Štev. 19.
Cena ednoga drobca 50 fil.
9. Maja 1920. Leto VII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 12 K., na mesec 1 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-10 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Križ.
Starokrščanski pregovor veli: per crucem ad lucem to je po križi pride svetlost. Križovo svetimo zdaj, svetlost čakamo. Ta svetlost se blišči toti samo ka za oblaki je. Gela te veter odžene, se nam prikaže i nas pozdravi sunce, svetlost pravice. Krščanstvo, njegova moč je ta svetlost. Kristuš je fundament, šteri se ne da razdrobili, nego razdrobi se tisti, ki ga vničiti Šče. Viheri pa, Šteri oblake od sunca pravice odgánja} o, so posküšnje, probe. Pošlje je Bog vsem narodah!, ar so vsi njegovi i zaglednejo samo tisti to sunce i spoznajo njegovo dobroto, šteri so posküšnjo prestali. Viher v naravi (naturi) čisti zrak, v življenji narodov pa kaže pot krščanstva k pravici. Kje nej tih vihérov, zaspi narod kak rastlina je-senska brez korna.
Na Madjarskom je strašen viher bio i na jezere ljüdi, nedužnih državljanov ilajooljših je vnoco: Bjo je té vihér boljševizem. A odegnao je z ednim oblake, šteri so zakrivili moč i svetlobo sunca. pravice, krščanstva. Kak je premagao obstoj države one-mogočeči red boljševizma, je prevklo vsaki, tla drüge poti nej k vpostaviti razríišene države, kak krščanstvo. Vse stranke so si zvolile té fundament, krščanske i liberalna, na njega zidale svoj narodni čüt i tak delajo sküpno za preporod domovine katoličanci z evangeličanci. I če os'anejo na tom fundamenti, blažena bo ednok Madjarska.
V Jugoslaviji se je zdaj zdigno viher boljševizma. Železničarje so začnoli štrajkati, kommunisti so je podpirali pri tom, delali nemire po celoj državi, da bi ljüdstvo zbuntali i prišli na vlado. Pobiti so. Oblaki so se meknoli i prle krščanski sovražni liberalni listi spoznajo, tla se proti sküpnom! sovražniki vse stranke moro zjediniti. Edno moro še spoznati vse stranke, da podlaga, na štero stopiti moro, da premagajo boljševizem., je krščanstvo.
Per crucem acl lucem. Boljševizem potere tista Srditost, i krutost, z šterov sovraži pravico krščanstva. Pretrpi in o to njegovo kruto sovraštvo, to, ravno to potere njega, nam pa razjasni prlé z oblaki prevlečeno nebo krsčánske svetlobe, moči, pravice.
Prekmurski misijon.
Naše ljüdstvo že desetletja hodi i- se vozi v daljne, lepo Celje, k dobrim Očom misijonarah), Lazanstom, i si krepi tam po dühovnjh vajati ali misijoni, svojo düšo. Sam Večni Bog zna, keliko düš se je to pot ^čistijo svojih hüdobij i postalo pobožnih svetih, na najvekših hasek Cerkvi i državi
če gda, dnesdén je jezero bolje potrebno, da se o krepijo düše po sv. misijoni, kda vera vmira, ljübezen vgašüje, kda se proti revolucija, ka bo podrla vse, kaj so sto i stoletja zadala. Brez prenovljenja düš se svet ne more prenovi!!, brez poboljšanja src se ne more poboljšati. Prenovljenje düše i pobolšanje srca pa zvün bože milošče ne mogoče doseči. A ta se v najobilnejíoj meri bi pravili cutkoma leva na düše ravno po dühovnik vajati, kak nam svedoči zgodovina, življenje Matere cerkvi tak staroga kak novoga zakona.
A to prepotretjno Sredstvo za prenovljenje sveta je za nas Prekmurce daleč. Vnogi za volo slaboga zdravja, drügi zavoljo siromaštva si ne moreje vtrgati predjen sad sv. misijona. V Celje je Predaleč hoditi i tüdi največih! ne mogoče. Misijonarje se moro bliže spraviti. Kak da? Oni so Siromaki, nemajo drügo kak obljiibljeno siromaštvo. Z tem ne prido seni. Pot njim moramo mi plačati. Za trüd, za delo sv. misijona Oni ne smejo i tüdi nikdar ne vzemejo ednoga filera, a da so Siromaki Kristušovi, potrebno preprosto potüvanje i prehrano njim moramo mi dati.
