VESTNIK Poštni urad 9020 Cetovec E Vertagspostamt 9020 Ktagenfurt = E izhaja v Ceiovcu E Enchetnungsort Ktagenfurt Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov E E cetotetna naročnina 120 šiiingov E P. b. b. 5mtmmmMmnmnnnMunmtMHumnnmtmnm)Htnnmnu?S LETNIK XXXti. CELOVEC, PETEK, 2. DECEMBER 1977 ŠTEV. 48 [1842! Nedetjski pohod Naj bo manifestacija soiidarnosti Za nede!jo 4. decembra 1977 pozivala Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev na POHOD PO DVOJEZIČNI KOROŠKI. Tudi ta prireditev je ena izmed akcij, katerih namen je, opozoriti javnost na trenutno stanje na Koroškem, ko z uradne strani vedno spet ponavljajo neresnične trditve o .rešenem" manjšinskem vprašanju in o .izpolnjenih" določilih člena 7 — dejansko pa se je položaj manjšine z zadnjo zakonodajo bistveno poslabšal, hkrati pa so vlada, parlament in merodajne politične stranke tako daleč popustile nemškim nacionalistom, da so pod njihovim pritiskom stopili na nevarno pot enostranske revizije državne pogodbe, tistega mednarodnega dokumenta, na katerem je osnova- Politično ozadje „nepolitične" bombe Prejšnji teden v četrtek dopotdne je bit na slovenski gimnaziji v Ceiovcu .bombni atarm": neznanec je vodstvu šote po teietonu zagrozi), da je v po-stopju nastavijena bomba. Dijake so posiaii domov, postopje pa je pre-iskaia policija, ki ni našia nobene .bombe" in je zato prišia do zaktjuč-ka, da dogodek nima poiitičnega ozadja. Me da bi stvar dramatizirati boij kot potrebno, je morda pri zadevi najboij značiina nagiica in prizadevnost varnostnih obiasti, da bi dogodek postavi)! izven poiitičnega okvira. Ati ni to naravnost sumtjivo, ko pa je vendar sptošno znano, da je biia prav stovenska gimnazija že ponovno tarča nesramne hujskaške gonje nemških na-cionatistov vseh barv in odtenkov ter je bita po krivdi teh krogov postavtje-na v središče poiitičnega boja. Pateta hujskaških izpadov proti s)o-venski gimnaziji sega od prostaškega transparenta na zborovanju Heimat-diensta {Das grot[e Gitt — S)oweni-zches Gymnasium!) preko hujskaškega tetaka, ki ga je na cetovških srednjih šotah širita KHD-jevska mtadina, pa do "ajraztičnejših iztivov v tisku [da je stovenska gimnazija vzgajatišče sto-venskih ekstremistov in komunističnih aktivistov itd ). Ktjub prijavam in tožbam obtasti niso ukrepate: državni pravdntk ni našet .povoda" in sodišče "t odkrito .krivcev", zato so vsa taka dejanja ščuvanja na narodnostno mrž-"jo ostata nekaznovana — ktjub zakonskim dotočitom, na katera se skti-cuje tudi najnovejša dokumentacija o manjšinah, ko .dokazuje", zakaj § $ čtena 7 državne pogodbe v Avstriji menda spioh n) potreben. Ob nenehnem neoviranem in nekaznovanem ščuvanju na narodnostno mržnjo pač ne bi začudito, če bi hujskaška gonja rodita sadove — tudi v abtiki kakšne podtaknjene bombe. Ati se za sedanjim prizadevanjem obtasti, da bi dogodku okoti bombe na stoven-!ki gimnaziji takoj od vsega začetka advzeii vsak sum poiitičnega ozadja, ne skriva morda štaba vest, da so za-radt svoje pasivnosti sokrive zastrupljanja poiitičnega ozračja v dežetit na svoboda in neodvisnost republike Avstrije. POHOD PO DVOJEZIČNI KOROŠKI bo zato daleč vidna in ne-preslišna demonstracija, ki bo po eni strani vsebovalo odločno zahtevo po dosledni izpolnitvi člena 7 