dO. štev.
V Kranju, 7. mai^ca 1903.
IV. leto.
Goroogc
Političen in gospodarski lisi.
Vabilo na naročbo. ^SSM
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravnistvu.
Moden j dušno pastirstvo.
Odkar se je ustanovil «Slovenski List», stavili so si njegovi voditelji nalog zastrupljati družabne in rodbinske razmere. Ko je bil sedanji kranjski dekan še kurat v prisilni delavnici v Ljubljani, metal je ta list svoj strup posebno rad v rodbine ljubljanskih prvakov. V zadnjem času pa mu je začelo zmanjkovati sape in menda tudi naročnikov — vsaj iz čudnega havziranja v vsakem listu se da to sklepati — in sedaj je postal nekak organ za Kranj in Idrijo. Svojemu načelu, za-dirati se v take razmere, ki ne spadajo v javnost, ostal je pa zvest. Vsem je še znano, kako je napadal med zadnjimi občinskimi volitvami kranjskega župana in njegovo rodbino in te napade nadaljeval je tako dolgo, da se mu je to od vodstva klerikalne stranke strogo prepovedalo, češ, «da s svojo nerodnostjo več pokvari, nego koristi.>
Ali mačka mora loviti miši in zato se je podal ta list v drug manj nevaren revir. Naj navedemo le dva izgleda.
Pred nekaj meseci se je preselil sin tukajšnjega mizarja g. Ažmana, ki je bil za časa svojega bivanja v Kranju tudi član »Gorenjskega Sokola«, čegar starosta je Ciril Pire, v Tržič, da tam izvršuje urarsko obrt. Tam je zavaroval svojo zalogo ur in kmalu potem mu je bilo pokradeno nekaj blaga, ker se je izrekel sum, da je gospodar sam poskril ure, v svrho, da bi potegnil zavarovalnino, se je proti njemu res začela preiskava. In v tem stadiju pravde smo čitali teden na teden v »Slovenskem Listu> dolge dopise z vsebino, da je urar Ažman, desna roka Girila Pirca in strasten liberalen agitator, zaradi goljufije zaprt, da se podira liberalna trdnjava, in namigavalo se je, da se bo še poročalo. Pa se ni več poročalo. In zakaj ne. Zato, ker se je izkazalo, da je urar Ažman nedolžen. Na Gorenjem Štajarskem so namreč dobili tatu, ki je prodajal pri Ažmanu ukradene ure, kazensko postopanje proti Ažmanu se je ustavilo, in zavarovalnica, kjer so bile zavarovane ure, se ravno sedaj pogaja z Ažmanom, da mu izplača zavarovalnino. Poštenjaki pri »Slovenskem Listu*, ki vsak teden mažejo obrtnike z medom okoli ust, in ki so tako
nastopili proti obrtniku, ki se bori za svoj kruh, pa so se potuhnili in molče kot grob. Pri naročnikih »Slovenskega Lista« — hvala Bogu, da jih je malo — je liberalni urar Ažroan še vedno zaradi goljufije zaprt. In mi mislimo, da nam bo vsak obrtnik, in naj še tako leze kranjskemu tehantu pod škrijce, priznal, da to ni šala.
Drug slučaj. Eden tistih mož v kranjski okolici, ki ne drvi za »Slovenskim Listom*, je čirčiški župan g. Strupi. Zato pa ima list posebno piko nanj. Ko je pred nekaj tedni našuntani baraba pričakoval Strupija z revolverjem na cesti, je ta odšel veliki nevarnosti. Le na ta način, da je lopov, ko je skočil iz zasede, zapazil, da pride nekdo drugi in ne pričakovani župan, ni imel »Slovenski List* nobene besede, da bi bit obsodil to tolovajstvo. Sicer pa pobere na Kranjskem trgu vsako ligo in jo potem razblini v celo historijo. Kranjski meščani smo bili dosedaj vajeni, da naši dekani niso vtikali svojih nosov v vsako barufo, ki jo napravijo* čirški fantje v kranjskih gostilnah. Sedaj je to drugače.
V predzadnji številki smo brali, da je sin liberalnega župana Strupija v znani gostilni pri Bahaču, kjer premožni kmetje iz Čirčič radi praznujejo svoja ženitovanja in pijejo svoje pogrebščine, do krvavega pretepel dva Cirčana, da je to star pretepač, da sedaj čaka zaslužene kazni in da se bo o tem še poročalo. Tudi to poročilo se ne bode nadaljevalo. In zakaj ne? Zato, ker se je pri obravnavi izkazalo, da je bil Franc Strupi, ki nikakor ni star pretepač, ampak nekaznovan, — in je mimogrede omenjeno izvanredno inteligenten in čeden fant — v Bahačevi gostilni, kjer je s svojim prijateljem mirno pil pol litra vina, od štirih Cirčanov — očeta in treh sinov — ki so prihruli iz druge sobe k njegovi mizi, brez povoda napaden, da so ga ti napadalci začeli klofutati, da jih je Strupi, ki je stal v kotu za mizo, nekaj časa pehal od sebe, ker pa so le mahali po njem, zamahnil nazaj in poslal dva napadalca s krvavima bulicama domov, če ju oštir ni umil na Bahačevem dvorišču. Samo po sebi se razume, da je bil Strupi oproščen od zatožbe, pač pa je obsojen tisti izmed napadalcev, ki ga je prvi udaril.
Mi bi sicer želeli, da bi se kranjski dekan iz takih izkušenj kaj naučil, ali upanja nimamo nobenega. Da bi pa izkušal popraviti krivico, ki se je delala eni njegovih ovčic, na to pa še misliti ni.
98
K boju proti jetiki.
Ministrstvo notranjih del priobčilo je dne 14. julija preteklega leta posebne »določbe glede odvračanja jetike». V teh določbah označene obvezne naredi) e se bodejo v kratkem splošno uveljavile. Da spoznajo širši krogi občinstva, kako velikanska je škoda, ki jo provzroča jetika in kako razširjena je ta ljudska kuga, navesti hočemo podatke, ki jih je svoj čas priobčil profesor Kraus v svojem referatu glede ustanovitve zdravilišča za jetične na Stajarskem.
•Jetika provzoča skoro vsaki tretji slučaj smrti in najmanj vsako drugo nezgodo možkih in ženskih obrt-nijskih in industrijalnih delavcev do 50. leta, tedaj v starosti, v kateri je človek najbolj usposobljen kaj prislužiti. Za jetiko umrje več ljudi, kakor za davico, škrlatico, ošpicami, du.šljivim kašljem in legarjem skupaj. Na milijone znaša število v človeški družbi živečih odraslih, ki so jetični. V Nemčiji je treba radi obolevanja za jetiko oddati vsako leto najmanj 200.000 odraslih v bolnice. V b'18 bolniških zavodih Avstrije je približno 6 odstotkov vseh bolnikov jetičnih in najmanj četrtina un.rlih pokosi jetika. Razen'v Rusiji umrje na Ogrskem in v Avstriji največ ljudi za jetiko. Kakor izkazuje statistika zadnjih let, izgubi Štiijarska z 1,400.000 prebivalci na eden milijon živečih vsako leto 4000 ljudi za jetiko. In v Gradcu, ki šteje 120.000 prebivalcev in ima približno 3200 mrličev na leto, je med poslednjimi šest- do sedemsto takih, ki so umrli za jetiko. Te velikanske izgube na zdravju in življenju je smatrati v narodnogospodarskem oziru kaj pomembnim. Leta 1890 je umrlo v Gislitvaniji za jotiko 89.871 oseb. Ta bolezen je navadno dolgotrajna in skoro v vseh slučajih poteče mnogo let do smrti. Vzemimo pa, da odvrača jelika obolelega le za jedno samo leto od dela in mu tako jemlje zaslužek, ki naj ga računimo le eno krono na dan — že v tem slučaju zaznamovati nam je za leto in osebo primanjkljaj 300 K, pri 80.000 dela nezmožnih, tedaj 24,000.000 K ! Ce priračunamo še troške za zdravnika in zdravila, za postrežbo in pogreb, poveča se omenjena svota najmanj na 48,000.000 kron. Ker znaša prebivalstvo Avstrije le nekaj čez 24 milijonov, nalaga tedaj pri nas jetika dve
PODLISTEK.
Prva maskerada
,,Gorenjskega Sokola".
Ko bi bil napovedan zadnji potres, bi gotovo ne razburjal tako moških in ženskih src, kakor jih je misel na maskerado, ki jo je pod devizo „Barnum & Baillev" nastavil „Gorenjski Sokol" na 21. februarja.
