izhaja vsak. četrtek in velja f. nošlnhio vred al! » Martbon s pošiljanjem na dom za cele leto 32 din., pol fem 16 din., četr! leta S din. Izvaa hfoslavfje 56 din. Naročat* s* poiije m upravniitK» .Slorenskega Gospodarje* v Mariboru, Koroška cesta 5. List se dopošUja do odpovedi, Naročnina se plačuje v naprej. Telefon interurban št. 115. Posamezna Številka stane 1-30 din. Poštnina plačana v gofovlnl. LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Uredništvo Je v Maribor«, Koroška cesta it. 5. Rokopisi se ne vračajo. Uprav iriStvo sprejema naročnino, Inserate In reklamacije. Ceae iaeeralora po dogo-vara. Za »ačkrafisc oglase printer ea popust Nezapri» rekleatadje so poštni* proste. Čekovni račun poštnega «rada Ljubljana št i0.605. Telefon interurban št 113. 1B številk:«,. MARIBOR, dne Diaro» IOÖ4 58 letnik »»i mm Nerodnosti in kri»ice v vojski. Pri parlamentarni razpravi o proračunu za vojno ministrstvo je nastopil v imenu Jugoslovanskega kluba poslanec Andrej B e d j a n i č, ki je najprvo ugotovil, da našajo izdatki za vojsko nad 20 odstotkov celokupnih državnih izdatkov. Letošnji proračun vojnega ministrstva iznaša 1 milijardo 945 milijonov dinarjev, kar predstavlja v predvojnem denarju svoto od 100 milijonov dinarjev. — Potem govornik takole obravnava nezdrave in krivič-ae razmere v vojski: Krivično postopanje z reluuti. Jako nezgodno in neprimerno je urejen čas za pozivanje rekrutov na odsluženje kadrovskega roka. Kljub vsem kritikam, katere so neštetokrat padle od naše strani, se še vedno pozivajo rekruti na odsluženje kadrovskega roka v času, ki je najmanj primeren. Kličejo se po eimi, v najhujšem mrazu in se še vedno prevažajo kakor živina, nagneteni v živinskih, nezakurjenih vozovih. Fant gre od doma čil in zdrav, tcda že v prvih urah svojega vojaškega življenja si. marsikateri nakoplje bolezen, ki jo potem čuti in ki ga muči skozi celo njegovo življenje. Vse kritike pa je tudi vredna nesorazmerna razdelitev na poedine polke. Rekruti se uvrščajo v posamezne polke, toda ko pridejo tja, ti polki na žalost nimajo ne obleke in tudi ne mesta, kamor bi jih spravili, in tako se ■godi, da so vojaki naravnost natrpani v posameznih sobah in morajo po trije in štirje ležati v eni postelji, seveda brez potrebne odeje in pokrivala. Posledica vsega tega je, da se fantje prehladijo, si nakopljejo bolezni, da hirajo in se na žalost čestokrat pripetijo tudi smrtni slu-Eaji. Tako propadajo mladi ljudje, cvet našega naroda, vsled nepremišljenega in škandaloznega ravnanja z na-Simi fanti s strani vojaške uprave. Tukaj bi omenil še tudi to, kar se dogaja posebno aedaj, ko prihajajo rekruti'na do-.luženje kadrovskega roka, da se morajo po več tednov vežbati v svoji civilni obleki, ne da bi za to dobili kako odškodnino. Če nimajo dovolj obleke, zakaj jih potem kličejo? K temu pa še slabo ravnanje! Mi smo že večkrat povdarjali, da se z rekruti ne sme tako slabo postopati, kakor se tu na žalost dogaja z našimi fanti. Vsi ljudje niso enako nadarjeni in enako razumni. S temi ubogimi reveži se pa postopa skrajno slabo in se jih šikanira na V6e mogoče načine. Kaznuje se jih in se jim preklinja »Svabsko mater« samo radi tega, ker so Slovenci ali pre-Ceni sploh. Cesto padajo tako ostudne psovke, da se jih Vnarsta in sadjarska iila i Hribin v 52. šolskem leto 1923-24. (Konec). 36. Za vsakih 14 dni se operejo učencem na stroške «avoda: 2 srajci, 1 spalna srajca, 2 spodnjih hlač, 3 para nogavic, 4 žepni robci in 2 predpasnika. Pranje rečje množine perila mora učenec posebej plačati. 37. Vstaja se poleti ob pol 6. uri, pozimi ob 6. uri, k počitku se pa hodi ob 21. uri poleti in pozimi. Učenec, ki vrši službo v hlevu, mora vstajati pred 4. uro, do-roljeno mu je pa, hoditi zvečer eno uro prej k počitku. Točno ob 21. uri morajo biti vsi učenci v postelji, se morajo ugasniti vse žarnice v učnih prostorih in spalnicah ter zakleniti hišna vrata. Po dnevi bivati v spalnicah je prepovedano. Zjutraj je učencem dovoljeno rstajati radi učenja raneje, vendar ne pred 4. uro, kar se mora vršiti povsem mirno. 38. Hrano dobivajo učenci iz kuhinje zavoda. K jedi pozove učence šolski zvonec. Učenci jedo skupno pod nadzorstvom; kdor brez tehtnega vzroka zakasni, ne dobi hrane naknadno. 39. Učencem je strogo prepovedano, preostala jim jjedila in kruh prodajali ali celo zametavati. 40. Prestopki teh pravil se kaznujejo po njih važnosti in velikosti z opominom, ukorom ali kaznijo, in sicer se jim prepove prosti izhod ob nedeljah in praznikih, ali pa se jih kaznuje s hišnim zaporom, kazenskimi nalogami ali z izključitvijo ob istočasnem obvestilu staršev, odnosno njih namestnikov. 41. Kazni se zapisujejo v kazensko knjigo in upoštevajo pri oceni vedenja. Učenec, ki je kaj ukral ali poneveril, se brezpogojno takoj izključi. Tudi nepoboljšljivi lenuhi se izločijo iz zavoda. Izključeni in samovoljno iz zavoda izstopivši učenci zgube pravico do spričevala; plačana osKrbnina in šolnina se jim ne vrne. sramujem tu navajati. Padajo psovke ne samo s strani podoficirjev, ampak kakor oujemo, tudi s strani višjih oficirjev. To se je v naši vojski tako ukoreninilo, postalo je to neka vsakdanja stvar, kakor da bi bilo to predpisano v vojaških predpisih. Na ta način se vojakom ne vceplja ljubezen do domovine. Kar se tiče vojaških dopustov, vlada pri mnogih vojaških oblasteh velika prisiranost in nepravilnost, čeprav sedanji vojni zakon predpisuje, da imajo vsi vojaki, posebno pa kmetski sinovi, pravico do žetvenih dopustov, oziroma do dopustov za poljska dela, in moramo mi poslanci večkrat posegati vmes, da pridejo vojaki do svojih pravic, katere jim jainči novi vojni zakon. Kakor v vsaki armadi, tako imajo tudi pri nas oficirji pravico do poslužitelja, ali kakor pravite vi Srbi: po-silnega. Največji škandal je pa to, da se vojaki uporabljajo za navadna domača dela, da nosijo nabasane košare s trga, čeprav je sedanji vojni minister izdal strogo nared-bo, da se vojaki za taka dela ne smejo uporabljati. Sam sem imel priliko videti, da so morali vojaki nositi celo otroke oficirjev. Cesto smo že povdarjali in zahtevali, da bi vojaki odslužili svoj kadrovski rok v svoji ožji domovini. Toda vse te naše želje in zahteve so bile večno samo bob ob steno. Naše fante še vedno pošiljajo v južne kraje Srbije in v Macedonijo, kjer ne morejo prenašati podnebja, kjer so izročeni vsem prirodnim neprilikam in nezgodam in kjer si nakopljejo vsakovrstne bolezni, pred vsem malarijo. Našim fantom je v slučaju smrti ali kake druge nesreče, ki se pripeti doma, popolnoma nemogoče, da bi prišli domov, ker so prevozni stroški tako veliki, da jih naši fantje, k večinoma niso premožni, nikakor ne morejo zmagati. Tudi kar se tiče dušebrižništva, se godiio našemu vojaštvu velike krivice. Vidimo, da v mnogih in velikih garnizijah ni nobenega katoliškega duhovnika in naši fantje so v slučaju bolezni ali celo v slučaju smrti brez duhovne tolažbe in pom jči. 2500 vojakov nima nobenega duhovnika. Zakaj s* Slovenci razdeljujejo po raznih polkih* Zakaj ne služijo skupno, kakor je bilo to v Avstriji? Velika krivica se godi tudi vojakom, ki brez lastne krivde izgubijo ali so jim pokradeni kaki erarični predr meti. Neki Voros Vendl iz občine Kot v Prekmurju je dobil dne 20. 2. t. 1. potom občinskega urada obvestilo, da ima za svojega sina, ki služi v Krivi Palanki, plačati 1974 dinarjev za en kožni pas, en nahrbtnik in nož z nožnico, katere stvari so mu bile ukradene brez njegove krivde. Te stvari torej veljajo skoraj toliko, kakor ena krava. Baje postoje neki vojni predpisi, da mora vsak vojak plačati za upropaščene ali izgubljene stvari desetkratno vrednost. Tako mora n. pr. vojak, če izgubi 1 palrono, plačati zanjo 5 dinarjev. Oče bi moral po takem računu prodati polovico svojega bornega premoženja, da plača omenjeno svoto. Vojakom pa kradejo civilno obleko, ker v kasarnah ni varne shrambe. Vojaku so bile ukradene vojaške reči brez njegove krivde in mora plačati škodo in sicer še celo desetkratno. Za civilno obleko, ki mu je bila ukradena po krivdi komandanta, pa ne dobi nobene odškodnine. Kar se tiče oprostitve vojnih obveznikov od vojaške službe, je ta istotako pod vsako kritiko. Vojni obvezniki, katerim so po zakonu dane vse mogočnosti, da bi mogli in morali biti oproščeni službe v vojski kot edini hranilci, se kljub vsem utemeljenim prošnjam poživljajo na odsluženje roka. Tako postopanje od strani vojaške oblasti vzbuja v narodu ogorčenost, posebno še v obmejnih kra-• jih naše države. Šikaniranje občinske oblasti. Vojni zakon predpisuje n. pr., da mora občinski predstojnik in polovica občinskih odbornikov spremljati rekrute k naboru. Iz mojega kraja mi je znan slučaj kjer je bil v celi občini en sam rekrut in tega rekruta je moralo spremljati k naboru 5 odbornikov. Mogoče je to dobro za kraje v Macedoniji, toda mi Slovenci smo kulturen narod. Pri nas je bila prej navada, da je spremljal rekrute, ki so šli na nabor, samo občinski predstojnik. Pri nas ljudje dobro vedo, da morajo zadostiti svoji državljanski dolžnosti in se ji tudi radi odzovejo. Med Slovenci ni niti enega odstotka, ki se ne bi odzvali, kadar jih država zove. Po nepotrebnem se torej šikanirajo občinski predstojniki, oškodovane so pa tudi občine, ki morajo plačati prevozne stroške. Uničevanje vojnega materijala. Minulo je že polnih pet let, odkar so prenehali gro-meti topovi, a v tem dolgem času se še nihče ni spomnil, da bi uvedel akejo za zbiranje vojnega materijala, ki še danes propada po gorah in dolinah južne Srbije. Železo ima danes precejšno vrednost, še dražja pa je pločevina in bodeča žica, in tega materijala leži navzdolž cele južne meje kar na stotine vagonov in država nima lični načrt f o S V NO * S Učni predmet Učn. ur na teden in leto I. letnik tldlB-ik» a a S,s II. letaik^ tedia-iU 8 3 'oŠ ■"¡¡S II ~JB a£ n 1. Verouk*) .......11 40 1 1 40 80 2. Slovenščina ............33 120 2 2 80 200 3. Srbohrvaščina ..........1 1 40 1 1 40 80 4. Računstvo..............33 120 2 2 80 200 5. Geometrija, zemljemerstvo in risanje..............3 3 120 2 2 80 200 6. Fizika in meteorologija . . 2 1 60--— 60 7. Kmetijski prirodopis ... 3 3 120 --— 120 8. Kemija z agrikulturno kemijo 3 3 120 --— 120 9. Vinarstvo .........— 3 3 120 120 10. Kletarstvo ........— 3 3 120 120 11. Vinska kemija z vajami . .--— 2 — 40 40 12. Sadjarstvo ............3 3 120 2 1 60 180 13. Uporaba sadja......._ii 40 40 14. Vrtnarstvo ........— 1 1 40 40 15. Poljedelstvo in travništvo . 3 2 100 2 2 80 180 16. Živinoreja in mlekarstvo .--— 3 3 120 120 17. 2ivinozdravstvo......._ 1 _ 20 20 18. Gozdarstvo ........_i_ 20 20 19. Čebelarstvo ........— 12 60 60 20. Kmetijsko gospodarstvo . .--— 1 1 40 40 21. Kmetijsko kupčijstvo . .--— 1 — 20 20 22. Kmetijsko knjigovodstvo .---- 1 20 20 23. Kmetijsko zadružništvo .---- 1 20 20 24. Kmetijsko pravo ....--— 1 — 20 20 25. Zdravstvo*) ............1— 201— 20 40 26. Rokotvorstvo........— 2 — 40 40 27. Telovadba») ............1 1 40 1 1 40 80 28. Splošno obrazovanje in kon- verza torij*) ............1 1 40 1 1 40 80 29. Petje*) ................1 1 40 1 1 40 80 Skupaj: 29 26 1100 37 30 1340 2440 Počitnice. Počitnice trajajo (imenovani dnevi so všteti) 1. božične počitnice od 23. decembra do 2. januarja........... 2. velikonočne počitnice od srede, pred do torka po veliki noči....... 3. binkoštne počitnice od sobote pred bin-košti do torka po binkoštih..... 4. jesenske počitnice od konca šolskega leta (1. avgusta) do 15. septembra (v dveh skupinah) ........... 