in s tem po uresničitvi dejanske enakopravnosti obeh narodov v deželi; po drugi strani pa bo izpovedovala oster protest proti krivični ureditvi, kakršno pomeni sedanji zakon o narodnih skupinah, s katerim so bile pravice koroških Slovencev, zajamčene v členu 7, izničene na absolutni minimum in je bilo ozemlje njihove naselitve z ozirom na veljavnost pravic skrčeno na eno tretjino (glede slovenskega uradnega jezika) oz. na eno šestino (glede dvojezičnih napisov). POHOD PO DVOJEZIČNI KOROŠKI bo tudi izraz protesta proti vsem poskusom oblasti, političnih predstavnikov in oblikovalcev javnega mnenja, da bi s psihičnim terorjem, s političnimi procesi in s kriminalizacijo naše borbe ustrahovali naše ljudstvo ter ga prisilili, da bi se uklonilo diktatu in sprejelo sedanjo povsem nezadovoljivo rešitev, ki so jo nam oktroirali poslušni izvrševalci raznarodovalne politike nemških nacionalistov. POHOD PO DVOJEZIČNI KO-ROŠKt pa bo predvsem manifestacija solidarnosti: solidarnosti med koroškimi Slovenci samimi, od tistih, ki so jih s sedanjo zakonodajo še blagovolili priznati, vse do onih, ki so bili s to zakonodajo oropani vseh pravic in torej narodnostno praktično likvidirani; prav tako pa tudi solidarnosti med pripadniki obeh narodov, saj zoževanje demokratičnih pravic ni omejeno na narodno manjšino, kakor tudi posledice načrtnega gospodarskega zapostavljanja južne Koroške ne občutimo samo Slovenci, ampak jih enako občutijo tudi nemško govoreči prebivalci tega ozemlja. Imamo torej dovolj skupnih interesov, ki nas povezujejo mimo vseh političnih in svetovnonazorskih pogledov in nas družijo ne glede na narodno pripadnost in jezik. Borba za narodno enakopravnost koroških Slovencev je del borbe za demokratizacijo, kakor je borba za gospodarski razvoj doslej zanemarjenega ozemlja južne Koroške borba za splošni napredek v deželi in državi. Nedeljska prireditev naj bo zato skupna akcija vseh slovensko in nemško govorečih de-želanov, ko jim je resnično za spoštovanje človekovih pravic, za dejansko enakopravnost obeh narodov, za mirno sožitje in vsestranski razvoj v naši skupni domovini. Zato poskrbimo, da bo POHOD PO DVOJEZtČNt KOROŠKt tako po udeležbi kakor po vsebini izzvenel kot manifestacija solidarnosti in zavezništva v skupni obsodbi krivice in v skupni borbi za pravico! ZVEZA SLOVENSKiH ORGANiZACiJ NARODN! SVET NA KOROŠKEM KOROŠKiH SLOVENCEV pozivata na po dvojezični Koroški od Piiberka do Brda v nedeijo 4. decembra 1977 za čtovekove pravice za čien 7 proti zakonu o narodnih skupnostih proti zoževanju demokratičnih pravic v Avstriji proti psihičnemu terorju in proti poiitičnim procesom za enakopravno gospodarsko pospeševanje južne Koroške Pohod bo z osebnimi avtomobiii in ob vsakem vremenu. Zbiraiišča in časi odhodov: PUBERK, pred Posojiinico, ob 7.30 uri BOROVLJE, giavni trg, ob 9.45 uri CELOVEC, neasfaitirani parkirni prostor pred koiodvorom, ob 9.30 uri LOČE, gostiina Pušnik, ob 11.30 uri. Zakijučna prireditev bo na Brdu pri Šmohorju. Nadaijnje informacije dobite pri krajevnih organizacijah in po teiefonu: (0 42 22) 32 5 50, (0 42 22) 72 5 65, (0 42 22) 84 9 24. Val političnih procesov nas bo le še utrdil v borbi za naše pravice Odkar smo koroški Slovenci prenehali prosjačiti pri strankah, vladi in drugih