Naša kraji in ljudje Svečnio po jo... Važen mejnik sredi zime je Svečnica. ZnanUka vremena za drugo plat zime je, kakor pravi stara vremenska napoved: Če kane prej od sveče kakor od strehe, se medved v brlogu na drugo stran prevali. Nu, letos v največ kraiih Slovenije ni snega po strehah in ne bomo mogli ugo- toviti resničnosti ali zmotnosti te stare vremenske napovedi Prav zadovoljni smo vsi, da so sonce tako dobro popravili Tri tedne so ga imeli v delavnici in sedaj prav dobro deluje... Že diši po pomladi in ptice je že premotilo, da so pričele peti svatbene pesmi, čeprav je še dolgih šest tednov do Gregor je\'ega. Morda pa le nc bodo imeli prav stari godrnjači. ki obetajo skoraršnji sned in še hud mraz. Velik praznik je Svečnica in bi mu lah- ko rekli četrti božič za tretjim na Kralje- vo in drugim na Novega leta dan Kakor ta dva. ima namreč tudi Svečnica svoje kolede in kolednice Se pred dvajsetimi le- ti je bil splošen običaj, da so prišla zad- nji teden pred Svečnico k nam v Servinf- sko dol'no dolenjska dekle*a iz imarske- pa okraja »Svečnico pet«. Ne vem. če še hodiio no vojni ali je tudi ta običaj že zgodn\nna. Troie odraslih deklet v rmenlh rutah in sivih ogrtavkah je vstonilo nenadno v hišo Postavile so se v vrsfo ter zapele, dva sonrpna in alt: Hvaljen bodi Jezus, Marija vsaek čas! To je, prijatelji, ta pem' naš glas. Spet smo obeiskale vas za god sveičnice. V božjem imenu pozdr&Amo vas... Pesem poje dalje o Jezusovem rojstvu fr> kafco je nesla Marija svoje dete k oči- ščevanju: Angelske trume nji leipo pojo, bož'ga zveličarja spreimili so- Sveča veseil gori Devic' Marij" materi. Leipše še dete se Jezus svetli. Srečo Simeona starčka opevajo ln pre- idejo na koledo. Ljubi s^'et Jožef dar birtu naj bon', kjer je bil zveisti rednik Jezusov Vam gospodinja pa Mari ja Sveičenska Vselej bo troštarca va$ga sercš. ako pojo. Ko utihnejo, jih obdaruje odar z denarnim darom ali pa tudi v naturi z jajci, klobaso ali kakšno t poslastico. Vse te darove spra- kolednice v bele locnjavke, ki jih no- seboj, pogrnjene z belimi prtki. P ra- da ie bilo to koledovanje dober # I. K. 'i tsiica Volčičeve mame Kranj, 1. februarja. TOI etri c o m svoj god praznuje na Sveč- nico vzorna gospodinja in mati ga. Mari- ja Volčiče va Rojena Groharjeva v Ven- cerih pri Skofji Loki, se je pred dobrim po i stoletjem s svojim možem Ivanom aas lila v Kranju. Marljiva zakonca sta istanovila usnjarsko obrt. ki ie kmalu ža- ra čuin ra lansko leto je imel predvidene 44 odstotne okrajne ceste doklade. ki bi naj iale vsoto 1.908.000 Din, a so se do- klade v teku le^a reducirale na 40 odst Proračun za. leto 1932. predvideva za 1,346.000 Din manj izdatkov 1n so se cest- ne okrajne doklade zato znižale na 20 od- stotkov. Ljudsko delo je proračunano na 228.000 Din, doklade pa na 840.000 Din. Cestni odbor je še vračunal zaostanke do- kiad iz leta 1931., ki znašajo 840.000 D n Iz proračuna je razvidno, da se je re- duciral do skrajnosti. Najvišja postavka v proračunu je popravilo borlskega mostu v znesku 150.000 Din. Ta most. ki je bil leta 1919. prenovljen, je lesen, z leseno ploščo, dolgo 155 m, na kateri pa je ka- menit tlak. Lesene mostnice