Za te potrebne stroške se na-bira fundacija celo Prekmurje. Nabrali bi se pa mogla takša šuma, ka bi se z intereša té Šume, štera bi vsikdar na mesti ostala, plačali potroši vsakoletnih dühovnik vaj v Prekmurji. Misijonarje bi prišli vsako Iet ednok v edno, tlrügoč v drügo faro i držali misijon Spozosed kak v Celji za vsaki stan, ednok še za deco šolsko, ednok pa za celo faro. Tak bi šestkrat vsako leto prišli v Prekmurje.
Vsaki mora previdite ka se velika Šuma mora nabrali, ka de nosila za potroše potrebne intereše. /Ne smemo tüdi pozabiti, ka romarske hišo tüdi moramo meti po letaj za tiste ki do oprávlali dühovne vaje.
Vse im nam glasno pravi,'ka večletno pobiranje bo potrebno z obiluimi dari, dokeč se zapleni cil dosegne. Penezi štere što prevüpa dati se zraven naj pošljejo na naslov: Misijonska Hiša, Celje Sv. Jožef. Ka ne de trbclo poštnine plačüvati i pisati na koj ido penezi, so četi štampani, šteri se brezplačno dobijo v Uredništvi Novin v Črensovcih. Vsaki, ki nameni dare v te ntmica nabirač i pošiljati, naj prosi Ček; recepis od čeka i iména darovnikov pa naj pošlje nazaj na Uredništvo, ka se dari v Novinah ali M. Listi objavijo.
Nišče se ne sili, za té dare samo se prosi, i samo z dobrevolje dani dar se vzeme.
Kda se po letah nabere veliki znesek, pridejo sinovi sv. Vincenca še za stalno prebiva! v lepo Prekmurje i do tű zvršavali namen lepe fundacije: rešenje düš doma i ešče med pogani, razkolniki i krivoverniki, če ne bodo naša srca Siroka vrata mela. Vsaki dar v Celje k sv. Jožefi t Amerikanci, Vašim dobrim srcom ta prošnja tüdi ide, Znamo, da jo bote razumeli.
Kaj je v Ljubljani določeno gledoč naših sol?
5.) Ka se tiče vučitelstva, se nam vidi potrebno, da ga kak najprle plačamo, zakaj s tem si prido-bimo zasé Vučitelstvo, Štero se boji za svoj obstanek.
Dokeč se po slüžbeni dokumen taj ne da zagotoviti ka ide posameznim vučitelom, se jim bodo mogli dati izdatni predrami (előleg) na plače.
. Zato se bodo prevzetji vučitelom nakazali do ureditve slüžbenik prejirokov predrami mesečnij 700 koron za samce, 800 koron za olenjenc in 900 koron z omenjeno z decov. (Zdaj že brezrazlike za vse 900 K.)
Pejnezi se pošlejo civilnomi komisariat!, šteri naj včasi sem naznani potrebno vsoto (šumo) oktober in november.
V namen končne vredile slüžbenik prej im ko v pa naj pošlejo prevzeti vučiteli civilnomi komisarjati svoje listine Svedočanstva in namestitvene dekrete), da bo leži ugotoviti njihovo slüžbeno dobo in jih »voditi v primeni čtnovni razred.
2
NOVINE
1920. maja 9.
6) Na vse vučitele v Prekmurji je izdati poziv, da se v teki 14 dnij pismeno izjavijo, ali ščejo šče dale slüžiti pod novimi razmerami v Prekmurji. Što ne ve slovenski, bi se lehko sprijal samo te, če se zaveže, da se navči kniževne slovenščine najdale v ednom leti.
(Nadalj.)
Dom i svet.
