Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 78. kos. V LJUBLJANI, dne 1. oktobra 1932. Letnik III. VSEBINA: 650. Pravilnik za izdelavo regulacijskih načrtov. 651. Razglas o vozovnicah za avtobusni promet. 652. Razne objave iz »Službenih novim. Uredbe osrednje vlade. 650. Na osnovi § 3., odst. 3., gradbenega zakona predpisujem ta-le pravilnik za izdelavo regulacijskih načrtov.* Clen 1. Regulacijski načrti, ki so potrebni po § 3., odst. 1. in 2. gradbenega zakona, se morajo izdelovati po tem pravilniku. Clen 2. Vsebina regulacijskih načrtov. Po § 4. gradbenega zakona določa regulacijski načrt po krajevnih razmerah in potrebah, toda skladno z odredbami tega zakona: 1. gradbeni okoliš (rejon) z mejami ožjega in širšega okoliša; 2. zaščitni pas; 3. regulacijske črte ulic in oest (z označbo njihove Širine), trgov, hodnikov (trotoarjev), vodotokov, vrtov, kakor tudi regulacijo prostorov, na katerih se križajo komunikacije; 4. gradbene črte zgradb, kjer te odstopajo od regulacijske črte; 5. smeri in potrebno zemljišče za železniški, tramvajski, vodni, avtomobilski in zračni promet; 6. terenske in nivelacijske kote ulic, hodnikov, trgov, cest in drugih komunikacij (nivelacijski načrt); 7. površine za stanovanje, trgovino, industrijo, vojsko, igrišča, parke, pokopališča, vrtove, gozdove, polja [U-;_______ * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 6- julija 1932., št. 152/LXIX/463. — Upoštevani so tudi Popravki, objavljeni v »Službenih novinah« z dne 22. julija 1932., št. 166/LXXI11/500. — Gradbeni zakon gl. »Službeni list« št. 297/47 iz leta 1931. 8. gradbene pasove (cone) z ozirom na samo gostoto naselja, način zazidave in višino zgradb (gosto, srednje in redko naselje); 9. prostore za javne zgradbe. Clen 3. Nivelacijski načrt. Po § 4., odst. 6., je nivelacijski načrt sestavni del splošnega regulacijskega načrta, s katerim se mora vedno razumeti tudi nivelacijski načrt. Clen 4. Situacijski načrti kot podlaga za izdelavo regulacije. C) Regulacijski načrti se smejo izdelovati prvenstveno na izdelanih katastrskih situacijskih načrtih, ako pa teh še ni, potem se imajo regulacijski načrti izdelovati tudi na snemanih situacijskih načrtih, če so pristojno pregledani in odobreni. (2) Regulacijski načrti so: generalni — pregledni — in detajlni (podrobni) regulacijski načrti. Clen 5. Generalni — pregledni — regulacijski načrti. (J) Regulacijski načrti se smejo izdelovati v merilu, v katerem so izdelani katastrski generalni situacijski načrti po čl. 50. in 51. pravilnika ministrstva za finance o katastrskem premerjevanju — V. del. (s) Tako izdelani regulacijski načrti so: generalni ali pregledni načrti, ki morajo biti po možnosti na enem listu. Osnovno merilo katastrskih načrtov je 1 : 2500. Ako po razdelitvi na katastrske načrte v merilu 1 :2500 glavni del zaprtega ali odprtega mestnega okoliša (rejona) ni na enem listu v velikosti 60/90 cm, potem je treba za potrebe regulacijskega načrta zahtevati izdelavo katastrskega načrta na enem listu. Ako je zaprti ali odprti mestni okoliš večji in ni mogoče spraviti vsega na en list v merilu 1 :2500, potem je treba za generalni — pregledni — načrt izdelati katastrski ali situacijski načrt v merilu 1 : 4000, 1 : 5000 ali 1 : 10.000, za manjše kraje, ki imajo izdelane katastrske načrte v merilu 1 : 1COO ali 1 :500, so ti načrti, če so na enem listu, hkratu tudi generalni — pregledni — in detajlni — podrobni. Ako imajo ti kraji samo načrte v merilu 1:1000 ali 1 :500, ki niso na enem listu, se mora izdelati generalni načrt v merilu 4 :2500 na enem listu. Člen 6. Detajlni (podrobni) regulacijski načrti. (’) Za večje in važnejše kraje se morajo poleg generalnih katastrskih načrtov v merilu 1 : 2500 izdelati takoj tudi detajlni načrti, in to za izgrajeni — zazidani — del v merilu 1 : 500, za še ne izgrajeni — ali deloma izgrajeni — nezazidani — del pa mora biti merilo tudi 1 : 1000, toda ti načrti smejo biti samo v merilu 1 :500 ali 1 : 1000. (2) Za vse kraje, ki imajo katastrske načrte v merilu 1:2000, 1:2500 ali 1::2880, na podstavi katerih ni mogoče izdelati detajlnih načrtov, se smejo izdelati samo generalni načrti in se mora takoj potem pričeti z izdelavo detajlnih načrtov zaradi zaznamenovanja osovin ulic. kjer jih ni mogoče iz generalnega načrta na terenu zaznameno vati. Člen 7. Katastrski načrti. Za kraje, ki še nimajo izdelanega katastra, kakor tudi za kraje, ki že imajo izdelane katastrske načrte, ki pa se ne morejo takoj uporabiti za izdelavo regulacijskih načrtov, se morajo najprej izdelati katastrski načrti, odnosno obstoječi katastrski načrti revidirati, v kolikor ne odgovarjajo sedanjemu stanju. Člen 8. Izdelava katastrskih načrtov. Katastrske načrte izdeluje oddelek za kataster in državna posestva ministrstva za finance, ako pa to ne bi bilo mogoče, potem se ta izdelava sme poveriti občinskim tehničnim organom ali pooblaščenim inženjerjem ali goemetrcm z javno licitacijo. To delo se mora izvršiti po katastrskih pravilnikih in predpisih oddelka za kataster in državna posestva ministrstva za finance, toda pod nadzorstvom tega oddelka po čl. 4. zakona o katastru zemljišč. Odobritev za izdelavo katastrskih načrtov izdaja oddelek za kataster in državna posestva ministrstva za finance. Člen 9. i Revizija (pregled) katastrskih načrtov, (’) Za kraje, kjer so katastrski- načrti, ki so zastareli in nepopolni, ako se izza svoje izdelave nikakor niso dopolnjevali, ali nezadostno dopolnjevali, ali če nimajo višinskih podatkov, ki so potrebni za izdelavo nivelacij-skih načrtov in podolžnih profilov ulic, se mora takoj izvršiti revizija katastrskih načrtov inp njihova dopolnitev, da morejo tako predstavljati pravo stanje mej zemljišč. ulic, zgrajenih zgradb in višinsko lego — konfiguracijo — terena. Šele po tako izvršeni reviziji in dopolnitvi se smejo ti načrti uporabljati za izdelavo regulacijskih načrto-v. (2) Na katastrskih načrtih, ki se morajo uporabljati za izdelavo generalnih regulacijskih načrtov, ni treba vpisovati števila in lege poligonskih točk in smeri poligonskih črt za snemanje, ki so na teh načrtih označene z rdečo — karminasto — barvo. Člen 10. Obseg dol za izdelavo regulacijskih načrtov. Izdelava regulacijskih načrtov zaprtega ali odprtega mesta vsebuje sledeča dela: 1. izdelavo načrta — idejne skice — za regulacijski načrt in definitivno izdelavo generalnega in detajlnega regulacij skega -.načrta; 2. izdelavo načrta generalnega regulacijskega načrta s podolžnimi profili ulic po tem načrtu; 3. zaznamenovanje osovin vseh ulic na terenu, ki so predvidene z odobrenim regulacijskim načrtom; 4. izdelavo podolžnih in povprečnih profilov po za-znamenovanih oso vina h ulic z definitivno niveleto po odobrenem nivelacijskem načrtu. Člen 11. Projekt regulacije — idejne skice. Za izdelavo regulacijskega načrta se mora najprej izdelati projekt — idejna skica — na generalnem katastrskem ali situacijskem načrtu v merilu, ki je spredaj označeno (čl. 5.). Ta projekt regulacije kot idejna skica, se mora izdelati na podstavi regulacijskega programa in po sočasnih načelih (principih) vede o ureditvi mest (urbanizma). Vsaka občina mora pred začetkom dela izdelati program, ki ga pristojno oblastvo odobri. Člen 12. Program za izdelavo načrta za regulacije. j1) Program sestavlja občinski odbor na predlog gradbenega odbora, ki mora predhodno razpravljati sam ali eventualno z anketo o vseh potrebnih vprašanjih za ureditev in regulacijo naselja. V programu se morajo v mejah občinskega okoliša v glavnem določiti: 1. meja regulacijskega načrta z gradbenim okolišem in zaščitnim pasom kakor tudi ono zemljišče, ki se sme z regulacijskim načrtom zajeti za posebne potrebe in druge namene (kakor so to tovarne, ki razširjajo smrad in nesnago,- apnenice, opekarne, klavnice, poljedelska zemljišča itd.) po odst. 2., §5. gradbenega zakona; 2. gradbeni okoliš z mejami ožjega in širšega okoliša po § 13. gradbenega zakona;- 3. zaščitni pas po § 17. gradbenega zakona in prostori, na katerih je napraviti javne nasade in drugo zelenje (§ 18.), ki je po možnosti zvezano z zelenjem v sredini mesta; 4. površine zemljišča, na katerih se smejo postavljati zgradbe za stanovanje, trgovino, industrijo, vojne potrebe, igrišča, parki, pokopališča, vrtovi, gozdovi, polja itd.; 5. gradbene cone po § 14. gradbenega zakona; 6. deli zaprtega ali odprtega mesta, ki so zgodovinskega ali umetniškega značaja, kakor tudi zgradbe, ki se morajo posebno čuvati po § 24. gradbenega zakona; 7. prostori za javne zgradbe; 8. rešitve, smernice in potrebno zemljišče za železniški, tramvajski, vodni, avtomobilski in zračni promet. (*) Za rešitev zgoraj navedenih vprašanj mora občina zbrati sledeče podatke: 1. zemljepisne pogoje glede obstoječih naselij in izbire kraja za novo naselje, ali za razširjenje obstoječega naselja: ali ustreza in ali more ustrezati vsem sočasnim zahtevam grajenja, ali je treba naselje opustiti, da bi se moglo z njegovim' razširjenjem ali v njegovi pripravni bližini zgraditi novo naselje, ki bo izpolnjevalo vse potrebne zahteve ceneje in bolje kakor bi se to moglo doseči v starem