Št. 44 (1838) Leto XXXV NOVO MESTO petek, 2. novembra 1984 Cena: 30 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
DLIMSIIW
YU ISSN 0416-2242
Obetajoči dosežki v kmetijstvu
Pridobitve ob brežiškem občinskem prazniku — Podelili Oktobrske nagrade in priznanja
BREŽICE — Letošnje praznovanje 28. oktobra, praznika občine Brežice v spomin na ustanovitev prve partizanske enote. Brežiške čete. je bilo na z.unaj skromnejše, vsebinsko pa zato nič revnejše, morda celo bolj prisrčno. Osrednja slovesnost je bila v nedeljo v Posavskem muzeju.
O pomenu praznika je govoril predsednik Mirko Kambič, o razvoj-
• V nedeljo, 28. oktobra, je predsednik Mirko Kambič na svečani seji občinske skupščine izročil letošnje oktobrske nagrade in priznanja. Nagrade so prejeli: Iva Gorenc za dosežke pri razvoju družbenih dejavnosti, Marjan Grojzdek za inovativno delo v tovarni pohištva in Teodor Oršanič, za Prispevek pri razvoju gozdnega gospodarstva in družbenopolitično delo v KS Brežice. Priznanja občine je Mirko Kambič izročil društvu računovodskih in finančnih delavcev za uspešno delo pri strokovnem usposabljanju finančnih delavcev v občini in delovni organizaciji Kovinoplast z Jesenic na Dolenjskem za prispevek k razvoju gospodarstva in samoupravnih odnosov. Nagrado raziskovalne skupnosti sta prijela Tone Ajster in Anton Komočar iz Krške vasi.
nih dosežkih pa Jože Avšič, predsednik izvršnega sveta. Slednji je med večjimi gospodarskimi pridobitvami občine naštel dosežke v kmetijstvu, ki tudi vnaprej sodi med prednostne panoge. Za občino veliko pomeni Grudina farma govejih pitancev z 2400 stojišči v Globokem, ogromne površine plodne zemlje, kijih usposabljajo za kmetijstvo z melioracijo ob Sromljici (do spomladi bo pripravljenih za setev vseh 460 hektarov) in žitne shrambe, za 30 tisoč ton koruznega in pšeničnega zrnja, ki jih je 27. oktobra izročil v uporabo predsednik komiteja Za tržišče in splošne gospodarske zadeve Janez Klemenčič.
Z uspehi se lahko pohvalijo tudi na drugih področjih; v Tovarni pohištva z novo tehnološko linijo, ki bo omogočila povečan izvoz, pri Slovinu s temeljito obnovo vinogradov po toči in povečanimi kletnimi zmogljivostmi, pri Gozdnem gospodarstvu z novo trgovino za prodajo lesa, kuriva in gradbenega materiala. Ta čas dokončujejo v Brežicah stanovanjsko sosesko Trnje, v mestnem jedru pa obnavljajo tri stavbe in tako uresničujejo
rogram
redišča.
Cilj klubov OZN
Pod geslom »Za mir in enakopravno sodelovanje med narodi« se je v Črnomlju zbralo 700 članov slovenskih klubov OZN — Govoril Jože Smole
JAKČEV DOM ODPRT — Več sto Novomeščanov in ljubiteljev umetnosti od blizu in daleč seje udeležilo sobotne otvoritve Jakčevega doma v Novem mestu in si ogledalo stalno razstavo — darilo Božidarja Jakca Novemu mestu. Najveličastnejši trenutek je bil pri vhodu, kjer je Franc Šali, ravnatelj Dolenjskega muzeja, izročil velikemu novomeškemu rojaku Božidarju Jakcu ključ hiše, ki je bila nekoč last umetnikovega očeta, zdaj pa je postala spominska galerija. S tem je bil Jakčev dom izročen v stalno uporabo umetniku Božidarju Jakcu in v družbeno upravljanje. (Več o tem dogodku na kulturni strani) (Foto: J. Pavlin)
ČRNOMELJ — Ob 24. oktobru, dnevu OZN, seje pretekli teden v Črnomlju zvrstila vrsta prireditev. Tako seminar članov klubov OZN, projekcije filmov in okrogle mize o razorožitvi, Jugoslaviji in odnosih s sosedi, predavanje o Namibiji, vrsta razstav o narodnoosvobodilnih gibanjih, OZN, neuvrščenosti, nastop mladih glasbenikov s sodobnimi in revolucionarnimi pesmimi, mirovni pohod skozi mesto. Na osrednji republiški prireditvi ob dnevu OZN in tednu razorožitve pa je v soboto več kot 700 članom klubov OZN govoril Jože Smole, predsednik komisije za mednarodne odnose pri CK ZKS.
Mladi se prav preko klubov OZN na najbolj konstruktiven način vključujejo v mednarodne tokove, ki jih morajo zasledovati tudi zaradi naše perspektive, zaradi vprašanja vojne in miru. Jugoslavija ima kot soustanoviteljica OZN v organizaciji še posebno vlogo, skupaj z jugoslovansko ligo
za mir klubi OZN ne izražajo le odpora proti nasilju, vojni, ampak neposredno prispevajo h krepitvi boja za novo ureditev v svetu.
Smole je zavrnil trditve nekaterih držav, da je ideja o razorožitvi iluzija, čeprav se vsi zavedamo, da bo boj za razorožitev težak. »OB IZKUŠNJAH, KI JIH IMAMO lahko pričakujemo, da bodo prizadevanja za mir zmagala. Naš prispevek v boju za razorožitev pa bo lahko toliko večji, kolikof bo tudi Jugoslavija notranje stabilna in bo imela dobro obrambno sposobnost,« je sklenil svoje misli Jože Smole.
Mladinci so s shoda poslali pismo generalnemu sekretarju OZN, v katerem zahtevajo, naj se spori rešujejo po mirni poti, naj se konča oboroževalna tekma ter se v svetu začne postopen
Letos bolj skromen praznik
Za praznik občine Novo mesto osrednja prireditev v Jakčevem domu, slovesnosti pa tudi na Lazah in v Stopičah, v mestu pa še v Bršljinu in Mačkovcu
Na Kopaonik ne smemo pozabiti
Dolenjska solidarnost se doslej ni izkazala
NOVO MESTO — Vodstva medobčinskih družbenopolitičnih organizacij so s predstavniki Rdečega križa vred pred dnevi ocenjevala dosedanjo akcijo zbiranja prispevkov za Kopaonik na Dolenjskem in ugotovila, da je tokrat solidarnost odrekla ali pa gre za premajhno obveščenost. Dogovorjeno je bilo, da prispevkov za potresne kraje ne bodo pobirali pri zasebnikih, ker lahko ti darujejo preko RK, če sami želijo, pač pa je potrebno zbiralno akcijo spodbuditi v združenem delu na območju vseh štirih dolenjskih občin. Doslej so namreč nakazali prispevke le iz 2 delovnih organizacij metliške, 2 trebanjske in 4 delovnih organizacij novomeške občine.
Na posvetu so posebej poudarili, naj bi prispevali po svojih možnostih, ne gre toliko za vsote, kot za politično in moralno podporo prizadetim krajem. Prispevki se zbirajo na posebnem računu v Ljubljani: RKS 50101-678-51579 — za Kopaonik.
NOVO MESTO — Prireditve v počastitev občinskega praznika se sicer še nadaljujejo, osrednje slovesnosti pa so se zvrstile 27., 28. in 29. oktobra. Po slavnostni seji občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij je bila otvoritev Jakčevega doma, popoldne pa borčevska proslava na Lazah, kjer so odkrili dve spominski plošči. 28. oktobra so v Stopičah odprli nov gasilski dom, na praznični dan pa je mesto postalo bogatejše za dve trgovini.
Ker je letošnji občinski praznik prvič brez Nika Šiliha, častnega občana in komandirja Novomeške čete, ustanovljene na Brezovi rebri — kar je spominski dogodek občinskega praznika, so na slavnostnem zasedanju počastili njegov spomin z enominu-
J. TEPPEY
• 27. oktobra so v Domu kulture na slavnostni seji občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij podelili letošnje nagrade za občinski praznik. Najvišje priznanje. Plaketo Novega mesta, so dobili: Skupnost borcev I. artilerijske brigade, dr. France Hočevar in mr. ph. Boris Andrijanič. Dobitnika letošnjjh Trdinovih nagrad sta prof. Jože Škufca in Ivan Zoran. Nagrade Novega mesta pa so prejeli: Marija Božič, dr. Vesna Morela, Janez Potočar in dipl. inž. Jože Petrič.
tnim molkom..Uroš Dular, predsednik občinske skupščine, je zatem v slavnostnem govoru obujal spomin na revolucionarno pot Novega mesta in
njegovih prebivalcev, nato pa govoril o današnjih zaostrenih razmerah. Posebej je omenil težave zaradi negotovega položaja 1MV, navajal vrsto napak, s katerimi se ob naslednjem prazniku ne bi več smeli srečati, nato pa med drugim dejal: »Kljub težkim časom menim, da so vsi problemi rešljivi, četudi so nekateri umaknjeni v lože in le žvižgajo proti
■
V toliki spremenljivosti vsega človeškega je zanesljiva samo smrt, a vseeno se vsi žalostimo nad edino stvarjo, ki še ni nikoli nikogar prevarala, je nekoč reke! Seneka. Vsem ljudem smrt pomeni konec. V obsegu človekovega razuma ni ničesar, kar bi bilo na bolj nasprotnih polih kot sta življenje in smrt. In vendar med njima ni prepada. Umreti ni lepo in prijetno, vendar je odhod nekoliko lažji, če vemo, da nas bodo pospremile solze in spoštovanje tistih, ki ostanejo. Vsak dan mrtvih zgovorno priča, kako veliko je tega spoštovanja, kako neznanska je samoočiščevalna moč človeškega rodu.
odru...« Slavje je lepo dopolnil Krkin pevski zbor.
Po slavnostni podelitvi letošnjih priznanj so se gostje in delegati pridružili množici Novomeščanov pri otvoritvi Jakčevega doma. Popoldne pa so partizanske Laze doživele po vojni najštevilnejši obisk. Na proslavi so odkrili ploščo v spomin na 40-letnico prvega zasedanja skupščine okraja Dol. Toplice in obeležje v spomin na delovanje prve politične šole novomeškega okrožja. V lepo urejenem okolju sredi vasi so peli združeni zbori Uršnih sel, Bjrčne vasi in Dol. Toplic, slavnostni govor pa je imel Ivo Longar, sekretar občinskega komiteja ZK. Med občinstvom so bili na častnem mestu štirje še živeči udeleženci topliške skupščine pred 40 leti.
Na sam praznični dan, 29. oktober, sta bili dve otvoritvi, ki pomenita bistveno boljšo oskrbo prebivalstva. V Bršljinu so odprli dozidan Market Dolenjke, v naselju Pod Trškogoro pa prvo oskrbovalno trgovino. Ob tej priložnosti so razvili prapor krajevne konference ZRVS.
Več o praznovanju poročamo še na drugih straneh.
R. B.
Jože Smole: »Skupen napor miroljubnih sil v svetu bo potisnil vstran tiste, ki so za oborožitev.«
proces razorožitve. V protestnem pismu avstrijski vladi pa so ostro nastopili proti razlikovanju večinskega in manjšinskega naroda ter razlikam v šolstvu.
Na prireditvi so podelili priznanja najzaslužnejšim članom, mentorjem in drugim, ki so pomagali pri delu klubov'OZN, ter priznanja udeležencem natečaja klubov OZN in za eseje srednješolcev. V bogatem kulturnem programu so se predstavili mladinski pevski zbor in oktet črnomaljske osnovne šole, mešani pevski zbor Beti iz Metlike ter domača folklorna skupina Zeleni Jurij.
M. BEZEK
DOKUMENTI POTI ŠTIRINAJSTE DIVIZIJE
BREŽICE — V galeriji Posavskega muzeja je bila 28. oktobra prisrčna slovesnost. Odprli so razstavo dokumentov in fotografij o Štirinajsti diviziji in njenem pohodu na Štajersko. S to razstavo so počastili praznik brežiške občine.
BIRCNA VAS: POHOD
BIRČNA VAS — Prebivalci KS Birčna vas so z denarjem krajevne skupnosti, samoprispevki in prostovoljnim delom asfaltirali cesto skozi Veliki Podljuben. Ob svečani izročitvi ceste prometu so rezervni vojaški ste-rešine Birčne vasi v sodelovanju, s svetom KS in komitejem za SLO priredili pohod ob obeležjih padlih s tega območja. Po pohodu so se udeleženci in krajani pomerili v streljanju in dosegli odlične rezultate. Med pionirji je v streljanju z zračno puško zmagal Dušan Drenik pred Rudijem Bogatajem in Alešem Bogatajem, med mladinci pa so bili z malokalibrsko puško najboljši Robert Muhič, Bojan Šmajdek in Bojan Pirc. Člani ZRVS in krajani so streljali s puško M-48- Zmagal je Anton Junc pred Mitjo Jakšetom in Ladom Gašperjem.
SREČANJE
ŠMARJETA — V ponedeljek dopoldne so praznovali dan šole pionirji Osnovne šole »29. oktober« iz Šmarje-te. Že nekaj let zapored ta dan pripravijo srečanje borcev in pionirjev. Letošnje ure zgodovine so se udeležili borci Brane Suhy, Ema Muser, Jože Lužar in Franc Somrak.
TRI PLAKETE — Med dobitniki Plakete Novega mesta je dr. France Hočevar, novomeški rojak, ki gaje življenjska pot po osvoboditvi zanesla v diplomacijo in na najbolj odgovorne dolžnosti v pravosodju republike. Na fotografiji: ob podelitvi priznanja.
JUBILEJNA PRIZNANJA RDEČEGA KRIŽA
BREŽICE — Prireditvam za občinski praznik seje letos pridružila tudi občinska organizacija Rdečega križa in hkrati počastila 40-letnico RK Slovenije. Na proslavi so podelili jubilejna priznanja aktivistom RK, ki so orali ledino v brežiški občini, kasnejšim aktivistom za dolgoletno delo, za krepitev solidarnosti, medsebojnih odnosov in širjenje zdravstvene kulture, priznanja aktivistom v krajevnih skupnostih in. priznanja večkratnim krvodajalcem.
Danes »Razgledi«
0 Po daljšem času je Dolenjski list spet bogatejši za Dolenjske razglede. Nova številka te literar-no-publicistične priloge je v celoti
SPOMINSKI PARK SREDI LAZ — Sobotno proslavo na partizanskih Lazah je sicer motil dež, kljub temupa so številni krajani, gostje, pohodniki in taborniki vztrajali ob programu. Slavnostni govornik je bil Ivo Longar, sekretar občinskega komiteja ZK. (Foto: R. Bačer)
Moč je v ljudeh in v akciji
Posavski aktivisti SZDL odkrito spregovorili o sebi — Gost Geza Bačič
KRŠKO — 24. oktobra je bil v okviru medobčinskega sveta SZDL za Posavje regijski posvet o delu te frontne organizacije.
