrevanja, plačevanja ipd. Doslej pa na skupnih sestankih predstavnikov Komunale in skupnosti stanovalcev kljub začetnim težavam ni bilo pripomb, tudi glede cene, ki je v začetku burila duhove, ne, to pa prav zaradi solidnega ogrevanja.
B.	M.
IZ DELA RK KOČEVJE
V SOBOTO TEKMOVANJE —
19.	maja bo v Kočevju tekmovanje ekip prve medicinske pomoči. Najboljša bo junija sodelovala na republiškem tekmovanju.
TRI DNI KRVODAJALSKA AKCIJA — 21., 22. in 23.;maja bo v Kočevju krvodajalska akcija. Po prijavah sodeč, bo tudi tokrat uspeh akcije v primerjavi z drugimi občinami nadpovprečen, kol je že vsa leta.
MLADI V RK — Vmajubosprejetih med mlade člane RK okoli 350 učencev prvih razredov iz vse občine, med redne člane RK pa okoli 250 učencev sedmih razredov iz vse občine.
ZBIRANJE OBLAČIL — V četrtek, 24. maja, bo v Kočevju tradicionalna akcija zbiranja oblačil. Aktivisti bodo pričakovali darovalce, oz. pobirali oblačila na 18 zbirnih središčih po mestu, na katerih so zbirali oblačila tudi v minulih letih.
B. JURCA PODELILA BRALNE ZNAČKE
Na nedavno podelitev Župančičev, bralne značke in priznanja smo šolarji r Šmarjete povabili priljubljeno mladinski pisateljico Branko Jurco. Pripovedoval nam je o svojem pisateljevanju, z veseljei pa je odgovarjala tudi na vprašanja, ki t ji h postavljali učenci. Preden smo 1 poslovili, smo se dogovorili, da h prihodnje leto za bralno značko tekrm valo še enkrat več Učencev, tovarišu Jurčeva pa nam bo v zameno priprav ii posebno presenečenje. . c.
SABIN A KOC JA I OŠ Šmarjet
Št. £1 (1815) 24. majo 1984
DOLEKJš:
19
L A II V A L A
Z bolečino v srcu smo sprejeli \est. da nas je za vedno zapustil naš.dragi mož. ata, stari ata. tast, brat in stric
FRANC NADU
z Malkovca 1 pri Tržišču
Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju intenzivne nege internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za skrb in nego v zadnjih trenutkih življenja. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom Majcnovim in Pungerčarjevim za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se GD Tržišče. ZB Tržišče, DU Tržišče, delovnim organizacijam ŽTP Trebnje. Dana Mirna, Iskra Šentjernej in osnovni šoli Tržišče za podarjene vence, sorodnikom, znancem, vaščanom in vsem. ki ste nam izrekli sožalje, nam pomagali, darovali vence in cvetje in spremili pokojnega v njegov poslednji dom. Hvala duhovniku za opravljeni obred in govorniku za poslovilne besede ob grobu. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!	%
Žalujoči: žena Marija, sinova Eranci in Tine z družino, hči Silva z družino, sin Andrej in ostalo
sorodstvo
ZAH V A L A
V 79. letu življenja je prenehalo biti plemenito, toda utrujeno srce našega ljubega moža. očeta, starega očeta, brata in strica
METODA LISJAKA
iz Gor. Lepovč 12 pri Ribnici
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, sočustv ovanje in izraženo sožalje, za podarjene vence in cvetje ter tako številno spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni družini Abram za nesebično pomoč v težkih trenutkih, kolektivu osnovne šole Ribnica, kolektivu Inles — vratarna in kolektivu KGP Jelenov žleb za darovane vence, pevcem kvarteta Inles ter župniku. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju iz ZD Ribnica, kije dolga leta skrbelo za pokojnikovo zdravje, in vsem, ki ste našemu dragemu očetu pomagali in v življenju karkoli dobrega storili.
Žalujoči: žena Tončka v imenu sorodstva Ribnica, dne 15. maja 1984
Kje si naš dobri ali, kje tvoj mili je obraz, kje so tvoje skrbne roke, ki skrbele so za nas?
Z A II V A L A
Po težki bolezni nas je v 70. letu starosti zapustil ljubi mož, skrbni oče, stari ata, brat in stric
JOŽE ŽVEGLIČ
iz Sevnice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali toliko cvetja in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala dobrim sosedom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali. Društvu upokojencev. Zvezi borcev in župniku za opravljeni obred. Posebna zahvala pa velja dr. Ani Slapšak, ki mu je zadnjedni njegove hude bolezni lajšala bolečine.
Žalujoči: žena Gelca, hčerke Jožica, Geli in Meta z družinami
1 Ne jokajte ob mojem groba.
| le tiho k njema pristopite 1 in spomnile se. kako trpel sem.
večni mir mi zaželite.
ZAHVAL A
V 78. letu starosti nas je zapustil naš dobri mož, skrbni oče, stari oče, brat
in stric
ALOJZ BUKOVEC
iz Lršnih sel 128
Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in vsem prijateljem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali, darovali vence in cvetje, nam pa izrazili sožalje in pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se Labodu-tozd Ločna Novo mesto, Iskri-tozd Ela Novo mesto, organu za postopek o prekrških Novo mesto. Nami Ljubljana, ZB Ur-šna sela. pevcem z Ruperčvrha ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Jožefa, sin Alojz, hčerke Joži, Ani, Lojzka, Minka, Dragi, Tončka in Cirila združinami, brat in sestra z družinama ter ostalo sorodstvo
IS Ljubečna Celje
klinker
keramične
ploščice
telefon (063) 25-800
Ljubečna Celje
hlevit
tlak za hleve
Tel. (063) 25-800
Vse za vaše stanovanje v novi hiši opreme
LMHmnmvo
SOLIDARNOST
UIJIKA
ADRIA
Novo mesto, Cesta herojev (Plava laguna)
Brezplačna dostava, montaža in šivanje zaves.
T
1
Novo
mesto
CRKA,
tovarna zdravil,
Iz Krmelja
Krmeljski šolarji so nam poslali več prispevkov, iz katerih povzemamo:
BRANKO CANDELLAR1 iz 3. razreda poroča o izletu. Pot jih jc vodila do Taborske jame, ki jih je navdušila z lepotami podzemskega sveta. V Ljubljani so si ogledali lutkovno uprizoritev Ostržka, posebej pa so se razveselili obiska v živalskem vrtu. Na izletu so bili tudi učenci 5., 6. in 7. razreda. MOJCA JUN TEZ piše, da so se najprej odpeljali v Ljubljano, kjer so si v Mladinskem gledališču ogledali ..Nočnega čuvaja v živalskem vrtu". Nazaj grede so tudi oni zavili k Taborski jami. ogledali pa so si še Jurčičevo hišo na Muljavi in stiški samostan. B. CANDELLARI na kratko poroča tudi o nedavnem obrambnem dnevu, v okviru katerega so šolarji obiskali spomenik v Pijavicah, slišali so veliko za n i mi vega o N O B. ogleda I i pa so si še orožje in gasilsko opremo ter izvedli kulturni program. Vesclošojei so tekmovali tudi v Krmelju. IGOR I LA.IS je opisal, kako so se učenci pripravljali na občinsko tekmovanje veselošolcev, kije bilo pri njih. Likovniki so pripravili sceno za zaključno prireditev, pevski zbor pa je vadil pesmi. O tem tekmovanju poroča tudi BOJANA KNEZ. ki je na šolskem tekmovanju zasedla drugo mesto za sošolcem Igorjem, na občinskem merjenju moči pa je zmagala.