naselju. Potem se mora bliže opisati položaj in oblika zemljišča, na katerem stoji naselje ali kjer naj se novo zgradi, kakor tudi podatki o njegovi geološki sestavi in kiiinatičnih razmerah; 2. o naraščanju prebivalstva in gostoti naseljenosti, kakršna je in kakršna se pričakuje v določenem času, in to razvrščeno za gosto, srednje in redko naselje; 3. o trgovini, industriji, obrti in posebno,/katera od teh pridobitnih gran prevladuje in razvoju katere se nicra pcsvečati posebna pažnja; 4. o obstoječem prometu kakor tudi o onem, ki se mere pričakovati v najbližji bodočnosti, petem ko se v glavnih črtah ugotove glavne prometne žile, ki morajo služiti tranzitnemu (prehodnemu), krajevnemu prometu in določijo druge centralne, periferijske in radialne prometne žile za olajšavo glavnega prometa, vse pa z ozirom na določene prostore za tržišča in trge po vrsti njihovega pomena ter prepleta med njimi in prostore, določene za železniške in parobrodske postaje in druga važna zbirališča; 5. o obstoječem vodovodu in kanalizaciji in .morebitnih njihovih izpremembah in dopolnitvah. Če teli objektov še ni ali obstoje samo deloma, potem je treba v programu navesti potrebne podatke o glavnih izvršilnih delih za kanalizacijo in vodovod, po katerih ulicah jih je izpeljati, kakor tudi način, kako se ta dela nameravajo izvršiti; 6. o gradbenem materialu, ki se sme uporabljati za grajenje, kraj, kjer je. in če se v zadostni množini dobiva od strani. Navesti je možnosti za otvoritev kamnolomov v bližini in ustanavljanje tovarn za gradbeni material v najbližji okolici; 7. o načinu življenja in navadah večine prebivalstva, kakor tudi Če je pričakovati kako izpremembo v njihovem družabnem življenju. Ravno tako je navesti socialne iu ekonomske razmere prebivalcev in možnosti za zboljšanja teh razmer; 8. o finančni možnosti za izvršitev posameznih del za ureditev in regulacijo naselja ter o napravi in določitvi vodovoda in kanalizacije kakor tuui o smeri, v kateri se naj ta dela projektirajo; 9. o ustanovitvi in razveju naselja in možnostih za nadaljnji razvoj in napredek. Člen 13. Tehnični elaborat s programom. (') Občina mora programu priložiti tehnični elaborat in popis del, ki se zahtevajo, in to: 1. generalštabno karto naselja z okolico, v kateri se Morajo označiti glavni prostori, ki so omenjeni v tehnič-a«m popisu in programu; 2. generalni katastrski načrt, na katerem je shematično označiti zasnovane ideje za ureditev in regulacijo Uaselja, kakor so predvidene s programom; 3. detajlne — podrobne — katastrske načrte, ki bodo služili za osnovo pri reševanju posameznih detajlnih regulacij, ki se z generalnim načrtom ne morejo rešiti. Če t©h detajlnih načrtov ni ali se iz posebnih razlogov ne morejo izdelati v doglednem času, potem se sme, toda Samo po posebni odobritvi, generabd regulacijski načrt Uupraviti tudi brez detajlnih načrtov; 4. druge tehnične podatke, kolikor obstoje in kolikor so potrebni za rešitev vprašanj, ki so postavljena s programom. (2) Vse te načrte je dati na razpolago projektantu v tolikih izvodih, kakor je to predpisano v čl. 21. tega pravilnika, toda samo na enem izvodu se mora naznačiti potrebna določena zveza s predpisanim programom po toč. 1. do 8., odst. 1., čl. 12. tega pravilnika. Člen 14. Izdelava načrta za regulacijo — idejna skica za regulacij ). j1) Na podstavi predpisanega programa, tehničnega elaborata, popisa in priloženih načrtov se izdela najprej generalna ideja za regulacijo po idejni skici, ki se mora predhodno odobriti, da se mere delo na projektu za regulacijo nadaljevati. Na generalštabni karti in na generalnem katastrskem ali situacijskem načrtu se po danem programu vrišejo določeni prostori za glavna javna prometna središča (centra), kaker so to železniške in paro-brodne postaje, javni trgi, tržišča za živila in živinski trgi (sejmišča), prostori za zabavo, izletišča, zelenja in gozdovi; potem za javne zgradbe kakor: občinske zgradbe,, zgradbe«a upravna oblastva, pošte in brzojav, šole, bol-nicer klavnice itd. in vse one naprave, ki so vezane na določene prostore. Potem se razporede prostori, določeni za trgovino, obrt in industrijo in za stanovanja — po skupinah za gosto, srednje in redko naselje, kolikor je to mogoče izvršiti po določenem programu in je odstopiti od njega, kjer je to potrebno iz nepredvidenih ali upravičenih razlogov. (-’) Večje objekte posebnega značaja kakor električne centrale, rezervarje za vodo, tržišča za živila in druge slične naprave je po možnosti postaviti v večjem številu in jih razdeliti po raznih delih mesta, predvsem pa na periferiji. (s) Meščanski okoliš se mora tako določiti, da se z njim zajame tudi potrebno zemljišče za grajenje in razširjenje naselja za gotovo število let, toda z ozirom na dejansko finančno moč in potrebo razvoja naselja v razmerju z napredkom in porastom prebivalstva. Z gradbenim okolišem zajeta površina mora biti kolikor le mogoče strnjena, da ni preveč raztegnjena in da je promet med posameznimi kraji čim krajši. C) Razdelitev na ožji in širši okoliš je izvršiti po določilih odst. 2., § 13. gradbenega zakona z ozirom na stvarne potrebe in velikost naselja in možnost izvršitve javnih občinskih del in potreb. Ožji okoliš mora bili strnjen in mora predstavljati celoto, ki se za gotovo število let more zazidavati in naseljevati brez nadaljnjega razširjanja. Širši okoliš je treba rezervirati za bodoče razširjenje. Kot mejo med ožjim in širšim okolišem je postaviti ali Širšo ulico — bulvar — ali parke, trge z zelenjem (skvere) in male skupine zelenja, ki naj te okoliše zamejijo kot mali zaščitni pasovi. Za mejo med temi okoliši služi lahko reka, rečica ali potok ali katerikoli drugi primerni objekt. (5) Zaščitni pas po § 17. gradbenega zakona se mora postaviti okoli gradbenega okoliša kot podaljšanje širšega okoliša. Zaščitni pas se sme postaviti tudi zunaj širšega gradbenega okoliša, in to ali kot nepretrgan pas ali pa sestavljen iz skupin zemljišč, namenjenih za gozdove, parke, vrtove, cvetlične vrtove ali poljedelstvo. C‘) Glede na prostore, določene za prometna središča (centra), za javne zgradbe in vrste naselij je začrtati glavne in postranske prometne smeri, tako da v glavnem kar največ mogoče ohranijo obstoječe stanje ter vnesti samo najvažnejše poprave in razširjanja. Nove smeri je otvarjati samo po stvarni potrebi in koristi. Prometne smeri je začrtavati z ozirom na konfiguracijo (obliko) terena z najmanjšim oviranjem in križanjem premeta s tangencijalniim periferijskim ogibanjem in iz-begavanjem radialne koncentracije prometa. Takoj je rešiti generalni načrt za izdelavo nivelacijskega načrta. Glavne prometne ulice in one, po katerih se morajo položiti glavne napeljave za vodovod, električni tok, plinsko razsvetljavo in kanalizacijo, je projektirati z večjo širino proli določenim povprečnim profilom. (7) Razdelitev ožjega okoliša na gosto, srednje in redko naselje se sme izvršiti ali po površini ali po po sameznih ulicah tako, da še postavi gosto naselje v glavnih prometnih ulicah z večjo trgovino, srednje naselje v zvezi s tem s stranskimi ulicami n redko naselje v daljši okolici in v še manjših ulicah. Ravno isto velja tudi za širši okoliš, pri katerem se v glavnih prometnih žilah in trgovinah sme predvideti gosto in srednje naselje, v ostalih delih pa po večini redko naselje. Pri tem razporedu je treba paziti na postavitev naselij za mala in delavska stanovanja, kakor tudi za večje vile, to pa upoštevajč * predpise gradbenega pravilnika. # (s) Pri projektiranju novih naselij ali pri razširjanju obstoječih je paziti na to, da se v glavnem postavljajo redka naselja z zgradbami kar največ v vrtovih (city garden), da bedo stavbišča čim večja in da bodo zgradbe druga od druge čimbolj oddaljene; zgradbe je po možnosti čim manj združevati v skupine in naj bodo na določeni površini enakomerno razporejene ter naj imajo isto število nadstropij. (9) Ravno tako je pri projektiranju regulacije paziti na razdelitev preobljudenih gostih delov naselja, oziroma poedinih delov — četrti — nadštevilno prebivalstvo pa porazdeliti v predmestja in druga nova naselja. (10) Zazidalne bloke je po možnosti v glavnem pri-rediti po obstoječem stanju, nove bloke je pa prilagoditi predpisom za stavbišča po gradbenem pravilnikn za detični del mesta ali naselja, posestnim mejam, obliki parcel in namenu po tem, ali je za stanovanje, trgovino, industrijo itd. Globočina (širina) blokov po možnosti ne bodi manjša od 50 metrov, dolžina pa ne pod 80 metrov. Bloki za mala stanovanja in delavska naselja smejo biti tudi do 40 metrov globoki. (”) girino ulic je prirediti po prometu, ki se more pričakovati v daljšem času, in po namenu, kateremu naj ulica služi. Ulice morajo biti po možnosti čim širše, širina se mora zmanjševati pričenši od glavnih na manjše, postranske in na najmanjše krajevne (lokalne) ulice — samo za stanovanja. Za glavne prometne ulice ni treba jemati večje širine od 25 metrov. Samo za bulvarje in rejonske ulice se sme vzeti tudi do 50 metrov, ako je to izvedljivo in ako potreba zahteva. (,s) Pri projektiranju ulic je