Predsedniki krajevnih konferenc SZDL, mladi, borci in komunisti so brez dlake na jeziku govorili o svojih problemih, navajali pa so tudi številne dobre izkušnje. Težko bi bilo reči, da so prezrli kakšen aktualen družbeni problem. Bodisi daje to le luč, ki sojo v gasilskem domu v Krški vasi pozabili ugasniti mladinci in zato poslej ne smejo več v ta dom, ali da v tovarni Djuro Salaj ne puščajo ljudi na seje izven tovarne, ali da gre za popravilo
vaške poti in vodovoda. »Veliko delate,« je po poslušanju te razprave menil Geza Bačič, sekretar republiške konference SZDL. Poudaril je, da je moč te frontne organizacije zgolj v ljudeh in v akcijah. Ob tem je opozoril na krepitev medčloveških odnosov in odgovornosti. »Ljudem moramo vedno in povsod povedati resnico in ne le predočati nekakšno optimistično sliko,« je dejal.
Prostovoljnim družbenopolitičnim
delavcem pri delu ni lahko. »Je pa zato splošno zadovoljstvo na koncu toliko večje, če akcija tudi uspe,« je menil Geza Bačič. SZD L je nedvomno storila prav, da je (prvič po letu 1976) šla v tako široko razpravo s svojimi
aktivisti.
A.ZELEZN1K
V drugi polovici tedna se bo nadaljevalo suho vreme.
I
O SKOJEVSKI ŠOLI — O življenj u in delu v nekdanji višji skojevski šoli pri PK SKOJ Slovenije je v mali belokranjski vasici Gradnik po štirih desetletjih sto slušateljem spregovoril pred hišo, kjer so bili štirje tečaji šole, nekdanji predavatelj na tečaju Ferdo Godina.
Na sam praznik novomeške občine, 29. oktobra, ima rojstni dan tudi Boris Gabrič, sekretar medočbinskega sveta ZK za Dolenjsko, ki je te dni dopolnil 50 let. Njegova življenjska pot je bila od otroških let nenavadno burna. Rojenje bil v Celju, v osnovno šolo pa je začel hoditi v bosanskem Varešu, kjer je bil oče jamomerec v rudniku. Ko je bil oče leta 1941 v prvi akciji napada na rudnik ujet, poslan v taborišče in nazadnje na Norveškem ubit.
Se bodo vrata dokončno zaprla?
V IGK letos za prek 60 milijonov dinarjev izgub — Le začasno izboljšanje — Je ob  preveliki ponudbi ploščic in takih cenah sanacija sploh možna?
se je družina preselila k znancem v Slavonijo. Leta 1943 pa sta obe družini skupno odšli v partizane. Mladoletni Boris je postal kurirček in kot tak dočakal konec vojne.
Po osvoboditvi se je Gabričeva družina vrnila v Slovenijo. Boris je nadaljeval šolanje na gimnaziji in učiteljišču. »Z odločbo ministrstva sem leta 1952 prišel na prvo službeno mesto v suhokranjski Ajdovec. Ko sem končal še študij matematike, sem prišel v Šentjernej in tam ostal polnih petnajst let. Tudi v Novem mestu sem že enako dobo, prišel pa sem leta 1969 na dolžnost sekretarja občinskega komiteja ZK. Vse kaže, da bom v Novem mestu ostal.«
RAČJE SELO — Obeti za prihodnost Industrije gradbene keramike z Račjega sela niso kdove kako rožnati. Resda je ta Novolesov tozd v tretjem četrtletju posloval nekoliko bolje zaradi ugodnejšega razmerja cen, zdaj pa se spet napoveduje izguba. Toda tovarna za zdaj še deluje, proizvaja ploščice, pa tudi izgubo. Doklej še?
V IGK je uspelo povečati proizvodnjo, tudi kvaliteta izdelkov seje izboljšala, vse je že kazalo veliko bolje, čeprav niti največji optimisti niso upali na hitro in dokončno ozdravitev. Začasno izboljšanje je bilo posledica nižjih cen plina, povečanja cen za ploščice. Seveda pa je tudi to izboljšanje zgolj relativno. Kajti že v prvem polletju so v IGK pridelali za domala 63 milijonov dinarjev izgub.
Kot je pokazala devetmesečna bilanca, izgube potem niso več naraščale.
V četrtem četrtletju pa se bo izguba povečala za nadaljnjih pet milijonov dinarjev. Škarje cen se namreč za IGK spet zapirajo. Stroški ponovno naraščajo, zlasti cena domačega plina ni več tako ugodna. In pri takih gibanjih ne pomaga niti povečana produktivnost niti povečana kakovost.
• Spet pa se kaže, d a je jugoslovanski trg zasičen s keramičnimi ploščicami. Že v času največjega povpraševanja je bilo keramike na trgu preveč. Zdaj je ponudba glede
Bodo našli stične točke?
Posavci O samoupravni organiziranosti zdravstva
na potrebe in porabo pa sploh prevelika. Zato se zaradi precej manjše gradnje povečuje tudi gora izgotovljenih ploščic na dvorišču IGK na Račjem selu.
Nekaj časa je bilo slišati tudj o izvoznih načrtih, vendar se izvažanje še nekaj časa ne bo izplačalo. IGK dosega na zunanjih trgih veliko nižje cene kot doma. Poleg tega je tudi v evropskih razmerah keramičnih ploščic preveč, tako da je vprašanje dolgoročnega plasmaja več kot sporno.
Preuranjenih sklepov ne kaže delati, zdi pa se, da se za IGK pripravlja enaka rešitev, kakršna je že bila sprejeta, pa potem tudi odložena. In v resnici kaže, da bo najbolje, če IGK zapre vrata (lahko tudi samo začasno). Delavcem pa bo v okviru Novolesa tako in tako zagotovljena socialna varnost.	J.	SIMČIČ
Tovariš Gabrič je bil tudi ravnatelj osnovne šole Bršljin, ravnatelj združenih osnovnih šol, od leta 1980 pa je sekretar medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko. Za povrh ima funkcij še toliko, da jih v kratkem zapisu ni mogoče našteti: od republiških v izobraževalni skupnosti do športnih v zletnem odboru Bratstva in enotnosti.
BREŽICE — Dokončno besedo o samoupravni organiziranosti zdravstva bodo rekli uporabniki. Predsedstva občinskih svetov Zveze sindikatov bodo budno spremljala aktivnost v zdravstvenih organizacijah. Skozi planske listine kaže najti stične točke.
Tako so v ponedeljek na razširjeni seji medobčinskega sveta ZSS Posavja v Brežicah strnili razpravo o samoupravni organiziranosti zdravstva v Posavju v luči poročila o delu delovne skupine, ki sojo pri MS ZSS zadolžili za to nalogo. »Nameravajo Krčani še vztrajati na svojih okopih?« To retorično vprašanje sije zastavil predsednik MS Drago Šterban, ko je povedal, da so se opravičili, ker imajo menda zbore delavcev. Toda že poprej so
bore malo prispevali za uspešno delo delovne skupine, saj je ponavadi iz krškega zdravstvenega doma prišel zmeraj drug predstavnik. Zato so vedno imeli pri roki izgovor, da ne poznajo najnovejših dogovorov in usklajevanje se vleče, kot jara kača.
Sevničani se odkrito bolj ogrevajo za povezanost s celjsko regijo, čeprav nimajo pomislekov zoper strokovno sodelovanje z brežiškim zdravstvenim centrom oz. bolnišnico. Ta se je po mnenju vseh še bolj odprla Posavcem, zato niso iskrene kritike in pripombe, da je to bolj občinska ustanova. Z odkritimi kartami bo treba takoj priti na dan, čeprav bo resnica še tako boleča.
P. PERC
SEMINAR SINDIKALNIH DELAVCEV — V ponedeljek in torek je v Garni hotelu Otočec potekal seminar predsednikov občinskih, medobčinskih in mestnih svetov Zveze sindikatov Slovenije. V prvem dnevu so govorili o sprejemu srednjeročnih planskih dokumentov za obdobje 1986—1990. V drugem delu posveta, ki se gaje udeležil tudi predsednik Zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen, pa so razpravljali o aktivnostih v zvezi z oblikovanjem ekonomske politike za leto 1985.
BRANE JANEŽIČ, ključavničar v Tesnilih, iz Mokronoga: »Večina nas živi iz meseca v mesec. Torej mi delavci nimamo kakšnega posebnega denarja za varčevanje. Novi pogoji za varčevanje so dobrodošli za tiste, ki imajo veliko denarja. Večja bo glavnica, dalj časa nekdo ne bo potreboval tega denarja, več bo obresti. Sam sicer varčujem namensko za gradnjo hiše, a se mi to ne izplača. Dinar prehitro izgublja vrednost, pa tudi posojilo potem ni kdove kako visoko.«
BRANE CILENŠEK, vodja ekspoziture LB v Kočevju: »Obresti za vezane vloge so zdaj že kar spodbudne, če jih primerjamo s prejšnjimi obrestnimi in sedanjimi obrestmi za vloge na vpogled. Res pa obrestna mera še ne dosega stopnje inflacije. Veliko občanov se odloča za vezave na 3 mesece, leto in 2 leti. Potrošniška in gotovinska devizna posojila upadajo, ker je zanje po oceni občanov visoka obrestna mera. Še vedno pa so zelo ugodni pogoji za stanovanjska posojila.«
IVAN VERSTOVŠEK, kmetijski tehnik z Bojsnega: »Za varčevanje mi nič ne ostane. Preuredili smo stanovanjsko hišo in hlev, zato nam zmanjkuje denarja celo za najnujnejše potrebe. S tem, kar zaslužim kot pospeševalec pri Agrarii, financiram kmetijo, na kateri stroji in orodje poberejo vso akumulacijo. Osnovna sredstva se hitreje dražijo, kot se povečujejo obresti, zato si z varčevanjem ne morem pomagati.«
*
MARJAN BROMŠE iz Anž pri Brestanici: »Kot prodajalec v krškem Nakupovalnem centru M. Preskrbe zaslužim okoli 23 tisočakov. Ne morem pomisliti niti, da bi si kupil obleko, kaj šele, da bi varčeval. Se pred leti mi je ostalo pol plače, zdaj pa je draginja naredila svoje. Če bi mogel, bi varčeval, ker imam precej načrtov za ureditev svojega doma. A zaenkrat ostaja le pri načrtih.«
ALOJZ JERMAN, invalidski upokojenec iz Sevnice: »Upokojencu je iz meseca v mesec težje kaj privarčevati. Vesel moraš biti, če shajaš. Sicer pa, kaj so četudi 52-odstotne obresti na eno leto vezano vlogo, če je uradno priznana inflacija najmanj 65-odstotna! Ne rečem pa, da se to ne izplača deviznim varčevalcem. Njim se z rastočim tečajem vrednost denarja resnično dviga, čeprav ne prejemajo več deviznih, temveč dinarske obresti.«
Šola mejnik v življenju skojevcev
Po 40 letih so se na Gradniku zopet zbrali slušatelji višje skojevske šole — Odkritje plošče
GRADNIK PRI SEMIČU —V nedeljo so se v majhni belokranjski vasici Gradnik prvič po štirih desetletjih zbrali slušatelji višje skojevske šole pri PK SKOJ Slovenije. Na hiši, kjer so potekali štirje tečaji, so odkrili spominsko ploščo, slavnostni govornik pa je bil Ferdo Godina, kije med vojno predaval na tečaju in ki pripravlja tudi publikacijo o višji skojevski šoli.
Šola je bila ustanovljena avgusta 1943 in je od prvega do sedmega tečaja potekala na Rogu, od osmega do enajstega pa na Gradniku, kjer se je novembra 1944 zaključila. Obiskovalo jo je 252 slušateljev, od katerih se jih je nedeljske slovesnosti udeležilo okrog 100. Kot je poudaril slavnostni govornik, je šola pomenila za najmlajšo generacijo, ki je šla v nevarnosti vojne brez pravega premisleka, mejnik v razmišljanju in odločitvah. Ko se je šola junija 1944 preselila v Kondovo hišo na Gradniku, se njen živahni utrip ni spremenil. Življenje slušateljev se je zlilo z življenjem vaščanov, sožitje pa se je'kazalo predvsem pri pripravljanju kulturnih programov in pomoči pri kmečkih opravilih.
Gradničani so slovesnost izkoristili tudi za to, da so goste seznanili s svojo željo — asfaltiranjem ceste od Semiča do vasi. Zato je Ferdo Godina poklical nekdanje slušatelje višje skojevske šole, ki jim je Gradnik med vojno nudil zavetje, naj jim priskočijo na pomoč.
Spominsko ploščo je odkril Ignac Krivec, član republiške konference ZSMS, zanjo pa bo skrbela mladina črnomaljske občinske konference. Slovesnost so s prisrčnim kulturnim programom zaključili učenci semiške osnovne šole.
Težko bo seči v bralčev žep
Na seji izdajateljskega sveta Dolenjskega lista sprejeli poročilo o poslovanju — Soglasja k imenovanju Draga Rustja za glavnega urednika in vodjo tozda
LEOPOLD ŠEGINA, upokojenec iz Metlike: »Navajen sem, da moram imeti nekaj denarja.na knjižicf. 'Vi? rčujem že ves čas od osvoboditve, z vezavo, da bi prišel do večjih obresti, se pa ne ukvarjam. Čeprav živim sam in moram vse plačati, mi nekaj denarja ostane, da ga pustim na knjižici, ker imam dobro pokojnino. Nekaj denarja hočem imeti v banki tudi zato, da ne bo treba občini plačati mojega pogreba.«
VLADIMIRA ŠPEHAR, administratorka v IGM Kanižarica: »Ne varčujem, kajti živim od plače do plače; poleg tega še gradimo hišo, tako da ves denar sproti porabimo. Ne vem, če bodo ljudje zaradi privlačnih obresti kaj bolj varčevali, saj je vprašanje, če bodo imeli kaj varčevati., Življenjski stroški so iz dneva v dan višji in osebni dohodki jih ne morejo dohajati.«
ZVONE ŠPELKO, dipl. pravnik, zaposlen pri SDK Novo mesto: »Trenutno ne varčujem v banki navzlic novim, višjim obrestim. Sproti dvi-8amv zaslužek, ki ga porabim za družinske potrebe iz meseca v mesec. Čeprav sva.oba z ženo zaposlena, nama ne ostaja toliko, da bi lahko varčevala. V podobnem položaju so tudi druge mlade družine.«
NASA ANKETA
Le od plače do plače
Varčevanje denarja se ne izplača, dokler obresti niso vsaj enake stopnji inflacije. Obresti pa pri nas, kot vemo, inflaciji nikakor niso kos, niti tiste za vezane vloge ne, ki so jih v naših bankah pred kratkim znatno zvišali. Kljub temu večina ljudi mirneje spi. če ima »na strani« kak dinar za nujne primere, čeprav mu inflacija vztrajno manjša vrednost varčevalne vsote. Vendar je pri nas vse več takih, ki nimajo kaj več varčevati, ker se »pretolčejo«le od plače do plače. Torej smo se tokrat ob 31. oktobru, svetovnem dnevu varčevanja, pogovarjali z naključnimi sogovorniki za našo anketo o varčevanju.