EKSKURZIJE IN ŠPORTNI DNEVI
Na osnovnih šolali sc ekskurzije in športni dnevi kar vrstijo, o tem pa pišejo / OŠ Globoko (Irena Šušterič). kjer so si ogledali Tehnični muzej v Zagrebu, Vanesa Požek iz Črnomlja pa poroča, da so obiskali Ljubljano, Vrhniko, se ustavili v Tehničnem muzeju \ Bistri ter v Postojni. Kol piše Jana Fink iz Dolenjskih Toplic, so si učenci sedmih razredov ogledali v Ljubljani balet Rozalinda, učenci višjih razedov šentjernejske osnovne šole pa so imeli pretekli teden športni dan.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je tragično zapustil naš dragi sin, brat, svak in stric
IVAN ZELINGAR
z Dolža 10
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Krki. tovarni zdravil, sodelavcem iz J OZD Biokemija, OO ZSMS Dolž, Srednji kmetijski šoli Grm, Osnovni šoli Milka Šobar—Nataša ter duhovniku za lepo opravljeni obred.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V.70. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in
teta
AMALIJA GAŠPERŠIČ
iz Novega mesta
Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so znami sočustvovali, ji podarili vence in cvetje in jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti. Hvala Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto — DSSS, Osnovni šoli Semič, godbi in pevcem ter župniku za opravljeni obred in ganljiv poslovilni govor. Posebno se zahvaljujemo njenim prijateljem iz-Švedske, ki so pomagali pri organizaciji prevoza pokojnice, ji darovali cvetje in se od nje poslovili vdaljnjem Skil-iingarydu, pogrebnemu zavodu iz Skillingaryda za prevoz, v domovino in bolnišnici v Varnamu za zdravljenje.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 61. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, dedek,
brat in stric
JANEZ BURGER
borec NOB,
Kristanova 28
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem,stanovalcem bloka Kristanova 28, ki sle nam pomagali v težkih trenutkih ter nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo ZZB Novo mesto. Društvu upokojencev Novo mesto ter CP TOZD Gradnje, ŽTO TOZD za promet Novo mesto. Varnost Novo mesto.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 79. tetu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama. prababica, sestra in teta
MARIJA SMUK roj KRALJ
Mlake 2
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v času bolezni obiskovali in ji pomagali, sorodnikom, prijateljem in sosedovim, ki ste pokojno spremili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo pevcem za zapete žalostinke in župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Prezgodaj nas je v 59. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat m stric
ANTON
ČREPINŠEK
iz Sevnice
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Najiskreneje se zahvaljujemo DO ELEKTRO Celje-TOZD Elektrodistribucija Krško in Društvu upokojencev za poslovilne besede, duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega ljubljenega
METODA PRUSA — TODIJA
brivskega mojstra
se iskreno zahvaljujem vsem vam, ki ste bili z njim dobri v življenju, mii v bolezni lajšali težave in telesne bolečine, posebno zdravniku dr. sc. med. Blažu Mlačku. Prisrčna zahvala vsem za cvetje, vence, govornikom in vsem, ki ste ga spremili do njegovega poslednega doma. Hvaležna sem dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so mi stali ob strani in so še z menoj v moji bolečini.
Žalujoči: žena Helena, sin Miran z družino ter ostalo sorodstvo Metlika, Kamenica Makedonska, dne 15. maja 1984
ZAHVALA
Stara 99 let nas je zapustila draga mama, babica in prababica
ANA
KLEPEC
iz Boršta 1 v Beli krajini
Iskrena hvala vsem, ki ste pokojni v času bolezni pomagali, posebno družini Križan. Enaka zahvala vsem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje ter župniku za lepo opravljeni pogrebni obred.
Žalujoči: hčerka Ančka in Malka z družinami, vnuki Tone, Anica in Mimica z družinami ter nečaki in nečakinje iz Ljubljane
Boršt, dne 3. maja 1984
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta
MARIJA KASTREVC
rojena
SREBERNJAK
po domače Šketova mama iz Hrušice 29 Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, zna.ncem, sosedom in vaščanom Hrušice, ki so nam viežkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, podarili vence in cvetje ter pokojno spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi župniku za opravljeni obred in pevkam KUD Brusnice.
Vsi njeni
Čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih.
Tebe ljuba mama ni, da bi skupaj kam odšli.
V SPOMIN
Mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama in teta
ANTONIJA BRINOVEC
Mrvarjeva mama iz Starih žag 10 pri Dolenjskih Toplicah
Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki se je spominjate in ji prinašate cvetje in prižigate svečke. Ohranili jo bomo v trajnem spominu.
V tihi žalosti: vsi njeni Stare žage, dne 15. maja 1984
ZAHVALA
letu življenja je prenehalo biti moža, očeta, starega očeta, pradedka in strica
JOŽETA MRAKA
iz Vel. Brusnic 35
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnika spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tov. Antonu Krkuti za poslovilne besede, pevkam za zapete žalostinke, kolektivu Novoteks, župniku za opravljeni obred in sosedom za nesebično pomoč.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Jožefa, Marija, Anica in Tončka z družinami, vnuk Jože z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, tašče in sestre
ANE
SEDLAR
iz Dol. Straže
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in znancem, vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter nam ob težkih trenutkih vsestransko pomagali. Hvala govorniku za poslovilne besede, godbi Novoles in vsem ostalim, ki ste pokojno spremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 57. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož in oče
LUDVIK JUREČIČ
Ledeča vas 18
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vaščanom za vso pomoč in izrečeno sožalje in za podarjene cvetje. Hvala vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti, bližnjim sosedom, ki so nam največ pomagali v teh težkih trenutkih, ISKRI Šentjernej, osnovni šoli Šentjernej in župniku za opravljeni obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, sin Franci, hčerki Martina in Milena ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po kratki in težki bolezni nas je v 73. letu za vedno zapustil naš dragi, skrbni mož, ata, stari ata in brat
STANE SISKA
iz Jurke vasi 1 pri Straži
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dobrim sosedom in vaščanom za vence, organizaciji ZB Straža, zlasti govornikoma Dušanu Dularju in tov. Virantu za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke. Hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka novomeške bolnišnice za lajšanje očetove bolezni ter duhovniku za lepo opravljeni obred. Zahvaljujemo se Krkinemu tozdu Kozmetika in sindikatu za podarjene vence in spremstvo. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Ani, sin Ivan z družino, sestri Verona in Ana ter ostalo sorodstvo
H Imm
Ž A H V A L A
V 68. letu starosti nas je za pustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric
FRANC DRENIK
Vel. Podljuben 27
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin in ga spremili na njegovi zadnji poli. Iskrena hvala darovalcem cvetja in vencev, ZRVS, ZB inSZDLBirčna vas, podjetju Varnost Novo mesto, sindikatu Krke — tovarne zdravil, RSNZ Ljubljana, sodelavcem SGP Pionir-TOZD MK1 in TOZD KERAMIKA ter ampulnemu oddelku KRKE. Posebna tzahvala velja sovaščanom za nesebično pomoč, godbi, pevcem ter govornikoma pri odprtem grobu.. Vsem še enkrat prisrčna hvala!	'	r	i
Žalujoči: žena Alojzija, sin Tone, sinovi Franc, Lojze, Jože, hčerka Vida z družinami ter. ostalo
sorodstvo
Preljuba mama naša. prezgodaj si odšla od nas. kje so tvoje pridne roke,
ki skrbele so za nas?	>
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, stare mame, prababice in tete
MARIJE BRULC
iz Vrhovega pri Mimi peči
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem za vso skrb in pomoč, ki so jo nudili v teh težkih trenutkih, in vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrekli iskreno sožalje. Iskrena hvaja kolektivu Varnost Novo mesto ter tovarni zdravil Krka za podarjene vence, pevskemu zboru iz Šmihela za zapete žalostinke ter župniku za opravljeni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste pokojno spremili k večnemu počitku.
Žalujoči: sin Jože z družino ter vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi našega očeta in mame
ANTONA IN ANE POŽEK
se zahvaljujemo za ves trud zdravniškemu osebju kirurškega oddelka novomeške bolnišnice, župniku za opravljeni obred, govornikom, pevkam. Posebna zahvala vaščanom, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih, sorodnikom in vsem, ki so pokojna spremili na njuni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: sinovi, hčere, brata, vnuki in pravnuki Gorenjci, Zagreb, Ljubljana, Reutlingen
tedensK6led
Četrtek, 24. maja — Marija Petek, 25. maja — Dan mladosti Sobota, 26. maja — Filip Nedelja, 27. maja — Avguštin Ponedeljek, 28. maja — Vojislav Torek, 29. maja — Majda Sreda, 30. maja — Ivana Četrtek, 31. maja — Angela
LUNINE MENE
30. maja ob 17.48 — mlaj
BREŽICE: 25. in 26. 5. ameriški film Teci, Andjelo, teci. 25. 5. nemški film Salon za masažo. 26. 5. ameriški film Tihotapci. 27. in
28.	5. ameriški film Psi vojne. 29. in 30. 5. panamski film Podzemlje Montreala.
DOLENJSKE TOPLICE: 25. in 27. 5. avstralski film Nori Maks 2. 30. 5. ameriški film Zgodba o Bad Molliju.
KOSTANJEVICA: 26. 5. ameriški film Sedem nebeških deklet. 27. 5. ameriški film Nindža prihaja. 30. 5. ameriški film Sijaj žene.
KRŠKO: 27. 5. ameriški film Samo za tvoje oči. 29. 5. ameriški film Pekel v vesolju. 30. 5. francoski film Trojico je treba ubiti. 21. 5. italijanski film Ljubica pod posteljo.
• NOVO MESTO — DOM KULTURE: 24. in 25. 5. domači film Veliki transport. 26. 5. matineja Tom in Jery — Oskrajevci. 26. in 27. 5. ameriški film Usodna sfinga. 30. 5. filmsko gledališče — francoska komedija Učitelj. 31. 5. in 1.6. ameriški film Jaz sem porota.
SEVNICA: 25. in 26. 5. nemški film Jaz sem tvoj ubijalec. 27. in
30.	5. italijanski film Raj za tovornjakarje.
SLUŽBO DOBI
FRIZERSKO POMOČNICO sprejmem. Slavka Južnič, Drska 53, Novo mesto, telefon 23-830.
V SLUŽBO sprejmem stavbnega kleparja in delavca za priučitev. Samsko stanovanje zagotovljeno. Oglasite se po 17. uri, razen sobote in nedelje, na naslov: Martin Mlakar, Splošno kleparstvo Ljubljana, Tacenska 94, ali telefon (061) 52-027.