Ljudje, ki imajo dobra ušesa, so slišali že pet pon-deljkov pred ono svečanostno soboto na Kranjskem trgu, kjer se kupujejo jajca in krompir, zastonj pa prodajajo dnevne in tedenske novice, sledeče pogovore med kupu-jočimi gospemi in gospicami: „Ali pridete na maskerado?" „Zanesljivo! Saj bo bajt krasno." „Gotovo nas bodete iznenadili kot lepa maska?" „Kaj še! Ne ljubi se mi in pa stane preveč!" „Tudi jaz pravim tako! — Koliko sle dali za tega petelinčka ?" — Tako na trgu. Kako pa doma ? Tam v zadnji sobi se gode čudne stvari; hišni gospodar, ki že nekaj dni sme zahajati do polnoči v gostilno, sliši — vstop je prepovedan — skozi vrata šumenje, kakor bi kdo mečkal svilo, med priprtimi vrati pa tiči kos najnovejšega modnega žurnala ; prijatelj pa mu pri kupici vina pripoveduje, da imajo tudi v njegovi hiši ženske in mladi gospodje nekaj, vsled česar je brez sledu izginil njegov še dober cilinder. Na kolodvoru pa si lahko vsak dan videl nekaj dam, ki so pod širokimi ogrtačami imele na vsakem prstu obešen zavojček, in v drevoredu »Zvezdi"
kroni davka za vsako glavo, pri rodbini petih članov tedaj 10 kron. Po navadi označujemo človeka, dokler je sposoben za delo, kot kapital, ki se sestavlja iz naravne vrednosti iz njegove osebe in pa iz sposobnosti in ročnosti, ki si jih je pridobil v šoli in v življenju. Cepa se pojavlja nezmožnost za delo ravno ob pričetku te najvažnejše dobe človeškega življenja, ne pomenja to le izgubo troškov in truda za izgojo in izobrazbo, temveč tudi izgubo produktivnega kapitala za bodočnost. Ce se nam posreči ohraniti skozi tri leta za delo le 20.000 onih, ki vsako leto obole za jetiko — in to bi se dalo doseči — zaznamovati bi nam bilo 18,000.000 kron prebitka že v slučaju, da cenimo vrednost dela tako nizko, kakor zgoraj.»
Te številke — če jim tudi pripisujemo le relativno veljavo — pač jasno pričajo, da ni le najnujnejša zdravstvena naloga, odvračati jetiko, da je marveč dolžnost splošne prosvete, pričeti boj proti jetiki in da mora v to svrho sodelovati uprava, zakonodajstvo in ljudstvo samo z vsemi silami. Konec . . .
V Kranju, 7. marca.
Dr. Ladislav Rieger, odličen vodja Cehov, je dne 3. t. m. umrl. Rojen je bil leta 1818 v Semlinu.
Iz državnega zbora. V zadnjih sejah poslanske zbornice so bile na vrsti skoro same interpelacije in odgovori. Tako je interpeliral poslanec Spinčič radi rabe jezikov v okraju Voloskem, Cehi so vprašali ministra, kaj je z nemško hranilnico v Pragi, iz katere jemljo ljudje trumoma denar. — Proti proračunu bo govoril slovenski poslanec dr. Andrej Ferjančič.
Na Ogrskem so imeli pred kratkim volitve. Tam so volitve mnogo hujše kakor pa pri nas. V okraju Szent Marton je volilni boj trajal že dolgo časa med pristaši ljudske in vladne stranke in minuli teden v četrtek je prišlo do prave bitke. Petdeset volilcev je bilo ranjenih. V neki drugi občini so razjarjeni volilci zažgali dve hiši, ki sta pogoreli do tal. Zopet drugod so volili s koli in vilami. Enega kmeta so zabodli, ranjen pa je skoro vsak. Seveda je na tak način zmagal vladni kandidat.
Macedonske homatije. Turški vojaki izterjavajo davek po Macedoniji že za leto 1904. Ljudje so obje dne 19. februarja ob osmi uri pregrešno zaklel mlad gospod: čakaje na prijateljico in izprehajaje se po edinem neblatnem potu je v polutemi s svojo vročo glavico nemilo zadel ob debel lesen drog, ki ga ob prejšnjih srečnih večerih tam ni bilo; izginila je slepost ljubezni in zapazil je, da so po onem drogu napeljane žice v telovadnico, od koder je slišal že več noči šunder, smeh, zabijanje.
Dne 21. februarja zvečer se je otvorilo veliko zabavišče „Barnum & Baillev". Stopimo takoj v dvorano in izberimo si varen kotiček pri vratih. Za nami tja po steni je na stotine glav radovednega občinstva; z nami strmi tja v velikanski šotor, ki ga obkoljujejo električne lučice druga pri drugi, ob straneh je panorama in mena-žerija, orjaški hrusti, Čudni pohabljenci — kar nastane gneča pri vratih in na prizorišče priskaklja, primaha, pridirja osobje. Mičnost in eleganca, živost in dosto-janstvenost, šegavost in resnost so bile tu združene v tem večjo mikavnost, ker nisi vedel, kdo je dal svojemu jedru skrivnostno lupino; majhna nožica, okvirček bele roke, dvoje ušesc, okrogel podbradek — kdo je to? Tega bi ne povedala nobena pratika, letošnja še zlasti ne! Sicer kaj bi ugibali ? Rajše uživajmo! Brhke plesalke, kolombine, piruetke so se vrtele mimo gledalca, žive cvetlice so se gibale po sobani, sledili pa so jim gigrli. — Turki, Angleži ... so živeli složno med seboj, dokler jim niso razburkale krvi devojke v narodni noši, svečanostno kranjski ali ljubko planinski. — Pa pravi cirkus se je šele
upam* ter prodajajo, kar imajo, samo, da plačajo krvo-ločnikom davek. Kdor nima s čim plačati, ga pretepajo, vržejo v ječo, ali pa tudi ubijejo. — Tudi Itatija se je začela zanimati za balkansko vprašanje. V italijanski zbornici se je že vnel živahen razgovor o tej stvari, in vse kaže, da tudi Italija ne bo dolgo več mirno gledala tja doli.
V Pragi je hranilnica, ki je v nemških rokah. Te dn i so se raznesle čudne vesti o tem zavodu, o pone-verjenju i. t. d., ne da bi kdo mogel kaj dokazati. Občinstvo jevsledlumparij vklerikalni posojilnici sv. Vaclava tako zbegano, da hodi trumoma po svoje vloge. Hranilnica izplačuje dan na dan na stotisoče. Dosedaj je hranilnica morala izplačati že 20 milijonov kron.
Tedenske politične vesti. Delegacijsko zborovanje je preloženo na mesec november. — V Zagrebu so bili veliki dijaški nemiri. — Deputacija davčnih praktikantov se je 3. t. m. mudila radi stanovskih zadev na Dunaju. — Bavarski princ Luitpold se hoče odpovedati vladi. — Na Nizozemskem rase razburjenost med delavstvom zaradi zakona o kaznivosti železniških stavk. Bati ie je kake meščanske vojske.
Dopisi.
Iz šenčurske fare. (Izobraževalno društvo v Voklem.) V slavnoznani vasi, kjer učiteljuje lepi Kos, župnikujeta pa gg. Kukelj in Kotnik, se je ustanovilo katoliško izobraževalno društvo. Z veseljem smo pozdravili ta korak nadebudnih Vokulanov. Je pa tudi že zadnji čas! Nekateri, ki so bolj hladne krvi in mirnih glav, pa pravijo, da je to društvo popolnoma odveč. Jaz pa to za-nikujem, ker dela, katera so katoliški fantje v Voklem doprinesli, še niso popolna. Poglejmo! Komaj s« je ustanovilo v Vogljah gasilno društvo, že so hodili tja, da-siravno so člani društva, preobračati vozove. Ko so se naveličali tega, spravili so «e nad učitelja Kosa. Pobili so mu okna, metali kamenje na posteljo in zmerjali njega ter njegovo ženo na tak način, kakršen je lasten le katoliškim fantom v katoliških vaseh. Da je bil Pravharjev Miha, ki kaj rad poštene ljudi titulira z lepim priimkom:«Pjekjet a kjava» (prekleta krava), tudi zraven, je umevno. Ko se je Miha naveličal tega špasa, spravil se je nad Kozlovo bajto in jo redno oblegal noč za nočjo. Minuli so meseci in tedni, lepega dne pa pripeljejo botri v Šenčur otročiča. Ljudje
pričel. Nastopili so jahači in jahalke s cilindrom na glavi in kratkim bičem v roki; kdo jih ni občudoval, kdo nerad pokramljal in se zavrtel ž njimi? -- Kakor burja so pridrveli v sobano raznovrstni burkeži, za mirni skupina atletov in akrobatov, pred njimi pa imenitna godba. Pričela se je predstava, na mah je bil postavljen drog; jedva je vratolomna vaja na drogu razburila občinstvo, že je pogodila kaka šema burkarijo; ko se je vse najbolj smejalo nosatemu „neumnemu Avgustu", je izginil drog hitro, kakor je bil postavljen.