MILKA ZOBEC, računovodkinja iz Ribnice: »Včasih, ko so bile nizke obresti, se sploh ni splačalo varčevati. Zdaj je banka obresti za vezane vloge zvišala, kar je nekoliko bolj ugodno, varčevati pa se kljub temu še ne splača, saj zaradi inflacije več izgubiš, kot z obrestmi pridobiš. Varčevanje se bo splačalo, ko bodo obresti za vloge na vpogled vsaj enake, kot je stopnja inflacije, obresti za vezane vloge pa celo nekoliko višje.«
Boris Gabrič 50-letnik
znašalo le še 8 odst. Zato je treba storiti vse, da bi sofinanciranje znašalo vsaj desetino.
Da bo potrebno povečati deležsofi-nancerjev (mimogrede povedano, ta delež je pri dnevnikih in pri drugih pokrajinskih glasilih veliko večji), seje pokazalo tudi v razpravi o povečanju naročnine v prihodnjem letu. Izdajateljski svet seje sicer povsem strinjal s podražitvijo naročnine za list (slišati je bilo celo vprašanje, ali je v njej dovolj upoštevano naraščanje stroškov), hkrati pa je bilo opaziti tudi bojazen, da z naročnino (predvidoma
• Izdajateljski svet je dal soglasje k imenovanju Draga Rustje zabavnega urednika in vodjo tozda Časopis Dolenjski list. Občinska konferenca SZDL Novo mesto ga je v torek imenovala za glavnega urednika, dan poprej pa ga je zbor delavcev Dolenjskega lista potrdil za vodjo tozda.
1.500 din v letu 1985) ne bi preveč prizadeli naročnikovega že tako plitvega žepa. Ker pomeni posebno izdajanje Skupščinskega Dolenjskega lista, ki zdaj izhaja kot priloga časopisa, tudi določeno razbremenitev, so člani soglasno potrdili predlog v tej smeri.
BOGATEJŠI SKLAD
Odbor za upravljanje sklada za nabavo medicinskih aparatov pri Zdravstvenem centru Brežice sporoča, da se je v skladu nabralo že 88.723 din. V zadnjem časusovsklad darovalide-nar namesto vencev za pokojnike naslednje organizacije in posamezniki: OOS Prevoz Brežice namesto vencev za pok. M. Friglja, K. Komočarjevo, B. Vahčiča, I. Cizla in M. Fere-nčakovo 7.500 din; OK SZDL Brežice namesto venca za pok. T. Šetinca 3.000 din; OŠ Bratov Ribarjev namesto vencev za pok. P. Grgičeviča in M. Zidaričevo 4.000 din; Skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti Brežice namesto venca za pok. O. Kranjčičevo 2.500 din in Mihael Radanovič namesto venca za pok. J. Vizjaka 3.500 din. Vsem najlepša hvala!
NOVO MESTO — Ko so člani izdajateljskega sveta Dolenjskega lista na zadnji seji, ki je bila pretekli četrtek v Novem mestu, med drugim razpravljali o vse težjem gmotnem položaju lista, so menili, da je potrebno delež ustanoviteljic (občinskih konferencSZDL izdevetih občin) vsekakor povečati. Več kot očitno je namreč, da bremena vse večjih tiskarskih, odpremnih in poštnih stroškov ne bo mogel v celoti nositi bralec.
Pomembno za Dolenjsko
Otvoritev novih Petrolovih objektov v Bršljinu pomeni napredek za regijo in večjo varnost
Kot kaže poročilo o devetmesečnem poslovanju, je časopisu uspelo pokriti izgubo iz prvega četrtletja. Vendar pa so strošk i kljub temu še naraščali, bržkone pa bodo šele v zadnjem četrtletju prišle do izraza septembra sprejete podražitve papirja in tiskarskih ter poštnih storitev. Ob manjši naročnini, izpadu sofinanciranja, slabših učinkih ekonomske propagande bo težko doseči planirani prihodek. Ob manjšem prihodku in povečanih stroških pa se lahko zgodi, da bo časopis posloval z izgubo. V takem primeru pa bodo morali pri časopisu, ki je že tako okrnjen zaradi pomanjkanja papirja, še zmanjšati obseg in zmanjšati osebne dohodke zaposlenih. Vse to pa se kaj lahko zgodi, saj časopis že v tem tričetrtletju ni dosegel načrtovanega skupnega prihodka.
K manjšemu prihodku je botroval manjši delež sofinanciranja ustanoviteljic časopisa. Občine Kočevje, Ribnica in Sevnica so prispevale manj od načrtovanega. Člani izdajateljskega sveta so zato priporočiti, naj bi do konca leta zbrali ves delež sofi-
NOVO MESTO — 26. oktobra so petrolovci dali pomemben prispevek k prazniku občine Novo mesto in širše regije z otvoritvijo 140-milijonske investicije v povečanje zalog in skladišča. Nekaj večjih delovnih organizacij bo zdaj deležnih direktne oskrbe z gorivom.
Na otvoritvi je inž. Lojze Blenkuš, predsednik poslovodnega odbora slovenskega Petrola, govoril o novi naložbi, ki omogoča povečanje zalog gori-
va od 150 na 600 m3 in skladiščod 130 m2 na 1400 m2. Vsa dela so veljala okrog 140 milijonov dinarjev in pomenijo za celoten Petrol sicer majhen korak k načrtovanemu napredku v tem srednjeročnem obdobju, za novomeško občino pa veliko pridobitev.
Da pa novi objekti zlepo urejeno jedilnico in neprimerno večjo varnostjo pomenijo za kolektiv bršljinskega Petrola naravnost idealne delovne pogoje v primeri s prejšnjimi, je v govoru poudaril Ludvik Ilovar, direktor tozda.
R. B.
nancerjev. Hkrati pa naj bi se člani izdajateljskega sveta v »svojih« občinah zavzeli za to, da bi se prispevek sofinancerjev povečal. Pred leti so ustano-
Drago Rustja
viteljice prispevale tretjino skupnega prihodka, letos je ta delež padel že na desetino, po sedanjih predvidevanjih pa naj bi sofinanciranje prihodnje leto
Vinska trta jutrišnjega dne
S selekcijo do slajše žametovke in plavca — Okrepljeno pospeševalno delo
S POGODBO UGODNEJE
RIBNICA — Kmetijska zadruga Ribnica je začela sklepati pogodbe s kmeti za družbdno organizirano proizvodnjo in odkup tržnih presežkov. Sklepali jih bodo še vse do 10. decembra. Direktor KZ inž. Mirko Pirc je ob tem poudaril, da so te pogodbe za kmete zelo pomembne, saj so na njihovi osnovi kmetje upravičeni do premij in drugih denarnih spodbud, ki niso majhne in znižujejo razkorak med proizvodnimi stroški in odkupno ceno. Te pogodbe so tudi osnova za zagotovitev reprodukcijskega materiala kmetom, pomembne pa so tudi za davčne olajšave.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Celoten prostor novomeške tržnice je bil v ponedeljek zaseden predvsem s cvetjem. Največje eftocvetne krizanteme so veljale 90 din, sicer pa je bflo dobiti razne ikebane že od 400 din dalje. Banane so naprodaj, stanejo po 360 din kilogram, domače grozdje pa so prodajali po 100 dinarjev. Zelo dobro je bila založena tržnica tudi i obrtniškimi izdelki, tokrat pa so zaradi bližajočih se praznikov in hladnejših dni dokaj dobro prodajali pleteninarji.
Sejmišča
NOVO MESTO — Ponedeljkov sejem je bi) nekoliko bolj živahen kot nekaj prejšnjih, cene pujskov pa so bile enake. Naprodaj je bilo 255 živali, od tega 80, starih od 7 do 10 tednov, in 175, starih od 10 do 12 tednov. Lastnika je menjalo 160 živali. Za mlajše je bilo treba odšteti 3.500 do 6.000 din, za starejše pa 6.000 do 7.500 din.
BREŽICE — Na sobotni sejem so rejci pripeljali 294 prašičev, starih do 3 mesece, in 10 prašičev, starih nad 3 mesece. Prodali so 178 mlajših živali po 260 din kilogram žive teže ter 7 starejših po 170 din kilogram žive teže.
BIZELJSKO — Stari ljudski rek, je obveljal tudi za letos in kmetje se deti vinogradniki, ker se grozdje ni
Tisti kooperanti, ki so upoštevali navodila strokovnjakov za rez in za škropljenje, pri trgatvi niso bili razočarani in niso imeli težav s prodajo grozdja tretje kategorije. Vodstvo TOK Vinogradništvo Bizeljsko je že konec januarja letos poklicalo vrhunske strokovnjake za posavski rajon, da so vinogradnike seznanili z rezjo žametne črnine. Iz pojasnila inž. Toneta Cerjaka povzemamo, da žametovka ne prenese šparoniranja in da je to do zdaj pospeševalo njeno izmenično rodnost. Odpisati je ne bodo mogli, ampak jo bodo selekcionirali. S tem bodo poskušali uoseči višjo sladkorno stopnjo in odpraviti izmenično rodnost.
da nobeno prestopno leto ni nič prida, radi sklicujejo nanj. Najbolj so priza-napilo dovolj sonca.
V trsni sestavi obnovljenih vinogradov na Bizeljskem in na Pišečkem je veliko žametne črnine, ki je nagnjena k izmenični rodnosti. Zdaj je ne morejo posekati. Slovin je vložil v
■
Tone Cerjak: »Selekcija žametne črnine in rumenega plavca obeta vinogradnikom slajše vino tudi v letih z manj sonca.«
Do zdaj so od 5000 trt za reprodukcijo odbrali sedem trsov. Med temi sedmimi je najboljši klon št. 3. Lani je dal 9 kg grozdja s 16 odst. sladkorja. Letos je bilo pridelka okoli 5 kg, grozdje pa je vsebovalo 14,5 odst. sladkorja. Rodnost je torej zanihala le za 40 odst, običajno pa se zmanjša za 70 odst.
Selekcijo za večjo sladkorno stopnjo in obdržanje količine pridelka delajo tudi pri rumenem plavcu. Odbranih imajo enajst klonov in izmed njih bodo izbrali elitne trte. S tem že uresničujejo del dolgoročnega programa. Po besedah inž. Cerjaka, je to prvi program razvoja kmetijstva, ki bo šel v javno obravnavo.
ŽABJA VAS:
NI VEČ ZADRŽKOV
NOVO MESTO — Na septembrski seji občinske skupščine je zbor krajevnih skupnosti zavrnil sprejem odloka o določitvi zemljišč, namenjenih za gradnjo na območju zazidalnega načrta Žabja vas, v usklajevalnem postopku pa so dosegli soglasje s prizadetimi krajani in krajevno skupnostjo. Odlok je bil s popravki prvotnega besedila 23. oktobra v skupščini sprejet brez pripomb in soglasno.
Kmetijski
Obresti krojijo naložbe
Roko na srce: od mednarodnega denarnega sklada zahtevana podražitev posojilnega dinarja je prizadela predvsem slabe gospodarje in slabe delovne organizacije, ki poslujejo z izposojenim denarjem. Toda huje je udarila tudi tiste, ki zaradi narave svojega dela le počasi obračajo denar. To je predvsem kmetijstvo, ki je sicer deležno ugodnejših obrestnih mer, vendar pa ga prav obresti močno pritiskajo ob zid.
Na septembrskem medregijskem posvetu v Novem mestu je bilo moč slišati prav kričeče primere. Tako je predstavnik ZKGP Kočevje navajal, da so pred povečanjem obrestnih mer obresti bremenile liter mleka z 1,95 din, zdaj pa že z več kot 9 din. Obresti so snedle vso junijsko podražitev mleka, kar pomeni, da se je potrošnikov denar prelil drugam kot smo hoteli.
V kmetijstvu se, navzlic temu da šteje med prednostne dejavnosti, zdaj manj gradi in vlaga, zlasti s sposojenim denarjem. To velja predvsem za zasebne kmete, ki so bili že od nekdaj nezaupljivi celo do neprimerno ugodnejših kreditov. Zato bo za m noge gotovo zanimivo, kaj pravi stroka o sodobnem urejanju hlevov, ki bolj upošteva stroške in našemu gospodarstvu tako nevarno stroškovno inflacijo. Upoštevajoč natančne meritve porabe delovnega časa, energije, in možnosti kmetije, priporočajo strokovnjaki naslednjo najbolj smotrno ureditev hleva:
® Če je na voljo stelja in če se kmetija ukvarja s poljedelstvom, so najboljši načini vzreje: prosta reja, ležalni boksi z minimalnim nasti-Ijanjem in odstranjevanjem gnoja s traktorsko desko ali strgalom. Če pa (cenene) stelje ni, priporoča stroka prosto rejo z ležalnimi boksi, gnojne hodnike z rešetkami nad kanali, po katerih se v jamo steka gnojevka. Pri tem je treba računati na nekatere nevšečnosti pri praznjenju jam, predvsem pa pri gnojenju z gnojevko, s katero se ne sme pretiravati iz več razlogov, nenazadnje tudi iz skrbi za snažnejše okolje.
To sta dve osnovni vodili pri načrtovanju sodobnejših hlevov v naših razmerah, ki morajo izdatno zmanjšati obseg mukotrpnega telesnega dela, hkrati pa biti, kolikor je le mogoče, gospodarno zgrajeni.
Inž. M. L.
5
*
S
*
*
s
*
s
!
S
l
*
N
N
N
N
!
N
N
S
S
N
N
N
N
l
N
%
Zaupajo mu
»Ljudem še nisem zavozil živali,« pravi Martin Kofalt
OSKORŠNICA— Martina Ko-falta iz Oskoršnice pri Semiču kmetje v tistem koncu dobro poznajo, saj skorajda nimajo živinče-ta, ki mu ne bi pomagal na svet. Pa vendar Martin po poklicu ni živin-ozdravnik, ampak mesar, ki se je svojega dela izučil že pred dobrimi petdesetimi leti.