TAKOJ ZAPOSLIM 2 KV ali PKV avtoličarja. AVTOL1ČARSTVO Jože Hočevar. Drnovo n. h., telefon 72-769.
-TAKOJ ZAPOSLIM VKV ali KV
tesarja in zidarja. Plača po dogovoru. Nudim samsko stanovanje. Ing. Vinko Bele, Nad mlini L Novo mesto!
IŠČEMO KUHARICO za počitniški dom od 20. julija do 20. avgusta 1984. Dobro plačilo. Telefon 23-308.
STANOVANJA
ISCEM garsonjero ali večjo sobo z uporabo sanitarij in kuhinje. Informacije na tel. 22-796 po 15. uri.
Lastniško garsonjero v izmeri 36 nr z balkonom, centralno ogrevano v Novem mestu prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pošljite do 15.6.1984 na oglasni oddelek Dolenjskega lista pod šifro ..Kristanova ulica”.
MLADA tričlanska družina najame manjše stanovanje. Telefon 22-249.
ODDAM stanovanje mlajši upokojenki ali uslužbenki. Naslov v upravi lista (2829/84).
PREDSTAVNIŠTVO RF.NAULJ išče več 4-sobnih stanovanj ali stanovanjskih hiš v Novem mestu ali bližnji okolici za francoske predstavnike. Telefon 22-454.
NUDIM opremljeno sončno sobo pridnemu dekletu (Slovenki) za pomoč eni*osebi. V Ragov log 4, Novo mesto.
IVIotorna vozila
Z 101, letnik 1978, vozno, prodam, za 4,5 M. Stane Vihrar, Loka 13, Šentjernej.
PRODAM rabljene dele za avtomobil OPEL KADET B in COPPE. Marko Matič, Jerebova 16 a. Novo mesto, telefon 21-589.
ZASTAVO 750, letnik 1977, registrirano do januarja 1985, prodam. Je-nič, Gabrje 65, Brusnice.
FIAT 125, letnik 1979, prevoženih 45000 km, dobro ohranjen, prodamo. Dom onemoglih sester, Raka 13, telefon (068) 75-538.
DVE Z 101, letnik 1973,ena primerna za rezervne dele, prodam za 8,5 M. Naslov v upravi lista (2830/84).
ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam. Janez. Kikelj, Srebrniče 9, Novo mesto.
FIAT 126 P, december 1977, dobro ohranjen, garažiran, z dodatnimi gumami prodam. Ponudbe na telefon (068) 44-169, popoldne.
126 P, letnik 1977, obnovljen, regis-tiran do 27. maja 1985, prodam. Gregorčič, Stritarjeva 4, Novo mesto, telefoiv 21-908, popoldne.
PRODAM avtomobil Škoda, letnik 1973, in motorno kolo MZ ccm, letnik 1981, Marjan Dajčman, Gaber 13, Semič, telefon 56-078.
ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Oskoršnica 1, Semič.
126 P, letnik 1981, prodam. Šoško. Gor. Straža 160.
R 8. obnovljen, po ugodni ceni prodam Telefon 85-131, Otočec, popoldne.
• R 4, starejši letnik, obnovljen, neregistriran, ugodno prodam. Vinko Grilc, Selce, 68283 Blanca.
PRODAM motorno kolo „MV AGUSTA" 175 ccm, letnik 1956. Hvastija, Nad mlini 43, Novo mesto, telefon (068) 23-041.
PRODAM TAM 4500po zelougod-ni ceni. Martin Kuntarič, Pristava 9, Podbočje.
R 4, letnik 1980, prodam. Telefon 84-962. '
ZASTAVO 750, letnik 1976, ka-rambolirano, prodam. Telefon 82-046.
ZASTAVO 750. letnik 1977, prodam. Matko, telefon 22-441, interna 489, od 6. do 14. ure.
VW 1300 prodam. Jablan 23, Mirna
peč.
PRODAM MOSKVICHA, letnik 1979, prevoženih 15000 km, garažiran, Za plačilo lahko tudi gozd. Jože
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Breži1 ce. Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik) Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rust-ja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 15 din. Letna naročnina 900 din — Za delovne in družbene organizacije 1.800 din, za inozemstvo 15 ameriških dolarjev oz. 40 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti). — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).	;
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 325 din, z t razpise, licitacije ipd 455 din, 1 cm na določeni, srednji ali žadnji strani 495 din, 1 cm na prvi strani 650 din. Vsak mali oglas do 10 besed 180 din. vsaka nadaljnja bešeda 18 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3 1974) se za Dolenjski list ne plačuje 4avek od prometa proizvodov.
TEKOCl RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100-603-30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 33. telefon (068) 23-606 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1, p.p. 33, telefon (068) 24 006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
Bahor, Vojinska c. 24, 68340 Črnomelj.
SIMČO 1100 GLS, letnik 1972, primerno za rezervne dele, prodam. Ivan Cerar, Na bregu 14, Črnomelj.
JAWO 350, letnik 1980, registrirano do 1985, preurejeno, poceni prodam. Pavlin, Žužemberk 29.
Z 750, letnik 1979, prodam. Telefon 25-195.
PRODAM ZASTAVO 750 in WV (hrošč), oba dobro ohranjena. Naslov v upravi lista (2831/84).
ZASTAVO 750 S, letnik 1977, prodam. Milan Urbanč, Podbočje 33.
ŠPORTNO ŠKODO, letnik 1978, registrirano do aprila 1985, ugodno prodam. Skalickega 7 a. Novo mesto.
OPEL KADET, letnik 1972, prodam. Medic, Črmošnjice pri Stopičah 12 a. Novo mesto.
126 P, letnik 1981, prodam. Taborski, Cankarjeva 13, Novo mesto.
Z 750, letnik 1977, prodam, dol. Težka voda 31, Novo mesto, telefon 43-736.
ZASTAVO 750 LC, letnik 1980, po ugodni ceni prodam. Alojz Perše, Družinska vas 34, Šmarješke Toplice.
PRODAM ZASTAVO 1300. letnik 1972, dobrb ohranjeno, ima vlečno kljuko, cena 30.000 din. Prodam novo električno omaro za 24 varovalk, uro s števcem, fena 40.000 din. Ilič, Zagrebška 18, Novo mesto, telefon (068) 23-579.
GOLFA, letnik 1978, zelo ohranjenega, prva barva, odlična, prodam. Telefon 24-862.
FIAT 126 P, letnik 1976, prodam. Pestner, Na tratah 7, Novo mesto, telefon 22-465.
PRODAM rezervne dele za ŠKODO m (motor, menjalnik, šipe, vrata, itd.) Šega. Soteska 17, Straža.
Z 101, letnik 1974, ugodno prodam. Telefon 23-979.
Z 1300, letnik 1977, prodam. Pokličite popoldne na telefon 23-772.
AUSTIN 1300, skupaj ali po delih, prodam. Vidmar, Gumberk 4, Otočec.
KOMBI ZASTAVA 1300TF,nere-gistriran,. letnik 1974. tudi po delih prodam. Informacije po telefonu (068) 72-495, zvečer.
LADO 1300. letnik 1978, 56000km. prodam. Metelko, Gor. Brezovica 50, Šentjernej, popoldne.
P 126, letnik 1982, z avtoradiom prodam. Brulc, Ulica 12. udarne brigade 11, Novo mesto, ali dopoldne na telefdn 23-606.
126 P, letnik 1978, prodam. Inf. na tel. 25-226.
PRODAM Fiat 126 P, letnik 81 november. Mirtič, Obrh 14, Dol. Toplice.
ŠKODO 110 L prodam za 6 SM. Je obnovljena in registrirana. Telefon
22-148.
LADO 1200, potrebno manjšega kleparskega popravila, prodam. Telefon 74-663, Krško, po 15. uri.
126 P, karamboliran spredaj, prodam. Zadnik, Dol. Kamence21, Novo mesto.
KADETA 74 prodam ali zamenjam za manjši avto z doplačilom. Telefon 56-645.
PRODAM na novo registrirano DIANO 6, letnik december 1976. Telefon (068) 84-205.
ŠKODO 120 LS. zelo ohranjeno, ugodno prodam. Dol. Toplice 192 (Cviblje), telefon 21-563, do 14. ure.
R 4, letnik 1978, prodam. Fink, Mala Cikava 8, Novo mesto.
OPEL RE KORD 2,3 D, star štiri leta, dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon (068) 79-375.
DIANO 6, letnik 1977, obnovljeno, prodam za 13 M. Informacije na telefon 23-317.
Z 850, 1981, prodam. Klobčar, Regerča vas 19, Novo mesto,
ŠKODO 100 S, letnik 1973, obnovljen, v dobrem stanju, ugodno prodam. Jože Simončič, Brezje, Raka, telefon 75-688.
LADO 1200, letnik 1979, prodam. Pezdirc, Griblje 70, telefon 56-778.
MZ 250, letnik 1981, prodam. Leon Špelko, Brod 47, Novo mesto.
R 4, nevozen in Z 750, vozno, neregistrirano, prodam. Toni Junc, Otočec 101.