so delno strohnele in se sedaj tlak udira, zaradi česar j« že skrajna potreba, da se most popravi. Treba bo kamen iti tlak odstra niti in dati čisto nove mostnice za celo ploščo. Most tudi nujno potrebuje na le- vi strani podporen zid. ki pa se menda s tem proračunom ne bo dal izvršiti Na seji se je obravnaval dalje program dela za 10 let. Lz tega jc razvidno, da je odbor voljan ugoditi potrebam prebival stva, vendar mora za sedaj cestne gradbe odložiti na boljše čase. 17 občinam so se podelile podpore za mostove in propuste v znesku po 31.000 Din. Ko bo na razpolago denar, katerega bo dala po obljubi banska uprava, »e bo ta- koj nadaljevalo gradbeno delo na cestah Za vrč - Turški vrh - Drenovec m Jurovci- Majšperk, s čimer pridejo tudi siromašni in brezposelni ljudje do dela. Ljubljanske gradbene zadeve Vojaško pokopališče, obnovitev Gradu in policijski zapori Ljubljana, 1. februarja Mojster Plečnik je te dni predložil grad- benemu uradu mestnega načelstva velik načrt za preureditev vojaških grobov na pokopališču pri Sv. Križu, kakor tudi onih pri evangeljskem pokopališču. Vprašanje prenovitve Ljubljanskega gradu je že sta- ro, saj se je pojavilo kmalu po potresu in postaja od leta do leta aktualne jše. Vr- šile so se debate in polemike o tem, kako in v kakšne namene naj se grad preuredi. Mojster Plečnik je sedaj napravil tudi o tem obširen načrt in gradbeni urad ga proučuje. Naprava moderne mrtvaške veže se bo uresničila. V kratkem bo gradbeni odsek občinskega sveta razpravljal o načrtih in po njih odobren ju bodo pričeli s pripra- vami za postavitev mrtvaške veže na sve- tu, ki je še doslej prazen na pokopališču pri Sv. Križu desno od cerkve in še ni ograjen. Pokopališka uprava, obvezana po zdravstvenem zakonu zgraditi le mrt- vašnico, bo ta svet brezplačno odstopila mestni občini, ki bo nato tam zgradila veliko mrtvaško vežo. Brezplačni odstop je kompenzacija za to. da ni treba poko- pališki upravi graditi mrtvašnice. Proti gradnji zasnovanega delavskega azila na stavbnem prostoru v bližini Ko- lizeja, kjer se sedaj nahaja mestni doho- darstveni urad, je bilo vloženih več pri- tožb od strani zasebnikov kakor tudi od strani korporacij in društev. Vsi pritožni- ki navajajo kot glavni razlog, da tak azil ne spada na tako prometni in obljudeni prostor. Dohodrstveni urad pa se bo vse- kakor preselil v Kresijo. Prav pereče je postalo vprašanje uredit- ve policijskih zaporov. Pravosodna upra- va j-e določila ljubljanski policiji zadnji rok do 31. marca za izpraznitev vseh po- licijskih zaporov, ki se nahajajo v justič- ni palači. Prvotno je bila sprožena ideja, da bi se zgradilo moderno policijsko po- slopje na prostoru ob Miklošičevi cesti. Pražakovi ulici, ki ga zakriva sedaj zidov- je jetnišnice. Pojavili pa so se proti temu nekateri, sicer ne preveč tehtni ugovori. In stvar jc zaenkrat položena ad aeta. Mestna občina, ki je po zakonu o javni upravi obvezana skrbeti za policijske pro- store, sedaj razmotriva, kam naj bi spra- vila te zapore. Težko bo do tako kratke- ga termina stvar urediti, kajti mnogo ča- sa bo treba za adaptacijo v ta namen do- ločenih prostorov. Jurji in metulji med cunjami Po naključju