»Za mesarja sem se učil pri Stric-Iju v Semiču, kjer sem delal 6 let, dokler me niso leta 1931 vpoklicali k vojakom. Imel s?m srečo, kajti ker sem bil mesar, sem pristal v veterinarski bolnici v Bitoli, tam pa sem se naučil tudi veterinarstva. Nobenih knjigoživinozdravs-tvu nisem bral, delam pač po lastni pameti, presoji in nikoli se še ni nihče pritožil, da sem mu zavozil živali,« trdi Martin.
Kofalt si je po odsluženem vojaškem roku nekaj časa služil kruh v Koprivniku, a ker je mati ostala sama na kmetiji, se je vrnil domov. »Sicer meri kmetija 6hektarov, je pa zemlja okrog Semiča skopa, tako da smo obdelovali le 2 hektara, to pa je malo za petčlansko družino. Zato mi je prišel prav vsak dinar, ki sem ga zaslužil kot mesar na kolinah ali pri porodu krav,« pove. Spominja se, kako so med vojno, ko Italijani niso pustiti klati živine, skrivoma prignali vole s Hrvaškega, Martin jih je klal in ljudje so kar v vrsti stali za meso. Zgodilo se je celo, da so po štirje kupili celega vola.
Martin Kofalt
Kljub štiriinsedemdesetim letom Martin še vedno vsako leto zakolje po 80 prašičev. »Včasih sem jih tudi odiral, saj so bile kože drage. Za eno kožo je kmet dobil 20 kilogramov masti, danes pa z izkupičkom ene kože ne bi mogel plačati niti tistega, ki bi mu žival odrl.« Kot domači živinozdravnik pa je imel največ dela po drugi svetovni vojni. V Črnomlju je sicer bil živinozdravnik, a je bil predaleč. »Nekoč sem v njegovi prisotnosti rešil pogina kravo pri porodu. Takrat mi je živinozdravnik obljubil, da mi bo dal potrdilo, da bom lahko z njegovo vednostjo hodil h kravjim porodom, pa sem rekel, nak, jaz bom delal, veterinar bo pa potegnil denar.«
In tako je Martin ostal »živinozdravnik«, ki verjame v svoj način dela, in kar je še pomembnejše, ki mu ljudje zaupajo.
M.BEZEK
zasebno obnovo več kot 100 milijonov dinarjev, kar predstavlja v današnji vrednosti 920 milijonov. Rešitev obetata selekcija in drugačna vzgoja.
Oboje je zastavljeno, in če bo 700-članski kolektiv TOK Vinogradništvo Bizeljsko poslušal pravočasne nasvete za rez, potem tudi prestopna leta ne bodo nikogar razočarala.
V času vegetacije so prejeli kooperanti tudi pet številk glasila Slovinove pospeševalne službe, tako da za nasvete niso bili v zadregi. Pospeševalci so med letom pripravili še 12 obširnejših radijskih napotkov, ker so se bali jeseni. V zadoščenje jim je, daje vsebovalo grozdje na vseh tistih žametovkah, na katerih so spomladi opravili poskusno rez, več kot 12 odst. sladkorja. Za neverne Tomaže med vinogradniki je to dodaten dokaz, da morajo spremeniti vzgojo.
J. TEPPEY
POGOZDOVANJE
Vsako jesen učenci z naše šole pogozdujejo. Prejšnji teden so pogozdovali učenci osmih razredov. Čeprav jim je nagajalo vreme, so delo dobro opravili. Vsak razred je posadil nad 2.000 smrekic, najbolj pa se je odrezal 8.b, ki je posadil 2.300 drevesc. Zadovoljni smo, saj bo tam čez leta lep in velik gozd.
IVANKA VESELIČ, 8.b OŠ Črnomelj
Ob TV »zrnu«
SPOSOJENO TRNJE
Vlada nikoli ne razočara. Vse podraži pravočasno.
(Iz Pavlihe)
Žalostno je, če tudi stabilizacija postane nestabilna.
(Iz Pavlihe)
Pred sodiščem smo vsi enaki in to zaradi tega, ker tisti, ki so bolj enaki, do sodišča sploh ne
pridejo.
(Iz Pavlihe)
Tuji novinarji naredijo iz muhe slona, naši pa so mojstri za obrnjen vrstni red.
(Iz Pavlihe)
i EN
! HRIBČEK j BOM | KUPIL...
s
I
Ureja- Tit Dobersek
I
s
19. oktobra je po RTV Ljub-|	ljana v oddaji »Zrno do zrna«
*	dr. Slavica Šikovec me drugim
|	povedala: »Vinski mošt segre-
5	jemo do 80° Celzija, nato ohla-
dimo na 25° in vcepimo selek-
*	cionirane kvasnice.« Moji pri-
|	jatelji vinogradniki, ki so to
^	slišali, so me spraševali: »Moj
|	mošt ima vsega 15°. Ali naj
J	segrejem ves mošt na 25° in ku-
|	rim v kleti kot v starih časih?«
J	Moram reči, da so me vpraša-
|	nja zelo presenetila.
c V naprednih vinogradniških \	deželah pri slabi vinski letini s
^	hladno temperaturo in z bolj
\	ali manj gnilim grozdjem za
v	pravilno prevretje vinskih mo-
1	štov uporabljajo hladne kva-
^	snice (kvasnice za hladne
\	mošte od približno 5 do 15°, za
J	močno nagnito grozdje pa sul-
I	fitne kvasnice, take, ki prene-
^	sejo več žveplovega dvokisa,
\	ki ga moramo nujno dodati,
^	da bi tako čimbolj uničili ali
I	vsaj onesposobili škodljive
I	drobnoživke. Moste, ki so
pridobljeni iz nagnitega groz-I	dja, moramo vsekakor močne-
\	je žveplati (razsluziti), za kar
I	uporabimo 15 do 25 g vinobra-
I	na na 100 litrov mošta ali 7,5
do 12,5 100% SO2gr/100 lit.
Lanski vinski letnik je bil po J	svoji izredni kakovosti podo-
ben letniku iz leta 1947. Zani-^	mivo, da je bilo v obeh teh
|	dveh letih največ napak vina
*	— duha po masleni kislini in
|	miševini. Ta dva letnika sta iz-
J	razita »požiralca« žveplovega
dvokisa (glej knjigo Klasično in sodobno vinarstvo, str. 190, 261, 262). Letošnji vinski letnik je podoben letniku 1951, ki je poznal samo 0,4 odst. napak duha po masleni kislini in miševini (za primerjavo: letnik 1947 kar 31 odst.). Letošnji vinski letnik torej v nobenem primeru ne bi smel imeti takih napak vina kot lanski letnik. Primerjave v posameznih letih nas navajajo k trditvi, da ni pravega napredka v enologiji in da tehnologija pridobivanja vina ni napredovala, kot bi si želeli.
Kaj se bo zgodilo, če bomo letos selekcionirane vinske kvasnice, vzgojene pri 25°, vcepili v hladnješe mošte? Vsekakor bo potrebno precej časa, da bodo kvasnice začele delovati. Ne smemo pozabiti, da so avtohtone, v vinogradu živeče, že toplotno in klimatsko pripravljene vinske , kvasnice biološko zelo sposobne in zelo uspešne v boju z dodatnimi, odbranimi kvasni-cami.
V slabi vinski letini lahko zavlada divja vinska kvasnica po imenu apiculatus — limo-nasta kvasnica, ki prevre le malo alkohola, včasih le do 4 odst. Ta kvasnica ima silno moč razmnoževanja, za žveplov dvokis je občutljiva in na srečo v pravilno žveplanih mo-štih ni preveč nevarna.
Vse to nam potrjuje, da moramo biologijo spoštovati, še bolj kot v laboratoriju — v naravi.
MIŠKO JUDEŽ, dipl. inž.
T
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
k
I
s
I
s
I
s
\
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
>
I
s
I
N
I
s
I
s
I
I
s
I
N
>
S
I
\
\
s
I
s
ri
Korist za kmeta in za družbo
Na zamočvirjenih zemljiščih Mokrega polja bi že lahko imeli vsaj tri žetve, če ne bi ovirali melioracije — Zlepa ni šlo, zdaj predlagajo odlok
NOVO MESTO — Na Mokrem polju nameravajo 113 hektarov zamočvirjenih zemljišč z regulacijo potokov Pendirjevka, Kamenšček in Črnivec, z dodatnim odvodnjavanjem in založnim gnojenjem spremeniti v rodovitna polja. Hkrati je predvidena zložba parcel, ki pomeni prvi primer komasacije v novomeški občini. Vse to je predvideno v osnutku občinskega odloka, ki bo v javni razpravi do 25. novembra.
Več let'so delavci KZ Krka Novo mesto in strokovnjaki zaman nagovarjali lastnike 146 majhnih parcel, naj se odločijo za melioracijo, četudi večji kmetje temu niso nasprotovali. Največ odpora so kazali lastniki zemlje, ki se s kmetijstvom ne bavijo, kljub temu pa je b!'o doseženo soglasje s 45 lastni-ki zemijišč, vštevši družbene površine, pa je zdaj soglasje za 72,5 odst. zemljišč, predvidenih za melioracijska dela. S tem je dana tudi osnova za sprejetje odloka.
Investitor osnovnih del odvodnja-vanja bo Območna vodna skupnost Dolenjske, ostalih del pa KZ Krka Novo mesto — TZO Šentjernej. Denar za predvidena dela zagotavlja republika iz sklada za investicije v kme-
tijstvu, delno tudi Zveza vodnih skupnosti Slovenije, in sicer 80 odst. predračunske vrednosti del brezplačno, 20 odst. predračunske vrednosti pa bo investitor odplačal s pomočjo kredita pri Temeljni dolenjski banki Novo mesto. Del sredstev bo krila tudi kmetijsko zemljiška skupnost obejne.
Predvideno je, da bi se osnovna dela odvodnjavanja začela že v prvem polletju 1985, vsa ostala dela pa bi bila končana do konca leta 1986. Tako bodo zemljišča usposobljena za intenzivno poljedelstvo. Na površinah.
kjer lahko zdaj v najboljšem primeru pridobivajo le nekaj kisle krme, bo v naslednjih letih rasla pšenica, koruza, krompir in travne mešanice.
Na melioracijskem območju je značilna velika razdrobljenost parcel, zato je predvidena tudi komasacija zemljišč, kar bo pripomoglo k zmanjšanju stroškov pri obdelavi. Ker pa gre
za prvi tak primer v novomeškitobčini in na območju, kjer so imeli ljudje v preteklosti z arondacijo slabe izkušnje, je potrebno pri komasaciji ravnati s posebnim posluhom in pravičnostjo. Najbolje bi bilo, če bi se lastniki parcel sporazumeli sami med seboj o zamenjavi zemljišč, v primerih, kjer to ne bo mogoče, bodo potrebne odločbe.
R. BAČER
Smer ribniškega kmetijstva
Tudi do leta 2.000 poudarek na živinoreji —
RIBNICA — »Tudi pri planiranju v zasebnem kmetijstvu je treba
Mirko Pirc, direktor KZ Ribnica: »Na našem območju so tudi kmetije, ki jih ostareli kmetje ne morejo obdelovati, vendar ne dovolijo, da bi jih obdelovali drugi. Upamo, da bo novi odlok o davčnih olajšavah spodbudil obdelovanje vse zemlje. (Eoto: Primc)
narediti korak naprej. Ni dovolj načrtovati le tržne presežke, ampak tudi potrebe kmetijstva vse do strokovne pomoči zadružne in zavodske pospeševalne službe,« pravi direktor KZ Ribnica inž. Mirko Pirc in dodaja, da takemu načrtovanju kmet sam ni kos, ampak mu mora pomagati tudi pospeševalec.
Zdaj pripravljajo v zadrugi piane. Letni bo pripravljen že v kratkem, potem pa bosta na vrsti srednjeročni (1986 do 1990) in dolgoročni (do leta 2.000). Po mnenju direktorja Pirca bo območje ribniške občine še naprej usmerjeno v živinorejo, znotraj nje pa bo poudarek na mlečni proizvodnji, vzreji pitancev in mlade plemenske živine. Se naprej bodo širili konjerejo, saj je tudi ekonomsko zanimiva, v višinskih predelih pa ovčerejo.
Rastlinska proizvodnja bo namenjena v prvi vrsti za oskrbo prebivalstva in pridelovanje krme za živino. Še bolj se Lodo usmerili v pridelovanje koruze,'razni krmni dosevki pa bodo zaradi neugodnega podnebja prišli le izjemoma v poštev.
J. P.
m
r.
PREVEČ DEŽ.)A ŠKODILO SADOVNJAKOM — Krški sadjarji so že nekaj časa med boljšimi pri nas. Tehnologijo so prinesli od drugod, predvsem iz zahodne Evrope, zato je rodnost v sadovnjakih M—Agrokombinata in njegovih kooperantov na evropski ravni. Letošnje obilno deževje in veter pa sta naredila precej škode pri treh kooperantih. Na hektaru sadovnjaka Jožka Radeja z Dovškega pri Senovem je od 2200 jablan najboljšega sortimenta idared, jonagold in gloster obležalo ali obviselo razpetih med žicami in polomljenimi betonskimi stebri desetina jablan, predvsem glostra (na sliki) (Foto: P. Perc)
(Veecnqi Hat)
IZ NkŠIH OBČIN
IZ NkŠIH OBČIN K
Prostor za vse
Stopiče: Otvoritev doma po letu dni in pol — 15 000 prostovoljnih ur
STOPIČE — Z velikim zanosom in požrtvovalnostjo so se svojega gasilskega in družbenega doma lotili prebivalci te podgorske krajevne skupnosti. Temeljni kamen so vzidali lani, 25. maja, ko praznuje krajevna skupnost. Po letu dni je bil dom že pod streho, minulo nedeljo pa je v počastitev praznika občine Novo mesto, že doživel otvoritev. Mogočna stavba sredi kraja je dala prostor gasilcem, krajevnemu uradu, pošti, krajevni skupnosti, tu bodo našli svoj prostor tudi člani raznih organizacij in društev.
Krajani Stopič so v zadnjih letih že nekajkrat trdno potrdili svojo složnost. S prostovoljnim delom so si napeljali telefon, modernizirali ceste in drugo. Zadnja njihova zmaga je zagotovo največja in brez primere. Sredstva, ki so jih pridobili iz krajevnega samoprispevka, prispevka vseh uporabnikov ter Gozdnega gospodarstva Novo mesto, Občinske požarne skupnosti, Zavarovalne skupnosti Triglav, Kulturne skupnosti in drugih, so oplemenitili s skoraj 15.000 urami prostovoljnega dela. Mogočna in prostorna zgradba, za katero je zasnovo in glavni projekt izdelal domačin Jože Kastelic, ima kar 530 m2 uporabne površine in je ocenjena 35 milijonov dinarjev.