ZASTAVO 101 mediteran prodam. Matija Jerančič, Cesta herojev 62, Novo mesto.
R 4, letnik 1976, prodam. Telefon 24-012.
ZASTAVO 101 letnik 75, prodam. EVDŽENIČ, Bršljin 61, Novo mesto.
::::::::
11 Kmetijski stroji ij
SS
PRODAM rotacijsko koso KRONE. Rudi Petan, Arnovo selo 24, Artiče PRODAM enoosno traktorsko prikolico brez kiperja. Franc Hudefja^, Nova Loka, Črnomelj.
PRODAM kosilnico Figaro v odličnem stanju. Pavlič, Kladje I, Blanca.
KOSILNICO za TV 730(30 KM) s kardanom, skoraj novo, prodam. Zvone Papež, Hrastovica 6, Mokronog.
PRODAM puhalnik Sežana. Jože Šmajdek, Vrh pri Ljubnu 16.
PRODAM kosilnico BCS Diesel. Stanko Oštir, Zameško 18, Šentjernej.
PRODAM nov motokultivatorGoldoni (8 KS) s priljučki za kosilnico, škropilnico in prikolico. Štefan Mal-narič, Mladica 5, 683J3 Semič.
TRAKTOR PORSCHE (20 KM), generalno obnovljen, prodam. Miro Strupeh, Mokronog 106.
PUHALNIK TAJFUN, nov. pro-
dam. Karel Vozelj, Male Dole 10, Včli-ki Gaber.
OBRAČALNIK za BCS prodam. Primc, Straža 66.
PRODAM žitni kombajn „Lanz". Telefon 20-319.
PRODAM traktorske tračne grablje SIP 220. Darko Kovačič, Hrastulje 6, 68275 Škocjan.
PRODAM skoraj nov obračalnik za seno SIP — Maraton za motorno kosilnico. Cena po dogovoru. Ponudbe na naslov: Marjan Mirt, Hinjce 7, Krmelj, telefon (068) 88-929.
OBRAČALNIK za seno za kosilnico BCS ugodno prodam. Tone Rakar, Iglenik 1, Velika Loka.
PORDAM FREZO JMT in renault 4 po delih. Blažič, Žihovo selo 4, Otočec.
PRODAM traktorski obračalnik SIP 220, odlično ohranjen. Zorič, Šut-na 35, Podbočje.
KOSILNICO BCS ugodno prodam. Telefon 61-862.
PRODAM
PRODAM hrastova garažna vrata in kombi plošče, debeline 2,5 cm. Kovač, Prečna 51, Novo mesto.
PRODAM smrekove plohe 5 cm. Cerovec 4, Dolenjske Toplice.
PRODAM električni mešalec za beton in rabljen kombinirani štedilnik. Telefon 22-903.
BARVNI televizor Grunding na daljinsko upravljanje prodam za 60.000 din. Telefon 23-679.
PRODAM opeko BH 8 (1800 kom) in armaturno mrežo. Valantičevo 6, Novo mesto.
PRODAM vprežni gumi voz (6,5 col) in rusko motorno žago. Avgust Kopina, Pilatovci 24, Radatoviči.
ZARADI SELITVE prodam omare za predsobo in kuhinjo BREST S 10. Klobčar, Regrča vas 19, Novo mesto.
PRODAM pripuščeno kobilo z žrebetom. Žrebe tehta 380 kg. Prodam grablje _za kosilnico BCS. Janez Knavs, Šalka vas 1, Kočevje, telefon (061) 852-467.
PRODAM črno-beli televizor, star eno leto. Jože Novak, K Roku 27, Novo mesto.
PRODAM pomivalno korito in zibelko. Zajc, Mestne njive 4 a. Novo mesto.
PRODAM hladilnik. Pcdišič, Jerebova 8b, Novo mesto.
PRODAM traktorsko prikolico domače izdelave. Kostrevc Franc, Ratež
31.
PRODAM lOkg univerzalnega lepila TEOKOL za 7000 din. tel.: 23-977.
PRODAM avtoradio s kasetofonom (japonski). Cena 15.000 din, inf. na tel. 25-226.
OTROŠKO POSTELJICO in pisalni mizo ugodno prodam. Telefon 23-979.
RABLJEN pralni stroj Gorenje z. manjšo okvaro prodam. Franc Turk, Gor. Maharovec 6, Šentjernej.
UGODNO prodam omaro za dnevno sobo (3,60 m dolžine — mahago-ni). Pureber, Pot na Gorjance 23, Novo mesto.
KOZOLEC (toplcr) v dobrem stanju ugodno prodam. Informacije po telefonu (061) 786-021.
- POGRAD prodam. Telefon 25-354.
PRODAM športni voziček s sedežem za v avto. Grobovšek, Levstikova 3, Novo mesto.
PRODAM radio NEC CT 6000 z barvno televizijo (12 x 10 cm) in kasetofon. Telefon 72-986, popoldne.
PRODAM dvokrilna okna s potkni (1 m x 1,40 m — 2 kom.) in en kavč. Vprašajte: Pešut pri Virču, Čatež 20. Brežice.
POCENI PRODAM lepo izdelan mlin na elektriko za mletje žita, primerne tudi za okras, v velikosti 2 x I m. Pavel Barič, Mršeča vas 9, 68310 Šentjernej.
UGODNO PRODAM šotor za 5 oseb. Telefon 22-650 popoldne.
GUMI VOZ (federvagen) prodam. Telefon 84-923, popoldne.
PRODAM kobilo z žrebetom, staro 8 let. Oglasite se na naslov: Julij Jurejevčič, Gradac 32, 68332 Gradac v Beli krajini.
UGODNO prodam novo avtomobilsko prikolico. Škedelj, Grmovlje 25, Škocjan.
TERVOL v vrečah, skrinjo (310 I), novo, kinoprojektor s filmi ter mešalec Sigmat prodam. Jože Katič, Kajuhova 17, Krško.
PRODAM električno kitaro Eko. Hvastija, Nad mlini 43, Novo mesto, telefon (068) 23-041.
PRODAM kobilo z žrebetom in kravo (na izbiro od 10). PeteT Malenšek, Maline 17, Semič.
PRODAM kobilo. Anton Pečjak, Cvibelj 6, Žužemberk.
PRODAM dva prašiča po 100 kg. Pate, Dol. Kamenje 18, Novo mesto.
PRODAM skoraj nove bobne Ta-eton. Cena po dogovoru. Telefon (068) 21-219.
PRODAM 9 let star hladilnik Gorenje. Mohorko, Kristanova 24/4, Novo mesto.
PRODAM dve ovci mladici/ Jože Juršič, Gor. Kamcnce 12, Novo mesto, telefon 24-641.
KOBILO z žrebetom (težjo) prodam. Franc Humek, Irčavas 18, Novo mesto, telefon 24-296.
PRODAM k asaško žrcbico in kasaškega konja-žrebička, starega 1 leto (oba). Informacije vsak popoldne. Naslov: Marjan Mars, Brežina 5, 68250 Brežice.
PRODAM rabljen gumijast čoln Šport Beograd in motor Tomos 4. Prodam tudi bojler (400 1), pocinkan, z izmenjevalcem toplote. Jože Cehte, Titova 53 a, 68281 Senovo.
POCENI PRODAM tridelna rabljena okna. Telefon (068) 71-596.
PRODAM čevljarski šivalni stroj znamke Singer starinske izdelave, za muzej ali privatno rabo. Rafael Kos-tanješek, Kostanjek 28,68270 KRŠKO.
PRODAM dva fotelja in odprt otroški voziček. Mali, Gor. Straža 167.
PRODAM prikolico za osebni avto in balkonsko železno ograjo (6 m x 1,10) za 9.000 din, Špelič, Žužemberk 204.
PRODAM Novolesovo pohištvo: dve omari, trosed, pisalno mizo, stol in cvetlično korito. Telefon (068) 22-612, popoldne.
GLASBENI STOLP EVROPHON prodam, moč 2 x 65 W, z zvočniki 2 x 100 W JVC. Telefon 24-810.
PRODAM kombiniran otroški voziček. Belavič, Cesta herojev 54, Novo mesto, telefon 23-711.
ZARADI BOLEZNI prodam kravo, brejo 9 mesecev, in eno leto starega junca. Vel. Podljuben 22, Uršna sela.
PRODAM preklopno uro Iskra in otroško kolo. Gerbec, Zagrebška 13, Novo mesto, tel. 25-788, popoldne.
PRODAM športno kolo, malo petko, dobro ohranjeno. Telefon 85-172, popoldne.
PRODAM šivalni stroj Ruža S Electronic. Informacije na telefon (068) 44-778.
PRODAM otroško zibelko in vrtno garnituro (miza in pet stolov). Telefon 22-349.
PRODAM novo etažno peč za centralno ogrevanje (22000 kalorij). Šega, Soteska 17, Straža.
PRODAM hrastove in smrekove deske (3,5 cm). Jože Kolobučar, Uršna sela 107.
POCENI prodam psa volčjaka, starega 8 mesecev. Marija Jenič, Stranska vas 15, Novo mesto.