odkrit zaklad med staro šaro »lovela po Gorenjskem. Vsi čevljarji so krili svoje potrebščine pri Pepelnakovih v savskem predmestju. Volčičeva sta ime- la 17 otrok, živijo pa še samo tri hčerke 'n sicer prva kot soproga tržiškega trgov- ca g. Globočnika, druga kot soproga tr- govca in tovarnarja g. Šinka, Anica pa je doma pri materi. V svojem dolgem življe- nju je ga. Volčičeva tudi marsikaj pretr- pela. Mož ji je umrl kmalu po prevratu, dva sina pa ji je vzela vojna. Enega je zadela smrt, ko se jc s fronte vračal do- mov, drugi pa je I. 1927. umri na posle- nicah vojne. Volčičeva mama je zvesta naročnica »Jutra«, odkar izhaja, vsa rodbina pa jc znana po svoji rodoljubnosti. V visoki starosti še vedno čili vzorni gospodinji že- limo ob jubileju še mnogo srečnih let Delo ptujskega cestnega odbora Ptuj, 1. februarja Dne 25. januarja je imel ptujski sreski cestni odbor plenarno sejo, katere so se udeležili vsi gg. odborniki, med njimi tu- ri narodni poslanec g Lovro Petovar in sreski načelnik g. dr Bratina. Na seji sc je razpravljalo o raznih važnih zadevah, posebno o delu na cestah. Odbor se je kompletiral z imenovanjem novih članov, tako da šteje sedaj z načelnikom vred 16 članov. Sejo jc vodil načelnik g. Ladislav Jerše, ki je poročal o vseh tekočih zade- vah in o blagajniškem stanju Iz njegove- ga poročila je posneti, da ima ptujski srez 51 cest v skupni dolžini 346 km. Ptujski srez ima med srezi v naši državi največ cest in tudi največ občin, namreč 112 Od cest ie 39 banovihskih. 6 kolodvorskih do- voznih. ostale pa so subvencionirane biv- še okrajne ceste Vse ceste so nanovo za- kMometrirane Postavljeni so avtomobil- ski varnostni znaki m novi kažipoti, k? označujejo smer in daljavo V gradnji sta dve novi cesti: Zavre Turški vrh Dre- novec in Jurovci Maišnerk Ljudsko de- lo na banovinskih cestah ni bilo tako uspešno, kakor ie bilo pričakovati. vendar p? znaša skupno vrednost 300 000 Din B^o^ina izkazuje nad 3.000.000 Din do- hodkov in prav toliko izdatkov in je od- bor brez dolga. Na seji s« je obravnaval tudi proiračun za leto 1932» ki se je znatno znižal Pro- Ljubljana, 1. februarja. Pri deložacijah stanovanjskih najemni- kov se največkrat odigravajo žalostni, dra- matični prizori. Le redkokdaj je kaj smeš- nega vmes. Mestni delavci pač nalagajo siromaštvo na vozove in ga odvažajo v skladišča. Nedavno so dobili nalog, da prelože neko siromašno pohištvo iz skla- dišča mestne pristave v kak drug kraj. Ko so prekladali staro, polomljeno in črvivo omaro, so nepričakovano, prav po naključ- ju odkrila velik zaklad. Zgodba o njem jc prav zanimiva. Tam za Gradom je lesena baraka tik ob Streliški ulici na Pusto vem svetu. V njej je okoli 20 let žcdela in živela poštama Polonica, ženščina, zatopljena sama vase, prava samotarka. Udana je bila molitvi. Otkoli barake je bilo vedno vse tiho. No- tranjost je b:la prav taka, kakor jo opi- sujejo pravljice o starih ženah. Vse raz- metano m nametano. Poleg stare omare stara postelj m star štedilnik. To je bilo vse pohištvo. Na omari več skodelic, že močno zaprašenih. Od okrajnega sodišča j« Polona, ki je drugače pod kuratelo. pre- jela nalog, da se mora izseliti