Nedeljske slovesnosti so se udeležili številni družbenopolitični delavci novomeške občine, gasilci, predstavniki delovnih organizacij in številni krajani. Zbrane je v imenu skupščine občine Novo mesto p&zdravil slavnostni govornik Dušan Jarc, o zgodovini gasilcev teh vasi pod Gorjanci pa je spregovoril sedanji predsednik društva Franc Turk. Zatem so prijetni kulturni program pripravili prionirji osnovne šole, mladina Stopič in moški pevski zbor Stopiče. Ob tej priložnosti v domu odprli tudi začasno razstavo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta, kije v vitrinah razstavil najdbe iz rimskega grobišča na Verdunu, kjer so lani in letos odkrili 15 grobov.
J. PAVLIN
Oskrba boljša
Nadzidana trgovina v Bršljinu in nova v Mačkovcu
NOVO MESTO — Na sam praznični dan, 29. oktober, je Emona Dolenjka na dveh koncih mesta odprla trgovini, ki pomenita krajanom izpolnitev dolgoletnih želja po boljši oskrbi. Dopoldne so predali namenu dozidani objekt Marketa v Bršljinu, ki je veljal 50 milijonov dinarjev. V novem delu stavbe pa ima svoj prostor tudi podružnica Ljubljanske banke, ki se bo v kratkem preselila iz neprimerne stavbe poleg Novoteksove trgovine.
Bršljinski Market je pridobil velik del prostora za gostinstvo, večja pa je tudi samopostrežna trgovina s skladišči. Popoldne so v krajevni skupnosti Ločna — Mačkovec počastili svoj in občinski praznik s shodom krajanov pred novo trgovino. Najprej so imeli slovesnost ob. razvitju prapora krajevne organizacije ZZB NOV, kije med najbolj delovnimi v soseski. Pokroviteljstvo nad praporom je prevzela tovarna Labod, slavnostni govor pa je imel krajan Ivo Hostnik.
Krajani in gostje so zatem prvič prestopili prag trgovine — gre za samopostrežnico tipa Marles, kije Dolenjko veljala 11 milijonov dinarjev.
R. B.
Mladi kritični do sebe in drugih
Mladina je kritična do svojih napak in nepravilnosti v družbi — Obsojajo pridobivanje dela po zvezah in izražajo skrb nad položajem mladih v IMV______________________
NOVO MESTO — Mladi priznavajo, da se marsikdaj zaletijo v reševanje vrste težav in nepravilnosti, a jim tudi zaradi neizkušenosti niso kos. Večkrat pa je med mladimi v posameznih okoljih tudi le peščica zagnanih, ostali pa s strani kritizirajo. O tem so med drugim spregovorili na volilno-programski konferenci mladine novomeške oočine 23. oktobra, ko so za predsednika občinske organizacije ZSMS ponovno izvolili Jožeta Derganca. Uredili so tudi formalnosti v zvezi z izdajanjem njihovega glasila Valj.
ka slovenske mladine. Odločitve o podpori ali zavrnitvi sporne kandi-
Medtem ko so bili na konferenci mladi precej kritični do lastnih slabosti, kot so pasivnost prejšnjega dela mladine, neaktivnost v delegatskem sistemu in v samoupravnih organih in tudi premajhna zagnanost in kritičnost do spreminjanja razmer, so spregovorili tudi o napakah navzven. Mlade zadene v živo način pridobivanja dela in izplačevanje nagrad za tako delo. Mnogi študentje in dijaki pridejo v študentski servis le po nakaznice, občasno delo pa jim priskrbijo znanci ali sorodniki, skratka zveze.
Tako pridejo do zaposlitve za določen čas študentje in dijaki, ki zaslužka sploh niso potrebni, dogaja pa se celo, da dobijo taki boljše plačilo. Vrsto navedenih nepravilnosti opažajo mladi posebno v tovarni Krka.
Navajali so nadalje mačehovski odnos družbe do organizacij, ki delajo z mladimi, vključno pionirji, saj so te organizacije v najtežjem materialnem položaju. Kriminaliteta med mladoletniki pa prav. v Novem mestu zadnje
čase naglo raste. Kam pa naj mladi gredo drugam kot v lokale, so se spraševali in ob tem znova načenjali vprašanje uporabnosti nekdanjega Sokolskega doma.
Predstavnik mladih iz IMV je povedal, da je ob zadnjem izplačilu osebnih dohodkov večina mladih v IMV nesla domov le 15.000 din, kar ne zadošča niti za plačilo dragih najemniških sob in prehrane, zato so znova poudarili zahtevo, naj se negotovost glede bodočnosti IMV čimprej konča.
V nadaljevanju so se v razpravi precej zadržali še ob informaciji o odstopu Andrein Brvarja, predsedni-
• Z ustreznimi akti so tokrat uredili razmerje do Valja, glasila občinske mladinske organizacije, ki je doslej izhajalo brez ustreznih aktov. Za glavnega urednika Valja so imenovali študenta Stojana Pelka. Ker kadrovanje za odgovornega urednika še ni uspešno končano, so pooblastili predsedstvo, da zadevo izpelje. Volilni del konference je dal vso podporo predlaganemu novemu vodstvu in organom konference ZSMS.
datne liste za novo predsedstvo ZSMS niso sprejeli, ker zahtevajo najprej oceno dosedanjega dela posameznih kandidatov za predsedstvo. Čudno je le, da do konference ocene niso dobili, čeravno so jo večkrat zahtevali.
R. BAČER
Priznanje za humanost
Priznanja 50- in 25-kratnim darovalcem krvi
petdesetkratno darovanje te človeku najdragocenejše tekočine.
V Cešči vasi industrija
Pionir naj razvojne načrte za žago uskladi z Novolesom in GG, so menili delegati dveh zborov
NOVO MESTO — Ena od množice prireditev v počastitev praznika občine Novo mesto je bila tudi slovesna izročitev priznanj 25- in 50-kratnim darovalcem krvi iz novomeške občine. V hotelu Metropol se je zbralo kar 85 takih, ki so prejeli odličja za petindvajsetk-ratno darovanje krvi, dese^ pa za
NOVO MESTO — Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so 23. oktobra največ razpravljali osprejemu zazidalnega načrta za Ceščo vas, kjer bo v naslednjih letih nastal nov industrijski predel mesta.
Zazidalni načrt za Češčo vas obsega okrog 30 hektarov površin, v pretežni
IJ
DOM BO PONOS VSEH — Potem, ko je dipl. inž. Lado Pavec v imenu pokrovitelja Gozdnega gospodarstva Novo mesto slovesno izročil dom v uporabo, si je množica domačinov in gostov ogledala njegove notranje prostore. (Foto: J. Pavlin)
Še o lastnih slabostih
Plodne razprave o sklepih 13. seje CK ZKJ v metliški občini — Odločilno je delo oz. nedelo posameznikov
METLIKA — V občinski organizaciji Zveze komunistov v metliški občini so široko zastavili aktivnosti po 13. seji CK ZKJ; predsedstvo občinskega komiteja je sprejelo operativni načrt svoje dejavnosti in tako je doslej v veliki večini od 39 osnovnih organizacij, ki združujejo kakih 550 članov, potekala razprava o sklepih te seje. V nekaterih osnovnih organizacijah so se po 13. seji sestali že dvakrat, v eni pa celo trikrat.
Razprave v osnovnih organizacijah ZK, tako v združenem delu kot v krajevnih skupnostih, so dale pobudo tudi za razprave v družbenopolitičnih organizacijah. V osnovnih organizacijah so v teh razpravah precej pozornosti posvetili razmeram v svojem okolju, kar je, kot sodijo, korak naprej, saj so prej ob takih priložnostih govorili predvsem o slabostih drugih, na svoje pa pozabljali. Tako se je sedaj izkazalo, da so pri ocenjevanju (neučinkovitosti osnovne organizacije sposobne oceniti dejansko stanje in razmere v svojem okolju, zatakne pa se, ko bi morali sklepe za boljše delovanje in odpravljanje slabosti posredovati organom, ki so odgovorni za njihovo izvajanje: delavskim svetom, družbeni kontroli, planski službi itd.
Zavedajo, se, da od nekoga, če ga konkretno ne zadolžiš, ne moreš zahtevati odgovornosti. Precej je bilo govora tudi o liku komunista, opozarjali so na slabosti in napake članov ZK ter poudarilidase ugled ZK pridobiva in izgublja z delom posameznega člana ZK. Beseda je tekla tudi o pridobivanju novih članov in v zvezi s tem je prevladalo mišljenje, da bo več ljudi -zainteresiranih za vstop v ZK, če bodo v njenih vrstah dosledneje izvajali
idejnopolitično diferenciacijo, in to na vseh ravneh.
Vse razprave v zvezi s 13. sejo bodo strnili na seji občinskega komiteja v drugem tednu novembra, kjer naj bi sprejeli tudi operativni načrt za odpravljanje ugotovljenih slabosti in nepravilnosti ter preprečevanje slabosti v ZK.
A. B.
meri pa gre za gozd. Sem namerava v naslednjih letih Pionir preseliti predvsem tiste dejavnosti, ki na sedanji lokaciji v mestu nimajo možnosti širitve in razvoja. Predvideno je, naj bi v Češči vasi postopoma zgradili objekte za avtopark in gradbeno mehanizacijo, novo tovarno harmonika vrat, železokrivnico in tesarsko delavnico, skladišča za gradbeni material in betonarno, ki bi jo že zdavnaj morali preseliti iz Gotne vasi.
V času enomesečne javne razgrnitve zazidalnega načrta sta Novoles in GG dala pripombo, češ da načrtujeta skupno gradnjo sodobnega žagarskega obrata in da bi se Pionir lahko priključil njihovim načrtom. Pripombe pa so imeli tudi posamezni lastniki zemljišč, češ da je s posegom na zemljo ogrožena njihova kmetijska dejavnost.
Na skupščini so dali besedo tudi krajanu iz Prečne, ki je delegate skušal prepričati, da je tak zazidalni načrt ne-smiselen, češ da v sedanji gospodarski krizi Pionirju ni potrebna nobena širitev, očitno pa so delegati bolj verjeli strokovnjakom, ki so vsebinski del zazidalnega načrta pojasnjevali z utemeljitvami po nujni zagotovitvi prostora za industrijo, ki daje ljudem zaposlitev. V prvi fazi posega na zemljišča v Češči vasi, predvidene do leta 1990, bo potrebnih le okrog 15 hektarov zemlje, kmetom pa bodo še pred začetkom del zagotovili nadomestne površine.
Zazidalni načrt je bil sprejet z Novolesovim amandmajem, ki zadeva gradnjo žage. Vsebinski del zazidalnega načrta v Češči vasi ne predvideva gradnje žage, delegati pa so menili, da bi se lahko trije interesenti za žago v občini sporazumeli za skupno naložbo.
R. B.
EDINA MED PETDESETKRA-TNIMI — Med dobitniki desetih najvišjih odličij za 50-kratno darovanje krvi je bila tudi delavka Novoteksa Ana Župevec, kije letos praznovala 52. rojstni dan, prav tolikokrat pa je tudi darovala svojo kri. Priznanje ji je izročil predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Janko Goleš. (Foto: J. Pavlin)
PODPORA VSEM INTEGRACIJAM
NOVO MESTO — 25. oktobra je predsedstvo novomeškega občinskega sindikalnega sveta obravnavalo integracijske namere združenega dela v občini in menilo, da so pobude za integracije dobre. Najdlje so doslej prišli pri pogovorih v dveh novomeških Iskrah, kjer je za združitev že razpisan referendum. Dokaj jasno zastavljena je tudi integracija dveh slovenskih sozdov KIT in Mercator, ki pa tudi na dolenjskem in novomeškem območju potegneta za seboj velike spremembe. Tu gre za združitev novomeške KZ Krka in Standarda. Zadnja pobuda, ki pa je šele v fazi prvih pogovorov, zadeva novomeško Novotehno in ljubljansko Metalko.
Letošnje srečanje krvodajalcev je potekalo pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta. Prav osnovne organizacije Zveze sindikatov v delovnih organizacijah so bile tiste, ki so zahtevale, naj se dan darovanja krvi v samoupravnih aktih opredeli kot dela prost dan z nadomestilom osebnega dohodka. V' 31. letu prostovoljnega krvodajalstva seje število članstva povečalo od 20.000 kar na 110.000. V letu dni pride danes na odvzem krvi v novomeški občini preko 5000 krvodajalcev. 600 med njimi je vsako leto takih, ki se za to dejanje odločijo prvič. Lani so tako zbrali 1700 litrov krvi, kar novomeško občino uvršča v jugoslovanski in svetovni vrh. Z 10,5% krvodajalcev glede na število prebivalcev pa ,se novomeška občina uvršča takoj za občino Ljubljana— Center, Vse to je plod dolgoletnega prizadevanja aktivistov Rdečega križa v OZD in krajevnih skupnosti.
Priznanja za petdesetkratno darovanje krvi so prejeli: Jože Bratkovič, Ivan Božič, Ciril Hudoklin, Alojz Ju-ršič, Ciril Kukman, Janez Mislej, Mitja Počrvina, Jvan Radoš, Franc Somrak in Ana Župevec.
Vsejugoslovanski tozd Beti
Polovico izdelkov za domači trg sešijejo kooperanti Beti po vsej Jugoslaviji — Čakajo na skupno računalniško vodeno krojilnico — Računajo na zdomce
METLIKA — V petih konfekcijskih temeljnih organizacijah Beti dela okoli 1.000 šivilj, vendar jih v resnici dela za Beti kar 1.400, kajti po vsej Jugoslaviji ima Beti še kakih 400 šivilj pri svojih kooperantih. Za tako obliko sodelovanja so se v Beti odločili zato, ker njihova konfekcija zelo veliko dela za izvoz in tako za potrebe domačega trga nimajo ne zadosti ljudi ne strojnih zmogljivosti. Njihovi kooperanti pa delajo izključno za domači trg.
Vendar gre pri tem sodelovanju zgolj za usluge, in to le za šivanje, kajti kreacija, material, modeli, delovni normativi, skratka vse, razen šivanja, je Betino, kooperanti pa že skrojene artikle "sešijejo, tako da ni nobenih skrbi, da bi zaradi takega sodelovanja trpela Betina kakovost, saj pri šivanju ne priznajo druge kvalitete.