Jugoslavija. Vlada je povišala plačo železničarom posebno v pokojnim, vojake železničare pod orožje pozvala na orožne vaje. Šteri neso bogali se postarijo kak odkočniki prep vojaško sodišče. Vlada se pa ne štela tečas Z njimi pogajati, dokeč so vsi v delo ne stopili, štero so samo na hujskanje kommunistov povrgli. Stavkajoči so napravili preci kvara po železnicah, kje so šinje gorstrgali ali drüge reči spokradnoli, spotrli ali pa šteli z bombami pripravi vničiti. Krivce še ne vlovljene, vojaštvo zasledüje. V Sühoče! so se Madjari šteli z boljševiki vred opreti jugoslovanskoj oblasti, a Zarota je odkrita, krivci pa zaprti. Vlada je pri mirovnoj konferenci protestirala proti hujskanja V Ljubljani so kommunisti strelili dva orožnika, kda so te prepovedali zbiranje ljüdstva, na to v smrtnoj nevarnosti, da je oni ne pokop čaj o so strelili med vnožimo, 11 ljüdi s strelom vmorili, več jih pa ranili. Boljševiki so tak srditi bili, da so žaiili še dühovnika, prosta Kalana, ki so streljeno spovedávali, edna Ijuta baba jih je celo z botom po glavi vdarila, da jih krv polejala i so omedleli. Zdravnik jih e ohrano Divja ženska je kričala, (da so dühovnik v smrtnoj nevarnosti bodočim svetstva za vmirajoče delili!!, v tom hipi: 14 let sem nej bila pri spovedi i v cctkvi pa tüdi ne bom več Šla. Kam je mogoča priti mila ženska natura, če se njej vzeme vera! Mirovna konferenca je razpravila Palestini ko, amenisko, nemško i jadransko pitanje. V Palestini namenijo židovsko državo napraviti. Armenija bo samostojna i dobi mesto Eržerun, Anatolija, en del zdajšnjega türskoga bi tüdi postala samostojna držáva pod ravnanjem türskoga princa, Nemčija pa mora, če nači nej, pod silo prekdati svoje orožje i samo 150 jezerno vojsko sme meti. Do konca maja bi se razorožitev do končala.
Glasi.
Deželna vláda za Slovenijo
je prepovedala zavolo kommunističnih nemisov toženje alkohola i zbiranje ljüdstva. Dognalo se je naime, da so hujskači pijani kak dež naravnost z krčmo šli ljüdstvo drastít.
Austrovogrski drobiž 10 i 20 fil. vala v Jugoslaviji 10 i 20' parov to je 40 i 80 filerov.
Amerikanski Slovenci. V Chicagi izhajajoči dober krščanski list »Edinost" nam sledeče novine naznanja. Izhaja tű neki slovenski rnesečni list »Zvezda vogrskih Slovencov, šteromi se naše krščanske Novine i njihov urednik ne vidijo Napada obá. Te listič vrejüjeta Horvath Lovrenc bivši sobočki kaplan i Krampač Jožef štampar z D. Bistrice. Naše zavedni, krščansko inisleči možje so v obrambo vzeli naše krščanske Novine je širijo meti svojimi vojaki, temnomi lističi pa smrt napovedali ka več ne de sveto našim ljüdem na krivo pot. — Ustanovila se je Iti „zveza kat. Slovencov," nepotrebno drűštvo, štero vküpdrži i v veri obdrži naše ljüdi, ki se tak strašno Potvarjajo tam i prihajao bolje neverni z Amerike domo kak z boja. Vmro je v v Chicagi Zver Jožef, Prekmurec, 46 let star, i vmro je brez sv. spovedi. V treh mesecah je on šesti Prekmurec Šteri je brez svestvo vmro. »Edinost" se toži, ka nešteti naši ljüdjé jako grdo i zanemarjeno živejo tam, za imenivanoga Zvera so tüdi mogli pobirati, ovak so ga ne mogli zakopali. »Edinost'1 na račun jemlje Amerikanske Slovenske socialnedemokrate, šteri so mnoge jezere pobrali vküp iz trüdov Siromašk i! delavcov za odslobojeni bratov v Europi, računa od teh penez pa neso še dali.
Za župana v Zagrebi je zvoljen kommunist Trezno i pravično misleči slovenski liberalci obsodijo horvacke liberalce šteri so glasüvali za boljševika, naj samo krsčanska stranka ne zmaga.