11 dni 7 dni 4 dni 46 dni skupaj 68 dni. *)* Oba letnika skupno. Prva polovica učencev ostane prvih 23 dni v zavodu, odnosno na jesenskih počitnicah, druga zadnjih 23 dni. Tekom jesenskih počitnic obavljajo učenci na zavodu vsa potrebna praktična dela. Gojenci, ki so odločeni za redno tedensko službo v kleti, vrtu, hlevu itd., ne morejo tisti teden na počitnice. Praktikanti imajo božične in velikonočne počitnice, dočim nimajo bin-koštnih počitnic, v dobi jesenskih počitnic pa imajo samo 7 dni dopusta. Učni tečaji. Na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se vrše tekom leta za kmetijske zanimance razni večdnevni učni tečaji, ki se uradno razglašajo v časopisju, tako zlasti: vinarski tečaj, kletarski tečaj, sadjarski tečaj, tečaj za konserviranje sadja in povrtnine, tečaj za travništvo, uporabo gnojil itd. V zadnjih letih se niso mogli redno vršiti. Tudi udeležba ni bila zadovoljiva, ker primanjkuje sredstev in je življenje za udeležence v mestu predrago. Temu se bo skušalo odpomoči s podporami in prispevki iz javnih sredstev. V Mariboru, o božiču 1923. Ravnatelj: Andrej Žmavc. od tega nobenega dobička. Baker in medovina sta danes redka dragocenost v naši državi in ju je za drag denar težko nabaviti, po južnih brdih pa ležijo razmetani celi vagoni puškinih patrom. Od Djevdjelije pa do Bitolja so §e danes posuta brda z raznimi kovinami, ki so vredne milijone dinarjev. Če bi se to blago zbralo in vnovčilo, bi se s tem znatno povzdignilo ekonomsko moč naše države. Vojni materijal pa ni samo raztepen po hribih in dolinah, ampak se še danes nahajajo v teh krajih pod-remeljska skladišča. Lansko leto so odkrili na brdu blizu mesta Djevdjelije vojno skladišče pod zemljo, ki je vsebovalo okrog 40 vagonov vojaških krušnih torb. Istotam so odkrili skladišče, ki je vsebovalo 5000 novih sedel Sedla seveda niso prišla v roke erarju, ampak so izginila na tajinstven način kar preko noči in nikdo od vojnih oblasti ni vprašal, kam so šle te stvari in s kc»n so šle. Vojaške oblasti niso glede vojnega materijala samo zanemarile zbiranja, ampak so potom naredb olajšale raznim tihotapcem posel, da so s tihotapljenjem tega materijala obogateli. Grška meja, ki je oddaljena od Djevdjelije komaj par sto metrov, je kot nalašč ustvarjena za tihotapstvo. Naša država je namreč prepovedala vsak izvoz vojnega materijala v tuje države, na drugi strani je pa obljubila nabiračem vojnega materijala tako nizko nagrado, da noben človek ni hotel prevzeti tega posla v korist erarju. Grčija in Italija plačujeta po posrednikih ta naš vojni materijal zelo drago in tihotapstvo je v polnem cvetu. Naše vojne oblasti propadanje vojnega materijala mirno gledajo in se še nekako divijo, ker se bogatijo ž njim nepoklicani mesto erarja. Vojni materijal pa propada tudi tukaj v Beogradu. Avto-kader ima več tisoč krasnih avtomobilov, tovornih in luksuznih. Ti dragoceni predmeti stojijo na prostem in so izpostavljeni vsem elementarnim nezgodam in vremenskim izpremembam. Bilo bi dobro, da bi vojaške oblasti skrbele za to, da se te dragocene stvari spravijo v kake remize, kakor jih imamo pri nas v Sloveniji. Zakaj tega dragocenega materijala ne spravite v Ljubljano? Tam imamo krasne prostore in bi ga lahko spravili pod streho. Ali morda nimata zaupanja do nas Slovencev? Isto je s pneumatiko in bencinom. Tudi te dragocene stvari ležijo na prostem. Krivično postopanje s slovenskimi oEicirji. Iz vojske je pometano veliko število oficirjev Slovencev in Hrvatov, mladih in dobrih strokovnjakov, ki bi bili sposobni še dosti storiti za blagor domovine. Bili so slučaji, da so se oficirji pritožili proti redukciji, pa se jim je v vojnem ministrstvu kratkomalo namignilo, dn je sedaj prišel čas, da se »bivše« izbaci. Jasno je, da vojni minister ne bi tako postopal, če ne bi to odgovarjalo smernicam sedanjega radikalnega režima. Kaka je ta svr-ha? Pripraviti se hočejo na vojaško diktaturo. Toda po mnenju radikalov bi mogla biti naša vojska le tedaj trdna opora diktature, oster bič radikalne vlade, če je očiščena vseh «sumljivih in nezanesljivih elementov.« Ti sumljivi elementi so seveda samo med Slovenci in Hrvati, kar dovolj jasno dokazuje, da so tu drugi vzroki merodajni. Saj smo videli, da so tudi med Srbi taki, ki so zvesto služili Avstriji, a ti vojni upravi niso nezanesljivi Naša vojaka bi morala biti narodna in bi morala stati nad vsemi strankami. Že dejstvo samo, da obstoja v naši armadi »bela« in »črna roka«, je jasen dokaz, da je jedro naše vojske nezdravo. Kam to dovede, če začnejo oficirske mase posegati v politiko, nam je živ dokaz usoda sosedne Grčije. Naloga vseh poslancev brez razlike na strankarsko pripadnost, katerim leži na srcu blagor naše domovine, bi morala biti, da v kali udušijo kaj takega. Mogel bi navesti par slučajev, da so bili nekateri oficirji, posebno z Slovenije, dobri narodnjaki, reducirani samo vsled spletk svojih predstojnikov. Tako n. pr. je bil kriv, kakor so to naši slovenski listi večkrat pisali, redukcije žandarmerijskih oficirjev komandant žandarme-rijske brigade polkovnik Dragič. Ta gospod obrača svoj plašč vedno po vetru. Za časa Avstrije se je zval Oskar Huber in je bil seveda navdušen avstrijakant-pangerman. Po preobratu si je pa znal pomagati in je iz Oskarja Huber postal Dragoslav Dragič. Zadovoljiti je treba načelu ustave, po kateri so vsi državljani enakopravni glede nameščenja v državni službi. Mislim, da je to treba vpoštevati tudi pri oddajanju vojaških služb. Ne vem siceT natančno, toda zdi se mi, da imamo pri nas 155 generalov. To je že cel regiment, a med njimi nimamo niti enega Slovenca ali Hrvata. Ali morda to ni narodna vojsk«, ali to ni vojska Srbov, Hrvatov in Slovencev? Ali naj torej samo Srbi uživajo tukaj prvenstvo in se postavljajo na visoka mesta, Slovenci in Hrvatje naj pa bodo mogoče samo redovi in kaplari! Drugi bi komandirali, mi naj bi pa samo poslušali. Zaključek. H koncu svojega govora izjavljam, da smo Slovenci pacifisti, in z ozirom na naše sedanje prijateljske razmere z Italijo smo pač upravičeni zahtevati, da se zmanjša ¡število stalne vojske, kar bi seveda jako olajšalo naš proračun. Sploh pa moram pri tej priliki naglašati naše načelno stališče, da se naj mednarodni spori rešujejo pred mednarodnim svetom, naj se ta zove Zveza narodov »li kako drugače in da je treba delati na razorožitev vseh evropskih narodov in ne samo nekaterih. Fr. \Vernig, okr. ekonom. ! Naš kmet In naše razamništvo. i (Sodobne misli.) : Težak je dandanašnji gospodarski položaj kmeto-I valca. Spremlja ga vedno enako in zvesto, dan za dnevom, leto za letom boj za obstanek, za vsakdanji kruli ter skrb, da ohrani svojo rodno grudo sebi in svoji družini. Boj je to silen in vedno enak, ob vsakem letnem času in v vsaki dobi dneva — boj z vedno bolj neugodnimi gospodarskimi prilikami in s trdo, svojeglavim na ravo. Tem huje zadenejo kmetovalca nesreče,, ki mu mnogokrat mahoma uničijo ves s trudom in trdim delom enega celega leta pripravljeni skromni gospodarski dohodek. In kdor je videl ali doživel tiho žalost, zadržani in nemi obup nad nesrečo v gospodarstvu na polju in pri živini, ta razume tudi vso srčno globino in vso junaško velikost duševnega življenja priprostega in mnogokrat tako malo uvaževanega trpina-boritelja, — kmetovalca. Spoznavajmo dušo našega kmeta in spo-, znali bomo sebe — in sodba o našem narodu, o njegovem mišljenju in čustvovanju bo mogoče mnogo bolj pravična in nepristranska, i »Spoznanje je prva pot k zboljšanju«, pravi nemški pregovor. In mislim, da bi tudi medsebojno spoznanje doprineslo mnogo k zboljšanju gospodarskih in kulturnih odnošajev med kmetovalcem in slovenskim meščanom. Vzemimo v tem oziru za vzgled v gospodarskem in kulturnem pogledu tako zelo napredne dežele severne Evrope: Dansko, Nizozemsko in Skandinavijo. Pravo in idealno umevanje svojih kulturnih dolžnosti napram narodu je razumništvu v teh krajih omogočilo ustvariti kulturne prilike, o katerih pri nas komaj sanjamo. Kmetijske zadruge, knjižnice, razna prosvetna društva in ljudske visoke šole so v Skandinaviji povsem običajne v zadnji priprosti, kmečki vasi. Pa ne samo gospodarska, ampak tudi srčna naobrazba je tam kaj na višku. Delavec, kmet in meščan se zavedajo enako svojih dolžnosti napram državi in dolžnosti drugega napram drugemu. Grda, nesrečna sebičnost, ki zastruplja vse naše javno življenje in rodi toliko neodkri-losrčnosti in upravičenega nezaupanja, je neznana. Drug drugemu pomagajo, drug drugega ščitijo in vsled tega se je ustanovila tako vzorna celota na gospodarskem in kulturnem polju. — Tako na Danskem ip v Skandinaviji. Pri nas pa šo žalibog razmere še take, da mora za našega kmetovalca veljati le stari in preizkušeni rek: »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!« In ta lepi, slovenski pregovor mora biti za slovenskega kmetovalca toliko bolj merodajen, kolikor bolj se zaveda, da je na gospodarskem in kulturnem polju osamljen in da je predvojno prisrčno sožitje med njim in med meščanskim narodnim razumniit'. o skoraj docela zamrlo. Vas in mesto — postala sta strogo ločena pojma, med katerima svojčas slovenski naobraženec ni delal razlike. Danes pa dobivata ta dva pojma vedno izrazitejše oblike in meja med njima je vedno ostrejša: tu vas — tam mesto. Radi tega naj si skuša naš zavedni in' že naobra-ženi kmetovalec po možnosti pomagati sam, naj stremi za tem, da svoje upravičene stanovske težnje in želje uveljavi s pomočjo raznih svojih organizacij in naj si prizadeva potom dobrega strokovnega in prosvetnega časopisja in knjig ter s pomočjo vaškega narodnegt raz-umništva poglobiti in razširiti svoje znanje in svojo spretnost v raznih gospodarskih in življenskih vprašanjih. Vsak naobraženec pa, ki ljubi svoj narod, ki ima še srce in smisel za lepoto in veličastvo narave in za velikega, neumornega bojevnika v nji, za našega kmetovalca — mu bo šel vsikdar z vzornim delom in dobrim nasvetom na roko. In ako bosta kmet in naobraženec na ta način razumela svoje naloge in dolžnosti, bomo dosegli tudi tako zaželjeni in potrebni splošni, gospodarski in kulturni napredek in naš celokupni slovenski narod bo z povzdigo kmetijstva še v doglednem času dočakal boljšo in svetlejšo bodočnosti. Spominiaite se Dllaške »ečerie! Iziez živlae za ebmeine «Kine dssežen. V predzadnji številki »Slov. Gospodarja« smo opisali, kako so samostojneži in demokrati skušali preprečiti, da bi smeli živinorejci na severni meji mariborskega okraja izvažati živino preko Plavča. Naši poslanci so na to ministru za kmetijstvo in poročevalcu za živinozdravništvu dokazali, da poročilo, ki ga je dobil minister v tej zadevi od veterinarskega poročevalca, neresnično. V imenu Jugoslovanskega kluba je nato poslanec g. Fr. Žebot ponovno zahteval, da se naj vendarle dovoli izvoz živine iz obmejnih občin, ker tu ni kupcev. Minister je uvaževal predlog našega poslanca in je izdal dne 18. marca naslednji odgovor: »Gospod poslanec! Na vaše vprašanje o izvozu živine iz obmejnih občin, imenovanih v vaši interpelaciji, preko Gor. Kungote—Plavč, mi je čast Vas obvestiti, da sem odredil z ozirom na vse predloge, katere ste navedli, pod današnjim Vt. Br. 2278 in na osnovni člen 2, v zvezi z členi 3 in 57 zakona o ustrojstvu ministrstva poljoprivrede in voda ter na osnovi odredb zakona o živinskih boleznih, sledeče: da se živina (tudi konji) iz obmejnih občin Plavi, S večina, Slalinaki dol, špičnik, Sv. Križ in Vrtiče v mariborski oblasti, lahko izvaža preko Plavča v Avstrijo v času od 1. apri- la do 1. junija leta 1924. in to enkrat na teden. Dan izvoza bo določila glavna carinarnica v Mariboru z drž. obmejnim živinozdravnikom ter z delegati omenjenih občin. Obmejni živinozdravnik iz Maribora bo izvršil pregled te živine v Gor. Kungoti in če se utrdi, da je zdrava in nesumljiva ter oskrbljena z predpisanimi dokumenti o lasti in zdravju, se bo dopustil izvor ter se bo izvršilo carinjenje; do meje se bo živina odpravila pod stražo carinskih organov. Stroške za obmejnega ži-vinozdravnika, potnino, dnevnico in stroške za pregled živine in za carinske organe nosijo lastniki živine. O tem mojem rešenju so obveščeni: Generalna direkcija ca rine, veliki župan mariborske oblasti in obmejni živinozdravnik v Mariboru.