računati z možnostjo razširjenja ulic s tem, da se pred zgradbami, odmaknjenimi za ulično regulacijo, v glavnih prometnih ulicah napravijo vrtovi. Najmanjša širina ulic sme biti 8 metrov Od te mere se sme odstopiti pri stezah za pešce in kratkih prehodih, ali tudi ti ne smejo biti manjši od 5 metrov. V primeru, da so te steze ali prehodi daljši od 30 metrov, se morajo poleg regulacijskih črt označiti tudi gradbene črte, po katerih se morajo graditi nove zgradbe, ki so zaradi boljše svetlobe odmaknjene "d regulacijske črte. Zapiti prehodi (žagale) se ne sme^o pridržati niti projektirati, kolikor niso v zvezi s krajevnim prometom v redkih naseljih. (13) Širina hodnika (trotoarja) mora znašati */„ širine ulice, tako da odpadejo 3/0 na kolovoz, a/5 pa na oba hodnika. Od teh predpisov se sme odstopiti, kolikor to zahtevajo posebna potreba ali razmere. (“j Nadalje je treba pri projektiranju regulacije in ureditvi naselja paziti na estetsko in umetniško stran glede na sodobne zahteve vede o grajenju naselij, ter v zvezi s temi tudi glede na ekonomske in socialne pogoje. Ravno tako je posebno paziti tudi na higienske pogoje zemljišč in zgradb, ki naj bi se na njih postavile. (15) Sploh je pri projektiranju regulacije upoštevati vse pogoje, ki so potrebni za pravilno ustanavljanje in razvoj naselja, to pa za razdobje 30 do 50 let, ki se mora določiti po stvarni potrebi in možnosti napredka, pričakovanega za dotično naselje. (l0) Za regulacijo rek, rečic in potokov je treba predhodno zbrati podatke o množini vode, njenih poplavah in izvršiti potrebna merjenja (snemanja) vodnega roka nad in pod naseljem. Po generalštabni karti je izračunati povodje vodnega toka, potem količino vode in določiti normalni profil za pretok vode po predpisih hidrotehnike. Regulacijo rečnega toka vode je izpeljati po določenem normalnem profilu in določiti mesta za prehode. Preračun za količino vode in normalni profil je priložiti tehničnemu poročilu o projektirani regulaciji. (17) Idejno skico za regulacijo je izdelati na generalnem katastrskem ali situacijskem načrtu z barvastim (pastelnim) pisalom, to pa po normah, ki jih predpiše minister za gradbe. C len 15. Izdelava načrta za uredbo o izvajanju regulacijskega načrta. Istočasno z izdelavo idejne skice za regulacijo je izdelati tudi načrt uredbe o izvajanju regulacijskega načrta po navodilih, ki so zanjo predpisana. Ta uredba mora samo v splošnih potezah pokazati izvajanje regulacijskega načrta po predpisih § 5. gradbenega zakona, kolikor je to mogoče izvesti po podatkih, ki jih je dala občina. Z izdelavo definitivnega generalnega regulacijskega načrta in eventualno detajlnega načrta se izdela tudi definitivna uredba o izvajanju regulacijskega načrta. Člen 16. Idejni projekt za nivelacijski načrt. (’) Nivelacijski načrt je izdelati istočasno z regulacijskim načrtom, s pomočjo katerega se rešuje vprašanje odpeljave vode iz ulic in kanalizacije. Posebno je treba pri napravi novih ulic paziti na okupiranem (zavzetem) terenu, da : e ne prekoračijo dovoljeni nagibi in da se trase izpelje jo čim racionalneje s čim manjšimi zemeljskimi deli. To velja tudi za izpeljavo cest v najbližji okolici, v širše n okolišu in zaščitnem pasu kakor tudi v mejah grad! enega okoliša in občinskega ozemlja — občinske meje — v zvezi s cestami sosednih občin. (-') Nivelacijski načrt se izdela na generalnem katastrskem ali situacijskem načrtu, na katerem so vrisane regulacijske črte projektiranih ulic, vpisane kote terena na križiščih in prelomih ulic in vrisane plastnice (iso-hipse) terena. (!) Podolžni profili ulic se izdelajo po projektiranih ulicah in kotah, vpisanih v načrtu, ki so se dobile z ni- veliranjem uličnih križišč približno po uličnih osovinah ali z interpoliranimi kotami iz nivelacijskega načrta. Merilo narisanih podolžnih profilov za dolžine je enako merilu generalnega načrta, za višine pa desetkrat večje. Profili se narišejo po približni osovini ulic. Kjer 9o razlike med sredinami ulic in pročelji velike, se vrišejo tudi pročelja ulic. Sredina ulic se vriše v tušu. s polno črto, pročelja pa črtkano. (4) Podolžni profili se izdelajo na milimeterskem pa-. Pirju v formatu z višino 34 cm in v dolžini, kolikor znaša ©na ali več ulic, vendar pa ne preko 2 metrov. Ta format Profilov je treba zložiti v širini 21 cm. (") V podolžnih profilih se mora označiti horizont, °d katerega so višine nanesene. Pod horizontom se napravijo po 1 cm široki razpredelki za vpis odnosnih višin, in to: a) višine terena na osovini; b) višine desnega pro-telja, c) višine levega pročelja; č) višine nivelete; d) na-Rib terena; e) smer trase. Pri podolžnih profilih rek, rečic, potokov itd. se vpisuje desni in levi breg namesto pročelij ulic. (“) Kote terena na osovini, levega in desnega pročelja, odnosno bregov se vpisujejo s črnini tušem, nivelete in nagibi pa z rdečim ali cinobrovim tušetn, vertikalne črte za obstoječe kote v črnobledi barvi, projektirane pa v rdeči; črte za velike, srednje in male vode v modri barvi. (r) Na vseh uličnih križiščih se povlečejo črte križajočih se ulic in vpišejo njihova imena. (8) Pri detajlnih podolžnih profilih ulic se morajo vrisati tudi lege merjenih (snemanih) podzidkov zgradb iz trdega materiala z vpisanimi višinami in drugi določeni objekti, ki so potrebni za utrditev nivelete [okna podzemlja (suterena) in kleti, pragovi vhodov itd.]. (°) Napisi ulic se morajo napraviti na začetku lista, kjer se vpiše tudi merilo podolžnega profila. (i<>) Povprečni karakteristični profili ulic in rek se morajo narisati na milimeterskem papirju v istem formatu kakor podolžni profili v ustreznem merilu tako, da so profili jasni in jih je mogoče uporabiti za potrebne račune. (“) V podolžnih profilih je vrisati niveleto z rdečim (pastelnim) pisalom in izračunati kdte nivelete osovin na križiščih ulic. Te kote nivelete se vpišejo v generalnem regulacijskem načrtu poleg terenske kote z rdečo barvo ali pa v Črni barvi, toda podčrtano. Črte med oso-vinskimi znaki ulic je izvleči s tankimi črtkanimi rdečimi Črtami, nad njimi pa se vpiše z modro barvo smer nagiba dotičnega dela ulice, z rdečo njegova velikost in dolžina, na katero se razteza. (ls) Pri začrtanju nivelete in izdelavi nivelacijskega načrta se morajo dobro proučiti in skrbno preizkusiti obstoječa stanja glede odpeljave vode in kanalizacije ter način, po katerem se naj te izvrše, toda s čim manjšimi stroški in zemeljskimi deli. (ls) Pri projektiranju nivelacije se je ogibati izgubljenim padcem in velikim nasipom in usekom v naselju samem. Kar največ mogoče se je treba prilagoditi terenu ter dviganje in padanje izvesti samo v toliko, kolikor je treba pridobiti nagibe za odtekanje vode ali za ublažitev nagiba. Ulični nagibi v glavnih prometnih ulicah ni treba da so večji od 4%, največ pa 6%. Stranske ulice smejo imeti tudi večje nagibe, do 8%. V ulicah s slabim Prometom naj ne bodo večji od 10%. V ulicah, kjer bi se ulični nagib ne mogel ublažiti v zgoraj določenih mejah, je treba večji nagib osredotočiti na sredino ulice ali na enem koncu in ga izpeljati s stopnicami tako, da so deli do stopnic sposobni za promet po dovoljenih nagibih. Najmanjši dovoljeni ulični nagib sme imeti 0-40%, v izjemnih primerih sme biti ta nagib tudi manjši z ozirom na vrsto tlaka in način kanalizaciji, ki se bo uporabila. (14) Povprečni nagibi kolovoza se morajo določiti po vrsti materiala za tlakovanje in izvršiti v paraboli tako, da bo sredina ulice v višini robnika. Nagib hcdnikov-trotoarjev ne sme biti večji od 2%. (15) Na podstavi tako izdelanega generalnega nivelacijskega načrta je sestaviti pregledni spisek terenskih kot in uličnih nivelet po podolžnih profilih. Ta spisek predočuje spisek podolžnih profilov in ima sledeče raz-predeLke: a) zaporedno številko, b) številko znaka oso-vine z imenom križajoče ulice, c) kote terena, č) kote nivelete, d) razliko med koto terena in koto nivelete, v nasipu -j-, v odkopu —, e) velikost uličnega nagiba v odstotkih in dolžino, na katero se dotični nagib razteza, f) smer nagiba in g) pripombe. Ta spisek ima naslov: Pregledni spisek obstoječe in projektirane nivelacije. Clen 17. Odobritev regulacijskega načrta — idejne skice. U) Potem ko je idejna skica za regulacijski načrt izdelana, se predloži v načelno odobritev pristojnemu oblastvu po § 10. gradbenega zakona, ki izvrši pregled skice z ozirom na pogoje, ki so predpisani z gradbenim zakonom in tem pravilnikom. S skico je dostaviti tehnični popis načrta in načrt uredbe o izvajanju regulacijskega načrta. Za tiste naselbine — trge — za katere so glede odobritve pristojni bani, je en izvod odobrenega regulacijskega načrta dostaviti ministrstvu za gradbe na vpogled. (2) Skico, tehnični opis in načrt uredbe mora občina dostaviti pristojnemu oblastvu v dveh izvodih neposredno ali pa po projektantu na vpogled in načelno odobritev, ki se mora izdati najdalj v roku 30 dni. Po tako odobreni idejni skici izdela projektant generalni načrt in uredbo. Tako se postopa tudi z idejno skico nivelacije, ako je potrebna in ako je dovršena, istočasno z regulacijskim načrtom, ali