Na prelomu Ker sestavljajo večino našcga naroda kmetje in delavci, je prva učiteljeva dolžnost, da se seznani z njihovimi potrebami in interesi ter postavi ves pouk v narodni šoli v njihovo službo. Predpogoj vsemu pa je ideološka orientacija v tem pravcu, kakor tudi poznavanje psihe kmečko : delavskega otroka. Zavedati se moramo, da tudi kmečki in delavski del naroda ni brez kulture . .. Učiteljeva dolžnost je, da čuva zdrave individualnosti v narodu in gradi na temeljih, ki žive v narodu od vekov. (Iz govora predsednika JUU v Skoplju.) Govori delegatov večine na letošnji državni skupščini v Skoplju so v ponos vsemu učiteljskemu stanu. Iz njih veje krepka zahteva organiziranega članstva, da mora vztrajati organizačno vodstvo na deklaracijski smeri. Ponosna je taka volja zato, ker je potrjena v težkih dneh. Upravičeno je imenoval Dragiša Mihajlovič borbo učiteljske organizacije za politiko ponosa. Učiteljstvo je v najtežjih dneh izpovedalo, da pri svojem delu med narodom ne trpi preziranja in nasilja v ''•<: -• ' Poleg lepe zmage stanovske zavesti, ki je v teh dneh visoka moralna zmaga, vidimo v govoru tov. Dimnika, posebno v zgoraj citiranih stavkih — ki jih je izpregovoril kot stvaren vodja, ki zajema vsebino organizacijskega dela iz razpoloženja in resničnega življenja članstva in družbene sredine — važno izpoved, ki jo izreka srbsko, hrvatsko in slovensko učiteljstvo kmečkemu in delavskemu ljudstvu, ko bojuje enako trdo borbo za ekonomske in socialne pravice, kakor učiteljstvo. Smela izpoved pomenja važen mejnik v zgodovini naše stanovske borbe. Ako bo vztrajalo učiteljstvo na označeni poti, potem se bližamo srečnejši bodočnosti, za katero se z vso doslednostjo bore kmetje in delavci. Naznačena smer učiteljskega udejstvovanji ni nastala iz filozofskih spekulacij ali političnih zavezništev, narekuje jo družabni proces, ki se v vsej svoji izrazitosti dogaja pred nami. Smer našega dela raste iz borbe med vladajočim meščanistvom in. delovnim ljudstvom, to je borba avtoritet, ki branijo koristi maloštevilnih proti prikrajšani, demokratično razpoloženi masi. Družba je spoj stanov. Vsak opravlja v družbi določeno dejavnost. Ako je razmerje mcd stanovi pravilno uravnano, to je tako, da si nobeden izmed njih ne prilašča predpravic, priznavamo družbi urejenost. Taka urejenost se morc razviti le v demokratični družbi. Ako pa se je v družbi dvignila plast močnejših do predpravic, s katerimi je nujno prikrajšala maso, nastajajo v družbi nesoglasja in borbe, pa naj jih imenujejo borbc za državljanske pravice, borbe med demokracijo in fašizmom, razredne borbe, ali kakorkoli, v bistvu je samo ena: borba za izravnanje razlik. V teh borbah imajo najtežje stališče gospodarski odvisneži. Njihov položaj je dvakrat neugoden: prejemajo le drobtine brez upanja na gospodarsko osamosvojitev. V boju med vladajočim meščanstvom in delovnim ljudstvom je stal slovenski učitelj precej časa na strani prvega. Meščanske stranke so ga izrabljale za svoje nakane. Nikoli pa niso priznale delovriemu ljudstvu, da je bil učitelj le suženjsko orodje v njihovi službi. Vsaktero svojo krivdo so oblekle v plašč učiteljeve osebne pobude. Pred ljudstvom izigranega učitelja ni bilo težko prikrajšati pri državljanskih pravicah in ekonomskih dajatvah. Baš 6 tem udarcem pa je meščanstvo postavilo učitelja v sredino socialno enakega kmečko-delavskega naroda. Zadnja učiteljska skupščina je glasno in odločno izpovedala, da stavlja učiteljstvo svoje moči v službo kmečko-delavskega naroda. Učiteljstvo je temu narodu priznalo največ, kar mu je moglo: priznalo mu je, da hrani v sebi prave kulturne vrednote našega naroda. Kmečko - delavsko ljudstvo je spoznalo rešitev svojih ekonomskih, socialnih in kulturnih vprašanj v demokraciji. Ker je učiteljstvo včlenjeno s tem ljudstvom v verigo istih neprilik, mora sprejeti z njim tudi borbo za demokracijo. V svoji nepolitični stanovski organizaciji se moramo boriti za demokratično sožitje in svobodno izražanje misli vseh tovarišev. V naših vrstah ne moremo priznati višjih po položaju in gospodarsko nadmočnih. Kot svobodni državljani si prilaščamo pravico, da izven svoje nepolitične stanovske organizacije pomnožimo vrste tistih, ki se bore za iste pravice, kakor mi. Strmogorski.