« Priobčujemo ta dopis, da naši ljudje uvidijo, kako se naši nasprotniki protivijo koristim našega ljudstva in kako se naši poslanci potegujejo za gospodarski dobrobit Slovenije. Fr. Wernig, okr. ekonom. Pegasta bilezea žiiiae v spatnlatfl. Mnogovrstne so nesreče, ki zadenejo kmetovalca ob vsakem letnem času pri gospodarstvu in pri živini. Posebno pogoste so nesreče pri živini v spomladanskem času ob prehodu od suhe na zeleno krmo. In marsikatero živinče zgubimo samo vsled tega, ker ne vemo, kako pomagati v posameznih, nenadnih bolezenskih slučajih. Predvsem pride tu v poštev hitro napenjanje goveje živine. Kaj je vzrok tej opasni in pogosti bolezni? Vzrokov te bolezni je mnogo in sicer: ' 1. Paša na travniku, pašnfku in strnišču z rosno, mrzlo, mlado deteljo ali z deteljo pomešano travo. 2. Pokladanje prevelike množine mokre, mrzle ali v kupu segrete in sparjene krme, ki povzroča napihovanje, na primer detelja, mlada trava, gorčica itd. 3. Krmljenje s temi krmili na tešče. 4. Takojšnje napajanje po krmljenju v navedenimi krmili. 5. V požiralniku zaostali tuji predmeti, katerih žival ne more pogoltniti, na primer krompir, jabolka itd. 6. Vsled tuberkuloze povečane žleze, ki pritiskajo na požiralnik in ga zapirajo. Neposredni vzrok vsakemu hitremu napenjanju pa je prevelika množina plinov, ki ne morejo oditi iz vampa. Pri zdravem govedu odhajajo plini, ki se tvorijo pri vsakem prebavljanje krme — po požiralniku vsled ri-ganja. Ako pa zavžije žival navedena krmila v neprimerni obliki, oslabi želodčno mišičevje in želodčno sluznico in običajno riganje izostane. Nabirajo se* v vampu z veliko naglico plini, ki lahko povzročijo pogin živali v četrt uri. Hitra pomoč je torej nujno potrebna. Ako opazimo, da je vamp na levi strani trupla močno napet, da žival noče več žreti, da težko diha in nemirno stopica, nikakor ne smemo odlašati s pomočjo, če bolezen še ni močno napredovala, skušajmo najprej žival rešiti z notranjimi sredstvi. Dajmo ji piti, oz. zalijmo ji apneno vodo (2 žlici živega apna vil vode), Dobro se navadno obnesejo tudi gnila jajca, 02. žlopotci, katera skušajmo živali spraviti v želodec. Nikakor pa ni priporočljivo, zalivati petrolej, terpentin i» gnojnico — kakor je to ponekod še v navadi; te tekočin« dajo mesu namreč tako zoprn dub, da živali ne K mogli uporabiti, ako bi jo pozneje le morali zaklati. Potem odpravljamo pline na ta način, da oživim« in pospešimo riganje. V to svrho obrzdamo žival s povreslom iz slame, katero namažemo s kolomazom ali z milnico. Kolomaz in mlinica povzročita silen stud, H prisili žival k riganju. Istočasno močno pritiskamo a obema rokama na vamp ob levi lakotnici. Tudi polivanje z mrzlcf vodo po hrbtu pospeši odstranitev plinov. Ako vsa ta sredstva ne izdajo, se večinoma lahko reši žival z uporabo posebne gumijaste, takozv. poži-ralnikove cevi. To je preko 1 m dolga cev, katero porinemo skozi požiralnik v vamp in po kateri odbežijo v vampu nabrani plini. Napihnjene živali pa ne smejo stati vodoravno, ampak morajo spredej stati vedno precej višje; Sicer obstoja nevarnost, da vtaknemo cev v vampu se nahajajoče gosto krmo in plini ne morejo odbežati po požiralnikovi cevi. To zelo potrebno cev, od katere bi moralo v vsaki hiši biti vsaj po en komad, dobimo za govedo, kakor ovce po primerni ceni pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Uporabimo jo lahko tudi v to svrho, da porinemo ž njo v požiralniku zaostale tuj« predmete v želodec. Vendar moramo v tem slučaju bili prav previdni, ker se požiralnik lahko rani in poči. Ako je napetost vampa že tolika, da je nevarnosl, da se žival vsak čas zaduši in da ne moremo več uporabiti požiralnikove cevi, nam ne preostane druzega, kot napraviti na najbolj napetem mestu leve lakotnice vbod s trokarjem. Po trokarjevi nožnici odbežijo plini in žival je v večini slučajev rešena. Rana, ki jo napravimo z vbodom v vamp ni nevarna. Namažimo jo z li-zolovo raztopino. Tudi je par dni po uporabi trokarja krmiti živali bolj zmerno. Če nimamo trokar ja pri roki in je nevarnost velika, napravimo v sili vbod lahko tudi z navadnim žepnim nožem. V tem slučaju pa se priporoča pozvati pozneje živinozdravnika, da rano zašije. — V vsakem slučaju pa je napraviti vbod na levi strani vampa, predno bi morala žival vsled napenjanja poginiti. Bolje, in mnogo lažje kot zdravljenje je odvračanje bolezni. To velja tudi za hitro napenjanje. Radi tega se a drugi, ki so že izročili svoje poslanske poverilnice. Prvi so se takoj podali v predsedstvo skupščine ter položili predpisano prisego. O prihodu Radičevih poslancev »e je po Beogradu že par dni silno veliko govorilo in razmišljalo, širile so se tudi vesti, da se pripravlja napad srbskih fašistov, pokret oficirske politične struje »bele roke« itd., ko so pa res prišli, pa vsega tega ni bilo, a položaj se je vendar na mah izpremenil. Pašič je podal dvoru ostavko svoje vlade in ob pol enih je bila skupščine že odložena do sestave nove vlade. Pozneje je šel na dvor tudi predsednik skupščine in popoldne je bila Pašiču že poverjena sestava nove vlade, ki bi pa morala siadaljevati delo v parlamentu. Pašič je poslal predsednikom opozicijonalnih skupin pismeno vabilo k sestanku v torek glede sodelovanja v novi vladi. Povabilu se je od-eval po sklepu celega opozicijonalnega bloka predsednik demokratskega kluba Ljuba Davidovič, ki je v imenu bloka sporočil Pašiču, da stranke opozicije ne morejo podpirati dosedanjega režima, ker je proti njemu velika narodna večina in ker se je baš radi njega ter proti njemu ustvaril tudi opozicijonalni blok. Po takem odgovoru bi moral Pašič že v vorek ali pa v sredo naznaniti kralju, da ne more sestavin poslovne vlade, ker za to nima potrebne večine. Tega pa ni storil, ker se še vedno zanaša na Pribičeviča in na njegove pristaše. Pribičevič je namreč že v torek izjavil v demokratskem klubu, da se Pa-Sičevo vabilo in ponudba ne da kratkomalo odkloniti. — Jaz sem vedno sodeloval z ljudmi, ki stojijo necmajeno sva stališču vidovdanske ustave in ko sedaj Pašič na tej podlagi vabi k sodelovanju, se moram poprej še posvetovati s svojimi prijatelji. — Tako približno je dejal in s tem je rešitev položaja za nekaj časa v njegovih rokah. Če dobi na svojo stran kakih 20 demokratskih poslancev, kar je pa zelo težko, bo skušal Pašič z njimi in s Turki prevzeti novo vlado. Neznosno stanje bi se s tem ravleklo za nekaj dni, za Pašičevo vlado pa končno le ne bo rešitve, ker ima hrvatsko narodno zastopstvo tudi za Pribičevičevo družbo dovolj močno rezervo ter bo opozicija še vedno lahko zmagala radikale, Turke in peščico Pribičevičevih pristašev. Član predsedstva HRSS v Zagrebu dr. Krnjevič je dale glede sedanjega položaja sledečo izjavo: Stvari so «e torej razvile tako, kakor smo mi pričakovali. Mi smo bili prepričani, da Nikola Pašič ne bo čakal, da bi ga strmoglavili v skupščini, marveč da bo podal ostavko, čim poslanci naše stranke pridejo v Belgrad. To se je tudi egodilo. Nikola Pašič ni padel na proračunu in proračun tudi še ni sprejet, vendar ima to tudi dobro stran. Odgo-ditev sej narodne skupščine ne predstavlja sedaj tiste nevarnosti, ki bi nastala, če bi bil proračun že sprejet. Gotovo je, da bo narodna skupščina zopet pozvana na delo, čim bo rešena kriza. Moje mišljenje je, da se bodo vse stvari razvijale redno in da ne bo prezrt nihče, ki more uspešno sodelovati pri reševanju krize. Glavno skrb ea to stvar pa imajo načelniki opozicijonalnega bloka, katerim je z naše strani zagotovljena vsa pomoč. Kar se tiče proračuna, bomo mi postopali tako, da naredimo vse, da g. Nikola Pašič nikakor ne dobi zopet vlade v svoje roke. Kar se tiče nadaljnjega razvoja stvari, se o tem podrobno ne more razpravljati. Mislim, da se bližamo volitvam, ki so potrebne posebno zato, da se vidi razpoloženje v Srbiji. V Srbiji so pcsebno potrebne svobodne volitve in mi upamo, da bodo iz volilnega boja izšle *natno ojačene stranke, ki so za sporazum in s katerimi se bomo sporazumeli ne samo v taktičnem, marveč tudi v mnogih programatičnih vprašanjih. Mi smo šli v Belgrad tako. bitro, ker smo dobili v soboto poziv od opo-eicijonalnega bloka. Svoj prihod smo radi stvari same držali tajno. V Italiji je praznoval v nedeljo fašizem z velikimi paradami svojo obletnico. V Rimu je imel Mussolini proslavni in tudi volilni govor, v katerem obljublja Italiji velik napredek ter da jasno razumeti, da misli pota do tega voditi na škodo drugih narodov. Meje med Jugoslavijo in Italijo je imenoval smešne ter kazal s tem svoj apetit še po novih delih naše zemlje. Grčija. V torek se je Grčija na dan obletnice svoje neodvisnosti proglasila za republiko. Do tega je prišlo po sporazumevanju med strankami, ki dobro napreduje. Vojaška stranka in voditelji vseh parlamentarnih skupin so sklenili ustanoviti Ligo za spravo v Grčiji. Prvič v desetih letih se bo torej poskusilo odpraviti Ijute boje med rojalisti, Venzelisti in republkanci. Po vsej deželi ta akcija zelo napreduje. Zveza državnih uradnikov objavlja resolucijo, ki odobrava prizadevanja vlade Papenastasija in v kateri se izraža želja, da končno zmaga v deželi duh sprave. Rusko^rumunska Monfetfenoa. se vrši na Dunaju ter ima na dnevnem redu precej vprašanj medsebojnih odnošajev. Domnevalo se je, da se bo konferenca takoj prekinila, kakor hitro bi Rusi spravili na dnevni red vprašanje Besarabije, katero so Rumuni po vojni odtrgali od Rusije ter spravili pod svojo oblast. Konferenca še vrši svoje delo, Rusi so pa izjavili, da bodo zahtevali glede pripadnosti "Besarabije narodni plebiscit pod mednarodnim nadzorstvom. PROSVETNA ZVEZA V MARIBORU. NAŠI MLADIM IN MOŽEM! Današnji čas lahko imenujemo čas organizacije. Vse se organizira in le redkokdaj bomo naleteli še na ugovor, češ, čemu je treba teh strank, čemu teh organizacij. Vsled današnjih življenskih razmer se mora vsak zavedati, da le v organizaciji je moč, da bo le potom organizacije nekaj dosegel, česar bi bilo samemo izključeno doseči, ali bi bilo vsaj z velikim trudom dosegljivo. Ako izvzamemo našo najvažnejšo in največjo organizacijo, ki skrbi za naš dušni blagor, to je sv. katoliška cerkev, vidimo, da so različni temelji, na katerih stojijo prosvetne organizacije. Najvažnejše so pa gotovo politično-gospodarske in prosvetno-izobraževal ne or-besedi. ganizacijc in o poslednjih hočemo izpregovoriti par Ne da bi se hvalili, ali gotovo je to, da stojimo Slovenci glede izobrazbe na višji stopnji, kot naši bratje doli na jugovzhodu naše države, ker mi smo pač črpali vsled svoje zemljepisne lege precejšen del svoje omike iz bogatega vrelca zapadne kulture. Gotovo pa je tudi, da smo si mnogo dobrin ustvarili sami, h čemur so nam v veliki meri pripomogla mnogoštevilna naša izobraževalna in bralna društva, naša mladinska vzorna orlovska organizacija in lepo delujoče Dekliške zveze. — Naši voditelji, pokojni dr. Krek, dr. Korošec in drugi, so dobro razumevali zahteve časa, zavedali so se, da bo moglo le ljudstvo, ki bo vsestransko izobraženo na podlagi večnoveljavnih krščanskih resnic, uspešno kljubovati verskim in narodnim nasprotnikom, zato snovanje in ustanavljanje gori imenovanih društev. Lepo in bujno so se razcvitala ta društva; vladalo je v njih življenje polno veselja, v mnogih krajih so si postavili večje ali manjše društvene domove, ki bodo še poznim rodovom govorili in pričali o delavnosti njihovih usta- , noviteljev in bodrili k vztrajnemu delu. Med svetovno vojuo je društveno življenje zaostalo. : v mnogih krajih popolnoma prenehalo. Po vojni se je j začelo polagoma vzbujati novo življenje, toda ne pov- | sod. V mnogih krajih še čakajo na kralja Matjaša, ki ; naj bi vzbudil spečo vojsko in jo peljal v nove boje, ne zavedajo se, da se nam približuje nevihta, ker tam iz daljave se podijo temni oblaki, grozeči z bliskom in gromom. V Ljubljani so ustanovili naši nasprotniki Zvezo kulturnih društev in »Jutro« št. 64 z dne 14. marca t. 1. piše: »Treba torej snovati povsod izobraževalne, mladin ske, ženske in druge nepolitične organizacije z odločno napredno barvo. Potem pa jih opremiti s knjižnicami, časopisi, s predavanji in raznimi skupnimi nastopi, ki jačijo društvo in mu ohranijo stalno živahnost (pevci, tamburaši, dramatični odseki).