Ker je bilo občinstvo v tem trenutku pregledneje uvrščeno, se je dalo zapaziti še nekaj posebnih prikazni. Skrivnostno tiho, kakor se spodobi, se je gibal med množico lunini krajec, sladko se smehljajoč; hrupno si je delal pot najdebelejši človek pod luno, klaverno pa je pobiral za njim stopinje najtanjši človek, ki se je le napihnil, kadar je stopala mimo njega živahna Dunaj-čanka ali skrivnostna školjka ali kaka ponočna ptica .. . Kaj še naj povemo? Vsega ni mogoče; kako naj pove eden jezik vse to, kar je bilo preveč dvema očema? Vsoto družbo je potem navdahnil en duh, duh plesa. Tak ples pa se mora izvrševati, popisati ga razumnikom ne maramo, nerazumnikom ne moremo. Delile so se seveda tudi cvetke in metalo se je s koriandoli s pravo raz-košnostjo ...
Bila je prava predpustna noč, noč slave za „Go-renjskega Sokola".
99
so stikali glave in rekali: »Pravharjev Miha je pa že zopet napravil eno kozlarijo.» Da je Miha po tolikih zaslugah vodja fantov v Voklem, je umevno. Nadaljna dela, katera so se v zadnjem času pojavila v Voklem, so naslednja: Obzidali so hiše z blatom, pobijali okna, lomili mlada drevesca, kradli mačke; obmetavanje ljudi s kamenjem je pa v tej vasi šport, kateri se goji z vso nežnostjo in vnemo. Pijanost in priduševanje je na dnevnem redu; nevarno pretenje tudi lahko sliši vsak, kdor ima korajžo iti skozi Voklo, kadar so njega prebivalci v dobri volji. Kakor je iz navedenega razvidno, so nekateri Vokulani že precej po katoliško izobraženi; dovolj pa menda še niso, ker gori imenovani Slomškar Kos jih hoče na vsak način izobraziti še bolje, kakor je pobijanje okenj in zmerjanje. — Da s« je pa v to katoliško izobraževalno društvo vpisal tudi Rotar, mož, katerega sem vsikdar visoko spoštoval in kateri je vsled svoje značajnosti in političnega prepričanja moral požreti že marsikatero britko, temu se čudimo. Tedaj tudi ti, ubogi Rotar, potrebuješ katoliške izobrazbe? Ali se ne spominjaš časov, ko so ti samo vsled tega, ker nisi odobraval njihovega postopanja, polomili drevesca in z vsakovrstnim blatom namazali hišo z napisom: »Ubog Rotar !> — Za Zimčevim svinjakom je imelo to društvo dne 16. februarja shod; po shodu so pili, peli in se pri-duševali do dveh po polnoči v katoliški gostilni. Na pustno nedeljo pa so bili že toliko izobraženi, da je — seveda zopet Pravharjev Miha — napadel brez vsakega povoda g. Miha Globočnika iz Vogljan in ga pričel biti po glavi, da je bil krvav. — Učitelj Kos in kapelan Traven I srečno vodita začeto delo. Ce bosta videla sad vajinega truda in se zgražala, pomnita, da je Bog pravičen.
Iz velesovske fare. Pri nas imamo kapelančka, ki sliši na ime Edvard Kosobud. V cerkvi na leči ne govori skoro ničesar takega, da bi ga ljudstvo poslušalo, namreč o verskih zadevah. Prav dober voh ima za nas napred-njake ali kakor nas on imenuje liberalce. Podoben ima sled dobremu lovskemu psu, kateri takoj usledi divjačino — njegovega sovražnika, a neprijatelja. Tu je sploh znano, zakaj se tako jezi na leči. Da bodeš pa tudi ti, dragi bralec, vedel, hočem ti na kratke vso stvar razjasniti. Njegov mili, nežni glas ne pride do ušes zadnjega naprednjaka v cerkvi, ker je cerkev precej obširna, njegov glas pa zelo <ozek», tako da nikdar ne obseže vseh
Odboru gre mnogo priznanja za velik njegov trud, istotako gg. Jagodicu in Apeju za slikarsko in risarsko delo ter g. Kreuzbergerju za brezplačno prepustitev vsega, kar je bilo potrebno za električno razsvetljavo, —k.
Mara Slemenova.
Spisal Josephus. Dalje . . .
Ura je odbila polnoči — — —
Košir je pobledel, a ostal miren. Mari je pa žarelo lice, vendar so se ji roke tresle nekoliko. Grobna tišina je vladala v sobi.
<Ura je odbila polnoči! »je izpregovoril Rudolf.
»Da, polnoči — in čas je, da se odpraviva!*
Ostavila sta hišo in šla v gozd, ki se je razprostiral za mestom. Rudolf je nosil morilno orožje. Luna je razsipala svoje blede žarke na zemljo. Tajinstvena tihota je vladala okrog in okrog.
»Rudolf!* je izpregovorila Mara, »zadnjikrat naju obseva luna, dneva ne dočakava več. Neštetokrat že sva tu hodila, a mislila nisva nikdar, da bova prav na tem prostoru izdahnila svoji duši. In prav je tako! Na onem mestu, kjer sem uživala nekdaj na tvojih prsih vso srečo in slast ljubezni, na onem prostoru naj umrjem!»
Rudolf je molčal. Dospela sta na prostor.
»Tu sva!* je nadaljevala Mara, »še eden objem,
še eden poljub, Rudolf — — — in potem--— z
Bogom, z Bogom,  Rudolf! — — — Dobro meri!
100
cerkvenih prostorov. Kar kaplanče ne more doseči v cerkvi, to stori v šoli. Tu ima učence razdeljene v dve stranki, v dobre in hudobne, kakršnega mišljenja so namreč stariši. Že pri vprašanjih jo zna dobro zaviti. Ako je učenec starišev, ki so naprednega mišljenja, d& jim vprašanja, katerih še sam znabiti ne ve. Prav zelo rad zapira učence v šoli. Pred dobrim tednom je zaprl neko učenko, katera mu ni vedla odgovoriti na vprašanje: •Kaj je krščanska ljubezen.* O ti, ljubi kaplanče, kako moreš vendar kaj takega storiti in učenko zato kaznovati, ker sam ne izpolnjuješ tega, za kar bi mogel biti ti zvezda-vodnica. Najbrž tudi sami kaj radi slišite o — ljubezni. Da bodete pa vedeli ono vprašanje, Vam ga tukaj odgovorimo: »Krščansko ljubiti se pravi: „Ljubi Boga čez vse, svojega bližnjega pa, kakor samega sebe."* Ako pa misli on zapirati učence, mu pa v prihodnje povemo tole: »Učenec mora biti pod nadzorstvom, kar se pri nas nikdar pri kaplančku ne zgodi. Odslej se bo-demo tudi mi radi šolskega zapiranja vedeli dobro pomagati.* Postave, gospod kaplanče, poglejte jih! Dosedaj toraj niste izpolnjevali krščanske ljubezni do bližnjega. To se je videlo pri zadnji volitvi občine Šenčur. Takrat ste pri agitiranju in jemanju pooblastil govorili neresnico, kar vam lahko dokažemo. Pravili ste namreč ženskam, da agitirate in pobirate pooblastila za starega župana. Tako ste s pomočjo neresnice dobili nekaj pooblastil, drugače bi ne bili niti jednega. Pa glej, pri volitvi so pa na vaša pooblastila naenkrat padali glasovi za propadlega kaparja in vašo čast odborništva. Tako se ne pride daleč. Ali vam ni znano, kako so one ženske potem jokale in se jezile nad vami, ko so zvedele, kako ste jih nafarbali. Ko ste pa culi, kako se vrši volitev, ste pa rajši ostali pri vašem pristašu, ondi sta pila na hudo jezo. Naše častitke k vašemu propadu od vas   imenovani liberalci.
Iz Ljubljane. (Razglasilo kranjsko-primorskega gozdarskega društva v Ljubljani.) Vsled sklepa XIX. javnega shoda dne 7. julija 1896 razpisuje se 20 premij po 10 ali po 20 gld. za uspešno pogozdovanje goličav kmečkega posestva pod sledečimi pogoji: 1.) Pogozdovanje mora biti leta 1901 ali 1902 izvršeno, ter mora pogozditev obsezati najmanj 0*56 ha mm oral. 2.) Vrsto lesa in sadik izbere si lahko posestnik po svoji volji, samo morajo biti sadike za krajevne razmere ugodne; nikakor pa ne sme daljava med sadikami več kot 1*60 m ob-
— — — Smrt, prizadeta mi po tvoji roki, se mu zdi sladka! Stopiva vsak k svojemu drevesu. Kadar porečem „tri", tedaj sproži, tudi jaz bom ustrelila na te!»
Stopila sta vsak k svojemu drevesu, Mara je pričela šteti: »Ena, dve — — —»
Koširju se je tresla roka. Spoznal je, da sta na krivem potu. Hotel je zaklicati: »Ne ustreli, Mara!* a bilo je že prepozno.
»Z Bogom, Rudolf! Z Bogom! Pazi — tri!* in počilo je.