oblasteh za naše legitimne pravice; odkar smo zgubili zaupanje v lepe besede politikov ob slavnostnih dogdkih; odkar smo se spet jasneje zavedli izkušenj naše narodnoosvobodilne borbe, da brez zaupanja v lastne sile in v napredno demokratično gibanje brezkompromisno odklonili proti-manjšinsko sedmojulijsko zakonodajo, bojkotirati preštevanje in pridobili vedno več simpatije in podpore med demokratično usmerjenim avstrijskim ljudstvom, ki bolj in bolj spoznava škodljivost razdvajanja nemško in slovensko govorečih ljudi v borbi za njihove skupne socialne in politične interese; in odkar t Solidarno podprimo^ # maše obtožene akt!vlste # Kakor so se naš! dijaki postaviti ietos spomiadi pred šoto in zahtevaii ukinitev poiitičnih procesov proti aktivistom za naše demokratične pravice in kakor smo se na miadinski demonstraciji prav tako postaviii na stran obtoženim rojakom, tako je potrebno, da tudi zdaj strnjeno in vztrajno stojimo na njihovi strani — zdaj, ko je državni aparat preše! od groženj k obsodbam. ZA UKiNiTEV S tem hočejo zadeti nas vse: btatiti in onemogočiti našo borbo za pravice, demoraiizirati naše najodiočnejše aktiviste in s tem nas vse. Odiočno zadržanje naših obtoženih rojakov pred sodiščem pa kaže, da to ne bo uspeto. Poskrbeii pa bomo tudi za to, da te kazni ne bodo finančno in moraino uničite posamezne naše rojake, ampak da se bodo spremenite v moratno krepitev votje naše cetotne narodne skupnosti, da vztraja tudi ob udarcih, dokier ne bo izpotnjena zadnja naša pravica. V tem smistu pozivamo vse naše rojake in demokratično misteče tjudi, da darujejo za naše obtožene aktiviste na skupni konto ZSO in MSttS pri Zvezi stovenskih zadrug, konto-štev. 3300. večinskega naroda v naši borbi ne bomo uspeli; odkar smo v pozornost zbujajoči akciji opomnili avstrijsko javnost na našo brezpravnost in protestirali proti kratenju naših elementarnih demokratičnih, tudi ustavno in mednarodno zajamčenih pravic; odkar smo se poslu-žili demokratičnega sredstva demonstracije in sesnanili širšo domačo in mednarodno javnost z našimi pravičnimi zahtevami; odkar smo smo v preteklem poletju nedvoumno izpovedali, da se ne moremo in tudi nočemo odpovedati naši zahtevi po dosledni in vsestranski enakopravnosti našega jezika na vseh družbenih ravneh na celotnem ozemlju naše avtohtone naselitve — od tedaj naprej so naši delavci, ki si z delom svojih rok služijo svoj vsakdanji kruh; so naši mali kmetje, ki s svojim trudom in delom prispevajo k temu, da vladajoča go- Kolonialistom v Afriki ne bo uspelo razbiti o Rodezijski rasistični predsednik lan Smith je napovedal „gotove trajne odločitve". Govoril je o volitvah in o ..interni rešitvi", pri čemer pa ima v mislih le koloniste in peščico „spre-jemljivih" črnskih marionet. Kolonialni režim namreč vedno bolj vznemirja osvobodilna borba Patriotične fronte, ki uživa podporo domačega ljudstva. Zato je zdaj namen in cdj Smithovega režima, razbiti organizacijo afriškega ljudstva in njegovo borbo. V ta namen želijo kolonialisti napraviti kupčijo s tremi črnimi ..slavnimi voditelji", kot jih sami imenujejo: s škofom Muzorewo, z metodističnim duhovnikom Sithole-jem ter s senatorjem sedanjega režima Chirauom, ki pa so voditelji brez vojske. Sithole je bil prej predsednik ene