« Tako demokrati. In samostojneži? Videč, da so si skrhali orožje nad politično izšolanimi našimi možmi, so si z nova nabrusili svoje orožje in namerili so ga proti mladini, ustanovili so »Zvezo društev kmetskih fantov in deklet« in začeli izdajati list »Gruda«. Ni nas strah, ne bojimo se teh pojavov, vendar podcenjevati tega tudi ne smemo, ker to so ljudje, ki bodo prišli k tebi, slovenska mladina, v ovčji obleki, znotraj pa bodo grabljivi volkovi, zato bodimo čuječi. Opozarjamo na to tudi našo duhovščino! Lepo število izobraževalnih in bralnih društev, orlovskih odsekov in Dekliških zvez imamo v lavantinski škofiji, vendar še ne povsod. Zalo mora biti naše geslo: V vsaki župniji morajo bili naša društva. Vsak mož naj bo član Kmetske zveze kot stanovske in. izobraževalnega, ozir. bralnega društva, kot prosvetne organizacije. Vsak naš fant, ako noče biti član orlovskega odseka, naj bo član izobraževalnega društva, vsako dekle naj bo poleg Marijine družbe, gotovo članica Dekliške zveze. Za prospeh naših organizacij pojdimo z združenimi močmi vsi na delo. —lj. Včlanjena društva, pozor! Znižanje taks od 20 odstotkov na 10 odslolkov. Prosvetni oddelek za Slovenijo v Ljubljani je z odlokom z dne 15. III. 1924, št. 3718 potrdil v zmislu člena 103, točke 1. in 2. Pravilnika za izvrševanje določil o taksah iz zakona o trošarini, taksah in pristojbinah (Uradni list št.376-23), da so gle- dališke predstave, ki jih prirejajo Prosvetna zveza v Mariboru in v nji včlanjena društva umetniško-dile-tantske, oziroma umetniške, torej, da se plačajo pri teh prireditvah od vrednosti prodane vstopnice mesto 20 odstot. le 10 odstot. pristojbin. Prireditev ne sme biti združena s plesno zabavo, (kakršne naša društva sploh ne ¿mejo prirejati!), ker je sicer treba plačati polno takso. Nadalje so teh olajšav deležni samo v Prosvetni zvezi včlanjena društva. Zato opozarjamo ponovno vsa ona društva, ki morda še niso poslala pristopne izjave, da store to nemudoma. Prosvetna zveza bo poslala vsem včlanjenim društvom, najprej onim, ki bodo za to prosila, overovljeno potrdilo o pravici do znižanja taks. Stroški za to znašajo 14 D. S tem potrdilom in s potrdilom o sprejemu v Prosvetno zvezo se bodo izkazovala društva pristojnim finančnim oblastem. V Ptuju je v nedeljo, dne 23. t. m. sestanek odbor-nic DZ nad vse pričakovanje lepo uspel. Župnije, kjer še imajo DZ a jih bodo v kratkem ustanovile, so tudi poslale zastopnice. — Prva dva okrajna sestanka DZ v Celju in v Ptuju sta pokazala, da bodo I)Z v dogled-nem času postale lepa, izpopolnjena, disciplinirana dekliška organizacija na Štajerskem. — Tajništvo Prosvetne zveze. i Tedenske novice. ŽUPANSKI TEČAJ se vrši > 1 v nedeljo, dne 30. marca ob 9. uri v Kozjem (okrajna posojilnica) za sodni okraj Kozje. Župani in odborniki! Udeležite se polnoštevilnof Govorijo gg. uradniki-strokovnjaki, o vojaških zadevah pa gospod podpolkovnik Jurkovič. Županski tečaj v Celju dne 16. marca 1924. se je vršil ob lepi udeležbi županov in obč. odbornikov iz vseh vabljenih okrajev, zlasti številno je bil zastopan laški okraj. Teča j je ob 9. uri dopoldne otvoril g. župan Martin Steblovnik s prisrčnim pozdravom na predavatelje in udeležence ter podelil najprej besedo gosp. kapetanu Juvancu. Gospod kapetan je v lahko umljivi obliki razložil najvažnejša določila novega vojnega zakona ler obširno navajal najrazličnejše slučaje, kako je mogoče doseči olajšave in ugodnosti, ki jih zakon omo-gočuje. V nadaljnem je gospod kapetan odgovarjal na celo vrsto vprašanj, s katerimi so ga obsipavali župani in odborniki. Sledilo je predavanje gospoda okrajnega komisarja dr. Antona Tarčnika o nalogah, ki spadajo v samostojni delokrog občine. Predavatelj je v obširnem predavanju temeljito obdelal vse mogoče slučaje, ko občina sme in more samostojno poseči vmes pri delu za red, varnost in blagostanje v občini. Soglasna prošnja vseh udeležencev, da bi gospod komisar svoje predavanje priobčil v »Občinski upravi«, je bil najjasnejši dokaz, koliko novega in koristnega je podal gospod predavatelj: Kot tretji je predaval g. okrajni komisar dr. Lev Brunčko o gospodarskih nalogah občine. Tudi njegovim izvajanjem so vsi udeleženci sledili z največjim zanimanjem in stavili na predavatelja celo vrsto vprašanj. Tečaj je trajal čez poldne. Zaključil ga je g. Steblovnik, ki se je vsem predavateljem iskreno zahvalil za njihov trud in izrazil željo, da bi se slični tečaji še večkrat priredili. Tej želji so se pridružili tudi vsi drugi udeleženci. Duhovniške vesti. Obolela sta gg. kaplana Janez Ogulin v Marenbergu in Štefan Stiper v Ljubnem v Sav. dolini. Župnija Razbor nad Zidanim mostom je podeljena dosedanjemu žetalskemu g. kaplanu Jakobu Kalan. Kateheti, pozor! Kateheti naj pošljejo do 15. aprila 1924 prosvetnemu oddelku v Ljubljano prijave za nagrado. Prijava se naj izvrši tako, kakor je to označeno v »Uradnem listu« št. 8 iz leta 1923 s to razliko, da navedejo samo čas od 1. januarja do 31. marca 1924. ■f Prerana smrt blagega Slovenca dr. Hinka Irgo- -lic. Dne 20. marca 1924 je umrl v Nišu v Srbiji na vnetju slepiča inšpektor v beograjskem ministrstvu pravde in predsednik invalidske komisije v Nišu veli-konedeljčan dr. Hinko Irgolič. Temu blagemu in zaslužnemu Slovencu je zapisal prijatelj domačin te le vrste v spomin: Kruta, neizprosna smrt nam je ugrabila sredi neumornega dela rojaka dr. Irgoliča. Šel je kot šef komisije v Niš pomagat invalidom, deleč pravico; a tam si našel sam pravico, da Te je Vsemogočni poklical na večno plačilo. Ponos si bil svoje rojstne vasi, katero si iskreno ljubil, dika priprostih kmetskih ljudi, svojih rojakov, katerim si bil vedno naklonjen, a pre-rano si šel od nas. Bil si navdušen Jugoslovan, pri tem pa nisi pozabil nikoli, da te je rodila priprosta kmečka mati pod slamnato streho. Srečen si, da si prost telesnih spon, ki so ti celo leto prirejale velike bolečine, združen s svojim Bogom si nas zapustil. Bodi ta lahka bratska srbska žemljica. Morebiti ti ni pel ob zadnji tvoji poti v hladen grob zvon tam doli v Nišu, zato pa so žalostno doneli v Tvoji domačiji noyi zvonovi velikonedeljski in barbarski žalostno tebi v slovo, vzbujajoč v nas spomine na tiste lepe dni, ko si še čil in čvrst kot izvrsten ministrski višji uradnik bival med nami na oddihu. Slava Tvojemu spominu. Tvoji prijatelji in znanci stojimo sočutno ob strani tvojim težko prizadetim staršem, bratom, sestram in soprogi. Šopirenje slabostojnežev pri Sv. Petru pri Mariboru. Znano je, da slišijo naši samostojneži tudi po zimi travo rasti, zato se prav nič ne čudimo klobasariji, ki si jo je v svoji omejenosti privoščil nek samostojnež v eni zadnjih številk »Kmetijskega lista.« Napadene osebe se seveda za samostojno packanje zmenijo toliko, kot luna za psička, ki jo oblaja, kajpaga po noči, dasiravno naše sa- mostojneže trka luna tudi po dnevi. Na zamerimo jim, da imajo teke skomine po županskem stolčku, saj ni malenkost imeti pripravljeno sobo, mizo in sedeže za župansko čast, županske čo»ti pa od nikoder nil Niti se ne čudimo, da se naši samostojni junački razumejo na politiko toliko, kolikor neka taka trčovska veličin» n» socialno skrb, ko je rekla: Revež naj pogin«, če ne more živeti. In reve-žev je dandanes precej posebno med viničarji in kočarji. Ta bi bila lep«, da bi n«m t«ki »prijatelji« revežev gospodovali v občini! Nedavno sta prišla naše »kmetijace« tolažit sam šentiljski Mermolja in Tone Lipovšek. Nameravali so ustanoviti neko zadrugo, da bi lažje lovili pristaše za svojo polomljeno stranko. Prepričani smo, d« Šentpeterčani ne bodo šli na ta lim. Pa še nekaj drugege dokazuje brihtnost naših samostojnežev. Za tisto briht-nost se jim pač lahko poamehujejo vse kure naših samo-stojneaev. Dne 10. marc« so se vršile volitve novega cerkvenega ključ«rja. Cerkvene postave pravijo, da »me fciti cerkveni ključ«r le odločno krščanski mož. In naši samostojneži so v svoji svetniški domišljavosti res mislili, da bo samostojne ž izvoljen za ključarja. Tako! Pueelj se veže z zemljoradniki, ki so najstrupenejši sovražniki kai Cerkve, naši samostojneži p« bi bili cerkveni ključarji? Trčovski «t«, povejte nam, ali se ne pr«vi postaviti samostojnež« z« cerkvenega ključtrja — postaviti kozla za vrtnarja? No, p« saj je tui to izvrstna »reklam«« za samostojno pamet in str»nko. Zahvala jareainskega Orla. Jareninski Orel se lepo zahvaljuje vsem darovalcem Jareninčanom in posebno še pa občanom Vukovske, ki so darovali lepe svote ja-reninskemu Orlu. Darovalcem kličejo jareninski Orli: Bog plati! Smrt daleč na oMeg zornega obrtnik«. Poročilo od Sv. Marjete ob Pesnici. Umrl je v petek, dne 21. m«rc«, ob 5. uri zjutr«j posestnik in kovaški mojster f. K«rol Čižek v 73. letu. Blagopokojnik je bil v vseh krogih rek) priljubljen, o čemur je pričala nad vse številna udeležb« pri pogrebu, kakoršnegn že dolgo niimo videli pri Šmar-jeti. N. v m. p.! Redek sl«č«j — v eni hiši dv« mrlič«. Od Sv. Ruper-ta v Slov. gor. poročajo: V nedeljo, dne 23. t. m, je v Dolgih Njivah po kratki bolezni zaspal vrli po«e*tnik in star naročnik »Slovenskega Gospodarja« Franc Laufer. Drugi dan pa mu je sledil« njegova Slletn« tašč«. 23 let sta v miru skupaj živela, skupaj so nju nesli k pogrebu in skup«; bodet« v eni jami čakal« vstajenja. Bog njima daj večni mir! Vsem ostalim naše sožalje! Umrla je pri Sv. Jerneju v Ločah dne 24. t. m. v starosti 78 let po mučni bolezni Marija Rojko, sestra znanega nekdanjega narodnjaka in gostilničarja v Ho-čah tik župne cerkve. Rajna je preživela večino let pri Sv. Jerneju, prej kot gospodinja rajnega župnika Franca Pintar, sedaj kot prevžitkarica pri svoji nečakinji. Bila je radi svojega tihega, prikupljivega značaja obče priljubljena, pa zaradi svoje odkritosrčne pobožnosti spoštovana. Vsak dan je hodila v cerkev, vsak dan pristopala k sv. obhajilu, ure in ure premolila pred Najsvetejšim zjutraj in večkrat še popoldne. V resnici se more o njej reči: Molila je, dokler jej niso prsti ob rož-nemvencu otrpnili, v cerkev hodila, dokler jej niso noge odpovedale, zato se pa tudi sme o njeni smrti reči: »Blagor mrtvim, kateri v Gospodu umrjejo, zakaj njihova dela gredo za njimi.