pa se to izvrši posebej, ko je regulacijski načrt popolnoma, dovršen. Člen 18. Izdelava generalnega regulacijskega načrta in uredbe. Po načelno odobreni idejni skici za regulacijski načrt izdela projektant generalni regulacijski načrt in uredbo o izvajanju tega načrta, in kadar občina tako izdelani načrt in uredbo sprejme, se razgrneta na vpogled po § 8. gradbenega zakona. Člen 19. Izdelava gradbenega pravilnika. Ako gradbeni pravilnik ni že izdelan, potem se mora ob izdelavi regulacijskega načrta in uredbe izdelati tudi gradbeni pravilnik po določilih § 6. gradbenega zakona in po navodilih, ki so zanj predpisana (§ 3. gradbenega zakona). Clen 20 Razgrnitev na vpogled in odobritev. (*) Izdelani generalni regulacijski načrt in načrt uredbe o njegovem izvajanju mora občina razgrniti interesentom na vpogled (§ 8- gradbenega zakona) skozi 3 mesece. Ako se v roku 15 dni po izteku roka za javni vpogled pre'dlože kake pripombe glede regulacijskega načrta, jih občina vzame v pretres sporazumno s projektantom, in katere spozna za upravičene, jih sprejme in po svoji oceni izmenja in popolni regulacijski načrt in uredbo. Tako> popravljeni in popolnjeni regulacijski načrt in uredba se predložita občinskemu odboru v odobritev. (5) Kadar občinski odbor sprejme regulacijski načrt in uredbo, se po § 9. gradbenega zakona vnovič razgrneta na javni vpogled skozi 60 dni, po preteku t^ba roka in roka za pritožbe se pa regulacijski načrt in uredba definitivno izdelata, upoštevajoč vse predložene pritožbe v smislu 2. odstavka navedenega paragrafa. Po tako izdelanem načrtu in uredbi izda občinski odbor odlok, ki ga odobri pristojno upravno oblastvo. Ravno isto velja tudi za gradbeni pravilnik, ki se ne razgrne na vpogled. Tako odobreni generalni regulacijski načrt, tiredlba in eventualno tudi gradbeni pravilnik, z vsemi tehničnimi prilogami, s pritožbami in potrebnimi obraz-ložbami se predlože pristojnemu oblastvu po § 10. gradbenega zakona v končnoveljavno (definitivno) odobritev. *, (3) Če so predloženi regulacijski načrti in ostalo izdelani povsem po gradbenem zakonu in tem pravilniku, potem se odobravajo: za mesta Beograd, Zemun in Pančevo kakor za vse sedeže banskih uprav z odločbo ministra za gradbe v soglasju z ministrskim svetom, za vsa ostala mesta (mesteca) z odločbo ministra za gradbe in za vse trge in tržišča z odločbo pristojnega bana. Za kopališča veljajo predpisi § 132. gradbenega zakona. (’) Pristojno oblastvo, ki odobrava regulacijski načrt, uredbo in gradbeni pravilnik, sme po 3. odstavku § 10. gradbenega zakona zahtevati izpremembe in popolnitve v predloženih regulacijskih načrtih, uredbah in gradbenih pravilnikih ali pa jih popolnoma zavrniti, če se ni postopalo po učinjenih pripombah, ali če končnoveljavno (definitivno) izdelani načrti ne ustrezajo določbam gradbenega zakona, tega pravilnika in navodilom za izdelavo uredbe in gradbenega pravilnika. Občine morajo pokopati po vseh pripombah ministrstva za gradbe, odnosno banov, sicer smejo ti v smislu § 7. gradbenega zakona odrediti ustavitev vsakega grajenja, t. j. da se v dotični občini ne sme, postaviti niti ena nova zgradba, dokler se ne postopa po napravi'enih pripombah. t Člen 21 Načrti za izdelavo in odobritev. (*) Načrti, ki se pošljejo v odobritev, obstoje iz: 1. štirih izvodov generalštabnih kart naselij, za ka tera se izdeluje regulacijski načrt s shematično vrisano površinsko ureditvijo in z razdelitvijo na okoliše (rejo-ne) in na gradbene cone — vrste — naselij; 2. štirih izvodov generalnega regulacijskega načrta, in to enega originala in treh kopij. Načrti morajo biti na risalnem papirju, ako se razmnožujejo v oddelku za kataster in državna posestva ministrstva za finance ali na sličen •",vin. Kopije načrtov smejo biti na angleškem platnu (vsaj en izvod) in na ozalitu ali sličnem helio-grafskem np’-"’*iu. ki je nalepljen na platno; 3 štiri! /.vodov generalnega nivelacijskega načrta, izdelanega na kopiji generalnega regulacijskega načrta; 4. treh izvodov podolžnih profilov ulic za generalni nivelacijski načrt; i 5. treh izvodov preglednega spiska k6t terena in nivelet; 6.*treh izvodov detajlnih regulacijskih načrtov, od katerih je eden original, dva pa kopiji, ako se ti načrti izdelajo istočasno kakor generafni regulacijski načrt. (-’) Uredba o izvajanju regulacijskega načrta in gradbeni pravilnik se predložita v dveh izvodih. (■’’) K tem načrtom .je treba izdelati tehnični popis projektirane regulacije z vsemi potrebnimi podatki in tehničnim elaboratom, ki se zahteva s tem pravilnikom in ostalimi predpisi. Člen 22. Razdelitev odobrenih načrtov. (') Ako načrte odobri minister za gradbe, potem se en izvod odobrenega generalnega načrta obdrži za arhiv odseka za graditeljstvo, en izvod se dostavi tehničnemu oddelku dotične banovine, original z eno kopijo se pa vrne občini za uporabo. Ako odobruje načrte ban, potem se en izvod obdrži za arhiv tehničnega oddelka, en izvod se dostavi ministrstvu za gradbe za arhiv odseka za graditeljstvo, dva izvoda se pa vrneta občini za uporabo. (-) Za odobritev regulacijskih načrtov Beograda, Zemuna in Pančeva se en izvod odobrenih načrtov obdrži za arhiv ministrstva za gradbe, en izvod se dostavi za arhiv ministrstva za notranje posle, dva pa se vrneta dotič.nim občinam. Člen 23. Uporaba gradbenega zakona. Po odobritvi regulacijskega načrta, uredbe in gradbenega pravilnika skupno ali deloma, mora občina postopati po § 11. gradbenega zakona, t. j. regulacijski načrt javno razgrniti, uredbo in nradbeni pravilnik pa razglasiti z natiskom v službenem listu dotične občine ali banovine ali v /Službenih novinah«. S tem stopajo v veljavo regulacijski načrt, uredba in gradbeni pravilnik. Z dnem stopanja v veljavo se mora občina popolnoma ravnati po prvem delu gradbenega zakona. Člen 24. Izdelava detajlnih načrtov. Izdelava projektirane regulacije z detajlnimi načrti se vrši istočasno z izdelavo generalnega regulacijskega načrta, če tedaj obstoje izdelani detajlni načrti. Vse važnejše in večje probleme regulacije kakor: regulacija uličnih križišč, trgov, razširjenje in presekanje novih ulic itd. je treba predhodno rešiti na detajlnem načrtu in šele po rešitvi vrisati v generalni načrt. Ko je generalni načrt odobren, se morajo v detajlne načrte točno vrisati regulacijske črte in ostale podrobnosti načrta po odobrenem regulacijskem načrtu. Osovinske točke in ulične osovine se morajo na načrtih najtočneje določiti in narisati. S kakršno barvo so označene črte in površine na generalnem načrtu, s taksiji se ozačijo tudi na detajlnih naprtih. Detajlni načrti se morajo popolnoma skladati z 'odobrenim generalnim regulacijskim načrtom. V teh načrtih se morajo vrisati osovine vseh ulic, ki se morajo skladati z osovinami v generalnem načrtu. Osovine ulic in osovinske točke se na načrtih označujejo s tanko rdečo barvo. Ako se detajlni načrti naknadno izdelajo, potem se morajo poslati pristojnim oblastvom po g 10. gradbenega zakona na overovljenje in primerjanje z odobrenimi generalnimi regulacijskimi načrti. Ena kopija detajlnih načrtov se obdrži za arhiv oblastva, katero je načrt odobrilo, original detajlnih načrtov z eno kopijo se pa vrne občini. Člen 25. Zaznamenovanje osovin ulic. (0 Po pregledanih in overovljenih detajlnih načrtih se morajo na teren prenesti in utrditi osovine vseh ulic v omejenem ožjem okolišu. Za širši okoliš se izvršuje zaznamenovanje postopoma, kolikor bo občina razširjala °žji okoliš po § 17. gradbenega zakona. (J) Zaznamenovanje osovin se vrši s kamenitimi ali betonskimi znaki na način, kakor je to predpisano v čl- 8. in 9. pravilnika o katastrskem premerjavanju ministrstva za finance, II.' del, ali z drugimi odobrenimi znaki. C) Zaznamenovanje osovin je sestavni del izdelave regulacijskega načrta, ako ni s pogoji drugače določeno. Zaznamenovanje se mora izvršiti takoj po odobritvi generalnega in detajlnega regulacijskega načrta. 