KUPIM
KUPIM dobro ohranjeno samona-kladalko za seno. Janez Radej, Blanca n. h., 68283, telefon 81-610.
POSEST
PRODAM košenico v izmeri 47 arov nad Malin Banom pri Šentjerneju. Marija Grubar, Dol. Stara vas 42, 68310 Šentjernej.
PRODAM vinograd (na žici) z novim vikednom. Elektrika in voda na parceli. Dostop z vsakim vozilom. Leži na lepi sončni legi v Sremiču. Na-šlov v upravi lista (2827/84).'
PRODAM stanovanjsko hišo v Trebnjem, zgrajeno do III. faze. Naslov v upravi lista (2828/84).
PRODAM 10 a gozda in 9 a travnika 5 km iz Brežic, ob asfaltni cesti proti Bizeljskemu. Dovoljena gradnja vikenda. Peršin, Na Jami 1, Ljubljana, telefon 553-759.
V NAJEM vzamem manjšo posest (okrog 10 arov) v Bršljinu ali bližnji okolici. V poštev lahko pride star hlev ali skedenj. Ponudbe na telefon 22-358 popoldne.
PRODAM hišo v Stopičah (pri šoli). Informacije ra telefon 43-734 po 16. uri.
RAZ NO
V NAJEM oddam prostor,okrog 35 m2, primerno za obrtnika ali skladišče, v okolici Novega mesta. Naslov v upravi lista (2832/84).
V VARSTVO vzamem otroka. Planinska 15, Sevnica.
MOŠKI, star 36 let, išče resno žensko. Dva otroka nista ovira. Hišica_ in ostalo preskrbljeno. Šifra: SREČA.
V PONEDELJEK 7. maja, ob 10. uri zvečer sem med Drago in Ma-harovcem izgubila denarnico z dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na Postajo milice v Šentjerneju.
16.	maja ob 15.75 uri popoldne sem v neposredni bližini hotela Kandija izgubila ročno uro Nivada. Poštenega najditelja prosim, da sporoči na telefon 25-891 (popoldne) — proti nagradi.
DAM v najem stavbo (95 m2) ob glavni cesti v Brežicah, primerno za tiho obrt. Telefon (068) 62-165.
JREJGJCl^
FRANC KLEVIŠAR, Dobliče 3, Črnomelj, prepovedujem Kastelcu iz Doblič 7 pašo kokoši po njivi in vrtu. Če tega ne- bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
MARIJA ZOREC, Zagorica 2, Veliki Gaber, preklicujem njivo ko. št. 156 (imenovana Vrč). Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
KARLINA ŽLOGAR, Radoviča 41, Metlika, prepovedujem pašo kokoši po mojem vrtu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. *.
ALBIN FORŠČEK, Praproče 17, Straža, opozarjam DUŠANA KMETA iz Drganjih sel, naj ne odlaga gnoja in nosi po moji parceli št. 2729 Luben. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
OBVESTI LA ■
SERVIS CANDY — pralni stroji vseh vrst. Janez MOČNIK, K Roku 17, Novo mesto, telefon 22-668.
SNEGOBRANE za vse vrste kritin vam dobavi ali pa tudi montira Obrtna delavnica Dane M1Ž1GOJ, Krško,
C.	4. julija 98, telefon (068) 71-637, od
20.	do 22. ure razen vikenda.
STRANKE OBVEŠČAM, da sem odprl servis za popravilo vseh vrst rolet in žaluzij. Miodrag Lampret, Novo mesto, Lobetova 31, telefon (068) 24-897.
DOMAČE TRNJE
• Pri nas upoštevamo domače strokovnjake samo takrat — kadar je treba na koga prevaliti krivdo za „pufe”.
• Nekateri si očitno ne store dosti, če se jim maje stolček — saj vedo, da jih čaka stabilnejši stolček že drugje.
Dandanes se ne ve, kdo pije in kdo plača — razen če je sam za šankom.
• Televizijska naročnina je verjetno tako visoka zato, ker je vanjo vračunan — prispevek za uspavanje gledalcev.
MARJAN BRADAČ
PO OBČINI KOČEVJE
CESTO ŠIRIJO — Širitev ceste od Brezovice proti Predgradu dobro napreduje. Hkrati bodo odpravili več ostrih ovinkov. Po razširitvi bodo cesto asfaltirali. V bodoče naj bi bila to glavna cesta proti Črnomlju.
VELIKO MRAVLJIŠČE — Ob cesti Rajndol — Zagozdac je veliko mravljišče, ki so ga gozdarji ogradili. Včasih je bilo to mravljišče še večje oz. je bilo na nekaj kvadratnih metrih več mravljišč, pa jih je nekdo razdrl. Malo je verjetno, da je to storil medved, saj je zginila tudi tabla, ki je opozarjala na to naravno zanimivost.
ŽALOSTNA OBLETNICA — Te dni, zadnje dni maja, bo žalostna obletnica, ko so zaradi nesreče v jami Bilpa izgubili življenje štirje mladi kočevski jamarji. Tudi letos so urejali spominsko obeležje in njegovo okolico.
UREDILI TEKAŠKO PROGO
Tudi jaz hodim na delovne akcije naše delovne brigade. Nazadnje smo pripravljali šolsko igrišče za tekmovanje. Naša skupina je urejala teka. ko progo. Domov smo se vrnili veseli, čeprav utrujeni. Ponosna sem. da lahko.opravim kaj koristnega.
MATEJA KAVČIČ COŠ Brestanica
VUKŠINIČ IN ŠKEDLJEVA
NOVO MESTO — Na kegljišču na Loki se je pred dnevi končalo območno kegljaško prvenstvo mladincev in mladink. Med dekleti je v skromni konkurenci zmagala Novo-meščanka Dušanka Škedelj s 420 keglji, med moškimi pa Vukšinič iz Metlike, ki je podrl 788 kegljev.
Vse obrtnike, pri njih zaposlene delavce, družinske člane in poslovne partnerje
vabimo na
V. srečanje obrtnikov in pri njih zaposlene dolenjske in Bele krajine,
ki bo v soboto 26. maja 1984, na piknik jasi v Dolenjskih Toplicah.
Program:
I. pohod ob dnevu mladosti. Odhod ob 8. uri iz železniške postaje Kandija.
II. Športna tekmovanja od 9. — 13. ure na piknik jasi
III. Razglasitev rezultatov ob 13.30 uri
IV. Razvitje prapora obrtnega združenja Novo mesto ob 14. uri.Za zabavo bo igral ansambel Fantje vseh vetrov.
Prireditev bo ob’vsakem vremenu. V primeru dežja odpadejo športna tekmovanja, razvitje prapora pa bo v kinodvorani v Dol. Toplicah.
Pohod bo ob vsakem vremenu.
ZAHVALA
V 73. letu nas je za vedno zapustila naša ljuba mama, stara mama. prababica, sestra in teta
MARIJA
KUS
z Blance
Zahvaljujemo se sosedom, znancem in sorodnikom za nesebično pomoč, darovano cvetje, izraženo sožalje ter vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti. Enaka zalivala velja delovnima organizacijama Celuloza in In plet za darovane vence, govor-‘niku Dragu Mirtu za poslovilne besede ter kaplanu za lepo opravljeni obred.
^Žalujoči: sinova Jože in Oto. hčerki Mimi in Silva z družinami ter sin Rudi
ZAHVALA
Ob izgubi našega moža, očeta, starega očeta in brata
JERNEJA GRANDOVCA
iz Novega mesta, Ljubljanska 36
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem t in krajanom, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetje in nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih ter pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se delovni organizaciji SGP Pionir Novo mesto, OOS Krka-tozd zdravila Novo mesto, govorniku KS Bršljin za poslovilne besede ob odprtem grobu, župniku in pevcem iz Prečne pa za lepo opravljeno slovo od pokojnega.
Žalujoči: vsi njegovi
Vsi bodo; dosegli s voj cilj. le ja: ga ne bom dosegel...
Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoja boni legel.
Srečko Kosovel
Z A 11 V A L A
Ob bolečem zadnjem slovesu od dragega moža, očeta, starega očeta in brata
ANTONA KORENA
z Malkovca 34
se zahvaljujemo vsem, ki so v težkih trenutkih z nami sočustvovali ternam pomagali. Hvala G D Tržišče za skrbno organizacijo pogreba, pevcem iz Krmelja, godbi na pihalu iz Sevnice, govorniku za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred. Hvala tudi vsem, ki so nam izrekli sožalje in darovali vence in cvetje. Iskrena hvala še družini Krnc iz Novega mesta in sosedom za nesebično pomoč.