« N. v m. p.! Pbfrtk slaba« geapadtaja. Pri Sv. Marjeti niže Ptuja smo pokopali nad v»« skrbno gospodinjo, 80 let staro Marjeto D ona j is Formi ne. Nepezaan atopljeaee. Od Sv. Marka niže Ptuja poročajo: Dne 21. marca si je tukaj iz Drave potegnilo truplo približno 40 let starega moža; domneva se, da je ponesrečen splavar. Truplo je močno razdejano, moral je že dalje časa biti v vodi. Velikost srednja; glava je brez las in brk; na sebi ima vijoličast jopič s črnimi gumbi, črn telovnik, rujave hlače, belo perilo. Pri sebi ima črno in rujavo rokavico. Ogeaj pri Sv. Barbari v Matamh. Na praznik sv. Jožefa je izbruhnil pri Sv. Barbari v Halozah in sicer v skladišču trgovca E. Blasa pred župno cerkvijo preko ceste požar. Požar je najbrž zanetila hudobaa roka iz maščevalnosti. Ogenj so še k sreči pravočasno zapazili orožniki, ki so zbudili domače. Pošar v skladišču je bil tako silovit, da je gnalo goreče iskre do zvonika in je bil zvonik z novimi zvonovi ter cela cerkev v nevarnosti. škoda je zelo velika, a gospod Blas lahko govori pri vsej nesreči, da ni eksplodiral na pol polni sod petroleja. Eksplozicija petroleja bi bila vse raznesla in gotovo zahtevala tudi človeške žrtve. Gražaja z ereijem. Na veselici dne 17. pr. m. se je hotel ustreliti iz revolverja, baje radi nesrečne ljubezni, Fric Vreg. mesar in gostilničarski sin v Leskovcu pri Ptuju. Kot gostilničar je dvoril svoje mile goste z revolverjem v žepu. Istega se mu je končno k sreči odvzelo, še predno je začel prelivati kri. Leskovška zelo agilna orožniška postaja že dolgo natančno preiskuje, ali ni hotel prenapetnež mogoče mesto sebe, nekaj svojih gostov poslati na oni svet. Absolutno nedopustno pa je, da se na javnem prostoru z nošenjem ostro naba-sanega orožja ogroža živtljenje posetnikov veselic in to v nabito polnih gostilniških prostorih! Zategadelj bi bilo zanimivo zvedeti od okrajnega glavarstva v Ptuju, na kakšni podlagi se je imenovanemu vročekvrnežu izdal orožni listi? Po prvega aprila je poslal dne 19. t. m. Štefan Bu-niček množico kmetov vinogradnikov. Pri cerkvi je dal oznaniti, da pride v gostilno Vreg v Leskovcu pri Ptuju vinski kupec, kateri bode pokupil več vagonov vina. Kmetje, in to celo iz oddaljene Hrvatske so nasedli brez-vestnežem ter čakali z vinskimi vzorci od ranega jutra celi dan. Kupca pa ni bilo od nikoder. Izostal je tudi Buniček brez vsakega pojasnila. Kje pa škodo trpita dva, tretji dobiček ima — pravi pregovor in tako si je zadovoljno mel roke gostilničar Vreg, kateri je bil, kakor se domneva, z B. v zvezi. Koliko je na tem resnice, bode dognala preiskava tamkajšnje orožniške postaje. Potegnjeni in razjarjeni vinogradniki, ki že dolgo trpe silno pomanjkanje radi vinske krize, si hočejo poiskati pravice pred sodiščem. Za nove zvonove na Polenšaka. Vesel je bil pred-pustni čas pri nas. Imeli smo lepo število porok. Gosti pa so bili povsod radodarni ljudje obojega spola. In tako so nabrali za zvonove na »luštnem gostiivanji« Ko-larič—Vršič 1600 K, Petek—Krajnc 1000 K, Janžekovič-Hojnik 534 K in Horvat—Mikša 508 K. Vsem darovalcem hvala prisrčna, poročencem pa želimo «reče, za-dov.oljnosti in blagoslova božjega na mnoga leta. — Polenšani so pač vneti za čast božjo in radi tega zelo radodarni. Poleg te lepe lastnosti, še jih diči velika ljubezen do rojstne župnije. To je pokazal nepobitno — daleč v Ameriki se nahajajoči naš rojak Franc Majcen, ki je poslal lep prispevek za naše nove zvonove 12.000 K. Torej še onstran »velike mlake« se zrcali — radodarnost — kot hvalevredna lastnost Polenšanov. — Majcenu pa iskrena zahvala in Bog ga čuvaj v daljni tujini. Polenšani, ki imate svojce v Ameriki ali kje drugje, to vam bodi vzgled, povabite tudi vi svoje, da prispevajo za naše bodoče bronaste oznanjevalce, ki bodo krasno doneli, a še lepše brneli raa naš mogočni zvonik. Ker pa bodo stali 800.000 kron, a naša župnija je mala in težko bomo zmogli, ali vkljub temu nam ne upada pogum, ampak korajža velja! Iz savinjskega ©rlavskega *kre«j«. Iz Savinjske doline poročajo razveseljivo dejstvo, da se namreč tamkaj orlovstvo vedno bolj širi in že ustanovljeno pa živahno deluje. Glavna zasluga za porast ter procvit savinjskega orlovskega okrožja gre okrožnemu predsednik bratu Antonu Ocvirk iz Št. Pavla pri Preboldu. Še le pred kratkem ustanovljeni orlovski odsek v Solčavi je dobil na Jožefovo novega bratca, v na novo ustanovljenem odseku v Št. Andražu pri Velenju. Na Jožefovo se je vršil v Št. Andražu pri Velenju ustanovni sestanek Orla. Sestanka sta se udeležila poleg okrožnega predsednika še dva zastopnika sosednih odsekov. Pristopilo je takoj nad 40 fantov. Pohvaliti moramo tudi g. župana, ki je ustanovitev pozdravil z iskrenimi besedami ter obljubil svojo pomoč in sodelovanje. Novi odbor, kakor tudi vnema in veselje, katero so pokazali fantje pri ustanovitvi, so nam porok, da ne bode ostalo samo pri začetku. Vam pa, dragi fantje, kličemo: Krepko in neustrašeno naprej po začrtani poti! Pokažite vašo krepko voljo ter kremenit značaj s tem, da bode vaš odsek sicer najmlajši v Savinjskem okrožju, postal po svojem delovanju prvi ter služil za vzgled sosednim odsekom. S to željo pozdravlja okrožje, kakor tudi sosedni odseki novi odsek, ter mu kličemo: »Kvišku k solncu, k svetlobi! Bog živi!« Kaka življeaje — taka smrt. Iz Rajhenburga poročajo: v rajhenburškem premogovniku je bil zaposlen kot streljač 63 let stari Antgn Žibert. Bil je pijanec in surovina, ki se je vedno prepiral s svojo ženo in jo tudi večkrat pretepaval. Radi pijančevanja iu družinskih nemirov je sklenil, podati se prostovoljno v smrt. Da sc reši življenja, si je ušgal pod seboj kar celo kilo dina-mita, ki ga je raznesel na vse strani. Njegovi tovariši, ko so videli ta samomor, so enoglasno bili mnenja: Kako življenje, taka smrt. žaiaatea in vesela ia Bai. Dne 18. marca smo spremili k večnemu počitku blagega gospoda župnika Jakoba Krajnc. Veličasten je bil pogreb, čeravno pred praznikom, je vendarle prihitelo 17 duhovnikov, pod vodstvom preč. g. kozjanskega dekana Marko Tomaži-ča, da vzame slovo od pokojnega in priporoči njegovo dušo božjemu usmiljenju. Cela bučka fara in sosedje so rajnkega gospoda spoštovali, ker je bil plemenitega srca in vzoren duhovnik. Bog daj dobremu gospodu večni mir, mi Kučani pa se ga bomo v znak hvaležnosti spominjali v molitvah. — Za provizorja je imenovan g. Miloš Turk. — Dae 1». auirca se je vršil pri g. Vahu občai zbor Kmetske zveae. Prostor je bil aabito poln, tajnik g. Deželak je raaloiil navdušenim poslušalcem politični položaj. Zborovalci so odobrili taktiko Jago-slovaaskega kluba in mu isrekli zaupanje vsi, raaen znanega Sikošeka, ki veruje v »Kmetijski list« bolj kakor v Boga. No, bilo je tudi vsaj nekoliko zabave, poleg resnega predavanja, ko je Sikošek kvasil in trdil reči, katerih sam ne veruje, če je pri zdravi pameti. Ustanovil se je nov odbor, ki bode delal na to, da bodo volitve, kedaj pridejo, za Kmetsko zvezo dobro izpadle. Na Bakavaifca so pričeli dne 24. t. m. zopet zidati. Zimski čas so porabili, da so postavili odre za oboke. Zanimivi so podatki, ki nam govore o pravem pravcatem gozdu, ki stoji (ali leži) v tej veličastni stavbi. Pokončnih tramov je na zunanjem odru za dolžino 2 kai «J m, podolžnih za 1.463 m, prečnih 15*7 m. pri križih za 510 m. Pri notranjem odru je pokončnih 1.000 m, podolžnih 270 m, prečnih 810 m, za oboke še posebej 3.307 in 800 m. Vsega skupaj torej 12 km 55S m! To bi bilo nad 4000 debel, po 4 m visokih! — Salezijanci se še enkrat obračajo na vse Marijine čistivce, da jim pri tem težkem podjetju po svojih močeh pomorejo. Za okna so se našli dobrotniki v teku 14 dni. Sedaj je na vrsti veliki oltar, ki bo stal okoli 1.000.000 kron, pa obhajilna miza in prižnica, ki bosta stali približno 400.000 kron. — Priporočamo tudi mi najtopleje vsem našim čita-teljem! Narednik — zverinski ia «rilec svojega prijatelja. V Zagrebu je bil pri tamošnji diviziji i> 'nžben Slovenec — narednik Rumpl iz Kamnika na Kranjskem. — Dolgoletno prijateljstvo ga je vezalo s trgovcem Kel-kovičem, ki je stanoval v Zagrebu v Novi vesi in s katerim se je Rumpl sprijateljil že med vojno. Ker je Rumpl bolj razsipno živel, je porabil nmogo več denar- ja, kakor je dobival plače. Da si pridobi potrebnih sredstev, je trgoval pod roko z raznimi sumljivimi pred meti, katere je prodajal svojemu prijatelju Kelkoviču. Zadnji čas pa je trgovina bolj slabo šla in Rumpl je zabredel v dolgove. Prosil je večkrat prijatelja za posojilo, ker ga pa ni dobil, ga je sklenil ubiti in oropati. Zvabil ga je v nek samoten vojaški magacin, kjer ga je ustrelil, truplo pa je spravil pod staro pisalno mizo. — Nato je odšel v trgovino umorjenega, kjer je z njegovim» ključi odprl vrata ter naložil v nahrbtnik vrednostne stvari. Denarja je našel v blagajni samo par tisoč dinarjev, dasi je pričakoval, da bo našel par stotisočakov. Z nahrbtnikom na rami je zapustil trgovino; na ulic» pa ga je ustavil stražar, ki je menil, da ima pred seboj kakega tatu. Na policiji je Rumpl skesano priznal svoj zločin. Komisija, ki se je podala na kraj umora, je v resnici našla pod pisalno mizo nesrečnega trgovca, katerega je njegov prijatelj iz pohlepa po denarju umoril. Na gesti ji Prapetaik—Medik pri Veliki Nedelji so svatje darovali za Dijaško kuhinjo v Mariboru 135 D, katere je nabral Janez Hržič. Prsrčna hvala! S vat jo ab priliki zlate parake g. Jurija in Marij« Lah v Pongercah so darovali Dijaški kuhinji v Mariboru 132 D. Prisrčna hvala! Zakaa a velilaih imenikih in Zakon o občinskih volitvah se dobi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Krasae raagledaice s« Velikenoč se dobijo v Tis-k»rni sv. Cirila v Mariboru. Izseljeaeem v Kaaado. Naše društvo »Navigazione Generale Italiana« v Genovi, katero vzdržuje ekspres-ne parobrodske zveze z Nevr-Yorkom in glavnimi lu-kami Južne Amerike, vzpostavlja pričetkom prihodnjega meseca direktne ekspresne zveze s Kanado. Dne . marca t. 1. odpotuje iz Geneve za Kanado parobrod »Amerika«, na katerem so s posebno pažnjo pripravljeni prostori za izseljence. Opozarjamo izseljence za Kanado, kateri žele potovali z našo progo, da jim bo naš urad preskrbel brezplačno kanadsko garancijsko pismo (afidavit). Nataačnejše informacije daje Put-nički ured Jadranske banke, Zagreb, Petrinjska ulica 6 in ekspozitura Jadranske banke, podružnica Maribor. Nova sjiec ¡jahte električna brusarna je otvorjena v Celju v brivnici Koštomaj. I »ga t i bi k» teli pašteti vsi, ali varčevati o pravem času in n« pravem mestu, to zna malokdo. Nap«čno varčevanje, pravzaprav razsipavanje denarje, je kupovanje slabega bUf«, posebno, če gre za blago, ki se ve«k dan upoT«Wj« ter «e mor« često pr«tL Našim čitateljem, ki pofc-ebujejo tkanine, šifon, izgotovljeno perilo, obleke, pletenine itd., priporočamo, da se z zaupanjem obrnejo na najstarejšo trgovsko hišo, ki je na najboljšem glasu, na tvrdko R. Miklauc, Ljubljana 371, kjer lahko dobe v vseh zaialjanih količinah in cenah izgotovljeno perilo in obleke, ali pa po meri izdelane v lastnih delavnicah. I. Po časnikih povsod se bere, da »Zlatorog« zamorca pere — ko brata Čuk sla to seznala, po milo koj sla se podala. (Nadaljevanje sledi). Gssdelarstic Velik* aavarnast greai a«ima včaagcadaibom. Največja nevarnost sa naše vinorodne kraje v Sloveniji je pač italijansko vino. Ako bi 9e posrečilo Italijaaoa^ da bi se jim dovolilo pod količkaj sprejemljivimi