0) Zaznamenovanje uličnih osovin s vrši s prenosom podatkov na teren, iz katerih je mogoče določiti kraje za oso vinske točke. Podatki se morajo vzeti iz detajlnih načrtov z najnatančnejšim merjenjem lege osovinskih točk napram trigonometričnim in poligonalnim točkam, z merjenjem od zgradb iz trdega materiala ali od kateregakoli stalnega objekta, ki stoji v bližini osovinske točke. Lega osovinskih točk se določa s pravilnimi vnaprej označenimi točkami. Ako v bližini ni nikakih stalnih objektov ali jih ni mogoče najti, potem se zaznamenovanje vrši s pomočjo oglov, ki jih spajajo sosednje osovinske smeri, in dolžin med osovinskimi točkami. Ves ta posel se mora vršiti najnatančneje. Pri tem delu se morajo napraviti potrebne neodvisne kontrole in pojavljeni pogreški izravnati. Pojavljeni manjši pogreški do 0‘30 metra se morajo izravnati s tem, da se od več točk vzame ena srednja za osovinsko točko. (5) V ulicah, kjer je že postavljenih več zgradb iz trdega materiala v regulacijski črti, se osovina zazna-menuje po teh že postavljenih zgradbah in-ako se pravilna — teoretična — osovina za nekoliko razlikuje od stvarne, se mora potrebna poprava v vseh načrtih takoj izvesti. C) V širših ulicah in kjer smeri uličnih strani (front) niso paralelne (vzporedne), je osovine ugotoviti proti vsaki strani — fronti — ulice posebej in z več osovinami. Pri tem je paziti, da je na enem križišču mm manj osovinskih znakov, ki bi delali težave in motili delo. Ni treba, da so osovine na sredi ulice, zlasti ne, kier je promet večji. V takih primerih je treba osovine ulic postaviti na eno stran ulice, na samem trotoarju, ali poleg same ulične strani — fronte — v razdalji 0'50 metra. (7) Ako je trotoar že napravljen iz kamna za moder-ui tlak, potem se osovina lahko zaznamenuje po robu trotoarskega kamna — robnika — ali na samem trotoar-.lu ali v bližini ene ulične strani — fronte. V tem primeru ni treba postavljati velikih znakov za osovino ulice, temveč se lahko postavi tudi manjši ali tudi samo lesen količek, ki se zatakne v beton trotoarja, robnik ali asfalt. Osovinski znaki se morajo dobro zavarovati in skrbno čuvati pri drugih uličnih delih. V večiih me^ih in tam, kjer je to mogoče, je treba nad osovinskimi znaki postaviti železno kapice za zaščito in lažjo najdbo osovine, na ravnem pa s tlakom ali kamenitimi ploščami, kakor se zavarujejo poligonske točke. (8) Osovinske točke na terenu je kakor poligonske točke označiti z arabskimi številkami, in to ali z vreza-njem v samo kamenito ploščo ali železno kapico ali z modro barvo na bližnjem zidu zgradbe, ograje ali katerega drugega stalnega objekta. (°) Po definitivnem zakopu osovinskih točk in ko se zbita zemlja posede, je znake izmeriti in izdelati skice izmer za vsak znak z definitivno vpisanimi izmerami po katastrskem obrazcu št. 27. Napraviti je treba najmanj tri izmere na terenu na centimeter natančno. Pri vsakem znaku je vnesti skico izmere z vsemi ostalimi objekti, od katerih so izmere izvršene in popis, kako je znak prenešen na teren. Na podstavi vseh izmer po vrstnem redu osovin se sestavi knjiga izmer v dveh izvodih, original za občinski arhiv, kopija pa za delo gradbenega oddelka dotične občine. (10) Zaznamenovanju uličnih osovin mora prisostvovati en predstavnik občine, ki za občino podpiše zapisnik o zaznamenovanju osovin za vsako ulico ali za del ulice po obrazcu št. 1., ki je naveden v prilogi. Ti zapisniki sestavljajo knjigo, v kateri se vpisujejo vse izdane ulične osovine po redu, kakor so bile izdane. (“) Zaznamenovanje se sme izvršiti v celoti takoj, ko se odobri generalni regulacijski načrt in potem se v detajlnih načrtih vrišejo odobrene regulacijske črte in osovine, če pa iz katerihkoli vzrokov še niso izdelani detajlni načrti, se smejo ulične osovine zaznamenovati začasno in deloma, z ozirom na možnost dela, po generalnem regulacijskem načrtu. Najbolje je, da se zaznamenovanje osovin izvrši po popolnoma izdelanih detajlnih načrtih ali po deloma izdelanih detajlnih načrtih za vsako ulico posebej. (12) V primeru, da se zaznamenovanje izvrši začasno po generalnem načrtu, je ravno tako postopati v vsem, kakor je spredaj razloženo za zaznamenovanje osovin po detajlnih načrtih. V tem primeru smejo biti osovinski znaki začasni in leseni iz hrastovih količkov, ki so najmanj 0-60 metra dolgi in (v premeru) 10 cm močni. Člen 26. Definitivni podolžni profili ulic. (*) Ko so na terenu zaznamenovane osovine in je izvršena zložitev zemljišč in popolnoma utrjeni osovinski znaki, je treba izvršiti natančno niveliranje vseh osovin na podstavi izvršenega niveliranja stalnih (reperskih) točk po čl. 87. in 88. katastrskega pravilnika ministrstva za finance — IV. del — za niveliranje mest in trgov. Po izvršenem natančnem niveliranju je treba izvršiti detajlno niveliranje s karakterističnimi povprečnimi profili ulic, križišči ulic in praznih površin po predpisih istega katastrskega pravilnika za detajlno niveliranje (čl. 54. do 86.). Kote križišč in glavnih karakterističnih profilov je vpisati v detajlne načrte. (2) Po tako izvršenem detajlnem niveliranju je izdelati definitivne podolžne profile, ulic po detajlno izdelanih načrtih na način, kakor je to navedeno za generalne podolžne profile. Najvažnejše karakteristične povprečne profile je vrisati v podolžne profile na krajih z novimi profili ulic. (3) Niveleto v profilih je vrisati po odobrenem generalnem nivelacijskem načrtu s potrebnimi izpremem-bami, v kolikor to zahteva narava terena in razlike, ki se lahko pokažejo pri izdelavi detajlnega niveliranja. Ako se pri tem pokažejo kake večje razlike, potem se mora pripraviti načrt za zameno generalnega nivela-oijskega načrta, in po tako izdelanem nivelacijskem načrtu je napraviti definitivni podolžni profil dotične ulice. (*) Za večja in važnejša mesta je pod podolžnim profilom ulice vrisati tudi ustrezni del situacijskega načrta ulice v istem merilu. Clen 27. Kontrola zaznamenovanih osovin. (1) Kontrolo zaznamenovanih osovin na terenu izvršuje obče upravno oblastvo. (2) Kontrolni organ izvršuje kontrolo glede natančnosti dela, materiala, mer, načina utrditve in zavarovanja osovinskih znakov po predpisih tega pravilnika. Glede postavljanja samih osovinskih znakov na terenu mora kontrolna oseba ugotoviti, ali so vzete natančne mere iz originalnega načrta in prenesene na teren v mejah natančnosti, kakor jo predpisuje ta pravilnik, ali so izmere vnesene v predpisano knjigo in ali so izvršena vsa ostala predpisana dela. Na isti način se vrši kontrola preciznega niveliranja osovinskih znakov, detajlnega niveliranja ulic in praznih površin in narisanih podolžnih in povprečnih profilov ulic. Ta kontrola se mora izvršiti mestoma po preudarku kontrolnega organa, vse podatke zaznamenovanja osovin in dela na nari-sanin podolžnih in prečnih profilih pa overava kontrolni organ. (3) O izvršeni kontroli je sestaviti zapisnik in predložiti poročila občini in banski upravi, ki izda rešitev o odobritvi definitivnih podolžnih profilov, ali pa ga z vsemi prilogami in mnenjem za odobritev dostavi ministrstvu za gradbe, ako odobritev spada v pristojnost ministrstva za gradbe. Člen 28. Zaznamenoranje regulacijskih in nivelacijskih črt. (1) Zaznamenovanje regulacijskih in nivelacijskih črt za postavljanje zgradb, izdelavo trotoarjev in tlakovanje ulic se sme vršiti samo po pristojno odobrenih regulacijskih in nivelacijskih načrtih in zaznamenovanih uličnih osovinah. / (2) Ako so odobreni samo generalni regulacijski načrti, detajlni načrti pa še niso izdelani niti po njih zaznamenovane ulične osovine, potem se regulacijske črte smejo izdajati po začasno in približno zaznamenovanih osovinah po generalnem regulacijskem fia-črtu, ki se določajo po potrebi za vsako ulico posebej, kolikor je to mogoče. Ko se izdelajo detajlni načrti, se te začasne osovine po generalnem načrtu smejo obdržati kot stalne, ako ni velike razlike v legi osovin, toda v vsakem primeru se morajo začasni znaki zamenjati s stalnimi osovinskimi znaki. (s) Po tako ugotovljenih osovinah se zaznamenujejo regulacijske črte za zgradbe na terenu z lesenimi količki, dolgimi 25 do 30 cm, ki se zabijejo 0-50 do 1*5 metra daleč od glavnega pročelja — fronte — zgradbe nad temeljem. Količki se zabijejo na obeh straneh zgradb, -mier gradbene črte se pa utrdi (fiksira) na količkih z železnimi klini ali žeblji. Količke je treba zabiti 10 do 20 cin pod površino terena in jih dobro zavarovati. Pri večjih in važnejših zgradbah, ki imajo globlje temelje, je treba postaviti še kontrolne količke na večjo daljavo od pročelja (fronte) zgradbe, da so popolnoma zavarovani pred eventualnim usadom zemlje. V ulicah z izvršenim modernim tlakom in kamenitimi robniki, trotoarji iz betona in asfalta, se regulacijska črta zaznamenuje z železnimi klini, ki so zasade v beton in asfalt ali pa v sestavo robnikov. Na terenu zaznamenovana črta se mora kontrolirati z dvema neodvisnima meritvama. (4) Zaznamenovanje nivelete se izvrši s prenosom niveliranja od stalnih nivelacijskih utrjenih znakov — reperskih točk — ali od katerih drugih bližnjih stalnih objektov, ki imajo utrjeno, s preciznim niveliranjem določeno koto. Ta prenos se izvrši -na dva stalna novp postavljena znaka v Ibližini zaznamenovane regulacijske črte ali na same znake, ki označujejo lego regulacijske črte. Na terenu izdana niveleta se mora kontrolirati z dvema neodvisnima meritvama. (5) Podatki o zaznamenovanju regulacijske in nive-lacijske črte se vnesejo v knjigo zapisnikov po obrazcu št. 2., dva njegova izvoda se pa izročita prosilcu, ki je črte zahteval. V ta zapisnik se mora vpisati: 1. ime osebe, ki zahteva regulacijsko in nivelacijsko črto; 2. ime osebe, ki je, črte na terenu zaznamenovala ; 3. datum, kdaj je črta izdana; 4. ime osebe, ki je črto kontrolirala; 5. datum, kdaj je kontrola izvršena; 6. ročna skica z vpisanimi merami o legi zaznamenovanih količkov proti ulični osovini in regulacijski črti za novo zgradbo, iz katere se mora jasno videti lega regulacijske črte proti obstoječim zemljiškim mejam, kakor tudi, če se z novo zgradbo odvzame tuje zemljišče, ali če se lastniku odvzame za ulico ali katero drugo potrebo. V skico se mora vpisati obračun površine zavzetega ali odvzetega zemljišča v kvadratnih metrih (m2) s potrebnim popisom; 