Bilo je to lani avgusta. Mestni stanovanjski oddelek je prevzel nalogo, da spravi njeno pohi- štvo kam na suho. Prišli so mestni de- lavci z vozom, naložili vso ropotijo in okoli kubičen meter drv, ki so bila edina še nekaj vredna, saj za ostalo imovino ne bi nihče dal niti 5 kovačev. Ko so delavci odnašali iz barake borno pohištvo, se jc Polonica s prekrižanimi ro- kami vsedla na posteljo. Delavci so na- šli po razaih skodelicah več kovačev. Te je Polonca spravila kar v umazano noga- vico. Naposled je morala zapustiti bara- ko. Molčala je in ves čas ni spregovorila niti besedice. Spravili so jo v bolnico za umobohie. Generalni varuh, upokojeni predsednik deželnega sodišča g. Levičnik je prevzel varuštvo nad njo. Nameraval je vso Poloničino ropotijo prodati »fur par kovač en«. Mestna pristava je po nekaj mesecih zahtevala od ekonomata, da spravi pri njej shranjeno pohištvo na kak drug pro- stor. Mestni ekonomat je moral privoliti v to zahtevo m določili so tri delavce, da prelože pohištvo na drug kraj. Ko so hoteli prenesti staro omaro, je neki dela- vec nekoliko ne-odno prijel ter je omara padla na tla. Izbila se je deska. Najprej so se pokazale raznobarvne cunje Vse- mogoča šara. A kmalu so se vsi začudili in vzkliknili: »Tu so pa jurji! Pravi zaklad je med cunjami!« In v prisotnosti zastopnika stanovanj- skega oddelka so začeli šteti. Bilo je 13 pravih in lepih jurjev, torej 13000 Din. dalje 34 metuljev, 8 kovačev in 212 nov- cev po 10 par. V cunjah so torej vsega skupaj dobili 16.501 Din. Zanimivo je, da ni nad 65 let stara Po- lonica. ki je nekdaj služila pri boljših rod- binah in si prihranla precej denarja, ni- kdar nikomur črhnila. da ima v cunjah tako lep zaklad. Niti tedaj ne, ko so jo dcložirali iz barake. Denar so izročili ge- neralnemu varuhu. Aretacija dveh izkušenih svedrovcev Iz Zagreba sta preko Celja peš prišla v Ljubljano Ljubljana, 1. februarja V okofici glavnega kolodvora sta sekre- tala v soboto popoldne dva sumljiva mo- ška, ki ju jc spazilo tudi budno oko po- stave. Detektiv jima je bil stalno za pe- tami in naposled se je po daljšem premi- šljevanju odločil, da ju povabi s seboj na kolodvorsko stražnico. Čim je pristopil policijski organ k obema postopačema, sta prebledela in se že hotela zasukati na pe- tah. Menda pa sta se preveč prestrašila in se, čeprav nerada .odločila, da sc od- zoveta nedobrodošlemu povabilu. Na stražnici sta povedala, da sta Anton Laz- nik, 201etni brezposelni delavec iz Šmart- nega ob Paki, drugi pa Anton Med i jo, 231etni brezposelni delavec iz Želeč pri Bledu. Ker na vprašanja nista mogla dati zadovoljivih odgovorov in se je opazilo, da lažeta. so se organ.i slednjič odločili, da ju temeljitejše preiščejo. Telesna pre- iskava je dala presenetljiv rezultat Niso sicer našli pri njih denarja, pač pa celo zalogo vlomilskega orodja, in sicer raznih vetrihov, ključev aa odpiranje vagonov, pa tudi komplicirane j šib ključavnic in za- pahov. Oba nevarna pajdaša sta se, če jima je sploh kaj verjeti, šele pred nekaj tedni spoznala v Zagrebu. Tam sta se sukala v Univerzalni SiEKSE'- "ii-V 6 elektronski APARAT ,RADIONE' za kratke, normalne in dolge valo- ve (15—2000 