Konferenca püšpekov se je v Zagrebi nadaljavala. Poslala je pozdravni. brzojav regenti i sv. Oči, toga prosila naj za versko resnico razglasi Marijino v nebovzetje; določila, naj se naredi eden katekizmus i edna cerkvena molitvena knjiga za vse püspckije, se k leti pozove spravišče cele Jugoslavije vküp, odbila je prošnjo posvetnih dühovnikov, ki si dozdajšne regule ščejo olejšali i razpravila od kat. antonomije.
Travniki se delijo po občinah. Siromaki se tožijo, ka so zapostavljeni i ka tisti dobivajo travnike, ki svojih •zadosta majo. Vsa tožbe seve neso opravičeno, neštere pa so. Prosimo ravnateljstvo za agrarno reformo, naj pride siromakom na pomoč. Grüntnice naj se gledajo, te posvedočijo, kaj što ma i kaj njemi trebe.
Nagli (prek!) sod ali štatarij je razglaven v Jugoslaviji proti boljševikom.
Novi püšpeki. Za djakovskoga škofa (püšpeka) je imenüvan Aksa-movič Anton, za Križevskoga pa dr. Mjáradi.
Dari. Na afrikanski misijone: v kronah: Matajič Ana, Črnesovci, 8, Ciglar Marijanka, Sr. Bistrica 10, Tretjerednice, Brezovica, 7, Kozlar Matjaš Trnje, 2, Horvat Martin, Žižki, 2, Raj Jožef G. Bistrica 1, Hanc Štefan Črensovci 5, pri kalendarah na Cigan Matjaša v Žižkih poslanih več dano 20, Salaj Ana, Verčej (na krűh sv. Antona) 10, Sabotin Treza, Črensovci 4, Kolenko Ivan 10; na krst poganske dece z imenom Treza i Jožef darüvala 50 K. Zadravec Treza z Trnja; z imenom Anton Matjašec Anton z Nedelice 25 K., z imenom Ana pa Hozjan Ana z Nedelice 25 K. Vküp 179 K. Penezi odposlani apr. 12. Drüžbi sv. Petra ki. v Ljubljano.
Sv. Oča so za sirote bečke nabrali 36 milijonov kron. Kancler, dr. Rt-nner priznava, ka so ga sv. Oča jako Ijübeznivo sprejeli. Iz vüst ednoga socialnoga demokrata je to veselo čüti dobrim katoličancom.
Intereša bo nosilo 1% tistih 20%, šteri so nam pri Štemplani! odvzeti.
Židovski listi so bogati, krščanski Siromaški, pišejo nemški püšpek dr. Lőhmann, zato se tej od krščani-kov moro podpirati. Zarazmile to krščeniki. Če de vam düša gift štela zagifta se.
Prezvanje. »Sv. Martin pri Vurbergi. Jahao Ivan, Marija, i mi. Ivan prezovemo javno noj pristop k Samostojnoj kmetijško! stranki. Stov strankov, štera dela samo zgago, seja sovraštvo med naše ljüdstvo i štera zdrüžile okoli sebe narodne odpad-nike i ljüdi takše vrste, neSčeno nikaj meti. V naših krajeh se vsaki zaveden človek sramüje biti pri Samostojni. Objavleno v Slov. Gospodari št. 16.
Zagrabečkoga župana, kommunist Deliča je Vlada nej potrdila, regent bo drügoga imenüvao ki državo podkapljejo, ne morejo v njej slüžiti.
Slovenec župan v Ameriki. V mesti Kclnvafin Min. je za žnpana že driigoč zvoljen MafekovtČ Jürij, Slovenec.
Prekmurske prelje 1 Štere znate še presti, Zglasite se pri župani, dajte se vküp spisati, zakaj bi davali svoj len v Češko doma se lejko sprede i sirote kaj zaslüžijo. Gortčanke oglasiti se, za predere.
Hromi vojaki so se hodili v Varaždin javit zavoljo podpore. Drügoč bi prosili si. komisijo, naj pride v Lendavo, za vnoge sirote je prete-žavne i draga bila ta pot.
Na prekmurski misijon so darüvan i včasi svoje dare tüdi v Celje poslale občine: D. Bistrica 444 K., Sr Bistrica 330 K., Hotiza 589 K., Žižki 520 K., Gomilci 1107 K. Po drügih občinah se pa še vrelo nabira. Slovenci, rešilno svoje düše, to je to prvo!