izmed obeh organizacij, ki sestavljata Patriotično fronto, vendar so ga izključili zaradi kompromisarskega odnosa do kolonialnega režima. Prej je veliko govoril o potrebi oboroženega boja, danes pa se hoče sporazumeti z rasisti. Za kolonialiste bi bi! problem zelo enostavno rešen, če bi imeli omenjeni trije ..slavni voditelji" res kaj govoriti. Toda ljudstvo se ne da slepiti z gnilimi kompromisi, ampak hoče biti na svoji zemlji svoj gospodar. (Zato se voditelji Patriotične fronte tudi ne morejo sprehajati po Salysburiju in se družiti z belimi fašisti, kakor tega tudi slovenski partizani niso mogli, ampak le izdajalci svojega naroda.) Patriotično fronto podpira tudi Organizacija afriške enotnosti, prav tako pa je le-ta deležna tudi podpore Združenih narodov. To je se- svoboditnega gibanja veda hud udarec za imperialiste in si zato belijo glave, kako bi le dosegli svoj namen. Neki gospod Ashford modruje v listu „Times": „Ena možnost bi bila odcepitev Nkomovega krila od krila Mugabeja (imenovana sta voditelja tistih dveh organizacij, ki sestavljata Patriotično fronto, podobno organizacijo, kot je bila med narodnoosvobodilno borbo slovenskega naroda OF), s tem bi dosegli, da bi šel Nkomo nazaj v Rodezijo in se udeležil volitev." Medtem ko se imperialisti trudijo, da bi obdržali Smitha na oblasti — z morebitno črnsko štafažo) — se v Zimbabweju oboroženi boj uspešno nadaljuje in razvija. Po poročilu „Neue Ziircher Zeitung" je moralo rasistično vojaško poveljstvo samo priznati, da so bili tekom 48 ur na več področjih izvedeni številni oboroženi napadi; le 80 km od glavnega mesta so gverilske enote napadle utrjene postojanke in požgale več poslopij. Uspešno pa se razvija tudi podpora za Patriotično fronto izven Zim-babtveja. Tudi v številnih mestih in krajih širom Avstrije so zastopniki Patriotične fronte seznanjali ljudstvo o njihovem boju ter je bilo doslej zbranih že 270.000 šilingov za nakup dveh terenskih vozit tipa Land-rover. V okviru te kampanje bodo predstavniki Patriotične fronte ponovno obiskali tudi Koroško. Tako vabi krajevni odbor Zveze slovenske mladine na srečanje, ki bo v nedeljo 11. dec. ob 20. uri pri Schwarz!u v Pliberku; podobna prireditev pa je predvidena tudi v ponedeljek 12. dec. zvečer v celovški Delavski zbornici. spoda dobro živi; so naši podrejeni nameščenci in uradniki, mali obrtniki ler dijaki in študentje postali .zločinci", ki jih oblasti postavljajo pred sodišča in jih obsojajo v imenu .pravice". Z vsemi zvijačami se trudijo dokazati, da sodni postopki proti obtoženim Slovencem niso politični procesi; trdijo, da so njihova dejan/a .navadni kriminalni akt" in da so zato naši rojaki navadni kriminalci. S takim pritiskom in z očitki ^terorizma" nas je hotela vlada napraviti pokorne. Nič ni uspela. Bolj kot pred leti vemo, kaj hočemo; med nemško govorečimi sodržavljani imamo več podpore, kot smo je imeli kdaj koli prej. Ne bomo se pustili razdvajati zaradi podrejenih razlik v svetovnem nazoru ali v posameznih političnih pogledih. Ti časi so minili in danes vemo, da smo kljub takim razlikam zavezniki v skupnem boju za demokracijo in enakopravnost. Slovenci vemo iz lastne zgodovine, da je za mračnjaške sile vsakdo zločinec, ki ni pripravljen prostovoljno odpovedati se svojim pravicam