7. potrebna ročna skica za izdano nivelacijsko črto, z vpisanimi k&tami stalnih točk, od katerih je prenos za niveleto izvršen, in lega stalnih točk z vpisanimi kotami terena in nivelete trotoarja, ki odgovarja dotičnemu stavbišču. (") Zapisnik podpiše inženjer, ki je črto utrdil (iz-količil) in šef pristojnega odseka ali občinskega gradbenega oddelka, overovi ga pa načelnik občine. (7) Vsi zgoraj navedeni potrebni podatki so vnesejo v posebno pripravljeno knjigo: »Zapisnik izdanih regulacijskih in nivelacijskih črte, ki se vodi pri vsaki občini, odnosno pri gradbenemu oddelku. Ta knjiga služi kot original izdanih zapisnikov, lastniku stavbišča pa se izdasta dve kopiji, od katerih priloži eno prošnji za gradbeno dovoljenje, drugo pa pridrži za svojo uporabo. V primeru razlastitve — ekspropriačije, apropriacije ah poprave mej, se mora ta zapisnik napraviti v treh overjenih prepisih. Clen 29. Kontrola zaznamenovanih regulacijskih in nivelacijskih črt. (*) Kontrola zaznamenovane regulacijske črte in nivelete se mora izvršiti takoj, ko lastnik po § 97. gradbenega zakona obvesti občino, da je z zidanjem temelja prišel do višine pešpota — trotoarja. Lastnik ali oni ki zgradbo izvaja, mora pristojnim občinskim organom dati zapisnik o izdani regulacijski in nivelacijski črti na vpogled in kontrolo, ter potrebno delovno silo za izvršitev kontrole. Po izvršeni kontroli se rezultat vpiše v zapisnik, ki ga ima lastnik, in v knjigo zapisnikov o regulacijah in nivelacijah. Pri tej priliki občinski nadzorni oruan tudi kontrolira, ali se zidanje sžmo vrši po odobrenem načrtu in tehničnih predpisih, radi česar mora lastnik organu pokazati gradbeno dovolilo in odobrene načrte. Ako podjetnik ali izvršitelj zgradbe ne gradi po izdani regulacijski ali nivelacijski črti ali po odobrenem načrtu, mora lastnik vse nepravilnosti, ki bi se našle, takoj spraviti v pravilno stanje. V nasprotnem primeru mora občina postopati po §§ 92. in 93. gradbenega zakona. V knjigo zapisnikov regulacijskih in nivelacijskih črt je vpisati dan, katerega je izvršena kontrola temelja in nivelete in kakšno stanje se je ugotovilo pri kontroli. (2) Za nepravilno izdano regulacijsko črto in nive-leto nosi odgovornost oseba, ki je črto zaznamenovala m izdala zapisnik. To velja tudi za kontroliranje regulacijske črte in nivelete. O Ko so s kontrolo ugotovi pravilno stanje, se en izvod zapisnika za regulacijo dostavi katastrski upravi na znanje. Hkratu se takoj v vseh situacijskih generalnih in detajlnih načrtih in kopijah vriše nova lega zgradbe. (4) Občasno kontrolo poslovanja občinskih gradbenih oddelkov glede izdajanja regulacijskih in nivelacijskih črt in vzdrževanja načrtov vršijo ministrstvo za ?radbe in banske uprave. Vse ugotovljene nepravilnosti 3e morajo v določenem roku popraviti, sicer moTa pristojno oblastvo ukreniti potrebne mere proti onim, ki ne poslujejo po predpisih zakona in pravilnika. Clen 30. Izpremembe regulacijskih načrtov. (*) Vse izpremembe odobrenih regulacijskih načrtov se morajo izvršiti, kakor je to določeno v § 12. gradbenega zakona. Glede izdelave načrtov za izpremembo je postopati kakor je to zgoraj razloženo za izdelavo novih načrtov. Velikost teh načrtov mora biti tolikšna, kakršna je potrebna za jasno predstavo predlagane izpremembe z zadostnim prostorom za vpis odobritve. Načrti morajo biti zloženi v formatu 21/34 cm. Na teh načrtih mora biti razvidna z rdečo barvo vrisana odobrena regulacija, predlagana izprememba pa v drugi jasni barvi. (2) Manjše izpremembe regulacije in nivelacije, kjer gre za manjše krajevne poprave regulacijskih in nivelacijskih črt, ki ne bi izpremenile bistva regulacije (n. pr. Širino ali smer ulic in slično) in ki ne bi bile škodljive za javne ali sosedne odnošaje, se smejo izvršiti z odlokom občine same. Po r_ ruitvi teh izprememb na vpogled >n ako ni nobene pritožbe, se mora izdani odlok o izvršeni izpremembi regulacije ali nivelacije dostaviti pristojnemu oblastvu. Clen 31. Načrti za razširjenje naselja. Potrebna snemanja terena za razširjenje naselja se morajo vršiti po katastrskih pravilnikih in vrisati v originalne načrte, v katerih je regulacija že odobrena, ako je na črtežu dovolj prostora in možnosti, da se tudi nove razširja ve vrišejo v generalne katastrske in detajlne regulacijske načrte. Ako je to nemogoče, se morajo izdelati popolnoma novi načrti z novimi potrebnimi razširjavami naselja. Regulacija se mora izdelali ravnotako, kakor in kadar se izdeluje nova regulacija, in kakor je to spredaj predpisano. Prav isto velja tudi za obstoječe katastrske načrte, ki se morajo popolniti in prilagoditi gradbenemu zakonu in temu pravilniku, kakor je to odrejeno s čl. 9. tega pravilnika. Clen 32. Parcelacijski načrti. (*) Načrti za izdelavo parcelacije, apropriacije, komasacije in ekspropriacije se morajo napraviti samo po odobrenih detajlnih načrtih v merilu 1:500, 1:1000, kjer je pa detajl popolnoma droben, tudi v merilu 1:200 ali 1:250. V teh načrtih je treba odobreno regulacijo vrisati z rdečo barvo, obstoječe stanje je označiti s črno barvo, razdelitev na nove parcele pa z modro barvo. Izmere posameznih nanovo projektiranih parcel, odnosno stavbišč ne smejo biti manjše od minimalnih izmer, kakor jih predpisuje gradbeni pravilnik. Površina parcel v parcelacij-skem. komasacijskem načrtu ali za del parcele ali kakrš-negakoli zemljišča mora biti v načrtu za parcelacijo in komasacijo (v izv.: ekspropriacijo in apropriacijo) točno izračunana z dolžinskimi izmerami posameznih parcelnih stranic in onimi izmerami, na podstavi katerih je izračun napravljen. Ako na parcelacijskem načrtu ni dovolj prostora za vpis vseh obračunskih izmer, se mora ta obračun posebej priložiti. Površina in številka vsake parcele se mora vpisati v načrt, smejo se pa površine parcel razen v parcelacijskem načrtu tudi posebej vpisati posamezno in skupno. (2) Kjer zahteva konfiguracija (oblika) terena, je v parcelacijske načrte vpisati kote terena in vrisati plastnice (isohipse) — črte z enako višino — v zadostnih razdaljah, da se dobi slika terena v višinskem pogledu, s potrebnimi podolžnimi profili ulic. Ti načrti morajo biti izdelani in zloženi v formatu 21/34 cin, in sicer original na risalnem papirju, kopije pa na platnu ali na ozalitnem ali sličnem heliografskem papirju. Večji parcelacijski in komasacijski načrti morajo biti izdelani na risalnem papirju v formatu 60/90 cm brez zgibanja. (3) Te načrte pregleda in odobri občina na podstavi §§ 54. in 55. gradbenega zakona. (4) Glede vpisa v zemljiške knjige in izdaje tapij za parcelirano zemljišče in za določitev mej regulacijskega načrta po določbah § 54. gradbenega zakona je postopati po razpisu ministrstva za gradbe št. 11.513 z dne 10. maja 1932. Clen 33 Hranjenje in vzdrževanje načrtov. (1) Načrti in ostali tehnični elaborat, ki jih po odobritvi pristojne oblasti prejmejo občine, se morajo najskrb-neje hraniti pri gradbenem oddelku dotične občine, kjer pa tega ni, pri sami občini, odnosno pri občinskem tajniku. Za hranjenje originalnih načrtov in podatkov se morajo nabaviti železne blagajne ali omare. Za vsakodnevno uporabo je uporabljati samo kopije odobrenih načrtov, originalni načrti in drugi tehnični pripomočki pa se ne smejo jemati za vsakodnevno uporabo, temveč samo tedaj, kadar se vrši kaka izprememba ali dopolnitev načrta. (2) Vse izpremembe, ki se vrše na terenu zbog raznih gradbenih poslov in izpremembe posestnih mej, ulic, trgov itd., se morajo takoj izmeriti in vrisati v originalne načrte in vse kopije, ki služijo za vsakodnevno uporabo, tako da se vsi načrti v vsakem času skladajo s pravim stanjem, kakršno je na terenu. Ravno tako je treba v te načrte vrisati situacije zgradb, ki se postavijo, potem ko se dobijo podatki pri kontroliranju temelja zgradbe, kakor je to navedeno v čl. 29. tega pravilnika. (3) Odgovornost za hranjenje in vzdrževanje načrtov nosijo tehnični organi, ki z njimi ravnajo, in občina, odnosno tajnik, ako so načrti pri občini. Ravno tako je za hranjenje in vzdrževanje načrtov odgovoren organ, ki je dolžan v tem pogledu kontrolirati poslovanje občine in občinskega inženjerja. Pri prevzemu in predaji dolžnosti občinskega inženjerja, mora posebno pri predaji in prevzemu regulacijskih in nivelacijskih načrtov in vsega tehničnega elaborata na poziv občine prisostvovati tudi državni inženjer in s pismenim vpogledom konstatirati, v kakšnem stanju so načrti predani in prevzeti. Prav tako se mora napraviti tudi pri predaji — prevzemu — dolžnosti vsake občinske uprave. Vse nepravilnosti in nedo-statki, ki se pri pregledu ugotove, se morajo takoj popraviti na stroške povzročitelja. Ako se to ne izvrši, se poročilo o pregledu predloži pristojnemu oblastvu ali ministrstvu za gradbe, ki bo po ministrstvu za notranje posle ukrenilo potrebne mere za povračilo škode in da se načrti in ves tehnični elaborat dovedejo v pravilno stanje. (4) Za terensko delo s smotrom, da se izdelajo regulacijski načrti, zaznamenovanje regulacijskih črt, znaki osovin, nivelacijske fiksne (reperne) točke, kakor tudi za njihovo hranjenje veljajo določila