Vsi njegovi
zahvala
V 70. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil ljubljeni mož, oče, stari oče, bral in stric
STANKO JAMNIK
iz Breškega pri Šentjerneju
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno,cvetje in vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, sosedom, še posebno Lamovškovim iz Orehovice, za pomoč, delovnim kolektivom Metalni, Petrolu, Metropolu, Rikliju, IMV, zdravstvenemu osebju novomeške bolnišnice, pevcem zboru ..Dušan Jereb", cerkevenemu zboru, govornikoma ter duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Mici, hči Marinka in sinovi Jože, Marjan, Stanko ter Janez z družinami
ZAHVALA
Tiho, kakor je živel, seje od nas poslovil v 59. letu starosti naš dragi mož, ata in ded
ANTON ŽIVIC
Vrh 10 pri Boštanju
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, sorodnikom in prijateljem pa za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Hvala tudi zdravniškemu osebju bolnišnice Novo mesto, delovnim organizacijam Jutranjka—T-OZD BABY Sevnica, INPLET Dob Brezovo, KK Mercator ter župniku za lepe in ganljive besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: žena lončka, hčerke Sonja in Joži z družino, Mitni z možem ter Andreja, bratje, sestre in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in strica
ANTONA PAPEŽA
iz Črnomlja
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem. sodelavcem in znancem za darovane vence, cvetje ter ustna in pismena sožalja. Posebna zahvala ŽTO Novo mesto — TOZD za VV za darovani venec, vsestransko pomoč pri pogrebnih svečanostih, častni straži in za poslovilne besede tov. Simončiča, skupnosti krajevnih skupnosti Novo mesto za darovani venec in družbenopolitičnim organizacijam SO Črnomelj. Iskreno se zahvaljujemo sosedu tov. Cimermanu za poslovilne besede, kaplanu za opravljeni obred in župniku iz Zg. Poskave za sožalje. Hvala vsem, ki so pokojnega spremili na zadnji poti in počastili njegov spomin."
Žalujoči: žena Dragica, sinova Tone, Drago in hčerka Alenka z družinami ter ostalo sorodstvo
Črnomelj, dne 14. maja 1984
Z A 11 V A L A
Ob izgubi naše drage mame, stare mame in tete
MARIJE UHAN
iz Irče vasi 19
se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrekli sožalje in nas tolažili, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se GG-tozd Vrtnarstvo za podarjene vence. Najlepše se zahvaljujemo zdravnikom in sestram internega oddelka bolnice Novo mesto ter župniku za lepo opravljeni obred, poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustil naš dragi mož, ata, stari ata in brat
LEOPOLD REBSELJ
iz Ostroga 15
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, prijateljem, kolektivoma Labod Libna. Iskra Commerce, GD Ostrog za darovane vence in cvetje in vsem, ki so pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža
ALOJZA JAKŠE
iz Črešnjevca 29
se iskreno zahvaljujemo sosedom in prijateljem za podarjene vence in cvetje ter izrečeno sožalje. Posebna hvala Društvu upokojencev Semič in Nežki Bezek za jtoslovilne besede. Zahva-i ljujemo se tudi organizaciji ZB Črešnjevec in kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marija in ostalo sorodstvo
Črešnjevec, dne 4. maja 1984
ZAHVALA
V 79. letu nas je zapustil naš oče, stari oče, stric ter brat
FRANC KUHAR
iz Dob pri Kostanjevici
Vsem, ki so sočustvovali z nami, položili vence, cvetje, ga spremili na zadnji poti ter nam kakorkoli izrazili sočutje, iskrena hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 56. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša draga in dobra žena, mama, stara mama, hčerka, sestra, teta, snaha in svakinja
AMALIJA MALJEVEC
iz Učakovcev pri Vinici
Ob boleči izgubi se zahvaljujem dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam pomagali,darovali cvetje in spremili pokojno na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo drv. Strmčevi in med. sestri Hudeljevi. Hvala za govore, vence OŠ Črnomelj, TOZD Belt MO, KZ Črnomelj, ZD Črnomelj, pevkam in župniku za obred.
Mož Mirko, hčerka Milena, sin Jože, sin Tone/.družinami, manta, bratje in sestra ter drugo sorodstvo
ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in brata
ALOJZA MURGLJA
iz Jablana pri Mirni peči
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom za pomoč v najtežjih trenutkih ter darovane vence in cvetje. Hvala tudi župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Kako rad bi bil med vami. k a! ero vmes povedal, pa krije me la čudni strop, da ne morem ven od lod.
V SPOMIN
27. maja bo minilo deset žalostnih let, odkar nas je v najtežjih letih zapustil dragi mož in ati
FRANC STRNIŠA
iz Vrbovca 4 pri Dobrniču
Zahvaljujemo se vsem, ki se še spominjate našega očka kot dobrega prijatelja in tovariša. Hvala vsem, ki mu prinašate cvetje in prižigate svečke.
Žalujoči: žena Anica, sinova France in Janez, hčerki Alenka in Anica, mama, brat in sestre
OLENJSKI LIST
23
Mamila v cvetličnih lončkih
0
0
0
0
0
0
0
0
*
*
0
I
;
0
0
0
t
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0-
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
VINKO
..Govore, da so pobude mladih prav toliko vredne kot izkušnje starih. Žal tega lepega rekla domala nikoli ne preizkusimo v praksi." je reke! Vinko Črnič. Črnomaljec, dijak 3. letnika SSTNPU, kot pravijo po novem nekdaj sloveči novomeški gimnaziji. Vinko zase meni. da je čisto povprečen učenec, nekoliko bolj pa mu gre matematika. Na tem predmetu pač več dela, je orodje in pot do računalništva, ki mu namerava Črnič posvetiti poklicno plat življenja. Komu bi se zdelo 9 ur matematike na teden dovolj in preveč. Vinku in sošolcem pa raje premalo kot ravno prav.
„Ponoviti moram staro frazo, da je v računalništvu bodočnost, čeprav se v Jugoslaviji kar uspešno trudimo, da do te bodočnosti nikoli ne bi prišlo. Prepoved uvoza mikroračunalnikov je nesmisel, s tem se vsi strinjamo, vendar nič ne naredimo. Domača računalniška industrija ne bo nikoli premostila zaostanka za vodilnimi v svetu, prisilila pa nas bo kupovati slabše, manj zmogljive in dražje računalnike. Edino področje računalništva, kjer res lahko
kaj naredimo, so programi in programiranje. Pamet je k sreči enakomerno posejana po vsem svetu, treba jo je samo znati izkoristiti.
Sprašujete, kako bi označi! svojo generacijo. Mislim, da živi v znamenju glasbe, športa in računalništva. To bi bila najkrajša označitev navzven. Gre za vesele, zanimive in lepe reči. Razumljivo pa je tu še precej drugega, na primer misel na delo. Smo ena prvih generacij, ki skupaj s starši in sorodniki resno razmišlja, kje bomo našli službo. Pečina bo šla študirat. Da preloži srečanje z zavodom za zaposlovanje in tudi zato. ker misli, da bo z diplomo laže prišla do kruha. Kmalu se bomo torej srečali s po mojem prvim protislovjem naše družbe. Težko je priti do dela, pravice iz dela pa pogojujejo skoraj vse bistvene druge pravice. Ali pa samoupravljanje. Sprašujemo se, kdo je kriv, da je tako imenovano samoupravljanje na šolah med najbolj napriljubljenimi predmeti. Mladi domnevamo, da zato, ker se moramo na pamet učiti nekaj, česar je v praksi vse manj. Morda dan mladosti ni najbolj primeren čas za take izjave, žal pa dejstva ne razlikujejo primernih in neprimernih trenutkov. Dejstvo je kot matematika, neusmiljeno, ugoden ali neugoden podatek imata enako vrednost.
In še na desetine je podobnih reči, ki so pripomogle, da svet mladih ni več samo svet veselja, barv, zastav, enotnih mnenj, ploskanja in lepih bodočnosti. Moja generacija živi svojo mladost. Drugačne ne pozna, mladosti si pač ne moreš izbirati. To je tudi spoznanje, ki pelje k streznitvi. In naš čas bo, če hočemo ali ne, čas stvari, kakršne so v svoji resnični podobi."
MARJAN BAUER
*
S
S
S
*
S
I
*
*
*
N
S
*
*
H
*»
H
N
*
Uslužbenci novomeške UNZ prijeli tri mladeniče, osumljene uživanja in trgovine z mamili — indijska konoplja raste kar doma — Po mamila v Ljubljano
NOVO MESTO — Nobena skrivnost ni, to potrjujejo tudi razne govorice, da uživanje mamil ni obšlo Dolenjske, natančneje Novega mesta.- Najboljšo potrditev temu so dali kriminalisti novomeške UNZ, ki so pred dnevi prijeli skupino mladih občanov, ki ne le da so mamila sami uživali, pač pa so z njiirn tudi trgovali. Gre za Gorazda Žuniča, Janeza Šmalca-Nina in Franca Retlja, zoper katere je temeljni javni tožilec iz Novega mesta že vložil zahtevek za preiskavo.
Po do sedaj zbranih podatkih naj bi Gorazd Žunič kupil za 1.800 din v Ljubljani hašiš in ga potem neugotovljene dni v letošnjem aprilu v Šmalčevem stanovanju, na Loki in novomeškem stadionu vsaj trikrat ponudil prijateljem, tudi dekletom. Mamilo, zavito v cigaretni papir, naj bi tudi pokadili. Toliko v zahtevku za preiskavo o Žuniču.