Koširju se je stemnilo pred očmi. Kolena so se mu šibila. Mara ga je hotela zadeti v srce, a ranila ga je na vratu. On ni hotel streljati, a v trenutku, ko je začutil, da je ranjen, je sprožil »nehote in kroglja je zadela Maro! Prestrašena sta zavpila oba.
Mara se mu je približala z jokajočim glasom: »Preslabo sem ustrelila in ti tudi nisi zadel dobro! Kaj je nama početi?   Nabaši še enkrat, drugič bodem merila
bolje!   Tudi streljaj pazljivo!  Dobro!---Meri
v srce!* Čudovito hladnokrvno je govorila uboga deklica zadnje besede.
»Mara!* je rekel Rudolf, »naj zadostuje to, misliva, da nama je hotel pokazati Bog, da nama umreti še ni odločeno. Umiri se in upaj. — Gotovo bodeva že združena še v življenju; dasi sva oba revna, lahko bodeva še srečna!* DaIja
segati. Posestniki, kateri hočejo prositi za premije, morajo svoje prošnje najdalje do konca junija 1.1. pri kranjsko-primorskem gozdarskem društvu vložiti ter v istih navesti politični okraj, davčno občino, številke parcel in približne ploskovne mere pogozdenega zemljišča. Pogozdovanje prosilcev pregledovalo in presodilo se bode v jeseni 1904. leta, morda nastali pomanjkljaji pri po-gozditvi se lahko spomladi rečenega leta popravijo. Premije priznava in prisoja predsedništvo omenjenega društva ter bode isto dovoljevalo premije ali pa v gotovih slučajih tudi samo razdeljevalo priznalna in pohvalna pisma. V Ljubljani, meseca februarja 1903. Predsednik: Ludovik baron pl. Berg s. r.
Novlčar.
Na Gorenjskem.
f Andrej 2umer. V pondeljek popoldne izročili smo materi zemlji zemeljske ostanke pokojnega nadzornika g. Andreja Žumra. Kako priljubljen in kako visokospoštovan je bil rajnik, pokazal je njegov velikanski pogreb. Ta-cega pogreba Kranj ni videl od smrti nepozabnega notarja g. Vikt. Globočnika. Ze pred določeno uro se je pred hišo žalosti kar trlo izbranega občinstva. Deželni predsednik baron Hein je telegrafično izrekel sorodnikom svoje sožalje. Prerano umrlemu so izkazali zadnjo čast: vladni svetnik vitez Kaltenegger in deželni šolski nadzornik Fr. Hubad kot zastopnik deželnega šolskega sveta, šolski svetnik in ravnatelj dr. Junovricz s svojimi profesorji, ravnatelj Fran Leveč (zastopnik »Slovenske Matice*) s svojimi profesorji in vadničnimi učitelji, Evgen Lah imenom mestnega šolskega sveta, okrajni komisar Schitnik kot zastopnik radovljiškega, okrajni glavar Al. Pire pa kranjskega okrajnega šolskega sveta, domače uradništvo in profesorji polnoštevilno s svojimi predstojniki, nadalje uradništvo iz Ljubljane, Radovljice in Kranjske gore, ljubljanska občinska svetnika Velkavrh in nadinžener Žužek, škofjeloški župan L. Sušnik, kranjski občinski odbor s svojim županom, gorjanski občinski odbor, »Narodna čitalnica v Kranju* in »Bralno društvo v Gorjah*, korporativno z zastavama, deputacija »Slovenskega bralnega društva v Kranju* in »Meščanske godbe v Kranju*; »Zavezo jugoslovanskih učiteljskih društev*, »Slovensko učiteljsko društvo* in »UčiteljskegaTovariša* so zastopali Jelene, Gabršek in Dimnik; učiteljstvo ljubljansko ter kranjskega in radovljiškega okraja skoro polnoštevilno in posamezniki sosednih okrajev, tukajšnje orožništvo, več predsednikov krajnih šolskih svetov in županov iz okolice, mnogo prijateljev in čestilcev od blizu in daleč ter iz-vanredno število dam. Izmed duhovščine se je udeležil razen plačane in duhovnikov-profesorjev le radovljiški dekan Novak. Pogreba se je udeležila korporativno tudi tukajšnja ljudska in srednješolska mladina pod nadzorstvom svojih učiteljev. Pred krsto je korakal učitelj, noseč na baržunasti blazinici odliko zamrlega — zlati zaslužni križec s krono, ob krsti pa nositelji številnih krasnih vencev. Pri pogrebu je svirala tukajšnja meščanska godba. Pred hišo je zapel »Citalniški pevski zbor* pod vodstvom učitelja g. Rusa, pomnožen z mnogimi učitelji, v srce segajoči F. B. Mendelsohnov »Beati mortui*, na grobu pa »Nad zvezdami*. Nagrobni govor je imel g. Engelbert Gangl, učitelj v Ljubljani, ki je v poetično vzvišenih besedah opisoval življenje in delovanje pokojnega nadzornika. Le malokatero oko je ostalo suho, ko se je z žalostnim glasom poslavljal od zemeljskih ostankov nam vsem tako dragega rajnika. Njegov govor objavimo doslovno v prihodnji številki v podlistku. Tako smo položili k zadnjemu počitku moža - poštenjaka, ko-jemu je bilo plemenito in rahločuteče srce za vse dobro in lepo. Kdorkoli se je seznanil ž njim, moral ga je spoštovati in ljubiti, vsaj on ni poznal ne jeze, ne sovraštva, ne maščevanja. Bil je odkrit značaj in blag prijatelj, katerega bomo prav težko pogrešali. Gestit bodi njegov spomin!
Iz Dražgoš. G. kr. naučno ministrstvo je obljubilo prispevati 6800 kron za popravo starin v tukajšnji cerkvi, toda le s pogojem, ako pokrijejo ostalo za popravo potrebno svoto domači faktorji in dežela.
Kranjska gimnazija in njeni prijatelji.   Ko se
je Koblar naveličal udrihati po namišljenih »cokljah*. katere sc po njegovem mnenju zavirali ali se zavirajo napredek mesta Kranja, si je izvolil kranjsko gimnazijo za predmet svojim nadaljnim razmišljevanjem v »Slovenskem Listu*.   Ocenil je važnost lega našega zavoda tako iz kulturnega kakor gmotnega stališča in napisal je lepe besede:   »Najvažnejša    pridobitev   za meslo Kranj v zadnjem času je brezdvomno— gimnazija.*   Prav veseli nas, da moremo biti enkrat s Koblarjem istih misli, veseli nas pa to tembolj, ker je Koblar, kažoč na vspeh,  katerega je dosegel občinski odbor (leta 1894) s pridobitvijo popolne gimnazije, nehote zapel slavo onim naprednim «cok!jam», odnosno mestnim zastopnikom, ki so se takrat s posebno vnemo trudili za reaktiviranje že izgubljenega zavoda in ki so — razen jednega — tudi še vsi člani sedanjega »cokljar-skega*  občinskega odbora.   In naše veselje bi že celo ne poznalo nikakih mej, čc bi bil kranjski dekan zložil svojo himno na kranjsko gimnazijo edinole z dobrim namenom, da bi Kranjce opozarjal na velike koristi, katere jim donašajo latinske šole in da hi tako vzbujal mej njimi čut hvaležnosti do onih, ki so jim zavod zopet priborili. Kaj takega seveda zahtevati od kakega Koblarja, bi bilo preveč.  Njegov slavospev na kranjsko gimnazijo je bilo le sredstvo za novo sumničenje. »Po tolikih koristih,* piše Koblar v »Slovenskem Listu*, »je popolnoma naravno, da skuša vsako mesto povzdigniti svoj učni zavod.   A v Kranju ravno narobe!*   S čim opravičuje kranjski dekan to svoje očitanje?   Pripoveduje, da je »zakotni organ kranjskih liberalcev* (t. j. namreč »Gorenjce*) začel podlo strankarsko gonjo proti g.ravnatelju Hubadu, da so »zmage pijani Otomani* že napivali na »Joštu*  odbranemu  ravnateljevemu   nasledniku, to pa na škodo gimnazije in Kranju, da se je «Gorenjec* spravil na profesorje,   ki imajo  svoje prepričanje, da to po-čenjanje mora slabo uplivati na razvoj gimnazije, ki dobiva svoj naraščaj največ iz vernega kmečkega ljudstva in da se torej ni čuditi, če marsikateri oče dobro premisli, predno pošlje sina v mesto, kjer se šopiri tako neovirano duh, sovražen veri in avktoriteti. Vobče naj povdarjamo, da more le tako predrzen človek, kakor je Koblar, predbacivati ruvanje proti gimnaziji ravno onim, ki store vse, kar je potreba za zavod in ki so se še le pred kratkim odločili za prizidek pri gimnazijskem poslopju. Sicer pa opozarjamo dekana, da je tisto »gonje* provzročil direktor Hubad sam z neko netaktno opazko in da se je oni časnikarski boj vršil že jeseni 1. 