S tako obliko sodelovanja so v Beti začeli v drugi polovici lanskega leta, letos pa se je število kooperantov povečalo, tako da sedaj, kot rečeno,dela za Beti kakih 400 šivilj, kar jeza en velik tozd. »Za prihodnje leto tega števila ne nameravamo povečati, za naprej pa imamo v načrtu to število celo podvojiti, saj so že sedanje naše
potrebe velike.« je povedal Jože Ge-rkšič, vodja kooperacije v Betini konfekcijski skupnosti. Vendar morajo prej urediti skupno krojilnico, kjer bodo lahko skrojili toliko modelov in artiklov, da bo toliko šivilj polno zasedenih. »Sedaj ima vsak konfekcijski tozd svojo krojilnico in za kooperante krojijo tako rekoč vsi, načrtujejo pa skupno krojilnico v Metliki s procesnim računalnikom in takrat bodo možnosti za povečanje kapacitet tudi v okviru kooperacije,« pravi Gerkšič.
Tako sedaj kooperanti naredijo okoli polovico Belinih artiklov za domači trg. Vsi izdelki gredo preko Betine kontrole, in če kvaliteta ne odgovarja, blaga ne prevzamejo.
Seveda Beti preko svoje tehnološke službe nadzoruje delo pri kooperantih, še posebej takrat, ko začno delati nov artikel ali je potreben nov tehnološki postopek šivanja. Sicer so pa tudi njihovi kooperanti, ki jih imajo od Makedonije preko Bosne in Dalmacije do Osilnice, že nekako specializirani in ne dela vsak vsega, ampak tiste artikle, za katere je najbolj usposobljen. Poleg kooperacije v družbenem sektorju si v Beti prizadevajo, da bi razširili tudi sodelovanje z zasebnimi obrtniki, zlasti z zdomci, ki lahko iz tujine uvozijo potrebne stroje. Vendar so za Beti zanimivi predvsem taki obrtniki, ki imajo najmanj pet zaposlenih in torej lahko opravijo najmanj 50.000 konfekcijskih minut na mesec. Res dela zanje tudi nekaj žensk, ki imajo popoldansko obrt, a to so skoraj izključno delavke Beti, ki pa šivajo v glavnem artikle majhnih serij, ki bi v redni proizvodnji vzeli preveč časa.
A. BARTELJ
Brez izgube
Edini v regiji
METLIKA —Tako ob polletju kot po devetih mesecih je metliški zdravstveni dom edini v dolenjski regiji, ki je posloval pozitivno, in tudi vse sklade ima polne. Vendar tak rezultat ne gre na račun financiranja občinske zdravstvene skupnosti, marveč skoraj izključno na račun priliva.
Okoli 45 odst. sredstev dobi metliški zdravstveni dom mimo zdravstvene skupnosti, največ od priliva iz sosednje ozaljske občine, kar govori tudi o dobrem glasu te metliške zdravstvene ustanove. Sicer pa naj bi letos od metliške zdravstvene skupnosti dobili 22 milijonov dinarjev, vendar bodo skušali to vsoto revalorizirati, seveda če bodo v občinski skupnosti priznali revalorizacijo, za kar pa je osnova, saj se bo z novembrom prispevna stopnja povečala za 1,3 odst. Kakor koli že, udeležba zdravstvene skupnosti pri financiranju potreb zdravstvenega doma se zmanjšuje, in to v glavnem na račun priliva. Tako drugi zdravstveni domovi v regiji dobijo od svojih zdravstvenih skupnosti od 80 do 96 odst. potrebnega denarja, V Metliki pa je pred leti la odstotek znašal 75 in se v celotnem prihodku stalno zmanjšuje.
Sedaj je v zdravstvenem domu zaposlenih 40 ljudi, povprečni osebni dohodek pa znaša okoli 25 tisočakov; osnovna plača splošnega zdravnika je okoli 40.000 dinarjev, srednje medicinske sestre pa 22 tisočakov. Medtem ko je bilo sedaj zdravnikov dovolj, se lahko zgodi, da bo poslej več gneče, kajti ena zdravnica je odšla, en zdravnik gre k vojakom, tako da bodo ostali le štirje splošni zdravniki. Pred leti so sicer imeli kar štiri štipendiste in so kar s strahom čakali, kdaj bodo prišli. Vendar se" je, žal, izkazalo, da je bil strah odveč, kajti za sedaj ni prišel še nihče in le na eno štipendistko še računajo, če tudi te ne bo pregovoril kdo drug.
Od septembra prihaja enkrat na teden popoldne tudi pediater, poleg njega pa, prav tako pO enk-rat na teden, ordinirajo še rentgenolog, okulist in ginekolog.
A. B.
Novomeška kronika
BONI — Ustrezne občinske službe, so odločno demantirale novico, daje treba na bencinske bone, kijih delijo; samo ob sredah, čakati celo tri ure.; Najdaljša čakalna doba naj bi bila kvečjemu eno uro. Pojasnilo je nek-: oliko v sorodu z zagovorom nekega: vročekrvneža, ki se je branil z našle-; dnjimi besedami »Tovariš sodnik, odločno protestiram. Pokojnega Francelj na nisem do smrti zabodel šestkrat, ampak samo dvakrat!«
MESTNI PROMET — Ena največjih novomeških skrivnosti so ure točnih odhodov avtobusov mestnega prometa, ki ga poskušajo vzdrževati Gorjanci. Ure odhodov so tako zaupna stvar, da z njimi niso seznanjeni niti v prometnem uradu na osrednji avtobusni postaji, kamor seje vobupu z zadnjimi močmi zatekla ena od potnic.
POPER IN SOL — Gostišče »Pri vodnjaku« se je nekomu neznansko zamerilo, nekaterim pa se še bo. Neznani kulinarični diverzanti so se spravili na pokrovčke solnic in poprnic. Odvijejo "jih skoraj do k^tnea, vse drugo naredi gost sam.
TRGOVINA — Novomeška Do: lenjka je minuli teden odprla dve novi trgovini. Če še nimajo primernih poslovodij in sposobnih trgovcev, jim priporočamo dva osebka iz prodajalne KZ Krka na Cesti komandanta Staneta. Nekega kupca sta uspela prepričati, da več, kot je grč v lesenem toporišču, dalj časa bo trajalo. Človek si niti pomisliti ne upa, kakšne morata stresati ob (recimo) prodaji traktorja.
Ena gospa je rekla, da so nekateri mladi novomeški miličniki tako vešči, da bi jim uspelo narediti prometno gnečo tudi na križišču dveh gozdnih stezic.
V času od 18. do 24. oktobra so v novomeški porodnišnici rodile: Milena Šmalc iz Češnjic — Gregorja, Ana Lindič iz Spodnjega Lakenca — Simona, Stanislava Habincz Mirne — Janeza, Neža Oberč iz Šmalčje vasi — Janjo, Slavka Jaklič iz Mirne peči — Blaža, Mira Klobčar iz Regerče vasi — Lejo, Nevenka Spasojevič iz Črnomlja
— Gregorja, Stanka Vizler iz Osrečja
— Stanko, Irena Regina z Gornjega Karteljevega — Nadjo, Marija Smolič z Migolske gore — Biserko, Fanika Balkovec z Zilj — Roberta, Majda Slak iz Šentjerneja — Dejana, Majda Lesjak iz Zaloga — Tejo, Nevsada Ikanovič iz Kanižarice — Elisa, Marija Bojanec iz Ždinje vasi — Dejana, Fanika Novak iz Krškega — Gorana, Katica Majha.n iz Kohanjca — Maria, Slava Bahorič iz Pribincev — Gregorja, Jožica Grivec iz Dobrniča —Tomaža, Marija Ruperčič iz Dolnjega Maharovca — Iva, Ana Ernst iz Krškega — Tanjo; Zdenka Škrbec z Rateža — Marjana, Stanka Lukšič iz Gotne vasi — Simona, Marija Udovč iz Trnja — Gregorja, Vida Papič iz Cerovca — Katjo, Mira Margole iz Konjskega — Igorja, Renata Budič iz Dolenje Priošice — Aleksandro, Nada Ucman iz Šentjerneja — dečka, Ana Adlešič iz Jadričev — dečka, Anica Colarič iz Podbočja —dečka in Nada Kerin iz Velikih Brusnic — dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Sonja Murn, Nad mlini 44 — Tino. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
KADAR V METLIKI nekaj dni ni dežja, so ceste, ulice in trgi polni prahu, in ko zaveje veter, je težko dihati. Zadnjič so oprali metliški asfalt meseca maja, le nekaj dni pred Vinsko vigredjo. Metličani s prevetrenimi možgani pa pomnijo, da se je kaj podobnega dogajalo dolga leta nazaj vsako soboto. Seveda, takrat je bilo več denarja, če pa že to ne, je bil pa dinar bol trden. Sicer pa lahko zadevo omilimo: zapišimo, naj si prebivalstvo redneje čisti čevlje, pa ne bo prahu. Ta hip so si (ne)odgovorni oddahnili.
V METLIŠKI SREDNJI ŠOL! TEKSTILNE USMERITVE nameravajo odpreti oddelek Višje tekstilne mariborske šole, toda le v primeru, če bo najmanj trideset kandidatov. Prijave že zbira tovarišica Marija Roglič, ki ima v šoli na skrbi izobraževanje ob delu. Doslej se je prijavilo blizu dvajset kandidatov, te vrstice pa smo zapisali zato, da bi se našlo še najmanj deset »junakov«, sicer iz vsega skupaj ne bo nič.
ZADNJE ČASE SE METLIČANI NE MOREJO pritoževati, da imajo v mestu preveč kulturnih prireditev, prej bi lahko trdili, da je kultura v globokem jesenskem spanju. Nekaj migajo le mladinci, zbrani okrog Razmerij in svojega kluba v stari kinodvorani. Tako so povabili prejšnjo soboto v goste beograjski ansambel Katarina 11, seveda pa tudi Novomeščana Draga Vovka, ki sc zadnje čase zelo rad slika po tem belokranjskem mestecu.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN K
Črnomaljski drobir
ČOLNI NAMESTO AVTOMOBILOV — Ob deževju postanejo-tiste črnomaljske ceste, ki jim ni prizaneseno z jamami, »posute- z lužami, nekatere, kjer so zamašeni odtočnijaški, pa kar cela jezera. Tako bi bil preteklo soboto, za vožnjo po delu Belokranjske ceste primernejši čoln kot avtomobil. O- tem, da ima Cestno, podjetje Novo mesto oziroma njegov tozd Vzdrževanje cest sedež le borih 100 metrov od občasnega črnomaljskega jezera ter o bosi kovačevi kobili je sedaj, ob lepem vremenu, odveč govoriti. Do naslednjega deževja...
POPOLNO VARČEVANJE — V stranišču restavracije v črnomaljskem gradu zares varčujejo z električno energijo. Dobro bi bilo, da bi v prvem prostoru gorela vsaj sveča, tako pa se-•daj v temi ni moč najti niti stikala, kaj šele prostor za olajšanje.
Ribniški zobotrebci
ŠE DVA TEČAJA — Ribničanom se obetata dva tečaja: 60-urni tečaj 'šivanja in krojenja ter 140-urni strojepisni tečaj. Organizira ju Delavska univerza.
.ZAKAJ ČRNE LISE? — Tudi v ribniških stanovanjih se pojavljajo na stropih črne lise. Nastajajo zaradi vlage, ki je posledica nizkih temperatur v stavbah. Ugotavljajo, da se zato kvarijo stavbe, pohištvo in napeljave. Vse to pa se dogaja zavoljo ezveznega predpisa, ki zaradi varčevanja z energijo dovoljuje le ogrevanje do 18° do vlage pa ne bi prihajalo, če bi bila v stavbah temperatura najmanj 22°..
LES JE, DELAVCEV NI — Poročali smo, da po ribniški občini že od spomladi stoje ogrodja z avtobusna Postajališča. Pri predsednici KS Velike Poljane Alojziji Zakrajšek smo zvedeli, da je tudi les za stene teh postajališč že zdavnaj pripravljen. Zatika pa se pri obrtnikih, ki imajo veliko dela in še niso utegnili dokončati čakalnic. Potniki upajo, da bodo te dni vendar že našli čas tudi za čakalnice.
!	.	\/ (medved
:	odgovarja
— Po čem sklepaš, da imajo najboljše ekonomiste prav pri Elektru?
— Ker vedno najdejo pravo utemeljitev za podražitev elektrike: pred letom dni je bila za podražitev kriva suša, letos pa je bilo dežja dovolj in smo vsi pričakovali pocenitev elektrike, ta pa se je spet podražila.
vprasui
Drobne iz Kočevja
NI REDA V MESTU —Opozorila o neupoštevanju 'cestnih predpisov v mestu so bila že' večkrat objavljena v tej rubriki našega časopisa. Zaleglo ni nič. Ali so uredbe in določila o mestnem prometu samo zato, da imajo tisti, ki jih sestavljajo in sprejemajo, kaj delati v pisarnah? Nadzor nad izvrševanjem predpisov je dokaj slab. O tem se prepričaš, če se sprehodiš po mestu, a bodi previden! Pešci niso več varni niti na pločnikih.
TUDI V TELOVADNICE VEČ REDA — Telesnovzgojna društva naj bi čimprej sprejela in uskladila svoje vadbene urnike za uporabo telovadnic, nato pa poskrbela, da jih bodo vsi tudi upoštevali. Brez vaditelja ne bi smel v telovadnice noben oddelek, sicer pride lahko do splošnega nereda, pa tudi do nesreče.
DIVJAD DELA ŠKODO — Celo na vrtovih v mestu povzroča divjad občutno^škodo. Niti posebne ograje pri vrtovih v Podgorski ulici, na Trati in drugod ne zadržijo več divjadi. Če ne bodo lovci poskrbeli za večji odstrel in red, si bodo morali ljudje sami pomagati.
A.	A.
Trebanjske iveri
OH, TO INFORMIRANJE! Trebanjski izvršni svet je v oceni uresničevanja dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije ugotovil, da "kvaliteta informiranja pokrajinskega glasila še ni zadovoljiva«. To ugotovitev podaja brez razčlembe in pojasnila. Mi bi k temu lahko dodali, da nismo zadovoljni s funkcionarji, ki dajejo izjave v stilu »jaz ti bom nametal nekaj besed, ti pa oblikuj misli,« ali pa z direktorji, ki za vsak podatek iz bilance kličejo strokovne sodelavce, in z delegati, ki pravijo da bodo še sami dodali »dve besedi«, pa potem govore Po pol ure skupaj. In Rne nazadnje smo nezadovoljni z bralci, kadar berejo samo tole rubriko. Pa kaj hočemo, kljub splošnemu nezadovoljstvu se svet lepo vrti naprej.