Mladinska knjiga s kolesom po Sloveniji
Za zdravje in knjigo
POMEMBNA ZMAGA
Danes je iz Ljubljane krenila na pot po slovenski kolesarski transverzali posebna kolesarska ekipa Mladinske knjige, ki se je akcije »S kolesom po Sloveniji" lotila iz propagandnih in rekreativnih namenov. Pot so začrtali po transverzali, a tako, da bodo na nji obiskali vse poslovalnice Mladinske knjige v Sloveniji.
V Novo mesto bo kolona prispela z Bizeljskega v ponedeljek, 28. maja, in se ustavila na Glavnem trgu pred knjigarno. Pripravili bodo manjši kviz, ponudili knjige z velikim popustom, podelili nekaj praktičnih nagrad.
Pot bodo nadaljevali preko Gorjancev v Metliko in nato iz Bele krajine preko Suhe krajine do Kočevja, kjer bo kolona prenočila. Pot bodo nadaljevali preko Notranjske, Primorske in Gorenjske do Ljubljane, kjer bodo v četrtek, 31. maja, zaključili vožnjo.
Akcijo je med ostalimi delovnimi organizacijami podprla tudi novomeška tovarna Krka.
SEVNICA — Eno kolo pred Koncem prvenstva v slovenski ligi so sevniški rokometaši premagali Branik s 37 : 25. Špan je zadel nasprotnikova vrata kar 16-krat, izkazala sta se tudi Svažič in Redenšek. V soboto gostujejo v Izoli, kamor bo odpeljal tudi najmanj en avtobus navijačev.
Moped za 99 naročnikov
Poštar Jože Vidmar z Dvora, zmagovalec nagradne akcije, prevzel prvo nagrado — moped
ANGLEŠKA GLASBENIKA V NOVEM MESTU IN METLIKI
Tik pred zaključkom redakcije smo prejeli vest, ki bo gotovo razveselila številne ljubitelje folklorne country in moderne pop glasbe. Po koncertu, ki je bil predviden to sredo v Brežicah, se bosta angleška glasbenika Jenny Beeching in Chris Uaigh predstavila tudi v Novem mestu (v petek, 25. maja, kot gosta koncerta skupine Lačni Franz na Loki) in v soboto, 26. maja, ob 20. uri v Metliki na grajskem dvorišču (ob dežju v discu Kino). Jenny, ki igra bendžo in kitaro, je že stara znanka naših'odrov, Chris pa je mlajši, a nadarjeni glasbenik, ki igra violino, mandolino in kitaro.
NOVO MESTO — V ponedeljek je bila na našem uredništvu na Germovi 3 manjša slovesnost, na kateri je odgovorni urednik Dolenjskega lista Marjan Legan izročil nov tomosavto-matik (ki ga že nekaj časa ni mogoče dobiti v naših trgovinah), prvo nagrado poštarske naročniške igre, poštarju Jožetu Vidmarju z Dvora. Taje „za dolžino enega naročnika", kot smo že zapisali, premagal ves čas vodečega Tomislava Pavliča iz pošte Novo mesto.
hiše brez ..Dolenjca." „V tem času sem ujel še enega in jih imam sedaj sto, kaj več pa bo težko", je na uredništvu povedal 27-letni Jože Vidmar, ko je prevzemal nagrado.
Ob koncu zapišimo, da je Jože že sedem let poštar, prej se je ukvarjal z avtomehaniko, pa je moral delo zaradi poškodbe hrbtenice opustiti. Pošto sedaj razvaža z avtom in vsak dan prevozi 64 km. „Sedaj se bom večkrat peljal tudi z ..nagrado Dolenjskega lista."
NA LOKI LAČNI FRANZ!
Po uspešnem večeru s Piavo travo zaborava in zaradi dežja ne ravno uspelem koncertu skupine Video sex, gre novomeška Glasbena zadruga pri OK ZSMS novim organizacijskim podvigom naproti. Tako bodo ta petek, 25. maja, v okviru dneva mladosti priredili večer z eno najbolj svojevrstnih in kakovostnih jugoslovanskih roc-
kovskih skupin — Lačnim Franzem iz Maribora. Znanje tudi že koncertni program za junij, zadružniki pa ga bodo obelodanili na petkovem koncertu, Na sliki: Oto Rimele, član Lačnega Franza, je eden najboljših jugoslovanskih kitaristov rocka. (Foto: D. Vovk)
PLANINSKA IZLETA
NOVO MESTO — Domače Planinsko društvo pripravlja za 26. in 27. maj zanimiva planinska izleta. Tako bo planince 26. maja pot vodila na Petrovo goro pri Karlovcu, kjer bo počastitev 140-letnice Planinske zveze Hrvaške. Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred hotela Metropol. Že naslednjega dne pa bo izlet po »Bratski poti med Ljubljano in Zagrebom", kjer se bodo planinci na Polževem udeležili tabora ljubljanskih planincev. Odhod vlaka bo ob 7.48, povratek pa okoli 18. ure. Prijave zbira PD Novo mesto.
MEDLE IN ČAVLOVIČ SEDMA
TRBOVLJE — V soboto je bilo Trbovlje gostitelj državnega prvenstva za pokal SFRJ v standardnih in latinskoameriških plesih. Med nastopajočimi sta bila tudi Novomeščana Erika Medle Aleš Čavlovič, ki sta v kombinaciji standardnih in latinskoameriških plesov zasedla 7. mesto, v standardnih pa sta se prebila do finala in tam osvojila šesto mesto.
Za Janeza Šmalca piše, da je v letih 1981,1982 in 1983 gojil v cvetličnih lončkih v svojem stanovanju indijsko konopljo. Iz nje je pripravil marihuano in jo s prijatelji seveda tudi pokadil. In kaj je počenjal Retelj? Po doslej zbranih podatkih naj bi Franc Retelj 24. aprila letos v Ljubljani kupil od nekega neznanca 10 koščkov „tripov" s preparatom LSD. Za mamilo naj bi Retelj odštel 5 tisočakov. Dosedanja preiskava je pokazala, da je šest koščkov tega mamila v novomeškem lokalu Rotovž prodal za 3 tisočake Gorazdu Žuniču. Slednji je v času, ko to poročamo, še v priporu.
Je pa ob vsem tem vredno premisleka še nekaj. Nihče nima nič proti zabavi mladih, v mejah razumnosti seveda. Toda zgodilo se je, da so Novomeščani iz kdove kakšnega interesa gostincev, morda tudi ekonomskega, izgubili priljubljeno gostišče na Loki, kije postalo ob domala vsakodnevnih disco in drugih tovrstnih zabavah srednji in starejši generaciji občanov nedostopno. Toda tudi to ostane navsezadnje le obrobnega
SEVNIČANKA NA DRŽAVNO PRVENSTVO
SEVNICA — Darja Repše, učenka 4. razreda OŠ Savo Kladnik iz Sevnice, je v soboto na republiškem prvenstvu v Ljubljani dosegla največ v zgodovini sevniške orodne telovadbe. V tretji selekciji se je uvrstila na državno prvenstvo, ki bo konec meseca v Beogradu. Njena vrstnica Tanja Fuis iz druge selekcije se je na tem prvenstvu uvrstila na dobro 14. mesto.
SESALNI KOS — Tale pomožni sesalni koš, ki ga je izdelal France Rus iz Sodražice, preprečuje, da bi iz vode zašli v gasilske cevi razni predmeti.
Sam izdelal sesalni koš
Gasilski navdušenec se vsega loti
SODRAŽICA — France Rus iz Sodražice je ..borec proti rdečemu petelinu” že od leta 1946. Zdaj je predsednik sodraškega Gasilskega društva in poveljnik lega sektorja, v katerem je pet društev. Daleč naokoli je znan kot velik gasilski zanesenjak.
„lmam vtis, da se v naši družbi premalo zavedamo pomena gasilstva in da v naših vrstah ni dovolj občanov, čeprav si prizadevamo, da bi jih pritegnili več, predvsem mladih," pravi France.
Večji del prostega časa posveča delu z mladimi. Sodraško društvo ima sodobno opremo. Veliko
pripomočkov je izdelal kar France sam. Na naši fotografiji je njegov zadnji „izum": pomožni sesalni koš.
„V moji delovni organizaciji Inles imamo dobro opremljeno gasilsko desetino, ki je takoj sposobna za akcijo. Nakupili smo tudi potrebno opremo, ki jo varujemo in vzdržujemo."
V obdobju desetega kongresa slovenskih gasilcev bodo tudi sod-raški gasilci izvedli več sektorskih vaj, na katerih bodo preverjali usposobljenost gasilcev in potem odpravili morebitne napake. Bolje je namreč preprečiti kot zdraviti.