1901, kar pa seveda Koblar lepo zamolči. Kar smo takrat pisali, narekovala nam je ravno ljubezen do zavoda, razkrili smo golo resnico i n najboljši dokaz, da so bila naša izvajanja prava, so današnje razmere na kranjski gimnaziji.   Nočemo se danes baviti s temi odnošaji, a če dekan ne bo miroval, odnosno če g. Hubad ne bo ustavil svojega podvzetnega prijatelja Koblarja, smo vsak čas pripravljeni sprožiti novo akcijo. Zato naj si oba gospoda zapomnita, da velja za kranjsko gimnazijo isto, kar za žensko, da je zanjo namreč najboljše, ako se o njej sploh ne govori — vsaj po listih ne! Saj smo še mi molčali, dasiravno bi imeli že parkrat prav dosti povoda pobrigati se za različne okolščine. Ni nam treba še posebej omenjati, da je tista bajka o na-pivanju na »Joštu* zrasla na farovškem zelniku. Kar se pa tiče profesorjev, »ki imajo svoje prepričanje*, si nikakor ne damo kratiti pravice, da bi jih ne vzeli malo na piko, kadar ustanavljajo klerikalna društva, kadar nabirajo članov od hiše do hiše, kadar se gibljejo v več kakor čudni druščini in kadar se udeležujejo klerikalnih shodov na deželi.   Pomislite, kako bi zajavkalo vse klerikalno časopisje, če bi kaj tacega zakrivil kak profesor liberalnega mišljenja! Najbolj smešna je pa prav gotovo Koblarjeva trditev, da se očetje boje v Kranj pošiljati svoje sinove, ker se šopiri v mestu »duh sovražen veri in avktoriteti*. Tako cenene fraze si lahko prihrani pre-častiti za svoje potrpežljive poslušalce v izobraževalnem društvu. Kaj pa Ljubljana, ki še mnogo manj mara za tako Koblarjevo »vero*, kakor Kranj?  Pa pravijo, da
101
so ljubljanski zavodi vsi prenapolnjeni! Naš gospod tehant si vendar ne domišlja, da bo kranjsko meščanstvo radi gimnazije spremenilo svoje politično prepričanje? Pač bi pa bilo želeti, da bi gotovi gospodje učitelji malo prilagodili — ne svojega prepričanja — ampak svoje postopanje mišljenju pretežne večine meščanstva, ki z ogromnimi žrtvami vzdržuje kranjsko gimnazijo. Konečno le še nekaj. »Slovenec* je pred nekaj dnevi prinesel za vnetega katoličana Koblarja gotovo prav veselo novico, da se bodo jeseni leta 1904 otvorili škofovi zavodi. Res je, da se je število dijakov na naši gimnaziji skrčilo tekom dveh let za najmanj 80 (če bo potrebno, bomo že še govorili o vzrokih nazadovanja), le bolj res je, da izvestni krogi že sedaj izvabljajo najboljše dijake v ljubljansko Alojzijevišče (g. Hubad sam se je radi tega že opetovano bridko pritoževal), in najbolj res je, da bo škofova gimnazija v Št. Vidu prav gotovo pobrala naši gimnaziji najboljši materijal, če je sploh ne bo zatrla popolnem! In Koblar, ki se kot jeden glavnih stebrov klerikalne stranke in že kot duhovnik mora vnemati za škofove zavode, ki kot župnik mora oznanjati darovanja za škofovo gimnazijo in vabiti tudi Kranjce, da pljujejo v svojo skledo — ta Koblar se drzne nam klicati koncem svojega dopisa: „Roke proč od naše gimnazije." Prijatelj Koblar, primite se za svoj nos! Mi pa pošiljamo gorečo molitev v nebesa: Takozvanih »prijateljev* kranjske gimnazije reši nas, o Gospod! sovražnikov se bomo obranili že sami. Amen.
Koncert na korist družbi sv. Cirila in Metoda priredila dne 18. marca t. 1., to je ravno na predvečer praznika sv. Jožefa, združena odbora tukajšnje moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, v društvenih prostorih ..Gorenjskega Sokola" in ,,Bralnega društva". Dasi objavimo ves vspored prihodnjič, vendar že danes lahko povemo, da sodelujeta pri tenr koncertu čitalniški pevski zbor in godbeni klub. Odboroma pa se je posrečilo poleg tega pridobiti za ta koncert tudi še gospico Miro Devovo, koncertno pevko iz Ljubljane, ki je v pevskem oziru gotovo najodličnejši član naše dobro znane „Gl. Matice". Ker bo vzpored prav različen in tudi dokaj zanimiv, užitek pa gotovo umetniški, seje nadejati, da bo dvorana polna kranjskega občinstva; saj je dobro znano,da imajo Kranjci za enake prireditve odprto srcein roke.
Sovraštvo čez grob! Pokojni ravnatelj gospod Andrej Žumer je bil nad vse ljubezniv ter blag človek, ki ni nikdar komu kaj škodoval in kateremu bi se k večjemu lahko očitalo, daje bil časih predober. Kot šolnik je bil seveda naprednega mišljenja in, govorimo odkritosrčno, prav zmerno naprednega mišljenja, česar pa ni nikdar obešal na veliki zvon, kamoli, da bi se bil od svojega političnega prepričanja dal voditi v svojem nadzorniškem poslovanju. Res skrben oče je bil podrejenemu učiteljstvu, ne oziraje se na mišljenje posameznikov, nam drugim pa, ki smo imeli priliko ž njim občevati, odkritosrčen prijatelj. Človek bi tedaj mislil, da ni imel nasprotnika in da bo vsaj ob njegovi rakvi utihnil vsak glas odurne nestrpnosti. „De mortuis nil, nisi bene," so govorili že stari pogani, a katoliški duhovnik, kranjski dekan Koblar, je druzih nazorov. Ko so ga učitelji naprosili, da bi dovolil govoriti na Žumrovem grobu, se je obotavljal in mej drugim pripomnil s posebnim povdarkom: „Odkrito pa povem: nadzornik je bil hud nasprotnik naše stranke, posebno pa moj!" Kdor je poznal umrlega Žumra, ve dobro, da jedekanova sodba neopravičena, a recimo, da bi bila tudi resnična, bi Koblar moral vsaj nekoliko brzdati svojo strast in upoštevati, da s smrtjo mine vsako nasprotstvo. Kaj si neki misli naš župnik, ko moli glasno: „Odpusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo svojim dolžnikom." Po Koblarjevih nazorih se bo menda na kranjskem pokopališču odslej naprej smelo le še govoriti klerikalcem in njegovim prijateljem! Ko je slednjič po daljšem prigovarjanju vendarle milostno dovolil nagrobni govor, je še pristavil: „Posebno pa po-vdarjam, da ne smete pozabiti, da je velika požrtvovalnost od nas, če vam v to privolimo." Res izredna požrtvovalnost! Odpustimo mu, saj ne ve, kaj dela.
102
Iz Bohinjske Bistrice. Na pustni večei je nek delavec pred „Andrejčkovou gostilno na cesti udaril 8 let staro hčerko Miha Grobotcka z ročico od voza tako po glavi, da je otrok nezavesten obležal na cesti in dobil 6 cm dolgo rano na glavi. Pozneje so se stepli v isti gostilni tako, da so Andrejčku vse po hiši in zunaj hiše polomili in pobili šipe ter dva močno obklali z nožmi, enega pa je oštir ustrelil v hrbet. V železniškem hotelu se tudi obklali nekega delavca.;
Ii Gozda pri Kamniku. Kakor smo že zadnjič omenili, je bil izvoljen tukajšnjim županom Lovrenc Urh. Sedaj se je pa odpovedal županstva. Pri dopolnilni volitvi, ki se je vršila dne 17. februarja je bil izvoljen županom njegov brat Mihael Urh, po domače Javornik. — Posestnikova žena Marija Hladnik z Lazov je dne 21. februarja povila trojčke - dečke, izmed katerih sta dva umrla.
Živega hrošča je vjel nek šolarček dne 3. t. m. na polju v kranjski okolici. Pač redko ob tem času.
Križem sveta.
Razne vesti. Ljubljanski «Sokol* praznuje dne 27., 28. in 29. junija t. 1. svojo štiridesetletnico. — V Pragi je izvoljen vnovič županom dr. Srb. — Proti naselitvi jezuitov na Nemškem se prirejajo protestni shodi po celi državi. — V Meranu je zblaznel brivec Fr. Muller, ki je prerezal vrat sebi, svoji ženi in vajencu. — Na Dunaju je skočil iz tretjega nadstropja devetletni sin služabnika Reidla, ker se je bal očetove kazni. Obležal jo takoj mrtev. — V Alekšincu v Srbiji je umrla v visoki starosti 105 let vdova Milka Trifuvac. Udeležila se je srbsko-turške vojske in bila ondi ranjena. Tudi njen mož je padel v tej vojni.