»FOVŠIJA« JE TUDI OVIRA — Marsikje bi že zdavnaj izpeljali ngraje-vanje po delu, tudi inovatorjem bi dali več za njihove dosežke. Toda vse toso tiste notranje rezerve, ki jih še ne moremo izkoristiti zaradi prevelike »fovšije« med sodelavci. Tako pa zadeve tečejo po starem in marsikatera akcija zaradi tega ostaja le na papirju, pisma
Ne zatiskajo oči pred pomanjkljivostmi
Črnomaljski komunisti o družbenopolitičnem sistemu — Nov delovni program
ČRNOMELJ — V okviru uresničevanja 13. seje CK ZKS je bila pred kratkim v Črnomlju razprava s komunisti, ki delajo v občinski skupščini in sisih. Kritično so ocenili delovanje nekaterih delegacij, usklajevanje dela med organi družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine in samoupravnih skupnosti.
V razpravi niso ponavljali že znanih slabosti, ampak so se, kot terja 13. seja, zelo natančno dogovorili o novem delovnem programu. Naloga komunistov bo, da v posameznih delih političnega sistema zagotovijo uskladitev delovnih programov za prihodnje lete že.do konca tega leta, vsakdo paše bo lahko vključil v pripravo nalog v okviru dolgoročnega načrta, stabilizacije, razvoja manj razvitih področij.
V posameznih delegacijah bodo napravili, pregled, kdo se sej ne udeležuje. Komunisti namreč ugotavljajo, da nekateri delegati v zadnjih treh letih sploh še niso bili na seji delegacije, nekatere delegacije pa še niti enkrat niso poslale delegatov na seje na primer skupščine sisov. Zato bodo zahtevali zamenjave vodij delegacij ali odpoklic .celotnih delegacij. Zbori volilcev in zbori občanov pa morajo postati ponovno pogostejša oblika dela družbenopolitičnih organizacij, saj sklic Je enkrat na leto ni dovolj za popolno informiranje ljudi in razpravo o njihovih problemih. Komunisti zahtevajo tudi, da se morajo bolj kot doslej v delegacije vključiti poslovodni organi in strokovne službe, saj marsikje štejejo delegacije, le kot privesek tem službam.
B.	M.
SPOSOJENO TRNJE
Ali se delavci izseljujejo iz Jugoslavije zaradi sovražnih pritiskov?
(Ig Pavlihe)
Marija Šentjurc
Graditeljem ponujajo vse na enem mestu
IGM Kanižarica odprla trgovino gradbenega materiala
KANIŽARICA — V Črnomlju ni centralne trgovine, kjer bi bilo moč dobiti ves gradbeni material, zato so se v IGM v Kanižarici odločili, da odprejo prodajalno, v kateri bodo graditeljem poleg izdelkov, ki jih izdelujejo v tem tozdu črnomaljskega Goka, ponudili tudi gradbeni material drugih tozdov in delovnih organizacij. Res, da je bila IGM za prodajo registrirana že prej. vendar so prepričani. da bo razširjena ponudba precej pripomogla k uspešni sanaciji tozda.
»V prodajalni, ki smo jo odprli
1.	septembra, imamo na zalogi lastne izdelke kot so betonski zidaki. opažne betonske plošče, pesek, mivko, pa tudi opeko, cement, apno. Kupci lahko pri nas naročijo tudi gradbeni material drugih proizvajalcev, na zalogi pa tega blaga nimamo, ker bi potrebovali velika obratna sredstva, teh pa zaradi sanacije IGM ni,« pove namestnica poslovodje Marija Sen-tiurc. Skladišnih prostorov imajo namreč v Kanižarici dovolj, tako da po tej plati ne bo težav, ko bodo začeli nabavljati tudi blago drugih izdelovalcev.
Sicer pa sedaj okrog 750 kv. metrov pokritih in 2.000 kv. metrov zunanjih skladiščnih prostorov skorajda ne potrebujejo, saj gredo njihovi izdelki v promet še »topli«. Proizvodnja teče s polno zmogljivostjo.
Štipendije, delo, stanovanja
To tare mlade, zato bodo temu tudi v bodoče posvečali največ pozornosti — Več MDA v občini
RIBNICA — »Na nedavni pro-gramsko-volilni konferenci O K ZSM Ribnica smo bili vsi mnenja, da je bilo delo v preteklem mandatnem obdobju dobro in uspešno,« pravi novi sekretar tega organa Ciril Andoljšek.
V občinije trenutno 26 osnovnih organizacij ZSM, ki. delajo v delovnih
organizacijah, šolah in krajevnih skupnostih. Daleč najboljša je organizacija v Riku, med najuspešnejše pa sodita še organizaciji v Dolenji in Goriči vasi. Pri drugih je opaziti pri delu veliko nihanje.
»Razen ostalega, že utečenega dela bomo posebno pozornost posvečali zaposlovanju, štipendiranju in reševanju stanovanjskih problemov mladih. Povsem nova naloga pajeokrepiti stik z OK ZSM Kočevje, in sicer predvsem na področju delovanja mladinskega servisa.
Dogovorili smo se, naj bi ribniška mladina ne sodelovala več na zveznih delovnih akcijah, ker to povzroča veliko stroškov, saj so akcije daleč in je usklajevanje težko. Z organiziranim mladinskim prostovoljnim delom nameravamo narediti več na območju domače občine, saj je tu veliko krajev, ki so potrebni pomoči. Seveda bomo tudi prihodnje leto sodelovali na republiški delovni akciji.«
M. GLAVONJIČ
Združitev prinaša tudi slabosti
Ne le na prednosti, v rudniku Kanižarica opozarjajo tudi na slabosti v novi organizaciji — Od novega leta 1985 nič več DO, ampak tozd___________
pol leta stojijo, ker so v južnem polju naleteli na vodonosno prelomnico.
KANIŽARICA — Kanižarski rudnik, ki je bil do 1. julija samostojna delovna organizacija, je takrat formalno postal tozd delovne organizacije Rudniki rjavega premoga Slovenije, v katero je vključenih še 5 rudnikov. Še vedno j)a so, tako kot prej, v sklopu sozda REK Edvard Kardelj Trbovlje. Čeprav bo novoustanovljena delovna organizacija začela delati šele januarja prihodnje leto, pa v Kanižarici že opozarjajo na slabosti kot tudi na pridobitve te nove organiziranosti.
Zagotovo je, da se bo^povečala ad-	vključitvijo v trboveljski računski
ministracija, čeprav mali rudniki, kot	center bodo uredili informatiko.
je kanižarski, zahtevajo od sozda; naj čimbolj skrči skupne službe v novi delovni organizaciji. Vendar rudnik v Kanižarici, kljub temu da je postal tozd, ne bo zmanjšal števila delovnih mest v pisarnah, saj po njihovih -zagotovilih potrebujejo vse tiste administrativne delavce, kot sojih doslej. Poleg tega bo sedež delovne organizacije v Trbovljah,- kar bo velika obremenitev za tiste ljudi, ki morajo biti v nenehnih stikih z vodstvom DO, a s tem se bodo povečali tudi stroški. Kanižarici pa je močno od rok tudi interna banka, ki so jo ustanovili v Mariboru. .
Seveda pomeni združitev v eno DO veliko večjo socialno varnost _ rudarjev, če pride do nesreče ali izgube. Možna je poenotena tehnologija oz. popolna izkoriščenost mehanizacije. Čeprav bodo na trgu nastopali z enotnimi cenami, bodo znotraj delovne organizacije veljale interne cene, ki bodo višje tam, kjer bodo večji stroški izkopavanja. Šest rudnikov bo združevalo sklad skupne porabe, del rezervnega sklada, amortizacijo, z
Za belokranjski rudnik je gotovo ena najpomembnejših pridobitev vključitev v razvojno-investicijski oddelek. Jamske investicije namreč že ve,č kot
Po Kostelskem
ŠE ŠESTDESET PROSTI H — Kostelska pošta ima 200 telefonskih priključkov, od tega je prostih še okoli 60. Letos bodo skušali dokončati napeljavo telefonskega omrežja proti Žagi in Grivcu. Tako bo treba telefon napeljati le še do vasi oz. zaselkov Kostel, Poden, Padovo, Planina, Vimolj, Rajšele in Kuželj.
MOST V GRIVCU — Preko pritoka Kolpe v vasi Grivac gradijo 7 m dolg in 3 m širok most. Potreben je krajanom in tudi Združenemu KGP Kočevje, ki to gradnjo sofinancira.
VODOVOD ZA GOTENC — Vas Gotenc bo še letos dobila vodovod. Tu je le še 10 hiš.
ŠE KANALIZACIJO — V Fazi bodo te dni začeli graditi kanalizacijo za meteorno in fekalno vodo. Hkrati bodo urejali, še kabelsko telefonsko napeljavo.
Prav pri riziskavi tega polja pričakujejo največjo pomoč razvojno-investicijskega oddelka. Projekt bloka A v južnem polju je že narejen, zagotovil pa bo izkopavanje premoga za 3 do 4 leta, sedaj pa potekajo raziskave v blokih B in C. Narejen je tudi podatek za rekonstrukcijo in razširitev transformatorske postaje in diesel elektr-oagregata za glavni ventilator. Denar za vse te investicije je zagotovljen.
M.BEZEK
SAMOKRITIKA
KOČEVJE — Med razpravo o predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ na zadnji seji občinskega komiteja ZK Kočevje, ki je bi/a 27. oktobra, so člani komiteja tudi samokritično ocenili svoje delo. Eden izmed njih. ki je na tej dolžnosti že osmo leto. je v navalu iskrenosti in samokritičnosti med drugim dejal:
»Če bi svoje delo ocenjeval po šolsko, si ne. bi dal prehodne, ocene, ampak bi mora! ponavljati razred jaz in celotni občinski k orni te...«
... nakar se je nekdo pol ihem vprašal: »Naj to pomeni, da bo občinski komite deloval še naslednjih osem tet v isti sestavi samokritičnih.'«
P-c
Razprav konec, zdaj na delo
S sobotno sejo OK ZK Kočevja »o se v glavnem končale razprave o predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ v Kočevski občini — Medobčinska pohvala
KOČEVJE — »Imam občutek, daste dobro izpeljali razpravo o sklepih 13. seje CK ZKJ, zdaj pa je treba napraviti še velik korak naprej: sklepe uveljav iti v praksi.« To je ena izmed misli sekretarja medobčinskega sveta ZK Ljubljana—-Okolica Ludvika Zajca na sobotni seji občinskega komiteja ZK Kočevje, kije trajala skoraj pet ur, sekretar Zajc pa je to sejo ocenil kot eno najboljših v regiji.
Med razpravo v OO ZK so ocenje- , vali tudi delo posameznih članov in 15 neaktivnih tudi izključili. Za približno toliko pa je tekel postopek za izključitev. Kljub temu je bilo po mnenju sekretarja Ludvika Zajca še premalo storjenega na področju idejne diferenciacije med članstvom: Komunisti morajo biti vzor poštenosti, delavnosti, se boriti za pravo samoupravljanje, saj si bo ZK le tako pridobila ugled in veljavo, ki sta zdaj omajana.
V razpravi so opozorili na »kuhinje«. ki po gostilnah »kuhajo« politiko mimo ZK, na nesoglasja v posameznih okoljih, ki zavirajo razvoj posamezne delovne organizacije in vse
občine, na še preveč zapostavljeno inovatorstvo. na preveč načelno ugotavljanje zadev, kar ne pelje do (pravih) rešitev. Delegat GOIP (ITAS) je med .drugim menil, da je delegatski sistem na zelo nizki stopnji, da celo
VISOKA ZMAGA POLETA
TREBNJE — V 5. kolu občinske lige v malem nogometu so bili doseženi naslednji rezultati: Tottenham— Velika Loka 2:4. Hrastovica—Polet 0:3, Albatros—Vejer 1:2, VP—Mirna 6:5. Zaradi nepopolnih kol lestvice, žal, še ne moremo objaviti.
nazaduje. Poudarek je bil dan tudi delegatskemu informiranju, kj še vedno šepa.
Izrečenih je bilo več kritičnih in samokritičnih misli o delu posameznikov in organov ZK. Statutarna komisija je podala nekaj predlogov za spremembo določil statutov ZKS in ZKJ.
J. PRIMC
Do konca leta brez izgub?
Trebanjska zdravstvena skupnost sprejela rebalans plana — Povečana prispevna stopnja
TRF.BN.IE — Trebanjska zdravstvena skupnost je lani zaključila z izgubo. Glede na silovito naraščanje stroškov, bi se kaj takega lahko primerilo tudi letos. Zato so delegati občinske zdravstvene skupnosti že dvakrat sprejeli povečanje prispevne stopnje, pretekli teden pa so sprejeli tudi rebalans letnega plana.
Povečevanje prispevnih stopenj je bilo nujno. Predvsem je bilo potrebno pokriti lanski primanjkljaj in letošnje
Javna razprava dosegla namen
Na seji občinskega komiteja ZK Trebnje kritično spregovorili o uresničevanju programa ekonomske stabilizacije —- Dobra razprava o 13. seji_
TREBNJE — Najsplošnejše ocene o uresničevanju dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije v trebanjski občini govore o ugodnih gibanjih. Podobne sklepe bi lahko sprejeli tudi o odmevih na 13. sejo CK ZKJ. Vendar brez slabosti v posameznih okoljih sedaj še ne gre, prav o tem pa so na seji občinskega komiteja ZK Trebnje največ govorili.
Slej ko prej sta še vedno najhujši Nekaj teh problemov gre seveda na ro-
problem IM V z Mirne in IGKz Račjega sela. Za prvo očitno ne velja program sanacije, kakršnega so sprejeli v IM V. V 1GK izgubasicer ne narašča, a je vprašanje njene prihodnosti tudi še odprto. Že v primeru teh dveh izgubarjev pa tudi pri drugih ozdih in tozdih je vse bolj očitno, da problemov ni mogoče reševati čez noč. Sploh pa je tudi v trebanjski občini vse preveč govorjenja, v praksi pa se malo naredi. Z izvoznimi rezultati ne dohajajo načrtov, prepočasi gre tudi z uresničevanjem delitve po delu, s spodbujanjem inovacijske dejavnosti. Tudi integracije, za katere seje zavzela večina, zdaj še nedajajo pravih rezultatov.
vaš objekti vnih razmer, nekaj pa bi jih morali pripisati slabi kadrovski politiki v preteklosti. Ne nazadnje je treba
• Zelo dobro razpravo o sklepih 13. sejo CK ZKJ so pripravili v naslednjih OO ZK: v krajevnih skupnostih Šentrupert, Mirna, Trebnje, v Ikskri, KPD Dob, DSSS Trimo, osnovni šoli Trebnje, OŠ Mirna, Centru za izobraževanje in kulturo, delovni skupnosti SIS in Elmi na Čatežu.
omeniti tudi to, da v trebanjski občini marsikaj šepa tudi na področju samoupravnih odnosov.