in svojemu dostojanstvu. Ker smo bili pripadniki slovenskega naroda, smo bili .zločinci", ki jih je bilo treba preganjati, izseljevati in uničevati. Toda uprli smo se in se borili, doprinesli smo svoj delež k zlomu fašizma in za napredek v svetu. Vemo tudi, da nismo mi edini, ki so objekt pritiska, zasledovanja in označevanja s .teroristi". Podobno se je lani godilo kmetom, ki so demonstrirali proti politiki države in veteagrarcev za pravične cene pridelkov. Ravno tako se je godilo pred kratkim nasprotnikom jedrskih elektrarn. Podobnemu pritisku vlade in državne oblasti je izpostavljen danes vsakdo, ki se zavzema za demokratične pravice in svoboščine, ki jih vlada in nazadnjaške site — kot v našem primeru — skušajo omejevati tudi v številnih drugih družbenih vprašanjih. Slovenci, pa tudi vsi nemško govoreči demokrati vemo: pred sodiščem ne stojijo le naši obtoženi rojaki, delavci, kmetje, nameščenci, dijaki in študentje. Pred sodiščem stoji danes vsak izmed nas — vsak demokrat in antifašist. Pred sodiščem stoji člen 7 državne pogodbe in stoji demokracija. To se v zgodovini ne dogaja prvič in verjetno še nekaj časa ne zadnjič. Toda mi stojimo na strani demokracije in pravice — čeprav tudi pred sodiščem. Naši obtoženi rojaki tudi pred sodiščem opozarjajo na neuresničene pravice in terjajo njih izpolnitev. Opozarjajo na to, da je v Avstriji naš jezik nezaželjen, da nas hočejo napraviti za ljudi druge vrste. Kljub represalijam vztrajajo na pravici uporabe materinega jezika. To je pogumen zgled za našo borbo proti krivičnemu zakonu o narodnih skupinah — namreč ne le ^borbo" v besedah, ampak borbo v dejanjih. To se pravi zahtevati in se posluževati pravic povsod tam, kjer nam grejo. Našim obtoženim rojakom bomo najbolj pomagali, če bomo pri sodišču, na občini in pri drugih uradih ravnali kot oni. Podprli pa bomo tudi zbiralno akcijo, kajti izrečene visoke denarne kazni pomenijo kazni proti nam vsem. # ZA UK)N!TEV PODUČNtH PROCESOV! # PODPRtMO NASE OBTOŽENE ROJAKE! # POSLUŽUJMO SE POVSOD NAŠEGA JEZ!KA! # VZTRAJAJMO V BOJU ZA NASE PRAVtCE! S podržavtjenim šovinizmom se razkrinkuje „pravna država" Avstrija Avstrijske obiasti se po !etu 1972 odtočijo za represivno postopanje proti koroškim Siovencem, ki od ieta 1970 zmeraj giasneje zahtevajo izpointtcv državne pogodbe. Tej izpoinitvi se hočejo ogniti s sprejetjem zakonov, ki naj omogočijo še večje zasmehovanje in šikaniranje siovenske manjšine. Skie-nejo prešteti še tiste Siovence, ki se po toiikih ietih in desetietjih še zmerom upajo nastopiti kot Siovenci. Avstrijska viada vzame šovinistično poiitiko, ki jo je dosiej prepustita Heimatdienstu in drugim, v svoje tastne roke. Od teta 1970 sem se vrstijo po totikih tetih brezuspešnih peticij in Dogajanj napisne akcije, ki s praktičnim zgtedom povejo vtadi, kaj je treba naredfti: postaviti med drugim dvojezične krajevne napise. Poticija pijmo enega teh dopotnjevatcev, Marjana Šturma, in ga postavi pred sodišče. Pozneje ga kot nekakšno protiutež okoti 60 podiratcem napisov iz jeseni 1972 amnestira. Proti tajniku NSKS Fitipu Waraschu na osnovi skonstruirane obtožbe uprizorijo proces, da bi z kriminatizacijo voditnega funkcionarja difamiraii boj stovenske narodnostne skupnosti. Tako kot smo se učiti v vrstah