Živinska mati. V Stevru je bila na 7 let obsojena posestnica Gec. Maierhofer, ki je vzlic vsi nemški kulturi svoje lastno dete najprej zadavila, mu odrezala glavo, je potem razkosala in vrgla prašičem, ki so požrli otroka. „Marburger Zeitung" je namreč te dni pisala, da so Slovenci kanibali.
Posamezne številke »Gorenjca"
se prodajajo po 10 vin. v
Škof J! Loki pri g. M. Žigonu, trafika na glavnem trgu;
Radovljici pri g. Otonu Homannu, glavna trafika.
VdiH Vrt se da V najem.
Kje? pove upravništvo »Gorenjca*.
49—1
SoVrenc Rebolj
V Kranju in V ftofji £oKi
priporoča svojo zalogo izdelanih oblek in klobukov kakor
tudi svojo delavnico, kjer izdeluje
potttcrjene oblelje
katero prav točno in po nizki ceni ter dobro izvršuje.
m
m
;?:::::v:-:
mš
Trgovina z železnino „MERKUR"
l j £r
-v Oeljn3 Grraška cesta štev. IS
priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
W* Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo-
-* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
Postrežba točna.
Gene nizke.
m*
m
iVYiVtTi
CD
INI
O CD
O CD
Priloga »Gorenjcu" št 10 iz 1. 1903.
!
Pred kratkim je nek prijatelj čestital gosp. Tomažu Pavšlarju na nekem uspehu (četudi navideznem). Na čestitke je Pavšlar oblastno odgovoril: «Kaj to? O meni boš v kratkem slišal še vse druge reči! > Mnogo prej, nego smo mislili, so se izpolnila Pavšlarjeva prorokovanja. Evo vam dokaza:
Pet let je že, da Tomaž Pavšlar vznemirja celo kranjsko okolico ter komandira kmete na levem in desnem bregu Save. Obetal je tem nevednim ljudem fabrike, zaslužek in razne službe, toda fabrik le ni, namesto tega pa dobe ubogi posestniki pravde na vrat.
Ko je začel Pavšlar vlagati pri gosposki v Kranju svoje prošnje, naj se mu dovoli na veliko škodo zgornjih tovarnarjev in posestnikov velikanski jez na Savi, da bode na ta jez upregal svoje tovarne, mu je bilo treba seveda nakupiti tudi nekatere obrežne parcele. Ker mu je bilo denarja žal, pa ni kupil od posestnikov teh parcel, temveč je napravil s temi posestniki le predpogodbe, v katerih so se posestniki zavezali, da mu držijo te parcele naprodaj gotovo število let, in tako so bili posestniki zavezani, Pavšlar pa je imel proste roke ter je lahko kupil ali pa ne, kakor se mu je ljubilo; kmete za to navadno ni prav nič odškodoval.
Že takrat so nekateri previdni ljudje prorokovali, da bodo ti posestniki, ki so se Pavšlarju zavezali, še prišli v velike sitnosti, toda malokateri jo to verjel in vsak se le tolažil z lepimi Pavšlarjevimi fabrikami.
A ker Pavšlar le ni dobil od gosposke nobenega dovoljenja za napravo jezu in je izgubil pravdo za pravdo
— je prišla za marsikatero tako pogodbo zadnja ura in je pretekla.
Sedaj bodete pa izvedeli, kako si je Pavšlar izkušal pomagati iz te zadrege.
Leta 1899 je sklenil on s posestnikom Miho Po-rento, po domače «Femanom», na Bregu pogodbo take vrste, kakor smo že povedali. Porenta se je Pavšlarju zavezal, da mu do konca leta 1900 proda svoj log ob Savi. Župan gospod Novak z Jame je napravil pisma in dal je Pavšlarju eno pismo, drugo pismo pa Porenti. Obe pismi sta bili do pike enaki in v obeh pismih je bilo natanko zapisano, da ta obveza velja le do konca leta 1900. Ko je preteklo leto 1900, pretekla je tudi Porentova obveza. Prišel je potem nek dunajski inžener, in ker je bil Porenta že vsake obveze prost, je on od njega za pet let vzel tisti log v kupno obvezo, tako da je bil torej Porenta le dunajskemu inženerju zavezan, od Pavšlarja je bil pa popolnoma prost. Pavšlarja je to peklo, da je prišel ob to parcelo, toda prebrisan kakor je, si je znal hitro pomagati s pomočjo tinte. V svojem pismu je številko 1900 izpremenil v 1901 in tako na najkrajši način podaljšal svoji pravici življenje za eno leto. Ko je nekoč obiskal Porenta Pavšlarja, mu je ta rekel: „Ti si meni še v zavezi do konca 1. 1901." Porenta ves začuden pravi: „Oho, to pa že ne, saj sem se zavezal le do konca leta 1900." — Pavšlar mu nato pravi: „Ne boš! Tukaj poglej moje pismo, tukaj je zapisano 1901 in jaz se držim do konca 1901." Porenta je takoj opazil, da je Pavšlar popravil letno številko in je zmajal z glavo ter rekel: „Gospod, tako ne bo šlo!"
— Nato je odšel domu in si je mislil, da si Pavšlar vendar ne bode upal zasledovati ga s tem ponarejenim pismom. Toda Pavšlar, predrzen kakor vrabec, le ni pustil Porente iz krempljev in mu je vedno prigovarjal, naj mu odstopi to parcelo. Na Sv. treh kraljev dan 1.1. je Pavšlar počastil Porento na njegovem domu in ga je
toliko časa zvijal, da mu je ta res obljubil parcelo, toda z obvezo, da ga mora Pavšlar varovati vsake sitnosti, ko bi dunajski inžener zahteval tisto parcelo zase. Pavšlar je potem Porento vlekel v dve odvetniški pisarni in hotel napraviti pismo tako, da bi se izmuzal iz te sitne obveze in da bi parcelo „log" brez sitnosti dobil v roke. Porenta pa je ostal trden, se ni ustrašil Pavšlarja in mu je pokazal figo ter mu ni hotel podpisati pisma. Sedaj je Pavšlar tožil Porento. V jamo pa ni padel Porenta, temveč padel je v njo le Pavšlar. Ko se je pred ljubljansko sodnijo začela razprava, bi moral Pavšlar pokazati tisto pismo, na katerem je ponaredil letno številko. Najprvo se je branil in rekel, da ga nima pri sebi, ker ga je bilo menda strah, toda sodišče mu je ukazalo, da mora predložiti to pismo — in Pavšlar je sedaj potegnil pismo iz žepa in ga predložil. Sodišče je takoj spoznalo, da je letna številka ponarejena, in je trdo prijelo Pavšlarja — in on je moral pripoznati, da je on sam ponaredil letno številko. Pavšlar je pravdo seveda izgubil, izkazalo se je pa tudi, da je on pravi mojster s tinto in peresom in da se prav nič ne ustraši, če je treba prenarejati tudi pisma.
Sedaj bo moral Pavšlar gotovo še pred kazensko sodnijo dajati odgovor zato, da ponareja pisma, in morebiti mu bode še prav huda predla, če ga bo državni pravdnik prijel za ušesa.
Vsem kmetom pa, ki so dosedaj mislili, da je Pavšlar njih odrešenik, naj bode to v svarilo, naj varujejo svoja pisma, da bodo njih številke stanovitne ali kakor se pravi po domače: „štantig" ostale, — če ne, bodo tudi oni namesto v fabrikah — v pravdah sprejeli svoje plačilo.
V boljše pojasnilo ponatisnemo obe zgoraj omenjeni pogodbi:
Pogodba (prava):
Pogodba,
katera je sklenjena med nama Miha Porenta na ednej strani in gospod T. Pavšlar na drugi. Jaz podpisani Miha Porenta, posestnik na Bregu št. 1 se za vezem mojo parcelno št. 157 imenovauo Log za slučaj, ako jo bode g. Tomaž Pavšlar iz Kranja rabil za vodno napravo, prodati oziroma pripustiti za ceno 1300 (reci eden-tisočtristo) gld. a. v., za katero ceno mu pa jaz le do konca leta
1900 ostanem v besedi.
Omenjam še, da je na tej parceli les moja last ter ga imam pravico posekati, za katero delo si pogodim rok treh mesecev od tistega časa, ko stopi g.T. Pavšlar v posest te parcele. Pri kupnem pismu je ta svet takoj za izplačati in stroške za to, kakor tudi stroške prepisa ima g. T. Pavšlar sam za plačati. Na Bregu, dne 26.julija 1899. Miha Porenta m. p. Jos. Novak m. p.
priča. Janez Ješe m. p. priča.