pogoji uvažati k nam svoj« vin«, potem bi taka pogodba pomenila smrt s« našo viaofradništvo. Italijani upajo s popolno sigur-noatjo, d« jim bo uspelo pri trgovski pogodbi z našo dr-iavo, «e vtihotapi t i k nam z italijanskimi vini. Da je naša trditev resnična, nam dokazuje dejstvo, d« že romajo okrog po Sloveniji italijanski agenti, ki ponujajo našim gostilničarjem italijanske vina na prodaj. Pred nekaj dnevi se je mudil en tak italijanski vinski mešetar v Slov. Bistrici, kjer je oblazil vse krčme in imel je »eboj cele zaboje vzorcev italijanskih vin. V Slov. gistrici se ni spustil e tem Italijanom nobeden krčmar v kupčijeke manevre, »mp«k so vsi odločno odklonili italijansko robo. Iz Slov. liatrice je odšel It«lijan pr«znih rok, a kar se mu ni posrečilo v Slov. Biatrici, p« se mu bo kod drugod in n«enkr«t bo Slovenij» preplavljen« z italijanskimi vinskimi agenti. V očigled ravnokar označeni resni nevarnosti, ki preti našemu vinogradništvu, bi se morali slovenski vinogradniki tesno strniti in storit vse korake, da se zajez nevarnoat preplave Slovenije z italijanskimi vini. Vinogradniki, sedaj je še čas, torej na noge! »Cagi« ali natege za vino ali sadjevec so zdaj stekleni jako dragi in se v kleteh kaj radi pobijejo. Mi si pa take lahko sami pridelamo doma, ako saditno seme od neke vrste lepotičnih bučk, katere ravno za to pripravo rodijo primerne plodove. Seme se mora dati naprej kaliti, potem se vseje na prav solnčni kraj v globoko, jako gnojno zemljo od srede do konca meseca aprila. Sploh je sajenje in vzgoja ednaka, kakor pri kumarah. Več ko se za podlago da gnoja, tem lepše rastejo in tem večji je pridelek. Ker so proti spomladnem anraeu jako občutljive kakor kumare, jih je tudi dobro, dati kaliti v lončke in sredi maja še le mlade rastlince na stalno mesto presaditi. Rast imajo očividno živahno in oprijemljejo se na k njim postavljene rogovilaste kole ali po napetem srabotju ali vrvicah. Nekateri jih sadijo zaradi lepega cvetja ob verandah in plotih. Kdor rpošlje v pismu naprej 4 D, dobi eno porcijo z obratno pošlo od Ivo Krajnc, Žalec 100. GNOJIŠČE IN POSTOPANJE Z GNOJEM. Gnojišče naj bo nameščeno blizu hleva, ako je mogoče, malo na vzvišenem prostoru, po možnosti naj bo na severni strani hleva, da je bolje zavarovano proti vplivu solnčnih žarkov. Med hlevom in gnojiščem naj bo toliko prostora, da se lahko gnoj dovaža in odvaža in da ne pride gnojnica do zidu hleva, vsled česar bi trpel zid in zdravje živine. Tla gnojišča morajo biti neprodirna za gnojnico. Kjer imamo težko glinasto zemljo, tam je stvar lahka. Na takem prostoru je treba zemljo le zgostiti in steplati 8 bati. Težje je, kjer je zemlja lahka in peščena. Tam je treba navoziti gline vsaj 25 do 30 cm na debelo, ter jo močno stepsti. Seveda najboljše je tlakano gnojišče. Tako gnojišče je trdno, da se lahko vozi po njem, dočim se na glinastih tleh kolesa udirajo in naloženi vozovi tejžko izpeljejo. Dno gnojišča ne sme bili vodoravno, ampak mora polagoma padati od vseh strani proti gnoj nični jami, da se v njo sceja vse preobila gnojnica, katere gnoj ne more popiti, če smo ga poškropili. Dno gonjišča naj leži na površju zemlje, vglobljena gnojišča se čim dalje opuščajo. Ako tega ni mogoče, se napravi k večjemu pol metra globoko. Kjer imajo gnojišča na vzvišenem mestu in ako je mogoče izpeljati na najnižji strani gnojišča pot da se lahko vozi z vozovi, se naj napravi iz gnojnične jame na najnižjem mestu ielezno cev s pipo, da se lahko gnojnico nataka v sod. Delo gre hitro naprej, ter se obvarujemo velikih stroškov za nabavo sesalk. Gnojišče naj bo obdano s primerno visokim in debelim zidom iz kamenja, betona, ali opeke, da nam ob nevihtah ne poplavlja deževnica gnoja. Okoli gnojišča napravimo majhen jarek za odvajanje deževnice. Kapnice se pa najlažje obvarujemo, ako napravimo ob straneh žleb. Jama za gnojnico mora biti dovolj velika, neprodirna, zategadelj je najboljša zidana in zamazana s cementom, ali pa cela iz betona. V jamo izpeljemo iz hleva cev, po kateri se sceja scalnica. Jama naj bo en meter globoka, a ne nad 1 in pol metra. Zidi in dno gnojnične jame naj bodo 15—20 cm debeli, da kar manj propuščajo gnojnico. Dno jainc naj bo na tistem mestu najgloblje, kjer bo prišla cev od sesalke, ali se pa napravi na dotičnem mestu 20 cm globoka jama, v katero «e potem postavi sesalka, seveda mora biti tudi dobro Kalita s cementom. Velikost gnojišča se ravna po tem, koliko glav odrasle živine imamo. Na vsako odraslo žival računimo S kv. metrov osnovne ploskve gnojišča. Osnovna plos-kva je dno gnojišča. Globokost je že prej navedena, dolžina in širina se izračuna na podlagi navedenega pravila. Za eden komad živine se vzame živinče težko 600 kg; drugače rečeno: eno odraslo govedo, ali štiri teleta, ali štiri odrasle svinje. Vsak gospodar zna povprečno ceniti, koliko tehta žival in na podlagi tega lahko izračunamo vso živino V komade odrastle živine, polem lahko tudi izračunimo, kako velika naj bo snovna ploskva za gnojišče, širina in dolžina. Na primer, ako s preračunanjem najdemo, da so na gospodarstvu 4 odrastle živali, potem mora znašati dno gnojišča 24 kv. metrov. Tedaj napravimo 6 m dolgo in 4 m široko gnojišče. Gnojišče je dobro, da obsenčimo, ter zasadimo okoli gnojišča hitro rastoča drevesa, kakor lipo, divji kostanj itd., da ga obvarujemo pred žgočim solncem in hudimi vetrovi. Nekateri napravijo celo strehe nad gnojiščem, da obvarujejo gnoj pred deijem in solncem. Tudi na gnojišču morano imeti red. Gnojišče razdelimo na par delov, na primer na štiri dele. Ko je prvi del poln, se navozi v drugega itd., tako lahko dobimo gnoj, kakršnega rabimo in zaraditega, da ne leži eden gnoj predolgo na gnojišču, drugi, nezreli pa bi se izvažal. Gnoj smemo nakupičiti k večjemu za poldrugi meter na visoko. Da nam ne uhaja ubežljivi amoniak, potrositi je gnoj večkrat z zemljo. Posebno črna in glinasta zemlja ima to lastnost, da vsrkava plinaste snovi, zlasti amoniak. Izpodkidani in na gnojišče spravljeni gnoj je po-oddeljenem mestu enakomerno razgrniti in poravnali. Napačno delajo tisti gospodarji, ki zvračajo skidani gnoj v kupčeke, katere puste potem kar tako ležati. — Kjer imajo več vrst hlevskega gnoja, je iste po celem raztrositi, tako se različni gnoji dobro zmešajo ter dobimo gnoj enake sestave. Gnoj je treba večkrat dobro stlačiti, prelahko ležeči gnoj se prehitro razkraja, se preveč posuši. Gnoj se najbolje stlači z živino. Prešičev in kur ni puščati na gnoj, ker ga razrijejo in razbrskajo. Skrbeti moramo, da bo gnoj zmiraj vlažen, toda ne premoker. Gnoj ne sme ležati v luži, pa ne preveč na sulum. V luži ležeči gnoj se slabo razkraja ter uhajajo iz takega gnoja najvažnejše snovi. Po potrebi ga polijemo z gnojnico in sicer s pumpo ali s korcem. Gnojnica, katere gnoj ni popil, se sceja nazaj v jamo, ako je gnojišče pravilno narejeno. V poletnem času je treba gnoj pogosto zalivati, ob vročih dnevih tudi vsak dan. Večerne ur« so ravno pripravne za to delo. Paul Šerc, ekonom, Zavrč. Kakšne previdnosti je treba pri nakupu in vzorko-vanju umetnih gnojil? Kdor se je le količkaj bavil s trgovino z umetnimi gnojili, posebno prejšnje čase, ta ve, da se trgovina z nobeno drugo robo ni toliko zlorabila. Danes, ko je ta trgovina urejena in se umetna gnojila skoraj splošno dajejo preizkušati, pa se dejanska ponarejanja le še poredko dogajajo, in če se sem ter tja na kaj takšnega pride, opozorijo že prizadeti krogi v svojih organih na dotične slučaje. Žal, zamolčijo osle-parjenci sami bodisi iz sramu pred zasmehom, bodisi iz lastnih egoističnih razlogov mnogo takih slučajev, ali pa se branijo, če jih vendar odkrijejo, sleparskega li-feranta razkrinkati. Ako kupi kmetovalec ničvreden gnoj, oškodi se dvakrat. On plača robo dražje, ki je popolnoma ničvredna, ali pa samo malovredna, z druge strani je pa občutljivo oškodovan pri košnji in žetvi, ker zemlji ni dal onih redilnih snovi, ki bi jili bil moral dati. Najboljša obrana pred sleparstvom je, da se kupujejo umetna gnojila po analizi javnih preizku-ševališč ali zapriseženih kemikov, ali pa naravnost, oziroma s posredovanjem trgovcev, zadrug, posojilnic in gospodarskih društev ali domačih tvrdk, katerih poštenost in solidnosl je po dolgoletni izkušnji potrjena. Mariharsk« sejiask« peračila. Prignalo se je: 6 konj, 9 bikov, 158 volov, 324 krav in 3 teleta. Skupaj 500 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 24. marca 1924 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 12.75—15, poldebeli voli 10—12, plemenski voli 9—10, biki za klanje 9—12, klavne krave debele 12—12.50, plemenske krave 10.50—11.75, krave za klo-basarje 8—10, molzne krave 10—12.50, breje krave 10 do 12.50, mlada živina 11.75—12. Mesne ceae v Maribora. Volovsko meso I. 1 kg 25 do 27 D, II. vrste 22—24 D. Meso bikov, krav, telic 1 kg 19—20 D. Telečje meso I. 1 kg 30 D, II. vrste 1 kg 26 D. Svinjsko meso sveže 1 kg 30—40 D. Maribersko seaajsko pereiele. Na svinjski sejm dne 21. marca 1924 se je pripeljalo 205 svinj, 3 koze, cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5—6 tednov stari, komad" 200—250 D, 7—9 tednov stari 275—300, 3—4 mesece stari 500—650, 5—7 mescev stari 1050—1150, 8—10 mescev stari 1326—1550, 1 leto stari 1750—2500. 1 kg žive teže 20—22.50, mrtve 25—28.75, koze komad 200—250. Tržne eeae v Maribara. V Mariboru stane 1 kg govedine I. 23—27 D, II. 23—24, III: 19—20 D. Teletina L je po 26—30, II. 24—25 D. Svinjina je po 30—40 D. — Konjsko meso: 1 kg I. 12—15, II. 8—10. Kože: 1 komad konjske kože 175—200, 1 kg goveje kože 17.50—20, 1 kg telečje kože 30, svinjske kože 13—14, 1 kg gornjega usnja 120, podplatov 80—125, Perutnina: 1 piščanec majhen 35, večji 45, kokoš GO, raca 75, gos 100—130, purani 110—200, domači zajec majhen 17.50, večji 45. Jabolka so po 6—11 D 1 kg. Žito: pšenica 3.50, rž 3.25, ječmen 3, oves 3, koruza 3, proso 3.50, ajda 3, fižol navaden 4 do 6, leča 14. Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke št. 0 0.25, št. 1 6, št. 2 5.75, št. 6 5, št. 7 4. 