m) je in ostane vo- dilni aparat vseh tip za priključek na električni tok. Njegove nedosegljive in do sedaj še nedosežene prednosti so: Popolna selektivnost na 9 kc, Čistost glasu, ki je enaka originalu, Fina regulacija glasu od pianissi- ma do orjaške iakosti, Najenostavnejše upravljanje, Priključek le na tok brez vseh žic za zemljevod ali anteno. Cena z okvirnimi an- tenami vred Din 10.500 Radio Ljubljana Miklošičeva cesta št. 5 jc stiskal roke in ni reagiral ne na dobro ne na slabo besedo. Čim pa sc ga je straž- nik spet dotaknil, je skočil pokonci rn skušal ponavljati geste, ki so se mu zde- le spočetka tako imenitne. Ko pa je ob- čutil gumijevko, je bruhnil: »O jej, Ž9 spet me pošast lovi!« Pa je padel po tleh. kjer je zopet obležal popolnoma negibno Stražniku se je naposled zdela komedija preneumna m je skušal ir.oža na odloč- nejši način spraviti dalje. Cez čas se ura je to domala posrečilo, a je prišel France že po par korakih rentačiti, nakar sta za- vila v vežo št. 6, kjer je nameraval straž- nik pričakati pomoči. France se je tam meni nič tebi nič zopet sesedel. Preden je prišel policijski voz, da ga odpelje na policijo, se je naenkrat osrčil, skočil po- koncu, potegni*, iz žepa odprt no2 m na- valil na stražnika, ki bi mu bila slaba predla, da se ni mož postave še pravočas- no zavedel in jel pobesnelega napadalca krotiti z gumijevko. Nastala je huda bor- ba. Šele, ko je prispela zadostna pomoč, so moža spravili precej zdelanega v po- licijski zapor, kjer je prespal mačka. Devetnajstkrat je France že sedel v za- poru zaradi najrazličnejših grehov. ^ Silen je bil ta orjak v svoji jezi nekdaj, da slo vi med našimi možmi postave domala za legendarnega junaka. Pred par leti, tedaj še, ko so patruljirali po naših ulicah straž- niki. močni in veliki kakor gore, se je France seveda prav tako ali pa še huje napil, kakor zaclnje čase. Tako se ga jc lotilo nekoč pet stražnikov, ki so ga imeli že skoro uklenjenega, pa jim je potrgal verigo liki sukanec in se ponovno spustil ž njimi v boj. Vseh pet mož je imelo po- sla dovolj, da so ga ukrotili. Pa tudi v zaporu Žagarjev France ni dal miru. V svoji besnosti je ob neki priliki razkopal v zaporu z golimi rokami do pol metra debel zid, si napravil odprtino m pobeg- nil. Toda časi so minili in tudi silnega Žagarjevega F.anceta s'a žganje in vino tako ukrotila, da je prenehal biti naj- hujši. Danes nepreklicno zadnjikrat poslopju borze dela in kmalu sklenila pri- jateljstvo. V Zagrebu baje nista mogla do- biti dela, zaradi česar sta se odločila, da se odpeljeta v Celje. To sta menda tudi storila in se preživljala tamkaj s prilož- nostnim delom, vmes pa sta kradla, kar jima je prišlo pod prste. V Celju so jima pa kmalu postala tla prevroča, zaradi če- sar sta se odločila, da odideta zopet na- zaj proti Ljubljani. Rajžala sta najbrže peš in se ustavila vmes tudi v Domžalah. Pri dnevu sta se ogledala v trgu in za- snovala vlom v lotkal uirarja Žlebnika, ki je bil izvršen pred nekaj dnevi. Par ukra- denih ur so našli policijski organi še v njunih žepih v soboto po aretaciji. Lazu i k in Medija sta vsekakor prav ne- varna svedrovca m ne samo priložnostna tatova. Najbrže