Pogodba (falzificirana):
Pogodba,
katera je sklenjena med nama Miha Porenta na ednej strani in gospod T. Pavšlar na drugi. Jaz podpisani Miha Porenta, posestnik na Bregu št. 1 se zavetem mojo parcelno št. 157 imenovano Log za slučaj, ako jo bode g. Tomaž Pavšlar iz Kranja rabil za vodno napravo, prodati oziroma pripustiti za ceno 1300 (reci eden-tisočtristo) gld. a. v., za katero ceno mu pa jaz le do konca leta
ieoi
ostanem v besedi.
Omenjam še, da je na tej parceli les moja last ter ga imam pravieo posekati, za katero delo si pogodim zok treh mesecev od tistega časa, ko stopi g.T.Pavšlat v posest te parcele. Pri kupnem pismu je ta svet takoj za izplačati in stroške zato, kakor tudi stroške prepisa ima g. T. Pavšlar sam za plačati. Na Bregu, dne 26. julija 1899. Miha Porenta m. p. Jos. Novak m. p.
priča. Janez Ješe m. p. priča.
Sodbo o postopanju Tomaža Pavšlarja prepuščamo mirnim srcem slavnemu občinstvu.
Gospodarske stvari.
Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu februarju 1903 je vložilo 394 strank K 93.460-81, dvignilo pa 340 strank K 74.398-37, 3 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil K 8.700-—. Stanje vlog iznaša K 8,008.276*97, stanje hipotečnih posojil K 1,90(5.939-98 in denarni promet K 252.41009.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu februarju je 186 strank vložilo K 40.778-37, 104 strank dvignilo K 87.803*84; 30 strankam sejo izplačalo posojil K 34.500'—, denarni promet K 270.431 -34.
Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu februarju 1903 je 140 strank vložilo 87.696*52 kron, 81 strank je vzdignilo 9.588-72 K, 19 strankam se je izplačalo posojil K 20.100-—. Stanje vlog K 049.715-18. Stanje posojil K 403.040*89. Denarni promet 113.4G400 kron.
Dobavni razpis. C kr. trgovinsko ministrstvo je naznanilo trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrše dne 24. marca 1903 pri finančni prefekturi v Zofiji in pri okrožni prefekturi v Slivenu ponudbene razprave za dobavo 280.674 metrov hrastovih švelarjev. ki se potrebujejo za bulgarske državne železnice. Vrednost dobave znaša približno 36.487 frankov, kavcija pa 1824 frankov. Natančnejši dobavni pogoji i. t. d. so pri finančni prefekturi v Zofiji in pri materijalnem oddelku bulgarskih državnih železnic na vpogled.
Dobavni razpis. C. kr. avstro-ogrski konzulat v Madridu je naznanil trgovinski in obrtniški zbornici, da je na 22. marca 1903 določena ponudbena razprava za dobavo 10.000 brzojavnih drogov in sicer 7000 po 7 metrov. 2000 po 8 metrov in 1000 po 9 metrov dolgih iz kostanjevega, brininega, topolovega in smrekovega lesa. Ponudbe jn poslati na: «Dirección General de Coreos y Telégrafos Madrid (Sección Tefegrafos)». Kavcija znaša 5% cene.
Loterijska srečka dne 28. februarja 1.1.
Gradec:       13       8        1 78
77
Tedenski sejem v Kranju dne 2. t. m.
Prij/nalo se je 330 glav goveje živine, 10 telet, 9 prašičev, — ovac, — kozlov, — buš, — konj. — 50 kg: pšenice K 7-50, prosa K 7 50, ovsa K 6-50, rži K 0-75, ajde K 8-—, ječmena K 7-50, krompirja K 2-30, deteljno seme K 62—05.
Darila.
Upravništvo tGorenjca» daruje dijaški kuhinji v Kranju znesek K l*2h kot preostanek naročnine, katero je poslal g. John Hafner iz Amerike.
Za dijaško kuhinjo v Kranju so namesto venca na grob umrlemu ravnatelju Andr. Zumru darovali: Odborniki imenovanega zavoda svojemu sočlanu: dr. Edv. Savnik, Vinko Majdič in dr. Fr. Prevc po 10 K; Ant. Slamberger, dr. Fr. Kropivnik in Ant. Zupan po 2 K; nadalje gg.: e. kr. postne pomožne uradnice v Kranju 6 K; dr. Iv. Kladvu, <■. kr. okr. sodnik v Tržiču 10 K namesto venca na krsto prijatelja Andr. Zumra: iz istega namena prof. dr. Val. Korun v Ljubljani 3 K; Rajni. Sušnik, posestnik in gostilničar, in Mavril Mayr v Kranju po 10 K; po 5 K: ces. svetnik in mestni župan K. Šavnik in Urb.Zupanec iz Ljubljane; po 4K: dr. Kušar, tiskarnar Iv.Pr.Lampret, Janko Majdič, prof. Ant. Peterlin, sodnik Fr. 1'eterlin, Ciril Pire, Iv. Rakove in tvrdka R. & E. Rooss; po 3 K: Rudolf Kokalj in dr. V. Šlempihar; po 2 K: J. Česnik, B. Kajzelj in J. Mejač iz Ljubljane; A. Grčar iz Radovljice, prof. dr. Herle, H.Rebolj, Al. Seliškar, Iv. ValencV, prof. dr. J. Zmavc, prof. Jeršinovec, Vrban in Suvan; po 1 K : J. Hudovernik, K. Jiiger, F. Pollak. Janko Sajovic in Fr. Savnik. — Skupaj 150 kron.
Vellacher Sauerbrunnen 7—5 pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. / zaboj (50 steklenic) 8 K.
Najboljše strune za citre, gosli in kitare.
p^** Učenca
5prcjn>c F>«or¡k $Mn^r, tirar O franjo.
177-17
mar
se sprejme na trajno delo pri LOVRENCU BENEDIKU v Dolenji vasi nad Škofjo Loko. 45—1
Povodom svojega odhoda  iz Kranja tem potom vsem svojim prijateljem in znancem, od katerih se nisem mogel osebno posloviti, kličem „Z Bogom !" V Zagrebu, dno 5. marca 1903.
Ignacij Vergles.
44
Čevljarskega
učenca
iz poštene hiše sprejme takoj 4G-i       Jožef Kolman, črevljar na Bledu.
III. 167—23
Blag. gospod
GORICA, 6. junija 1902.
lekarnar
Pri neki gospej, katera je trpela dolgo časa na nervoznosti, sem vporabljal z izvrstnim vspehom Vaše železnato vino. Prosim torej, pošljite mi nadaljnih šest steklenic imenovanega vina.
Dr. L. Färber
c. kr. štabni zdravnik
Raštelj št. 19.
Polliterska steklenica velja 2 K.
Zunanja naroČila izvršuje lekarnar GABRIEL PICCOLI v Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek po poštnem povzetju.
Zahvala.
Za dokaze mnogoštevilnega sočutja ob bolezni in smrti nepozabnega brata in svaka, gospoda ravnatelja
Andreja Žumra
izrekamo najsrčnejšo in najiskrenejšo zahvalo zastopnikom c. kr. deželnega, okrajnega kranjskega in radovljiškega ter ljubljanskega mestnega šolskega sveta, zastopnikom c. kr. okrajnega glavarstva kranjskega in radovljiškega, gimnazijskemu učiteljskemu zboru, gg. uradnikom in zastopnikom raznih šolskih društev, okoliškemu in domačemu učiteljstvu, slavn. mestnemu zastopu Kranja, Škofje Loke in bližnje okolice, dalje slav. čitalnici kranjski in gorjanskemu bralnemu društvu, c. kr. orožništvu, meščanski godi i, zlasti pa še gg. pevcem za ganljive žalostinke in g Ganglu za prekrasen nagrobni govor. Naposled bodi izrečena presrčna zahvala darovalcem mnogih prekrasnih vencev ter vsem prijateljem in znancem, ki so od blizu in daleč prihiteli, da izkažejo dragemu rajniku zadnjo čast. V Kranju, dne 3. sušca 1903.
■17
Žalujoči ostali.
36
ZaMcVajte »Gorenjca" š&& sSfe Hib
m 1 Vseh gostilnah in frVarnah!
4t-a
P1/3 29
OkliCoz sklep.
Na predlog g. Franca Krennerja kot kuratorja Jakoba Killerja, trgovca v Kranju, dovoli se prostovoljna dražba Jakobu Killerju lastne dvonadstropne hiše št. 180 v Kranju stavb, parcela št. 20, ki je pripisana zemljišču vlož. št. 254 d. o. Kranj. Za dražbo se določa narok na
dne 11. marca 1903
dopoldne ob 10. uri pri tej sodniji v sobi št. 6. Izklicna cena, pod kojo se dražba ne vrši, se ustanovi s 16.000 kronami. — Vsak ponudnik ima položiti 10 % varščine, vsa kupnina je plačati v 14 dneh po dražbi. Na posestvu vknjiženim upnikom ostanejo njih pravice pridržane ne glede na prodajno ceno. Kupnina se bo porabila v od-vrnitev dolgov in nabavo blaga.'