čl. 71. in 72. zakona o zemljiškem katastru, za katastrska premerjavanja in postavljanje, vzdrževanje in čuvanje trigonometričnih in drugih katastrskih znakov. Člen 34. Pravica in način izdelave načrtov. j1) Izdelava regulacijskih in nivelacijskih načrtov se sme izročiti občinskim tehničnim organcm, kjer obstoje občinski gradbeni oddelki ali drugim strokovnim pooblaščenim osebam. (2) Občina sme poveriti izdelavo regul: cijskih načrtov po ponudbah ožjega števila pooblaščenih oseb in sme razpisati javni natečaj za izdelavo idejne regulacijske skice ali javno licitacijo za izdelavo vseh ali posameznih načrtov. (3) Občina sme zahtevati samo idejne regulacijske skice za generalni regulacijski načrt, vse ostale posle pa. kakor: izdelavo detajlnega načrta, izdelavo nivelaciiskega načrta in ostalih, sme izvršiti v svcjem gradbenem oddelku, ako ima za to strokovne osebe ali jih more za te posle nastaviti. (') Pred odobritvijo zaključnih pogodb za te vrste del mora občina prositi za privolitev pristojnega oblastva. ki odobruje tudi regulacijske načrte po § 10. gradbenega zakona. ("’) Izdelava situacijskih katastrskih načrtov se vrši po določbah čl. 8. tega pravilnika. Člen 35. Podpis načrtov. C) Vsi načrti, ki se izdelajo po tem pravilniku, morajo biti podpisani po pooblaščenih osebah, ki so jih izdelale, in overovljeni od občine. (3) Katastrski in drugi načrti, ki se nanašajo na izmer jen je (snemanje) terena, se morajo kontrolirati ln overoviti po pristojnem organu oddelka za kataster in državna posestva ministrstva za finance (čl. 4. zakona o zemljiškem katastru). (3) Načrti, ki niso izdelani po tem pravilniku in niso podpisani po tem predpisu, se ne bodo vzeli niti v pregled. Člen 36. Priskrba denarnih sredstev. (’) Za izvršitev teh del morajo občine pripraviti denarna sredstva, da morejo takoj pričeti delo. Za to je potrebno, da občine, ki nimajo dovolj sredstev, takoj vnesejo v proračun potrebne zneske, da se more delo pričeti tekom enega ali več let, in dovršiti v roku, ki je v zakonu predviden in v katerem se morajo regulacijski načrti izdelati. Ti zneski se morajo naložiti v Državni hipotekarni banki ali v mestni hranilnici, od katere se more vzeti tudi posojilo za posle te vrste. Ako imajo občine v svojih regulacijskih skladih že dovolj denarnih sredstev, smejo iz njih uporabiti potrebne zneske za izdelavo regulacijskih načrtov. (2) Po priskrbi potrebnih denarnih sredstev prične občina priprave za izdelavo regulacijskega načrta, kakor je to predpisano s tem pravilnikom. Člen 37. Izdelava načrtov po javnem tekmovanju (licitaciji). (’) Ako občina hoče začeti izdelavo regulacijskega načrta po javnem tekmovanju (licitaciji), se mora ravnati po splošnih pogojih, ki so predpisani od ministrstva za gradbe. (-’) Ako občina ne more izvršiti vseh del, ki se zahtevajo s tem pravilnikom, sme po posebni odobritvi pristojnih oblastev tudi posamezno izdelovati tukaj predvidena dela za izdelavo regulacijskih načrtov kakor tudi ostala, ki so s tem v zvezi in katera bo odredila v vsakem primeru posebej, ko bo ugotovila način izdelave teh posameznih poslov, potrebnih za regulacijo in ureditev naselij. Člen 38. Regulacijski načrti za manjša in druga razna naselja. (1) Za manjše kraje, ki jih je po § 1. gradbenega zakona določilo ministrstvo za gradbe s št. 1271, z dne 16. januarja 1232.. kakor tudi za večje ali vobče naprednejše, gosteje naseljene vasi ali vasi v neposredni bližini mest po § 128. gradbenega zakcna, za nova naselja po § 129. ali za industrijska ali rudarska naselja, kopališča in zdravilišča, klimatične in turistične kraje po § 132. istega zakona, smejo pristojna oblastva odobriti izdelavo samo generalnih regulacijskih načrtov in uredb o njihovem izvajanju ali samo izdelavo idejnih skic za splošno ureditev takih krajev Te regulacijske skice se smejo izdelati tudi na. situacijskih načrtih, ki so izmerjeni (snemani) s približno natančnostjo (na tahimetrični ali drug način) in pristojno odobreni. (2) Oh odobritvi takih posameznih poslov se mora določiti rok, v katerem se morajo tudi ostala potrebna dela izvršiti in regulacijski načrti dopolniti. Člen 39. Skupni regulacijski načrti. Za vsa naselja, ki morajo po § 3., odst., 2., gradbenega zakona imeti skupen — enoten — regulacijski načrt, mora pristojno oblastvo, ako ni medsebojnega sporazuma, odrediti izdelavo potrebnih načrtov popolnoma ali deloma, kakor tudi način izdelave, določiti mora pa tudi, kdo bo plačal stroške za ta dela. Člen 40. Veljavnost dosedanjih predpisov. Določbe dosedanjega pravilnika za izdelavo regulacijskih iu nivelacijskih načrtov, št. 6958/25, veljajo še za tisto regulacijske načrte, ki so se pričeli izdelovati po njem, v kolikor jih ni mogoče prilagoditi temu pravilniku, toda najdalj 6 mesecev potem, ko stopi ta pravilnik v veljavo. Od tega dne prestane veljavnost vseh drugih predpisov. Člen 41. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v ^Službenih novinali«. V Beogradu, dne 14. junija 1932.; št. 8720. Minister za gradbe dr. Srkulj s. r. Obrazec št. 1. Zapisnik* za zaznamenovanje in ugotavljanje osovin za ulice po odobreni regulaciji........................... Ime ulice, v kateri se je osovina utrdila Podpis inženjerja, ki je osovino utrdil t; o ^3 W D a .g' ->o -G jd ‘5 o o — c OJ a .s > > o o Ti ca •on o; t3 §° a H Skica in popis utrjene osovine BJ rQ e o a ‘C a Obrazce št. 2. Zapisnik o izdaji regulacijske in nivelacijske črte za zgradbo O u a ^3 OJ — S | ‘5 G a G G ~ O a >s o u * OJ _ ■*-< c CO ** * o > t: r HJ > co . > MA OJ .sl So 23 o p- Podpis ■*> ca c c o o p c>o •o o . o O o M t — tj o, OJ CO c - ■ .-11 M C > a« J e O m to .5 O v ► OJ c a— OJ OJ > c >5 o Ročna skica z vpisanimi merami, koko Je dan (a) zuhtevani (a) O » D >8 «0 -oS o c N 2^ tO 15 *T3 O OJ * co ro o >0 £ s§ oj^s - -_ > 'of‘ v S N 8 S g g 'S.-ž o ^1o c c i» •- .E .2 u > >- a ■o a — S .§ ." g O •Oi) o <2 O, 3 « dne 20. septembra 1932 * E 595/32—7. 3194 Dražben! oklic. Dne 7. oktobra 1932. dopoldne pol deveti uri bo pri podpisanem sedišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Družmirje, vi. št. 150. Cenilna vrednost: Din 30.871-50. Najmanjši ponudek: Din 20.581’—• Pravice, ki bi ne pripuščale dražbf> je priglasiti sodišču najpozneje pri draz-benem naroku pred začetkom dražbe; sicer bi se ne mogle več uveljavljat1 glede nepremičnine v škodo zdražitelja> ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbem oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Šoštanj, dne 24. avgusta 1932. H* E 530/32. 3105 Dražbenl oklic. Den 7. oktobra 1932. dopoldne ob d e v o t i h bo pri podpisanem sodišč11 v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Paška vas, vi. št. 5, zemljiška knjiga Šmartno o. P., vi. št. 21— Cenilna vrednost: Din 88’023’45. Vrednost pritikline: Din 16.160’—• Najmanjši ponudek: Din 58.682 -• ._ Posestvo se bo prodalo v treh skup1' nah. Pravice, ki bi ne pripuščale dražb * je priglasiti sodišču najpozneje pri dra^ benem naroku pred začetkom draz.1> sicer bi se ne mogle več uveljavlJ glede nepremičnine v škodo zdražit©1) ’ ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na. dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Šoštanj, dne 20. avgusta 1932. E 396/32. 3110 Dražbeni oklic. i. Dne 10. oktobra 1932. ob 10. uri dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Slemene, vi. št. 2. Cenilna vrednost: Din 101.361’—, vrednost pritiklin: Din 6.348’—, najmanjši ponudek: Diii 71.806’—. II. E 168/31. Dne 12. oktobra 1932. ob 10. uri bo dražba nepremičnine: zemljiška knjiga Bezovica, vi. št. 15, in zemljiška knjiga Marija Dobje, sodni okraj Celje, vi. št. 147. Cenilna vrednost vi. št. 15, k. o. Bezovica: Din 304.139’50, vi. št. 147, k. o. Marija Dobje: Din 10.150’75, vrednost pritiklin: Din 11.200’—, najmanjši ponudek Din 213.000-—. Če bi -se posestvo ne prodalo v celoti, se bodo prodali deli tega posestva, in sicer v naslednjih skupinah: 1. pare. štev. 223—230 za najmanjši ponudek Din 50.000’—, 2. pare. štev. 375—376 za najmanjši ponudek Din 15.000’—, 3. pare. štev. 264, 266 za najmanjši ponudek Din 5.000’—, 4. vlož. štev. 147, k. o. Marija Dobje, za najmanjši ponudek Din 8.000’—. III. E 655/32. Dne 17. oktobra 1932. ob 10. uri; bo pri podpisanem sodišču, v sobi št. 4, dražba nepremičnine: zemljiška knjiga Preloge, vi. štev. 2. Cenilna vrednost: Din 160.593’75, vrednost pritiklin: Din 7.650’—, najmanjši ponudek: Din 107.062’50. IV. E 513/32. Dne 17. oktobra 1932. ob 10. uri bo dražba nepremičnine: zemljiška knjiga Tolsti vrh, vi. štev. 51. Cenilna vrednost: Din 19.982, najmanjši ponudek: Din 13.321’20. * Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Konjicah, odd. II., dne 27. septembra 1932 E 654/32—10. 3068 Dražbeni oklic. Dne 2 0. oktobra 1932. dopoldne ob devetih bo na mestu samem v Eadmožancih št. 28 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Radmožanci, vi. št. 72, 364 in 394. Cenilna vrednost Din 145.400’—. Vrednost pritikline: Din 2720’—. Najmanjši ponudek: Din 96.933’34. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni okjic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 20. septembra 1932. E IX 2437/32—8 3079 Dražbeni oklic. Dne 2. novembra 1932 dopoldne ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v solu št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Rače, vi. št. 14. Cenilna vrednost: Din 63.711'—. Vrednost pritikline: Din 1090’—. Najmanjši ponudek: Din 42.474’—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati gledo nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 5.. septembra 1932. * E 1039/31—12. 3080 Dražbeni oklic. Dne 3. novembra 1932 dopoldne ob pol 9. uri bo na mestu samem v Topolovcih dražba nepremičninskih deležev do hiše, njiv, travnikov itd. zemljiška knjiga Topolovci 3/40, vi. št. 8 in 9/16, vi. štev. 49. Cenilna vrednost: Din 46.370’81. Vrednost pritikline: Din 325’—. Najmanjši ponudek: Din 30.918’—. Pravice, ki b: ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 1. septembra 1932. E IV 3665/31. 3112 Dražbeni oklic. Dne 4. novembra 1932. dopoldne ob osmi h bo pri podpisanem sodišču v sebi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Rudečibreg, vi. št. 42, zemljiška knjiga Rudečibreg, vi. št. 44. Cenilna vrednost: Din 592.200’40. Vrednost pritikline: Din 15.330’—. Najmanjši ponudek: Din SOd.SOO^O. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ue mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Maribor, dne 19. avgusta 1932. Konkurzni razglasi S 31/32—2. 3131 1254. Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Boh-merwalda Henrika, trgovca v Ljubljani. Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik deželnega sodišča v Ljubljani. Upravnik mase: dr. Brejc Janko, odvetnik v Ljubljani. Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču, soba št. 140, dne 8. oktobra 1932. ob devetih. Oglasitveni rok do 10. novembra 1932. Ugotovitveni narok pri deželnem sodišču dne 19. novembra 1932. ob devetih, soba št. 140. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. septembra 1932. •g. S 22/32—3. 3078 1255. Postavitev upraviteljevega namestnika. Prezadolžen ec: Zapuščina po Ger- muthu Francu st., veleposestniku in les-nem trgovcu v Podvelki. Gospod dr. Šnuderl Makso, odvetnik v Mariboru, se postavlja za namestnika upravitelja konkurzne mase, in sicer za čas, ko je upravitelj zadržan zaradi orožne vaje (§ 92 konk. zak.). Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 22. septembra 1932. •g. Sa 21/32—56. 3107 1256. Konec poravnave. Poravnalno postopanje dolžnikov Holbl Avgusta in Roze, lesnih trgovcev in posestnikov v Št. Vidu pri Vuzenici, je končano. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 22. septembra 1932. H* Sa 53/32-49 3093 1257. Konec poravnave. Poravnalno postopanje dolžnika Klime Josipa, trgovca z mešanim blagom v Mariboru, Frankopanova ulica št. 35, je končano. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 22. septembra 1932. Sa 41/32-143 3094 1258. Konec poravnave. Poravnalno postopanje dolžnika Kunst-ka Pavla, trgovca v Mariboru, Cankarjeva ulica, registrovanega pod firmo Kunstek Pavel v Mariboru, je končano. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 22. septembra 1932. Sa 42/32-8. 3108 1259. Konec poravnave. Poravnalno postopanje dolžnika Škra-bana Janeza, trgovca v Pucincih, je končano. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 22. septembra 1932. Sa 55/32—30. 3109 1260. Konec poravnave. Poravnalno postopanje dolžnika Vezjaka Jakoba, krojača v Mariboru, Vetrinjska ulica št. 17, je končano. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 22. septembra 1932. Razglasi raznih uradov in oblastev VII/l, št. 35.199—1032. 3090 Razglas. Pri IX. žrebanju 6 % obligacijskega gradbenega in investicijskega posojila mestne občine ljubljanske, ki se je vršilo 15. septembra 1932., so bile izžrebane naslednje obligacije: po Din 200-—: št. 15, 67, 122, 124, 129, 141, 181, 242, 247, 260, 261, 266, 267, 270, 274, 279, 585, 625, 678, 692, 727, 772, 1880,1902,1914,1941,2003,2007,2028,2029, 2051, 2053, 2056, 2096, 2152, 2171, 2185, 2189, 2244, 2253, 2291, 2311, 2320, 2375, 2388, 2395, 2443, 2475, 2512, 2538, 2558, 2610, 2649, 2679, 2728, 2735, 2766, 2820, 2826, 28-12, 2857, 2895, 2917, 2946, 2949, 3065, 3190, 3207, 3218, 3323, 3396, 3441, 3530, 3563, 3609, 3636, 3640, 3653, 3689, 3752, 3758, 3777, 3788, 3809, 3814, 3825, 3829, 3857, 3884, 3899, 3900, 3936, 3957, 3960, 3984, 3993, 9042, 9057, 9166, <1296; po Din 500-—: štev. .15014, 15081, 15117, 15129, 15135, 15150, 15158, 15194, 15237, 15274, 15294, 15300, 15302, 15329, 15382, 15397, 15463, 15573, 15676, 15726, 15736, 15744, 15829, 15831, 15835, 15842, 15857 15915, 15951, 15972; po Din 1000'—: štev. 24768, 24774, 24780, 24855, 24859, 24870, 24893, 24907, 24927 24932, 25016, 25075, 25097, 25196, 25220, 25232, 25336, 25340, 25362, 25364, 25448, 25472, 25530, 25659, 25693, 25712, 25715. 25722, 28706, 28811; po Din 5000-—: štev. 2941, 29043, 29014; po Din 10.000—: štev. 29499, 29556, 29600: po Din 50.000-—: štev. 29769, 29790, 29811 29862; po Din 100-—: štev. 42, 58. 60, 74, "76, 203, 243, 263, 291, 325, 452, 482, 54Ž, 547, 577, 612, 634. Izžrebane obligacije so plačljive dne 15. marca 1933. pri mestni blagajni v Ljubljani. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 24. septembra 1932. Župan in mestni načelnik: dr. Puc Dinko s. r. Štev. 635/11. 3127 Razglas. V smislu § 22. lovskega zakona za bivšo Koroško z dne 4. avgusta 1902, dež. zak. štev. 15, se s tem razglaša, da se bo dne 5. oktobra 1932. oddal na javni dražbi občinski lov v zakup za dobo petih let, t. j. od 15. oktobra 1932. do 15. oktobra 1937. s površino 5622 ha, 07 a, 60 m2, odštevši oblastveno priznana samosvoja lovišča v izmeri 2282 ha, 35 a, 99 m2. Izklicna cena, ki izraža obenem enoletno zakupnino znaša Din 3700'—, varščina, ki se mora položiti pred počet-kom dražbe, pa Din 370'—. Dražba se prične ob 9. uri in se zaključi ob 10. uri predpoldne. Vršila se bo v občinskem uradu na Prevaljah. Zakupnina se zviša ali zniža, ako se po končni odločitvi o morebitnih prizivih ali v smislu nadaljnjih določil zakona občinsko lovišče poveča ali zmanjša, in sicer za toliko, za kolikor se je lovišče povečalo ali zmanjšalo, odnosno skrčilo. Občina Prevalje, dne 27. septembra 1932. Zupan: Lahovnik s. r. Štev. 3401/32. 3122 Razglas. Direkcija šum v Ljubljani razpisuje ponovno javno ofcrtalno licitacijo za prodajo okoli 8359 plms v področju šiunskih uprav Bled, Boh. Bistrica in Kranjska gora v • režiji izdelanega mehkega, tehnično porabnega lesa in okoli 400 prm3 bukovih drv. Ponudbe, pisane na tiskovinah, ki se dobe. pri direkciji šum in pri omenjenih treh čumskih upravah, je vložiti do 14. oktobra 1932. do 11. ure dopoldne pri direkciji šum v Ljubljani, Bleivveisova cesta št. 1, kjer se bo tega dne vršila licitacija. Istotam se dobe iudi vsa ostala predmetna pojasnila. Direkcija šum v Ljubljani, dne 28. septembra 1932. * Štev. 8832/11. , 3121 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 3. oktobra t. 1. nabavo 100 m3 plohov za žago. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 20. septembra 1932. it Štev. 9189/11. 3117 Razpis Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje nabavo 100 m3 hrastovega lesa na dan 3. oktobra 1932 za prometno upravo v Zabukovci. Direkcija drž. rudnika Velenje, dno 23. septombra 1932. ❖ Št. 8918/11. • 3118 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 10. oktobra 1932. dobavo 15.000 komadov krajnikov. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 23. septembra 1932. * Štev. 8917/11. .3113 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 10. oktobra t. 1. nabavo 500 m3 jamskega losa. Direkcija drž. rudnika Velenje; dne 23. septembra 1932. * Štev. 9203/11. ‘ 3120 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 17. oktobra t. 1. nabavo 1 kompletne stresalno naprave za jamo. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 24. septembra 1932. Razne objave 3129 Vabilo na izredni občni zbor zadruge za rejo živali plemenite kožuhovine r z. z o. z. v Škofljici, ki bo dne 8. oktobra 1982. ob 4. uri popoldne v prostorih restavracije »Novi svet« v Ljubljani, Gosposvetska cesa 14, s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Sklepanje o nadaljnjem obstoju, odnosu® likvidaciji zadruge. Ako bi ta izredni občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, »e vrši pol or® kasneje na i«!ein mestu in z istim dnevni1" redom drugi izredni občni zbor, ki bo ve* ljavno sklepčen neg lede na število navzočih članov. Načelstvo. * 3092 Objava. Izgubil sem izpričevalo I. razreda trgovske nadaljevalne šolo v Celju za *• 1931./32. na ime: Krajnc Franc, rodom iz Babnega pri Celju. Proglašam - ga 7-3 neveljavno. Krajnc Franc .s. r., Babno št. 3 pri Celju. * 3091 Objava. Podpisani Lob Maks, cand. jur., bil sem svojo akademsko legitimami" juridične fakultete Aleksandrove univerze v Ljubljani. Proglašam jo za neveljavno. V Ljubljani, dno 27. septembra 1932-Maks Lob s. r- Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovina Orednik: Pohar Robert v Ljubljani Tiska In zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik; O. Mlcbdlek v Ljubljani