1 kg prosene kaše 7.50, ješprenj 7, otrobov 2, koruzne moke. 4, koruznega zdroba 5—8, ajdove moke št. 1 8, št. 2 7, kaše 6. Krma: sladko seno 80—100, otava 100, ovsena slama 75—80, Kurivo: 1 kub. meter trdih drv 200, mehkih 17o, 1. trboveljskega premoga 42—45, velenjskega 27.30, 1 kg oglja 1.50—2, koksa 1—2. OBDELOVANJE TRAVNIKOV. Vsak umni kmetovalec mora gledati na to, da pridela kolikor mogoče mnogo krme in da redi veliko živine. Živinoreja in pridelovanje krme se dandanes še najiolj izplača. Pridela kmetovalec veliko krme, redi veliko živine, tedaj pridela tudi veliko gnoja, lahko gnoji zopet bolje, pridela zopet več krme. Vendar pa za obdelovanje travnikov naši kmetovalci store toliko, kakor nič. Še več kakor enkrat toliko krme bi se v naših slovenskih krajih lahko pridelalo in še več ko enkrat toliko živine redilo, ako bi se travniki umno obdelovali. Kakor je potreba na njivi gnojiti, sejati, okopavati, vlačiti itd. ako hočea»o, da kaj zraste, ravno tako bi bilo tudi potreba travnike obdelovati, ako hočemo dosti krme pridelati. Koliko travnikov vidimo zanemarjenih, kjer raste raah in kaka slaba trava, namesto dobre in redilne krme. Koliko travnikov je mokrih, kjer raste kaka slaba mrva, katera ni za drugo, kot za konje, namesto, da bi rastla tam dobra sladka mrva ali detelja. Osvšemmje travnikav. Najpoglavitnejše pri obdelovanju travnikov je, mokre travnike osušiti. Na mokrem travniku raste kisla in malo redilna krma. Vsled mokrote ni mogoče zraku v zemljo do korenin, kar je potrebno za razkrajanje redilnih snovi. V mokri zemlji je veliko kislin, katere ne pripuščajo rasti sladkim travam. Na takšnem travniku ne koristi gnojenje. Delo na močvirnatih travnikih je težavno, vožnja skoraj nemogoča. Delo s strojem je obteženo. V mokrih travnikih je navadno mnogo redilnih snovi, katere pa so vsled mokrote nepristopne rastlinam; tedaj čakajo v zemlji rešitve. Travnike osušimo z odprtimi ali zaprtimi jarki, ali pa položimo pod zemljo cevi, takoimenovane dre-naže. Odprti jarki morajo bili zadosti globoki in imeti dovolj odtoka. Snažiti se morajo vsako leto. Oddaljenost jarkov se ravna po množini vode; čimbolj mokra je zemlja, tem več jih je potreba. Oddaljenost je lahko 20-50—100 m. Globokost jarkov je navadno 1—1 in pol m; čim mokrejša je zemlja, tem globokejši morajo biti jarki, to se ravna seveda tudi po odtoku vode. čim bolj globoki so jarki, tem manj jih je potreba. Spodnja širokost v jarku se vzame 50 cm, gornja 1 m; to se ravna po zemlji; pri težki zemlji stranske stene manj vise, pri lahki morajo bolj viseti. Na 1000 m dolžine naj jarek ne visi več ko 6 metrov in ne manj ko 50 cm. Jarki naj bodo ravni. Mesto, kjer se jarek skop-, Ije se natanko iztakne. S kopanjem se prične na naj-; nižji strani, da dobi voda takoj odtok. Zaprti jarki. Veliko prednost pred odprtimi imajo ! zaprli jarki, ker ne vzamejo nič prostora, in jih ni potreba snažiti. Ne ovirajo pri ledu. Naprava pa je dražja, i nego za odprte jarke. Zaprti jarki se po zgornjem navodilu izkopljejo in sicer se ravna velikost po množini vode, katero je odstraniti. Globokost 0.80—1.20 m; širokost tal v jarkn 20—40 cm in ne čez 70—100 m dolgosti. Visi naj 5 m na 1000 m dolžine. Jarki se potem zasujejo z debelim kamenjem ali opeko. Zasipanje se prične vedno od najvišje strani, slednjič se zasuje s slabo zemljo in nazadnje z dobro. — Drenaža osušava zemljo na ta način, da se položijo pod j zemljo lončene cevi. To osuševanje je najbolje in najbolj po ceni. Kmetje, čas za to delo je sedaj! Travniški mojster: Bezenšek. Mladinski kmetijski klub v Vurhergu. Na tukajšnji šoli se je dne 16. t. m. na tihem slavila obletnica obstoja deškega mladinskega kmetijskega kluba. Povabljeni so bili očetje klubovih članov. Kot gost te skromne proslavi sporočam uredništvu sledeče vrstice: Klub se je osnoval na vzjx>dbudo okrajnega ekonoma gosp. Zu-panca, poučuje pa domači gospod nadučitelj J. Lešnik in sicer se je predavalo prvo leto o osnovnih naukih iz sadjarstva in vinarstva. Vurberg ima jako ugodno lego za uspešno sadjarstvo, ki donaša ljudem lepe dohodke, le-ti bi se pomnožili, če bi se ljudstvo popri-jelo intenzivno dela v tej prevažni panogi kmetijstva. Med tem, ko obrača ljudstvo vso največjo pozoraost na vinograde, se za povzdigo sadjarstva premalo stori. Ves ustroj pouka je hvalevreden, ker je združen teoretični pouk s praktičnim delom, ki ga izvršujejo mladeniči na šolskem, oz. na drugih zemljiščih. Ob vstopu v drugo leto želim klubu obilo uspehov, ki so deloma že zdaj vidni na drevesnicah, ki jih imajo člani na svojem domu. Bodite požrtvovalni, kakor je vaš vodja, ki se ne ustraši dela ob šole prostih dneh, vzdržuje pouk v dveh razredih, vodi obile posle šolskega vodstva, krajnega šolskega sveta in še občinski pisarni stopi ob potrebi na pomoč. — Jablane, hruške — in druge cepe, — cepi v mladosti — za stare zobe! ŽITNI TRG. Promet z žitom se še vedno kreta v ozkih mejah. Dovozi so slabi, domači konzum pa še ni pričel nakupovati v večji meri, kakor dosedaj običajno, na spomlad. Živahnejša trgovina se bo začela bržkone aprila in maja. Vlada se bavi z načrtom, da ukine izvozno carino za koruzo, katere leži pri nas še silno veliko v skladiščih neprodane. Potem bomo lahko hipoma postavili veliko množina naše koruze na inozemske žitne trge pod konkurenčnimi cenami. Ugodno za žitno trgovino je tudi to, da je Donava postala za plovbo zopet prosta. Tudi pota so se precej osušila, posebno v Banatu, kjer je vladal velik strah pred povodnijo, ki bi sigurno nastopila, da je takoj po snegu nastopilo južno vreme. — Tako pa se je sneg počasi stalil, kar je bilo zelo dobro tudi za njive, ki so dobile tako dovolj vlage. Poleg koruze vlada na naših tržiščih povpraševanje po beli moki, vendar se jej cene niso spremenile. Moko nudijo največ mlini, ki majo nakopičene velike zaloge žita, nimajo pa denarja za obrat. Vobče cene niso stalne, ter je pričakovati precejšen padec pri vseh žitnih vrstah. Moka se je prodajala po 520—530 D, nekatera podjetja so ponujala celo nularico po 510 D. Pšenica ne kaže posebnega prometa. Ponudba je bila precej neznatna; prodajala se je po 390—335 D; slavonska je nekoliko dražja — 340 D za 100 kg. Koruza je obdržala staro ceno. V Sremu 250 do 255 D, v Bački 240—250 D, v Zagrebu po 280-290 D. Oves je ostal pri stari ceni, promet pa je bil zelo neznaten. V Sloveniji se ga prodaja po 265—270 D, v Bački po 245, v Zagrebu po 280, v Bosni pa po 206 D za 100 kg. * * * Vrednost deaarja. Ameriški dolar stane 80 din., za ; 100 francoakih frankov je plačati 437 din., ea 10© avstr. i kron je plačati 11 para, za 100 čehoslovaških kron 234 din., in za 100 laških lir 348 din. V Curihu znaša vred1-nost dinarja 7.10 centima. Itflsi. Sv. Lovrenc v Slav. gar. K večnemu počitku smo spremili dne 21. t. m. zmiraj miroljubnega moža Martina Lovrec v Zagorcih. Bodi mu žemljica lahka, ostalim pa naše sožalje! Rečica Sar taji. Umrla je pri nas blaga žena in vzorna mati Marija Premož, p. d. Ponjartnikova mati v Dolsuhi, 64 let stara. Zapustila je 76 let starega sivolasega druga in šest odraelih otrok. Bila je jako pobožna ženska, trikrat je bila na Sv. Višarjih in neštetokrat na bližnjih božjih potih. Veliko skrbi je posvetila za blagor svojih otrok in za zboljšanje domačega gospodarstva, j Kako je bila priljubljena, je živo pokazal njen pogreb In ob več mescev trajajoči hudi bolezni obilni poseti in tolažbe od strani sosedov. Celo njeno življenje je bila tr-njeva pot. Ze kot otrok je morala veliko pomanjkanje trpeti in še v vojni je dobila globoke srčne rane. Trije sinovi so bili dalje časa v strelskih jarkih in v raznih delih sveta, vse to je bila srčna žalost dobre mamice. Bog ji poplačaj njen trud in naj v miru počiva! Kar v potrebujete, to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene vaše bolečine. Poizkusna pošiljka 27 din. Lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elza-tocg št 541, Hrvatska. Dobro uro imeti je želja vsakega človeka, ker vsaki v«, kako je neugodno, ako se ne ve nikdar pravega časa. Znana tvrdka ur H. SUTTNER, LJUBLJANA št 992, Slovenija, zahvaljuje svoj dober glas resničnosti, da vsako njena ura ima natančni in trajni stroj. Kdor kupi pri Sutt-nerju uro, je siguren, da poseduje najboljši stroj, ter si prihrani s tem jezo in popravilo. Krasni cenik tvrdke H Suttner vsebuje še veliko izbiro, tudi razne druge zlatnine to» srebrnine ter drugih sličnih potrebščin. 1245 Lahko nagnenje k prehlajenju? Prevelika občutljivost? Bolečine olajšaj«" in naredi telo odporno masiranje in umi vanje s pravim Fellerjevim Elzafluidom! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje. Kot kosmetikum že 25 let priljubljen za negovanje zob, zobnega mesa, ust in kože na glavi! S pako-»anjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 214 dinarjev in 10 odstot. doplatka razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elsa-trg št. 341, Hrvatsko. Dva ma Dve posestvi pri Št. Ilju ▼ SI. goricah z živino in premičnino se prodata. Eno obsega 28 oralov, drugo 20 oralov. — Kršnica 15. 391 3—1 pridna in zanesljiva, se sprejmeta pod ugodnimi pogoji na večje veleposestvo. Kje, pove uprava lista. 405 Slavno p. n. občinstvo se opozarja, da upravništvo odgovarja v oglasnih zadevah samo takrat ako je priložena poštnina za odgovor. Vsa pisma brez poštnine gredo v koš brez odgovora. Proda se posestvo, ležeče ob železnici, obstoječe iz hiše in 20 oralov zemlje. Cena 750.000 kron. Posestvo, 9 oralov zemlje, hiša na cesti, 2 orala vinograda. Cena 256.000 kron v gotovini in 214.000 hipotek z 8 odstot. — Komercielna posredo- itapidt, v Gosposka ulica 28. i pc vainica » Rapide, v Mariboru, 388 ÜAU OZNANILA. Dobro izobražen mlinar išče službe za umetni mlin. Naslov t upravništvu. 354 Zaklad vsake dobre gospodinje je močno in lepo perilo, kar pa je edino mogoče, ako kupite v veletrgovini R. Stermecki v Celju, kjer najdete velikansko zalogo in čudovito nizke cene. Lastna manipulacija in import. Trgovci engros cene — Cenik zastonj! Učenec se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. Pogoj: močan, s primerno šolsko izobrazbo, ter poštenih, kmetskih staršev. Pismene ponudbe na upravo lista. 382 Iščem fanta, ki je dovršil ljudsko šolo in se hoče izobraziti v vseh panogah gos podarstva, da lahko nastopi službo šafarja. Stanovanje in hrana v hiši. Sprejmem tudi fanta ali deklico za svojega, če sta zdrava, brihtna in ubogih starišev in v šolskih letih, 6—14 let. Naslov v upravništvu. 410 Obitelj s 4 osebami išče sobarico. Plača po dogovoru. Pojasnila daje Marijana Bošnja-kovič, soproga kot. predstojnika, Donji Miholjac, Slavonija. 362 1—2 Več partij drvarjev rabi uprava ljubljanske škofije in plača za sekanje, brez spravila od kub. metra 20 D. Za spravilo bi se dogovorili po iz-, vršeni sečnji. — Ponudbe je poslati direktno na upravo. " ; Skupaj bi rabili ca 100 arvar-• • jev. 365 4—1 Proda se posestvo, nad dva • orala zemlje, nekaj gozda, travnika in njive ter sadnega drevja; če obrodi, se pridela 11 hI sadjevca. Hiša in klet. Cena 13.500 D. Jakob Klenov-šek, Polana 27, Razbor nad Lok« pri Zid. mostu. 417 Proda se lepo posestvo pri Pragerskem, 4 orale zemlje: hiša, sadonosnik, njiva in dva orala gozda. Cena 240.000 K, ' brez gozda veliko cenejše. — Alojzij Luršak, Pragersko. 415 2—1 mmoMmmñ ..ivmmum' JTOMANOV/A ULICA Mi« HITRA POSTREŽBA, TELEFON ŠT.7k m PRVOVRSTNA IZVRŠITEV, NIZKE CENE ir RAC UN ,PRf-2 A D RUZHI -GOSPO MARIBOR Organist-cerkovnik se sprejme. Stanovanje in vrt. Zemlja se dobi v najem. Treba stranskega zaslužka s kako obrtjo. Župni urad Sv. Jurij ob Pesnici, pošta Gor. Kun-gota. 409 Služba organista in cerkovnika se odda v Slov. Bistrici. Prošnje z izpričevali naj se vložijo do 15. aprila pri mest nem župnijskem uradu v SI. Bistrici. 398 Učenca sprejme takoj Ku-čanda Florijan, vrvar, Sv. Ju rij ob juž. žel. Istotam se sprejme vsaka množina pre-diva v delo. 369 1—3 Sprejme se takoj Žagar (žag-mojster). Eventuelno stanovanje in hrana v hiši. Zglasi-ti se pri g. Jožefu Sernko, posestnik žage v Račah pri Mariboru. Posestvo na prodaj za držav-Dekle za kuhinjo in sobe, ki ¡ »o cesto, blizu kolodvora, hi- ....., ša, gospodarsko poslopje, lep f sadonosnik, njive, vodna moč ! Kje, pove gostilničar Potoč-! nik v Framu. 1—2 361 En oral polja, pripravno za stavbišča, nadalje travnik se ugodno proda. Vpraša se Leš nik, Maribor, Tržaška cesta 7 na Pobrežju. 387 Prodajo se 4 orali prvovrstnega travnika, tudi na kose, v Zamarkovi. Več pove Kari Demonte, opekar, Zamarko-va. ' 401 , Lepo posestvo z gospodars-jkim poslopjem, 10 minut od kolodvora, v lepi solnčni legi, J se takoj proda. Več pove Jer-' nej Rumež, Pekel 26. p. Polj-; čaiTC. 395 Proda se posestvo 8 oralov: 3 orale njiv, drugo pa sado-\ nosnik, travnik in gozd. Je {brez dolga. Jožef Tekavc v - Ceršaku št. 26, p. Št. Dj v I Slov. gor. 319 3—1 Plugi s patentiranimi glavami št 150 in 151 prodaja zelo po ceni Matej Bregant v Orehovi vasi, p. Slivnica pri Mariboru. 