M. GLAVONJ1Č
pomena ob ugotovitvah delavcev novomeške UNZ, da te zabave mladih prinašajo uživanje mamil, poleg alkohola seveda, ne nazadnje pa se končujejo praviloma z razgrajaškim pohodom domov. Po besedah vodje uprave športnih objektov pri novomeški TKS Janeza Štruklja so mladi s svojim razgrajaškim in objestnim vedenjem v samo zadnjih nekaj tednih naredili na športnih objektih na Loki za preko 10 starih milijonov dinarjev škode.	B.	BUDJA
SLAB ZAČETEK SEZONE
KOČEVJE — 16. maja seje začela sezona muharjenja na Kolpi. S tem dnem je namreč oodprt lov na lipana. Prve dni ribolova na lipana so imeli ribiči bolj malo uspeha. Voda je bila še visoka in hladna, zato lipani še niso preveč radi pobirali niti pravih in tudi ne umetnih muh, na katere je le dovoljen lov te plemenite in bojevite ribe. Bolje so prijemale postrvi, ki so jih od prvega aprila do 15. maja lahko lovili le na blestivko, meps oz. umetno ribico, od 16. maja dalje pa tudi na umetne muhe.
NAJBOLJŠI
SEMIŠKI
OSNOVNOŠOLCI
SEMIČ — Pretekli petek je bilo '
Semiču občinsko tekmovanje iz znanj in veščin s področja SLO in DS. Pomerilo se je šest šolskih ekip, naj-
,, najboljša pa je bila iz OŠ Semič I, 2. OS
Vinica, 3. Črnomelj 1. Najboljši strelec je bil Franc Špehar iz OSVinica, naj-
boljša strelka pa Anica Železnjak iz črnomaljske osnovne šole. Tekmovanje je pripravil koordinacijski odbor za tovrstna tekmovanja mladih pri občinski konferenci SZDL Črnomelj. i
Medvedka napadla
Hudo ranila Franca Erjavca — Bala se je za mladiča
DRAGA — V okolici Drage v kočevski občini je 17. maja napadla medvedka gozdna delavca Franca Erjavca in Tadija Stipiča, ki sta se po 14. uri vračala z dela v gozdu domov v Drago.
Z medvedko sta se delavca srečala na gozdni cesti okoli pol kilometra od vasi. Medvedka je bila takrat z mladičem v goščavi ob cesti. Ko je opazila delavca, seje ustrašila za mladiča in ju je napadla. Lotila seje Erjavca. Stipič je začel kričati, kar je medvedko premamilo, daje stekla za njim. Stipič je zbežal in je živali na srečo ušel. Medvedka se je vrnila k ranjenemu Erjavcu, ki pa se je naredil negibnega oz. mrtvega in je tako medvedko prevaral, da ga je pustila pri miru ter odhlačala v gozd k svojemu mladiču.
Franca Erjavca so prepeljali v Iju-- bljansko bolnišnico. Je hudo poškodovan po obrazu in drugod po telesu.
J. P.
Matija Jerman
Lovci bodo smeli še naprej peti
S 6. gojitvenim območjem ne bo konec društvenega dela belokranjskih lovcev
ČRNOMELJ — Manja Jerman iz Blatnika pri Črnomljujegotovo človek, ki ga pozna sleherni izmed 700 belokranjskih lovcev, saj je že dobrega četrt stoletja zapisan lovstvu, njegovo požrtvovalno delo pa se kaže na področju varstva in gojitve divjadi, pri izobraževanju lovcev in še kje.
Zadnji mandat je tudi predsednik Zveze lovskih družin Bele krajine, in čeprav pravi sam, da nad funkcijami, pa najsi gre za tiste v lovski družini Loka, katere član je, ali za tiste v lovski zvezi Slovenije, ni navdušen, pa mu vedno naprtijo še kakšno novo. Kako tudi ne, saj je pri opravljanju nalog pravičen in dosleden, pri pomoči ostalim lovskim tovarišem pa nesebičen. Predvsem njegova zasluga je tudi dograditev lovskega doma na Bistrici.
Čeprav je izkušen lovec, ga čaka danes, kot pravi sam, velika preizkušnja. Je namreč član strokovne komisije v 6. lovskogojitvenem območju Slovenije, ki zajema kočevsko in belokranjsko območje. „Ta razdelitev na gojitvena področja v republiki je bila nujna, saj divjadi ni moč gojili na majhnih območjih. Vendar belokranjski lovci na to delitev ne gledajo z veseljem, zlasti zaradi lega ne, ker so prepričani, da so opeharjeni. Čeprav smo nekaj let skupaj načrtovali to področje, pa nihče niti omenil ni, da ustanovitev tega področja pomeni prenehanje Zveze lovskih družin Bele krajine. Prav tega pa naši lovci nočejo, saj je pri nas močno razvita društvena dejavnost — pevski zbor in lovsko športno strelstvo — česar v Kočevju nimajo," pojasnjuje Matija.
Belokranjski lovci se namreč boje, da se ne bodo mogli več društveno udejstvovati, česar pa novo gojitveno področje ne bo preprečevalo. Kar pa se tiče gospodarskega vidika, je ustanovitev takšnega področja neizogibna, čeprav se Jerman zaveda, da se bodo lovci, ki jim je bil sedaj sedež zveze v Črnomlju pri roki. nekoliko odtujili. A upa, da se bodo stvari počasi uredile, ljudem pa bo potrebno jasno razložiti, kako bo z novo organiziranostjo.
B. M.
JI
IRINAJSTKILOGRAMSKI BRKAČ — Aprila letos je športni ribič Cvetko Kuzmin iz Brežic potegnil iz Save 13 kilogramov težkega soma, ki na sliki dela družbo uplenitelju in njegovemu pomočniku. Kuzmin je brkača ujel na blestivko in ga spretno izvlekel iz vode, saj je tega posla vajen. (Foto: B. Kuzmin)
NAGRADA MU BO PRAV PRIŠLA - Poštar Jože Vidmar z Dvora (desno) prejema moped tomos avto-matic, nagrado velike naročniške igre Dolenjskega lista za največ zbranih naročnikov.
Ves čas akcije zbiranja novih naročnikov si Jože niti pomisliti ni upal, da bi na območju Suhe krajine lahko zbral toliko naročnikov, saj bi bilo normalno zmagovalca poiskati nekje na območju novomeške pošte. Pa se ie ko se je Jože po lestvici številčno približal vodečemu Pavliču, so Suho-kranjci stopili skupaj in opravili še s tisto piščico domačinov, ki\ hiši še m imela »Dolenjca". »Če že drugače ne pride nobena nagrada v Suho krajino, naj pride vsaj moped", so mnogi rekli in oddali naročilnico Jožetu, ki se mu je v petih mesecih posrečilo zbrati 99 novih naročnikov, tako da ima sedaj sicer skromno območje pošte Dvor že 340 naročnikov in skorajda ni
••kozerija •••••••••••••••••••••
VSAJ SMRČATI VAM NI TREBA
Sredi ceste je zakašljal in se ustavil kot trmast osel. Obračanje ključka je bilo podobno metanju boba ob steno. Niti glasu. Zunaj pa vroče, mučno, soparno, tik pred nevihto. »Z elektriko bo nekaj narobe," je zatulil mimoidoči. Kabli — suhi. Svečke s pravilnim odmikom. „Ne, elektrika je v redu.” Nekdo živčen in prenapet, hupa, kaže pest, s kazalcem na sencih. »Norec! Spravi se s poti!" Glas je sovražen, lastnik bi lahko izstopil in pokazal svojo moč, vendar se odpelje dalje.
Olajšanje. »Vam lahko kaj
pomagam?" Zveni po žensko. »Ne, hvala. Bom že zmogel." »Pa nič.”Odšumi. »Ste prepričani, da dobiva bencin?"
Zaraščena glava se sklanja nad odprt motor, se dviga, pokaže piškave zobe, spet izgine in iz pločevine je slišati. »Pritisnite plin." Motor mrtvo molči, ne zmeni se za avtobus, poln režečih se potnikov. Neka ženska moli skozi zadnjo šipo dolg jezik. Zaraščenec obupa in izgine, kot bi izpuhtel. »Vas malce porinemo?,. Trije so. V roki imajo napol prazno steklenico vina. Ne čakajo na
odgovor, ampak zapojejo: »Pozimi pa rožice ne cveto.” Potiskajo ropotijo v hrib, pot jim teče z obrazov, pojejo in eden med njimi zavriska, kot bi se vračal z ohceti. Motor pa se ne zgane, kruto molči. »Pustimo ga k vragu!” reče eden od treh. Od-majejo se, držeč se okoli vratu.
»Ste pogledali, če imate v rezorvarju kapljo bencina? ” Besede prihajajo od daleč in nimajo prizvoka telesnosti. Zjutraj je črpalkar rekel: »No, za ta teden bo." Kazalec ne laže: nepremično stoji na polovici. Mimo švrkneta kolesarja. Eden
vpije: »Zrini to škatlo v jarek. Zaupaj nogam ali kolesu. Vsi na kolo za zdravo telo!” Rahlo prične pihati, oblaki so vedno bolj črni in prve kaplje se pri-čno odbijati od šipe, ki je umazana, da skoraj ni videti skoznjo. Brisalci se s težavo premikajo. Preblisk možgan: objemalke na akumulatorju...
Ključek v desno: brrr! Še enkrat: brrrrr brrrr! In končno: brrrrrrr...
Top udarec pod rebra.
»Tovariš, tovariš..."
»Kaj je?”
»Lepo vas prosim, tovariš, če že spite na sestanku, vsaj smrčati ne bi bilo treba.”
TONI GAŠPpRIČ