C. kr. okrajna sodnija Kranj odd. H.
dne 27. svečana 1903. _Pogačnik m. p.
Stavbinska kleparska dela
vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja ■ strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsoiidnejega dela. — Zaloga strelnega laka, lesnega cementa in strelne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po iikuSeni sestavi.
MovlleH 1861.
L. M. ECKER
Ustaiovljtio 1IS1.
LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16.
Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza i obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stra niti in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstva primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje
brezplačno. 118—32
Nad 500 različnih vzoroev
Pri nakupu blaga za
Moške obleke
se dobro priporoča
I. HIRLAUC
v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 5
ki ima v zalogi vedno najnovejše blage. O resnično nizkih cenah se vsakdo lahko prepriča.
74-43
Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine proato
pVe neblirani sobi
za samce, vsaka s posebnim vhodom, se takoj oddasta. Tudi hrana je na razpolago.
Kje? pove upravništvo »Gorenjca-. 83—3
Cesena baraka
se Hopi takoj.
36-3
Cene, kakor tudi velikost taiste naj se naslovi na upravništvo « Gorenjca*.
Ure, z
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo vseh vrst
prstanov, uhanov, brošk, verižic i. t. d., kakor tudi žepnih in stenskih ur, ki so po vsem svetu znane kot najboljše. Za obilen obisk se priporoča
78-38     H. SUTTNER
urar v Kranju.
Ceniki zastonj in franko. Izšel je ravnokar najnovejši cenik.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 97—86
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
JOSIP WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove uliee št. 4
Stavbeno-umetno in konstmkciisKo klluCami&ntvo.
Žlftno omrežje nt stroj, obhajllne mize, oprale n& mirodvon, obmejno omrežje, vezne vrata, balkoni, verande, stblpM križe, štedilnike i t d. si-« Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken).
Ljubljanska KREDITNA BANKA
Polnovplačani akcijski kapital K l9ooo.ooo
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij,
srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Iv j ix t>l j a ni Špitalske ulice št. 2.
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje
vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila.
Podružnica v Spljefu
(Dalmacija). 11—S
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
50
104
P-
•i
►o
slinaste veci,
&a £opcCi, kakor, tudi fiift, vax>t in
diuyc glinaste iz>de,l<h& v   vwh  batvah,  ttpt&ne in cent -ptiporooa <ptva in največja
75~42 v fy»Myani.
R. LANG, LJubljana (Kollzej)
tovarna ta modroce na paraaa in poataljno opravo, aaleg-a pohištva,
pri poro** vtiki vrat«
modrocev. posteljic vloge, zrcal, Hiti otrocB vozfCKov, naslomattr, §•&-valnfKov (tod, kuape, dtvu) ii joHm opravo 60—4G
po najnižjih cena*.
Cenika a 300 podobami patljs zastonj in poštnine prosto.
Razpošiljanje todno.
G. TOnnies
Ljubljana 76_41
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna
priporoča kot posebnost vse vrste
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje.
It
S
Du
Priznano najboljše
I- oljnate barve
smlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
Adolf Hauptmann
v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. 82-40
Ilustrovani ceniki so brezplačno na razpolago.
i
0»
i
D
e
148-25 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18
TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV
MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko
»padajočih predmetov, ki se izvršujejo
natančno po naročilu.
a naroČila so ii-
Tieajajo totno in po najnižjih
Ceni te razpošiljajo zastonj in rrukovaoo.
C. kr. prlv. tovarne ttrojov, brizgalrrlc, kmotljeklh strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in pasov
R. A. SMEKAL
v Cechu pri Prostjevu in Smicttovv-Prtga.
Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9
priporoča 15—7 davnim gasilnim druStvom, občinam in zasebnikom briigalnice vsake vrste, 8 patentom proti sfjMtgUnl in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne briigalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprasanegu strojevodjo; dalje vse druge gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, leitve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-briigalnice. — Roba solidna elegantna in eeno Plačila po dogovoru.
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu.
T>rešernovee>ep J ppppvpoezije
v novi popolni izdaji z življenjepisom, literarno-zgodovinskimi črticami in estetično oceno. — Uredil jtfnton Jfškerc. — El^evir-izdaja (ručeče usnje j j/tf/o obrezo 3 JC, 96_37    po pošti 3 JC 20 h.
založništvo
C. Schwenttter
v Sjubljani.
Dr. pl. Trnk6czy-ja
j5Hi rcdittti pra^cK zi pra$Ue
1 zavoj 50 vin., 5 zav. samo 2 kroni naj kupi vsak, kdor radi prašiče, da doseže, da postanejo prašiči mesnati, tolsti in debeli, da imajo okusno meso, kar se doseže s tem praškom gotovo, hitro in najcenejše.
Spoštovani gospod! Moji prašiči niso trli, tudi so bili sila. revni. Slučajno sem dobil za poizkušajo od snega svojih ljudi en zavojček redllneifa pniMUn acca ]>r(iii«5e, človek se mora kar čuditi! Ne morem svojih praaičev dovolj krmiti in so se v nekoliko dneh močno zredili spričo tega izbornega pomočka. Morem ga vsakomur najbolje priporočiti in ga bodem tudi priporočal.
Prosim s povratno pošto pet zavojčkov redilnesa prai. It«« zn pma%l&&, SI. X. 1900. Z velespostovanjeru
Jožef l£nu;llauli, ogleda zel. proge, BeliMe, Slavonija.
Uradno poverilo.
Predstojeai prepis se popolnoma ujema z izvirnikom, pisanim na dopisnico, na kateri sta znamki za 4 filerje in 3 vinarja.
V Ljubljani, dne S. (tretjega) oktobra 1901 (tisoč devetsto prvega leta). (Notarski pečat.) Ivini Plantan, c. kr. notar.
Pri zdravih prašičih, najsi bodo mladi ali stari, zadostuje navadno en zavoj za 50 vinarjev. Dobiva s« pri vseh trgovcih, ako ne, potem po pošti iz lekarne Trnkoczy v Ljubljani. Pri tej se tudi dobiva: dr. pl. Trnkoczvja balzam (že 30 let svetovnoznan). 1 stekl. 20 h, 12 stskl. 2 kroni, 24 stekl. 4 krone prosto poštnine, 6 tucatov samo 10 kron, poštnine prostf — Izborne ielodečne kapljice (enake prejšnjim M a r i j a c e I j s k i m kapljicam, želodčnemu grenkemu likerju, zeliščnemu vinu i. t. d.) 1 stekl. 40 h, <5 stekl. 2 kroni. — Pilne odvajalne, želodec čisteče. 1 škatla 42 h, 6 škatel 210 kron. — KaSljev, pljučni in prsni sok ali zelilčni sirup. 1 stekl. 112 kron, 6 stekl. 5 kron. Drgnilnl7udov in protinski cvet. 1 stekl. 1 krono, 6 stekl. 450 kron. — Tinktura zoper kurja očesa. 1 stekl. SO h, 6 stekl. 3 50 kron. — Raztvarjajoči, čistilni čaj. 1 zav. 1 krono, 5 zav. 4 krone. — Vsak dsn prihajajoča zahvalna pisma, tudi od zdravnikov hvalijo ta sredstva.
„£e Jelke
II neprekosljivi papir za svalčice
82—4
najboljše cevke za svalčice (cigarete)
dobivajo se pri gg. Janku Kocmutu v Kranju in Otonu Homannu v Radovljici.
2 10
reiitn društvu
registroVana zadruga z omejeno zaVezo
je pričelo poslovati dne I. januvarja 1903 v Kranju na glavnem trgu v hiši g. K. Floriana št. 194.
Uraduje se vsak dan ob delavnikih od 9. do 12. ure dopoludne, ob ponedeljkih in smajnih dneh pa tudi popoludne od 2. do 4. ure. Hranilne vloge se obrestujejo po
5 4Vi °/o 3!
brez vsakega odbitka ter plačuje ,Kreditno društvo" rentni davek za vlagatelje iz svojega.
Obresti se računajo od 1. oziroma 15. vsakega meseca po dnevu vložitve do 1. oziroma 15. pred dnevom vzdignenja. Nevzdignene obresti se prištevajo koncem leta kapitalu.
Posojila se dovoljujejo na osobni kredit, zastave in tudi na hipoteke proti primerni obrestni meri.
V upravnem svetu so:
Franc Krenner, podpredsednik. Janko Majdič, predsednik.
Rudolf Kokalj, pisarniški ravnatelj. Karol Jager. Joiip Kovač.
Nadzorstvo:
Vinko Majdič. Peter Mayr.
Dr. Valentin Stempihar. Ciril Pire. Ivan Rakovo.
Uhaja vsako toboto zvečer, de je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po poiti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, «a četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom <tane sa celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnin« ae ne ozira. — £a omenila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti iupne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi nag se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zalaga konsorcij «6orenjca>. Odgovorni urednik Gašper Erien. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.
95