OF, v narodnoosvobodiini borbi, se pojav-tjajo kot drugje po svetu demokratične parote in zahteve na javnih postopjih in drugih primernih površinah. Komu to škoduje? * PODJUNA 14. APRtLA !N 13. JUN!JA 1976 Tako kot v NOB se najdejo stovenski kmet, detavec in študent pri skupni akciji. Obakrat spričo grozečega zakona o narodnih skupinah in ugotavtjanja man šine pišejo parote: ČLEN 7 PRAVtCA NAŠA, ČLEN 7 BREZ UGOTAVLJANJA MANJŠtNE, ČLEN 7. V tetakih povejo: NE DAMO SE PREŠTEVAT!. Po vsej Podjuni od Miktavčevega do Ptiberka, na kažipotih, na javnih postopjih, je mogoče brati te pravične zahteve. Poticija pokaže, čemu je namenjena: nadzorovanju vsakega „protidržavnega" gibanja. (Danes hočejo v te namene že speciatno skupfno s posebnimi poobtastiti.) Poticija storiice izstedi, jih obtoži: ztočina težke stvarne poškodbe po §§ 125, 126 kazenskega zakonika oz. prigovarjanja in pomoči pri kaznivem dejanju. Pred sodišče morajo stopit!: Atbert Smrečnik, šofer iz Gtobasnice, Hubert Božič, kmečki detavec iz Večne vasi, Atbert Hafner, mehanik iz Večne vasi, Stanko Dtopst, inštataterski vajenec iz Večne vasi, Štefan Petjak, zidar iz Štebna, Mirko Perč, študent iz Rinko!, Jože Mutter, kmet iz Rinkot, Georg Mandt, ktjučavničar iz Libuč, Hetmut Gritc, dijak iz Libuč. Sodne obtasti se jih ne upajo postaviti pred sodišče skupaj. Preveč očitna bi bita represija. Preveč očitna bi bita potitična motivacija. Tako sodijo Štefanu Petjaku v Satzburgu 4. oktobra 1977 in ga obsodijo na denarno kazen 16.500 šitingov. Mirku Perču in Jožetu Miiierju sodijo nazadnje 22. novembra 1977, prvi dobi denarno kazen 5000 šitingov, drugi 2000 šitingov zaradi poskusa stvarne poškodbe. Ostate obravnava še čaka. Pri vseh je isto: sodišča uporabtjajo ravnokar sprejeti zakon o narodnih skupinah kot sredstvo za zasmehovanje obtožencev. Nobeden se ne sme zagovarjati v svoji materinščini. Vse vtoge v stovenščini vrnejo z opombo: „zur Verbesserung durch Ubersetzung in die deutsche Sprache". Nobeno va-bito na obravnavo ni napisano v stovenščini. Proti tistim, ki so se bori!! proti zakonu o narodnih skupinah, nastopa državna obtast z dotočiti tega zakona. * ŠKOCtJAN, 8. AVGUSTA 1976 Postavitev brambovskega spomenika ob množični udetežbi rjavih gvan-tarjev. Natog žandarmerije: „z vsemi sredstvi ohraniti mir in red". Neposredno po sprejetju zakona o narodnih skupinah ga žandarmerija že eksekutira. Nasitno zatre vsako mirno nastopanje z demokratičnimi sredstvi — tetaki in transparenti proti šovinističnemu hujskanju. V Škocijanu se je zbraio nekaj mtadincev, ki hočejo izraziti svoj protest proti provokaciji tega spomenika za brambovce: v škocijanu je bit en sam brambovec, ki je dat svoje živtje-nje za domovino v gostitniškem pretepu. yarnostni organi nastopajo ..z vsemi sredstvi": z brutatno sito preprečijo mtadmeem svobodno gibanje in jih aretirajo po hudem pretepanju. Stedi obtožba zaradi upiranja državni obtasti proti enajstim aretiranim. To so: Janko Matte, študent iz Siovenjega Ptajberka, Sitvija Wro!ich, zobni tehnik iz Loč, Oto Wutte, učitetj gtasbe iz Mtinč, Janko Tischter, študent iz Ptašiš, Mirko Messner, nameščenec iz Cetovca Mitan Btažej, stavec iz Podtibiča. Zagovarjati se morajo zaradi upiranja državni obtasti po §§ 15, 269 kazenskega zakonika. Obtožbo proti Janku Matteju zaradi motenja javnega zbora fn namerne fizične poškodbe morajo umakniti. Prav tako morajo ustaviti postopek proti Marjanu Einspieterju, Bernhardu Perchinigu, Reinhardu Lo-beju, Richardu Podtiski tn Kartu Hobtu. Pri nadatjnjih 15 mtadincih, ki so jih priprti v Sinči vasi, sptoh ne pride do obtožbe, ker je očitno že sama aretacija bita samovotjna in neosnovana. 