340 3—1 Imam cepljene trte najboljših vrst na podlagi Riparia por-talis. Cena I. vrste 2 I), II. vrste 1 D, korenjaki 50 para. Stebih Lovrenc. Dragovič, p. Juršinci pri Ptuju. 366 1—3 Na prodaj dobroohranjeno kolo. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista. 403 Proda se dobroohranjeni krmorezni stroj. Vpraša se Studenci, Zrinjskega ul 1, pri Mariboru. 400 Hromatična klavir harmoni- I ka, malo rabljena, firme Cechner, pripravna za šra-' mel kvartet, na katero se lahko priuči z malo vajo vsak igralec klavirja — je na pro-; daj po nizki ceni pri Jankotu Čiricu, p. St. Jernej — Dolenj jsko. 404 2—1 ' Brusimo brive, Škarje, nože itd. Električna brusarna v - Celju, Prešernova ulica 19 (v brivnici Koštomaj). 379 4-—1 Velika izbira sukna za ženine in neveste, tiskovine, platna vseh vrst itd. se dobi po znižanih cenah pri J. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17. 94 10-1 POZOR! EDISON KINO ORMOŽ! Dne 4., 5. in 6. aprila se predstavlja znameniti film »Kristusovo življenje in trpljenje« v 5 izredno lepih in pretresljivih dejanjih. Vabite se vsi, mestjani in okoličani za obileiKobisk. Začetek vsak dan ob 7. uri zvečer. Edison. 383 Velika 11 od je popolna, ako imate, med žegnom lepe piruhe. Iste si napravite le, ako kupite dosledno ; Zaradi smrti svoje žene pro-j dam posestvo, 27 oralov; tret i jina gozda, tretjina njiv, tret-fjina travnik, 5 gospodarskih j poslopij, vse v ravnini. Na za I htevo prodam vse, kar leži in t stoji. Anton Jager, Cerovec 116, p. Sv. Jurij ob iuž. žel. 416 ! Na prodaj posestvo sredi vasi | z lepo zidano hišo, zidanim i gospodarskim poslopjem, se : v najboljšem stanu, povsod | električna razsvetljava, po ! ugodni ceni takoj proda. Na-' slov pove uprava. 348 je že služila, išče proti dobri plači in ravnanju Leopoldina Mareš, nadšumareva soproga Podravska Moslavina, Slavonija. 1—2 350 Kuharica za uradnike se sprejme. Spričevala in mezdna zahteva se pošlje na Marija grofica zu Eltz, Vukovar, Slavonija. 351 6—1 Služkinjo iz dežele, pošteno in pridno, za vsa domača dela, katera ima veselje za kuhinjo, se takoj sprejme. Plačilo po dogovoru. L. Krauts-dorfer, Loče pri Poljčanah. OKUSNO IZDELANI BRONASTI ZVONOVI - HARMONIČNO AKORDIČNI TRAJNI GLASOVI éy , -I' ... .. ' APNO iz Zagorja, sveže in zmiraj v zalogi. Portland- in Roman-eement gips, strešna lepenka, nosilci (traverze), okovi za stavbe in vse druge predmete in vsa železnina se kupi najceneje in po tovarniških cenah v staroznani in največji trgovini te stroke; o»*" - .. "V ... • Veletrgovina z železnino Ju gradivnim materijalem Iščem mesto oskrbnika ali gospodarja na veleposestvo. Sem vajen vsakega dela v n poljedeljstvu in vinogradih. 5 Naslov v upravništvu. 413 Mizarji in ključavničarji, kateri želijo postali samostojni, se jim nudi lepa prilika. Vse orodje je na razpolago in za 2—3 delavce stalni odjemalci. Potreben kapital je 50.000 K. Pogoji jako ugodni. Ponudbe pod »poštni predal 12« Ptuj. 396 Sprejme se takoj učenec v ; trgovino z mešanim blagom i vso oskrbo v hiši. Prednost imajo z dežele, mariborskega okraja, revnejših staršev. Naslov trgovine v upravi lista. 332 3-1 Bolnišnica v Koprivnici na Hrvatskem išče tri močne dekle iz kmetske hiše, za vsa-(ki kmetski posel pri živini in 'na polju; enega močnega prid i nega hlapca h konjem, ki raz-' ume vsaki posel na polju in j v gozdu; eno bolniško strež- Vodnikov trg Maribor Vodnikov trg! * 'io"™ VVSftJ;S. . Natančneje pri upravi bolnice kamor se ponudbe pošiljajo. L And rasefritz j Posestvo s hišo in prizidanim • gospodarskim poslopjem ter 4 orale zemlje v Braunšvajgu j št, 15, ob glavni cesti v vasi j se takoj proda. 386 i Tri orale lesa nekaj že pose-| kanega, v bližini Sv. Lenarta ! v Slov. gor, se ugodno proda. Pojasnila daje: Oglasni zavod Franc Voršič, Maribor . Slomškov trg 16. 384 3—1 V najem se da arondirano posestvo s 17 orali prvovrstne zemlje v Celju—Gaberje 21 takoj, ali kasneje, samo vestni, zanesljivi stranki. Eventuelno tudi stanovanje od poletja naprej. Ponudbe s pogoji je staviti istotam. 390 j Proda se hiša z enim oralom zemlje, kozolec, klet, hlev, v : prijaznem solnčnem kraju, v i trgu Vransko, 5 minut od ; drž. ceste. Pripravna za obrtnika. Cena 60.000 D. Naslov: Jakob Medvešek, Vransko pri Celju. 412 2—1 Proda se posestvo v Gačniku, 5 minut od glavne ceste, pol ure od postaje Pesnica, pet oralov od tega 1 oral vinograda, ostalo lep sadonosnik in njive. Vpraša se pri Antonu Ridel, tam. 406 Prodam ali dam v najem ta- I koj hišo z gospodarskim poslopjem, gostilno, trafiko, trgovino, hlevom, skladiščem ter inventarjem. Zraven trije vrti, velika njiva in sadonos-» nik. Hiša je tik farne cerkve. Stanovanje takoj na razpolago. Pojasnila daje N. Pusti-nek, Sevnica ob Savi. 411 3—1 Prodani posestvo, 5 oralov zemlje, v bližini Maribora. — "358 2—1 Naslov v upravništvu. 392 Vinogradniki. V zalogi so še suho cepljene trte vrste: velšrizling, žlahtnina, pošip, kraljevina in korenjaki a I. 2 D, a I. korenjaki 50 para. Naročila se sprejemajo do 15. aprila z aro. Anton Vičar trtnar, Sakušak, Juršinci pri Ptuju. 408 Cepljene trte imamo, kakor vsak leto večjo množino, vseh najboljših vrst, na podlagi R. i portalis in križankah po dn. cenah. Trte so dobro zarašče ne in vkoreninjene. Prodam tudi več tisoč korenjakov R. port., Gothe 9 in samorodnic. Oglas:ti se je pri posestniku Franc Horvat Mostje, pošta Juršinci pri Ptuju. 197 Cepljeno trsje, vseh boljših vrst, na priporčljivih podlagah, vkoreninjeni divjaki in šmarnica. Cena po dogovoru. Znamke za odgovor. Anton . Turin, Modraže, p. Studenice pri Poljčanah. 173 Vinogradniki pozor! Na suho cepljene trte so na prodaj in sicer najrodovitnejše vrste. V zalogi je vkoreninjeni divjak Riparia portalis in Gothe št. 9. Kdor 6i želi naročiti lepe in močne tre za svoj vinograd naj se takoj oglasi ustmeno ali pismeno pri Francu Slod-njak, trtničar, pošta Juršinci pri Ptuju. Trte se dobijo po najbolj nizki ceni. Za odgovor se naj priloži znamka. 1263 Krasna sadna drevesca in cepljene trte poljubnih vrst oddaja po zmerni ceni Drevesnica Gradišnik, St. Janž—Velenje. 49 10-1 Dobijo se še krasna drevesca vrst: bobovec, mošancelj in kanadka, I. vrste po 20, II. po 15 din., loko postaja Velenje. Drevesnica Gradišnik, Št. Janž, Velenje. Sadno drevje najboljših vrst, i vrtnice visoke, nizke in ple-j zalke, maline, ribez, kosmul-; je, jagode, krasno cvetočje, divitre itd. oddaja Miha Pod-; logar, drevesničar in vrtnar v Dobrni pri Celju. 413 Oves za seme pri Francu Grobelšek ,trgovina z dežel-! nimi pridelki, Maribor. 397 báRVA AIE1LUÎA Ne zamudita : : we kopiti/ p po čudovito nizkih cenah došlo manufakturno blago kakor: kretone, druš-ko tiskovino, volneno blago za moške in ženske obleke, svilene rute ter vse druge potrebščine pri tvrdki Martin Šumer Konjice, Slovenija, lartla BAUMGÀRTNER zalona pot¡jiira OeUe, Sosposfea ulica 26 Zdravnik Dr.Aleksande'Kühar primarij javne bolnice v Ptuju, je otvoril ordinacijo. Ordi-nira začasno v hiralnici v Ptuju. 329 3—1 Zanesljiva in preizkušena Prihraniš najmanj 20 odstot. denarja, če kupiš deske, la- j nem trgu. te^ tesan les, apno, cement, cementne izdelke, pripravne za studence, železo, pleh, žični-ke itd., le pri domačinu V. Bratina. Križevci pri Ljuto- j meru. 407 1—3 zalenjadna in cvetljična dobi te kot vsako spomlad v vrt-; nariji Iv. Jemec, Razlagova ' ulica 11; na stojnici na Glav- 310 5—t TOMAŽOVA ŽUNDRA Proda sc dobroohranjeno žensko kolo. Naslov v upravi. 399 Ia kakovosti po najugodnej-' ših cenah se vedno dobiva pri D. Rakusch, Celje. 320 Pozor! V enem dnevu, da, v eni uri laliko razumele vse narode na svetu, ako si kupite knjigo «Babilonska uganka«. Dobi se v vseh knjigarnah. Nekaj za vse je knjiga «Babilonska uganka«. Dobi se v vseh knjigarnah. THE REX CO Gradišče 100. Gradišče 100. LJUBLJANA Telefon št. 208 int. — Ustanovljeno 1906. Potrebujete li sukno za moške in ženske obleke, hlačevino za delavce, blago iz bombaže-vine, barlient za pranje, tkanine, perilo za pranje, sukno za pranje, srajce,<• hlače, predpasnike, žepne robce, posteljno perilo, obri-saee, odeje, koče, pletenine, moške in ženske nogavice, jopice, izgotovljeno žensko, moško in otroško perilo, perilo (Jager) in vsakovrstne druge obleke, potem pošljite dva dinarja za poštnino in zahtevajte, da se vam pošlje nov cenik; v slučaju, da hočete naročiti večjo količino blaga, pa hočete preje videti vzorce, pošljite za iste 10 D in pišite točno vse potrebno, da se vam lahko pošljejo odgovarjajoči vzorci. — Naši cenjeni čilatelji dobijo špecijelno ponudbo ter bodo dobro postreženi, če se obrnejo z zaupanjem na OU JML£1Klauc £4) ubij »mat Jmm. 371. Tvrdka nudi samo dobro blago! { ste.AlAi A» rJL A. B9WSEamn9 ZVONARNA IN LIVARN ŠT. »ID HH0 LJUBLJANO vliva BROMASTE ZVONOVI v vseh velikostih za župne cerkve, podružnice in kapele po najnižji cenah. Kupuje stare in razbite zvonove po najvišjih cenah ^mmmgmmmmmnmaaimmimmamm^m^mmmmm i JETIKfl. petek karni te njegsva tri ka}l#a Klobuke penilo oeirlj« dežne plašče, dežnike, nogavice, krav i i« iti. kspite najceneje pri likala Lih, Sarlkar, ilnai trg II, t Zdravnik sa pliaisa ni dr. Petnik, iHUn vi^ petek v Halja, f praiatl v Is • Marija «g Somišljeniki inserirajte! Uit«rsktiiia opekarna ml Marlbifu proda takoj in celo po ceni radi pomanjkanja prostorov večjo množino opeke za zid, streho (biber), zarezne in prežene opeke I. in II. vrste na solidne odjemalce. Plačilne ugodnosti po dogovoru. 385 vsem, da si pred nakupom blag« ze obleke, rs perilo v&aSa vrste, za nevestine bale itd, ogledajo zalogo Oblačilnim za Slivenljo C. z. z o. t., v Ljubljani. Njena osrednja prodajaln« |e r Ljilljari i m „Vzajiaae pssijiinlt» na Miklošičevi cesti, poleg »Unlana.« Podružnica se nahaja pa v hiši »Gospodarske rrez&c as Dunajski cesti št 29. 131 90—§ »s Cene zelo smerne! ZadruSno padjstfai Oiiki» lat«» Hafaiiil, slavkiil las se d jbi zanaprej najceneje pri tvrdki l Lovranlll A drug » tiliwci »fl Uriimri. KUPUJTE Vaše potrebščine novodošlega spomladnega in poletnega blaga vseh vrst pri znani domeči trgovini Jožaf Faikaš, Sv. Jaril eb feivsld. Priporoča poljska in vrtna semena, pristno deteljno seme in najboljše Weicerske motike. Kupuje jajca, maslo, puter, fižol po najvišjih dnevnih cenah. 380 3—1 lalflneft« capllni smili v dezah po eno osminko in en četrt kg in Arborin sredstvo za zatiranje sadnih škodljivcev, — razpošilja Chaaatackaa, Ljakiiaaa, Nestal trs 10. Mor hoče kupiti zel& poceni al (n i püjdH TISKARNE SV. (Ml V MARIBORU 1 Sood^iešfaiersk! Siudsfei aosoiilnici r,z.zn z Frnii Strupi, Celf e priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, okvirjev, raznovrstnih šip itd. £3Ta30Qll 1&" Uuúskm posojilnica ¥ Catju = registrovana zadruga z neomeieno zmw - (Hotel »Pri belem volu#f M. % «M nosilce (traverze), žičnike (žrcblje) cement, strešne lepenke itd. kakor vsake vrste železnine pri iv/vt ::o.ia2ija, maribor Aleksandrova cesta 42. — Mcljska cesta 1. TPtGOViNA Z ŽELEZNINO Na drobno! Na debelo! Trgsvioa stekla in porcelana IVAN KOVAČIČ Nasproti Cirilove tiskarne (poprej v Radgoni). Velika zaloga vsakovrsmih šip za okna, ogledala, op vir i? ca podobe, svetilke, raznovrstna posoda za gostilničarje, kakor tudi za domačo rabo, vse po najnižji cenL Sitklipsba de^ Prvovrstno biaio. — Tožia is solidna pestrežba. Edina sluvenska ivrdka te strafce v Mariboru. Poskusite in prepričajte se! SMODNIK debeli za kamenoloroe, fini za lovce, kamniktit, vrvice in kapice se dobi pri Karol Širna v Poljčanah. 257 3—1 Koroška c. 18. MARIBOR. TtWonH.433.