sta imela oba tudi zveze s kakim vlomilskim pajdašem, ki jc imel to pot srečo, da še ni padel v roke prav:ci. Policija domneva, da sta bila imenovana v zvezi najbrže tudi z vlomilci, ki so v soboto v dopoldanskih urah vdrli v pisar- no tvrdke Jugomaterijal in odnesli čez 700D Din gotovine. Sta pa oba izredno za- krknjena grešn ka. ki prav nerada prizna- vata svoje grehe, zaradi česar se je odlo čila policija, da jima temeliiteiše pretipa obisti in ju podvrže energične i šemu zasli- ševanju, ki bo trajalo dal je. čas«. Huda borba z vinjenim junakom Ljubljana, 1. februarja V Zvezdi, v parku »e j« zvečer okrog 20. pojavil visok postaven možak, ki j« opletal med drevesi, se naslanjal nekaj časa na eno, pa zopet na drugo deblo. Letos je rod:A trta dobro kapljico pa tu- di naši gorjanci so pridno kuhali Tako so preskrbljene naše gostilne z dobrim vin- cem. nu, in žganjetoči z močnim brinov- cem, sadjevcem in sploh te vrste ognjem, ki zapeče grlo Žagarjev France, doma iz IšJje vasi. je hud priiatelj žganih pijač pa tudi vina ne odklanja, tako ga je pot v presneto ziba vera stanju zanesla v Zvezdo, kjer je poleg gori naštetih ne- rodnosti uganjal še druge. Ni čuda, da se je mož, ki ima na hrbtu že svolih 43 let, nemalo boril z zlimi duhovi, ki so pla- nili vanj iz vseh mogočih stekleničic in kozarcev in da ie v takem stanju hudo za- meril tudi stražniku, ki ga je skušal. ,naia- jočega se, podpreti ter spraviti ne deske v stražnici. * A kakor bi trenil, »e je France zasu- kal, stegnil desno roko in lop po straž- niku! Naslednji hip je že tud' zgrmel na tla. kjer je ostal popolnoma negiben. Ni sa premaknil niti za ped, samo krčevito WILLY FRITSCH Publika očarana! Vse se izvrstno zabava! Oglejte si še dane* ta spored! Predstave danes na Svečnico ob 3., 5., 7. in 9. Elitni kino Matica Telefon 2124 Z nožem nad očima Šoštanj. 1 februarja Minili petek zvečer je prišel skal v Šo- štanj zdravniške pomoči Luka f-ideic pri- letnejši kmetovalec z Lepe njive pr Mo zirju Z nevarno in močno krvavečo rano nad pljuči na desni stran ihrbta je pri- lezel mož brez sprem''eva!ca iz svoje nad 2 uri oddaljene domačije. Fidejc ki je izgubil med potjo mnogo krvi, je ie ves obnemogel pripovedoval, da ga je z no- žem zabodel 17 letni sin njegove druge žene. Mož, ki je bil vdovec, se je priže- nil pred letom dni na posestvo sedanje žene, vdove z dvema sinovoma. 19 m 17 letna pastorka sta svojega očma na moč mrzila; drug drugemu n so privoščili iepe besede, prepiri med njimi so postajali vedno hujši. Medsebojno sovraštvo je doseglo vrhu- nec minili petek, ko so se sprli zaradi ma- lenkostne zadeve: pastorka sta svojega očma dolžila, da je prodal brez njune ved- nosti žito, ki ni bilo njegova izključna, temveč skupna last. Med prepirom je peh- nil mlajši pastorek svojega očma z vso silo z nožem v hrbet. Fidejca je dr. Me>- dič za prvo silo obvezal in odredil, da so g" z avtomobilom prepeljali neir.udno v celjsko bolnico. Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti, želodčne motnje, za- stajanje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih odpravimo z upo- rabo naravne »Franz Josefove« grenči- ce, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdravniki strokovne veličine izpri- čujejo, da učinkuje »Franz Josefova« vo- da celo pri zdražljivem črevesu brez bo- lečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in vseh špe- cerijskih trgovinah. Konec Mačkovega snlca Ljubljana, 30. januarja. Veličasten pogreb je v petek doživela Ljubljana. Udeležilo se ga je najugled- nejše občinstvo m najodličnejše dame, ki smo med njimi opazili zastopnika podžu- panstva, zastopnika predsedstva Rdečega Križa in načelstva upravnega odbora Ma- loželezniške družbe, načelstva upravnega odbora plinarne, elektrarne in vodovoda; zastopnika občinskega sveta, zastopnika likvidature Zveze obrtnih zadrug, načel- stva Obrtnega društva, zastopnika ravna- teljstva uprave pošt, telegrafa in telefona, zastopnika predsedstva Zveze za tujski promet in načelstva odseka za trgovino, zastopnika podnačelstva kmetijskega od- seka in referata za državljanske zadeve kr. banske uprave, nadalje zastopnika ži- rije Kinološkega saveza in zastopnika od- bora Ribarskega društva, mnogo članov ta ugledne narodno gospodarske organizacij« in še več prijateljev njih trofej, edino šefa naše higiene ni bilo, ker je hotel s svojo odsotnostjo manifestirati svoje najpopol- nejše zaupanje v aranžerja impozantae žalne svečanosti, kakor je v četrtek to sto- rila tudi uprava policije, ki ni poslala svo- jega zastopnika na občni zbor ^Pravnika«. V srce segajočih nekrologov in govo- ranc k sreči ni bile, ker so se pripravljeni govorniki bali. da se jim ne zatakne, zato so pa zatopljeni vase tiho premišljevali za- sluge predobrega pokojnika. Ne, tako lepega pogreba s tako ugledni- mi zastopniki oblastev in avtonomnih usta- nov ter zastopnikov vseh slojev ne bo imei niti najzbodijivejši pisec predpustnih kram- ljanj! »Sahranili« smo — naj mi bo dovoljen ta poetični evfemistični izraz naših bra- tov — samega kralja bistrega vodovja Ljubljanice, ki je vladal v marmornatih dvorih kristalnih globin Podpečjo. Kot ve- stni kronisti smo že poročali, kakšno sre- čo je imel naš ugledni meščan g. Josip Maček, s pošten človek — torej še za črko več kakor pošten — in znani izkušeni obo- ževalec športa apostola Petra Kar 18 kil težkega sulca je bil potegnil iz tolmuna in pomislite, koliko ga je ta velikan veljal, preden ga je tako vzredil! In še ta prekli- cana smola, da ie pozabi! doma cofe. ki bi moral z njimi privabiti zavaljenega star- ca, in je moral za taksi plačati tri kova- če, da je šel domov ponje ih še dohitel vlak. No, saj mu ni bilo treba plačati klenka- nja. Sicer pa sploh ne verjamemo, da bi bil rajni tehtal le 18 kil in je gotovo imel najmanj 25 kil. tak apetit so razvijali po- grebci, ker se je za ribičem in seniorše- fom Jožetom izkazal tudi njegov sinko Ivan, diplomirani kuharski mojster. Seni- oršef ni mogel prenašati ovacij navdušen :h častilcev tn se je podal v svoje privatne apartmane obsevat svojo revmo, ki jo je staknil v Ljubljanici, iz pogreba se je pa razvila najlepša pogrebščina. kjer so ri- biči in lovci morda povedali tudi »tako res- nično; ali pa resnico še vedno iščejo. Tak je bil torej predpustni pogreb pri Mačku tam za vodo. Pristopajte k Vodnikovi družbi