20 aretiranih v škocijanu in pozneje v Sinči vasi se pritoži pri ustavnem sodišču zaradi nezakonitih aretacij. Ustavno sodišče se že od začetka oktobra posvetuje, kako bi pismeno razsodito o pritožbi. * SELE, 14. NOVEMBRA 1976 Svoj višek doseže podržavtjeni šovinizem v preštevanju tistih Stoven-cev, k se po totikih tetih in desettetjih še zmerom upajo nastopiti kot Stovenci. 14. 11. 1976 je ugotavtjanje manjšine oz. ..tjudsko štetje posebne vrste", ta vseavstrijski votitni cirkus prav posebne vrste, ki požre okrogto 100 mitijo-nov šitingov. tn 14. novembra so demokrati po vsej Avstriji bojkotirati to vsitjeno štetje. Po vsem južnem Koroškem so bite protestne akcije. V Cetovcu so nekateri sežgati gtasovnice. Na Radišah in drugod so zasedti votitne četice. tn v Setah so štirje fantje ..odstraniti votitno žaro z mesta, kjer po avstrijski ustavi ni imeta kaj iskati", kot je pravitno reko) dr. Saxer. Za to dejanje v obrambo demokratičnih svoboščin so obtoženi Peter Otip, tesni trgovec iz Set, Fortunat Otip, študent iz Set, Marjan Otip, kmet iz Set, Ftorfjan Jug, dijak iz Set, zaradi zavestne in nasitne preprečitve votitev po § 267 kazenskega zakonika. Obravnava je bita iz Cetovca pretožena na Dunaj, tam je bita 19. avgusta tetos desetminutna obravnava, nakar je bita pretožena. Ponovno je bita razpisana za 25. november, pa spet pretožena. Tudi v tem primeru sodni akti še niso prevedeni v stovenščino, in vabita so še zmeraj samo nemška, vse po dotočitih zakona o narodnih skupinah. Medtem pa sodne obtasti že pripravtjajo nov vat obtožb. Tokrat are za udetežencc postavtjanja dvojezičnega napisa v Ptiberku. Precej manjših proceso in obravnav je že bito in še bo, predvsem zaradi pisanja stoven-skega tiska, zaradi katerega so nekateri časopisi čutijo tako užatjene. Ne nazadnje pa tudi dežetni gtavar Wagner občuje s Stovenci samo še pod grožnjo raznih paragrafov preko svojega odvetnika. Avstrijske obtasti proti Siovencem poznajo te še govorico pendreka in represije z zakoni. Kako neki naj so Stovenci branimo, ce ne s takimi akcijami, ki ne škodujejo prav nikomur. URAD ZA DELO: Stovenec nezažeijen Deželni glavar )e preti tetini v zvezi z JeTMOfMlrac!^??!! prof! brT vlčnlm man)š!nfb!m aretlltvam meti tlraglm tat!! zagrozil, tla botlo v Pojoče favne aslažbence )emal! bol) „pot! lapo". V nebaterlb Kratili? se očitno že ravnalo v fen: smisla. Tabo vsa) baže tlopls bralca v časopisa „K!assenbamp)", bi ga povzemamo v prostem prevotla: Celovec, arat! za tlelo, soba 14. T)a sem moral, tla )avlm svo)o brezposelnost. Tambafšn)! aratlnlb brsba po abtlb. Vlfatlno me prosi, na) se vsetlem In malo počabam, ber mora aretllfl se nebo zatlevo, bi ma )o )e naročil n)egov še). Iz pogovora tlveb aratlnlbov sem povzel, tla mora po-Isbafl Iz seznamov matarante, bi Išče-)o zaposlitev. V poštev so prišli samo absolventi z otlllčnlml spričevali. /n meti temi tlobrlml mafarantl )e bila tat!! absolventba slovensbe gimnazije. /mena sl žal nisem zapomnil, pogovor obeb aratlnlbov pa. Iščeta v seznama. Prvi aratlnlb; „Da, faba) )e še ena (Ime), Ima same enlce." Dragi aratlnlb: „Ot! b)e?" Prvi aratlnlb: ,,/z slovensbe glm-naz!)e". Dragi aratlnlb: „/)b )a, ta. /e ne moremo vzeti, )e rtleče pobarvana. Poleg tega tisti Iz slovensbe gimnazije tabo ne prltle/o v poštev." To se pravi: če sl Slovenec, ni z tlelom nič. Ka) pravlfo b fabema primera očitne t!!fbr!m!nac!)e vsi tisti go-spotlfe pollflbl, bi vetlno spet zafr-)a)e)o — meti tlraglm fatll v svo)! „bell bn)!gl" — tla !ma)o Slovenci vse pravice In tla ni nobene tllsbrlmT nac!)e? DOKUMENTACtJA O MANJStNAH: Uradno zavajanje javnosti Urad zveznega kanclerja je izdal prejšnji leden novo .dokumentacijo" o manjšinski problematiki. Naslov brošure se glasi .Pravni položaj narodnih skupin v Avstriji", obsega 112 strani ter vsebuje poleg odlomka govora, ki ga je imel zvezni predsednik d,-. Kirchschlager ob 20. obletnici podpisa državne pogodbe, ter uvodnega članka univ. prof. dr. Franza Matscher-ja o slovenski in hrvaški narodni skupini v Avstriji še .dokumentacijo", ki obsega besedilo člena 7 državne pogodbe, besedilo zakona o narodnih skupinah, besedila odredb zvezne vlade o sosvetih narodnih skupin, o topografskih označbah, o slovenskem uradnem jeziku pri sodišču in v upravi ter o slovenskih krajevnih označbah, besedilo sporazuma treh strank z dne 1. julija 1976, izjavo zveznega kanclerja dr. Kreiskega v parlamentu dne 7. julija 1976 in za zaključek še besedila vseh not, ki so bile v tem vprašanju izmenjane med Avstrijo in Jugoslavijo. Namen in značaj te .dokumentacije" sta dovolj jasno orisana že kar v prvem odstavku uvodnega članka, kjer je povedano, da gre za .objektivno" oceno proti .napačnim" prikazom položaja slovenske in hrvaške narodne skupine v Avstriji. V resnici pa je celotna vsebina publikacije naravnana tako, da upravičeno govorimo o uradnem zavajanju javnosti. Kajti mimo vsakega objektivnega prikaza gre pri tej .dokumentaciji" za povsem enostransko in pristransko obravnavanje vprašanja, gre za zavestno zamolčanje najvažnejših dejstev in za očitno manipuliranje — skratka za poskus, da bi se izrazita protimanjšinska zakonodaja prefunkcionirala v .vzorno" rešitev ter bi se v javnosti napravil vtis, da je Avstrija izpolnila svoje pogodbene obveznosti napram manjšinam. V tem kratkem zapisu o brošuri seveda ni mogče podati podrobne ocene, zato naj omenimo le nekaj .cvetk" predvsem v zvezi s člankom o položaju slovenske in hrvaške narodne skupnosti. Ze uvodni računi o številčni moči koroških Slovencev izdajajo, kam .pes taco moli"; čudimo se, da odstotki niso preračunani kar na celo Avstrijo, ker bi bil delež manjšine potem gotovo še bolj .izginjajoče maj- hen". Ali se avtor še ni dokopal do najbolj preproste resnice, da manjšina sploh ne bi bila manjšina, če bi njen delež znašal več kot 50 %? Toda namen je jasen: z računskimi triki napraviti videz, da gre za manjšino, ki zaradi svoje izginjajoče majhnosti in razdrobljenosti ne more zahtevati posebnih pravic. Pri tem pa vlada popoln molk o tem, da je ista manjšina Smrt skiadatetja Matije Bravničarja V je v $7. /et% starost; KTHr/ ztMni s/ofens^Z s^/