Že razprava na seji komiteja in pa delo po osnovnih organizacijah sta pokazala, da je 13. seja CK ZKJ vnesla v delo ZK nove spodbude in bolj živo odzivanje na probleme v združenem delu in družbenopolitični skupnosti.
Javna razprava dosega svoj namen v večini osnovnih organizacij, so pa med njimi tudi take, kjer ugotavljajo samo, da se strinjajo s sklepi in da so imeli podobno že zapisano v akcijskih programih. Sicer pa razprave kažejo, da 'komunisti poudarjajo vprašanja odgovornosti, ugleda in avtoritete ZK, kadrovske politike, nagrajevanja po delu itd. Dosedanje razprave kažejo, da večina komunistov razpravlja odgovorno, dogaja pa se tudi, da posamezniki izrabljajo razprave za odkrite napade na ZK.
J. SIMČIČ
naraščanje stroškov. Podatki namreč kažejo,tda je zdravstvena skupnost v prvem polletju porabila za 27 milijonov dinarjev več. kot je prejela sredstev. Ker je lanski primanjkljaj znašal več kot 13 milijonov dinarjev, je bilo ob koncu polletja že za prek 40 milijonov nepokritih obveznosti.
Zaradi tolikšnega izpada sredstev je skupnost lahko poravnavala svoje obveznosti do izvajalcev le deloma. Vse to pa se je seveda poznalo tudi izvajalcem. najbolj tozdu Zdravstveni dom Trebnje in Splošni bolnišnici Novo mesto.
Prvo povečanje prispevne stopnje so sprejeli že letos aprila, ko je znašala nekaj več kot 10 odst., drugo je bilo sprejeto julija, s 1. oktobrom pa je bilo sprejeto poslednje povišanje prispevne stopnje. Zdaj znaša skupna prispevna stopnja že več kot 14 odst. S tako prispevno stopnjo, z uskladitvijo sredstev za skupno porabo na ravni občine, dodatnimi združenimi sredstvi na občinski ravni in z republiškimi solidarnostnimi sredstvi naj bi skupnost do konca leta poslovala pozitivno.
Vendar je tako delegatom kot strokovnim delavcem ter seveda delavcem v zdravstvu več kot jasno, da tudi poslej ne bo denarja toliko, kot ga je bilo nekoč. Še naprej bo potrebno skrajno smotrno ravnati.
Poleg rebalansa plana in povečane prisppvne stopnje so delegati na skupščini pretekli teden obravnavali tudi poslovanje zdravstvenih organizacij in medobčinske zdravstvene skupnosti. Sprejeli so tudi predlog sprememb delovnega časa v trebanjskem zdravstvenem domu in v zdravstvenih postajah ter poročilo o izvajanju ukrepov začasnega poslovodnega organa v trebanjskem zdravstvenem domu.
Vse prostovoljno
Z dobro voljo v Kostelu veliko narede
KOSTEL — Kljub slabemu vremenu bodo v Vasi skušali še [etos spraviti pod streho večnamensko stavbo, v kateri bodo prostori za KS dvorana, gasilski prostori in dve stanovanji za ltas. Gradnja bo veljala okoli 10 milijonov dinarjev, investitorji pa so krajevna skupnost, gasilsko društvo in samoupravna stanovanjska skupnost.
Predsednik krajevne skupnosti Tine Južnič je povedal, da so krajani opravili za to gradnjo že okoli
2.000	prostovoljnih delovnih ur, in sicer pri podiranju stare stavbe in gradnji temeljev za novo. V vrednosti nove stavbe pa bo predstavljala okoli 60 odst. vrednost stanovanj.
Ostala večja dela, ki jih opravljajo te dni na območju KS, pa so: napeljava telefonske mreže proti Žagi in Grivcu, gradnja mostu preko potoka v Grivcu, vodovod za Gotenc, vodovod za Ajbelj in Kaptol. V osnovni šoli so uredili prostore za kabinetni pouk, kar je veljalo približno 3,5 milijonov dinarjev. Še ta mesec bodo začeli urejati tudi kanalizacijo za območje Fare. Popravila pa je potreben tudi viseči most v Srobotniku, ki seje podrl že pozimi, a so ga vaščani sami zasilno usposobili. Na njem bo treba zamenjati jeklene vrvi in lesene dele.
J. P.
ZBIRALI SMO STARO ŽELEZO
Že ob začetku pouka smo se pri razredni uri dogovorili, da bomo zbirali staro železo, da bi zaslužili kaj denarja za zimsko šolo v naravi. Prvo •akcijo smo imeli v torek, 16. oktobra. Po končanem pouku smo šli učenci kar sami v Zagorico, kjer je velika jama z odpadki žele- predvsem pa starih avtomobilov. Najprej smo navezali na vrv star avto, vendar ga vsi skupaj nikakor nismo mogli izvleči. Nekdo je šel potem domov po kramp in problem smo le rešili. Deklice smo v tem času tudi nosile iz jame manjše stvari. Na takšno akcijo bomo še šli, da si prislužimo čimveč denarja.
ANDREJA ANŽLOVAR, 4.a OŠ dr. Petra Držaja Veliki Gaber
IZ NtkŠIH OBČIN
Sprašujemo, ali je res, da ni res?
Zakaj odlaganje s poskusno vrtino na Čatežu do 1000 metrov globoko?
BREŽICE.— Razvoj turizma v občini je neločljivo povezan s termalno votlo, ki pa je ni na pretek: Zdravilišče Čaleške Toplice in Agrafia si jo delita in varčujeta z njo. Strokovnjaki menijo', da so zaloge tople vode v globinah večje, vendar bi morali vrtali drugje. Tokrat bi se svedri Geološkega zavoda morali prebili do 1000 m globoko.
Takšna vrtina je bila v programu zavoda predvidena r tem srednjeročnem obdobju, vendar sestvari v brežiški občini do letos sploh niso premaknile. Zdaj so se ustavile pri financiranju. Za polovico investicijske vsote je Geološki zavod pritegnil zraven republiško raziskovalno skupnost, za drugo polovice) naj bi zbrali denar v občini.
Investicija je ocenjena na 411 oz. 45 milijonov dinarjev, bodoča uporabnika termalne vode. Agrafia in Terme, bi prispevala vsak po 20 odst. in občinska raziskovalna skupnost 10 odst. Izvršni svet soglaša celo s tem. da bi se po potrebi prispevek zanjo povečat, ker je odkrivanje večjih količin tople vode pomembno za vso občino.
V blagajni občinske raziskovalne skupnosti se nabere letno 2 do 5 milijone dinarjev. Za vrtino bi njen letni pripeve k 1,5 milijona dinarjev lahko raztegnili na šest let. občinski rezervni sklad pa bi moral priskočili na pomoč Termam in Agrarii in jima zagotovili obresti za premostitveni kredit. Razgovor o tem je sklicala Medobčinska gospodarska zbornica, vendar se noben predstavnik sklada ni odzval. AH je potem res, da je globlja vrtina splošen občinski interes?
Vrtanje bi lahko bilo končano v šestih mesecih po podpisu pogodbe, ki naj bi jo potencialni uporabniki termalne vode sklenili z Geološkim zavodom v Ljubljani. Torej bi ob večji zagnanosti v domači občini že imeli v rokah odgovor, saj pričakujejo, da bodo prišli do vode s temperaturo do HO stopinj Celzija. Vse kaže, da so se tudi Terme držale preveč ob strani, čeprav je prav od njih pričakovali večjo zavzetost za turistično podobo Toplic jutrišnjega dne.
./. TE PPL Y
Krško poije rezervat Slo
Nove v Brežicah
PRI VRHU SE ZAČNE — Davka-k rji nimajo meril, da bi lahko odredili,1
kaj
klet
je počitniška hiša in
mi
Posavci želijo vsaj del ni nosti — Na površinah
»ugodnih posledic savskih elektrarn spremeniti v prec ki jih bo zalila voda, bodo prej izkopali ves gramoz
BREŽICE — Vodne elektrarne na Savi bodo v Posavju marsikaj spremenile. Zaradi energije, ki jo potrebujejo'za razvoj tega območja, v regiji sicer spodbujajo njihovo gradnjo, vendar gledajo nanjo z drugačnimi očmi kot Slovenija nasploh. Zavedajo se neugodnih posledic in problemov, ki jih bo izgradnja hidroelektrarn*povzročila v krški, brežiški in sev niški občini.
Negativne posledice bi rydi zrnast njšali, kako. naj bi povedal program-.
ski svet za Krško polje pri Medobčinski gospodarski zbornici Posavje. Svet bo zahteval odgovore na vsa odprta vprašanja pri inštitutih in drugod, nakar bo za vsako področje nakazal programe'in k njihovemu snovanju pritegnil neposredne uporabnike, raziskovalne skupnosti, kmetijske zemljiške skupnosti, vodne skupnosti itd.,'od občine do republike.
Republiški dokumenti se v smernicah niso dotaknili teh problemov in Zavod za plan. ki bi moral o usodi
Krškega polja reči kaj določnejšega, ni odigral svoje vloge, Posavška zbornica je zato na lastno pobudo posredo-
® Pod pojmom Krško polje je mišljeno območje od spodnjega toka Krke do Sotle. Zdaj je nastopil trenutek, ko naj hi izkoristili prednosti Krškega polja za Slovenijo. Tam je ogromen rezervat pitne vode in je hkrati njiva, na kateri bi lahko pridelali veliko tržnih presežkov in z njimi oskrbeli druge predele Slovenije.
»Nekakšna nemoč sindikatov«
ObSS Krško zahteva analizo razvojnih možnosti
KRŠKO — »V sindikatih čutimo nekakšno nemoč. Uravnilovka spodriva nagrajevanje po rezultatih dela.
Za krško občino drži ugotovitev, daje važno, kje delašin ne, kaj delaš. Potrebujemo analizo razvojnih možnosti in ne le presek stanja,« to so poglavitni poudarki s seje občinskega sveta zveze sindikatov v Krškem 25. oktobra.
Ko so razpravljali o analizi uresničevanja srednjeročnih razvojnih usmeritev 1981 do 1985 in razvoja v letih 1981 do 1984, je predvsem Tone Vodišek spodbudil nekaj polemičnih
• Doslej seje na zbirnem računu za izgradnjo kuhinje v počitniškem Pionirskem naselju Nerezine nabralo že blizu 3 milijone dinarjev. Občinski svet ZSS je pozval vse osnovne organizacije sindikata, ki še niso prispevale za kuhinjo, da to čimprej storijo.
podtonov. Menil je. da produktivnost in zaposlenost ne gresta vštric, kajti višja storilnost zahteva tehnološke presežke. »Obsega proizvodnje ni moč povsod večati. Dajmo na dan pregled osebnih dohodkov! Iz izkušenj to-
varne Djuro Salaj vem, da branžni sporazumi niso prinesli nič dobrega,« je dejal Vodišek, ki je tudi predsednik družbenopolitičnega zbora krške občinske skupščine.
Analiza premalo prikazuje, kakšno je razmerje med planom in realizacijo.
Občinski svet ZSS je menil, da kaže posebej proučiti organizacije združenega dela, kjer so realni osebni dohodki padli za več kot 5 odstotkov. Delo, ne pa razni dodatki in nadomestila, naj zagotavlja socialno varnost delavcev in njihovih družin.
P. PERC
vala skupščini SRS informacijo o tem na seji 2(\ septembra.
Investitor že pripravlja študijo o kvaliteti vode, v delu pa je tudi študi ja o vplivih gradnje hidroelektrarn na okolje. Posledice bodo občutili v:\ seh občinah in spopasti se bomo morali / veli.kimi komunalnimi problemi. Največ zemljišč bo izgubila brežiška občina. kjer bo peni vodo tisoč hektarov.
Razvojne naloge za kmetijstvo, komunalo. promet, gozdarstvo, vodnogospodarsko ureditev, izkoriščanje gramoza in varovanje okolja bodo določile podskupine pri programskem svetu ža Krško polje. Nekatere so se dela že lotile, na primer podskupina za eksploatacijo gramoza. Ta predvideva, da bodo z globinskim kopom v ~ Starem gradu na leto pridobili po 100 tisoč kubikov gramoza, primernega za predelavo v kakovostne betone in asfalte. V kmetijskem predelu navajajo možnost za ribogojstvo, v industrijskem pa naj bi v izpraznjene gramoznice nalagali pepel iz čistilnih naprav tovarne papirja. Za desno stran Save omenjajo možnost za namakanje Krškega polja in možnost za globinsko eksploatacijo gramoznice Brege.
Za brežiško in mokriško poplavno območje prav tako načrtujejo globinsko kopanje gramoza. Pri vsaki elektrarni računajo z okoli 500 ha gramoznih površin. Študije o količini in uporabnosti gramoza naj bi financirali porabniki tega materiala. Elektrogospodarstvo kot investitor in republiška raziskovalna skupnost. Obširne razvojne naloge sta predvideli tudi podskupini za gozdnogospodarsko in vodnogospodarsko ureditev Krškega polja.	J. TEPPEY
Zaspali
»spanje
pravičnega«?
Počasne priprave za gradnjo elekrarn
KRŠKO — Programi projektnih skupin za kmetijstvo, komunalo, urejanje prostoru in varstvo okolja zamujajo, to so lahko znova ugotovili na seji Programskega sveta za Krško polje pri Medobčinski gospodarski zbornici za Posavje 25. oktobra r Krškem.
Ponavlja se podoba prejšnjih sej. le da postaja zamuda vse večja po krivdi Posavcev in Dolenjcev samih. kajti ti naj bi pripravili vsaj nekakšne zasnove, ki jih bodo pozneje strokovno obdelale in dopolnile še ustrezne institucije in izvedenci. Bodo zavoljo poletnega spanja zadolženih vodij projektnih skupin kasnih' tudi spodnjesavske hidroelektrarne?.Pesimisti in optimisti so tokrat dokaj podobnega mnenja, češ saj bo po po dolgih letih odlaganja pričetka gradnje spodnjesavske verige IIP verjetno spet kaj prišlo vmes in bodo dela na prvi H E na Vrhovem spet preložena.
Zastoj lahko povzroči predvsem pomanjkanje denarja. Zato preseneča. da se po prvotnem glasnejšem pojasnjevanju, naj bi pomenilo enega izmed členov finančne konstrukcije za HE na Savi tudi ljudsko posojilo. o tem le še šušlja. Čeprav v težavnih gospodarskih razmerah razni referendumi, na katerih se ljudje odločajo o še globljem posegu v bolj prazne mošnjičke, sploh niso priljubljeni, bi ljudje gotovo raje sodelovali kot če bi šlo. denimo, za gradnjo nuklearke.
I‘A VEL PERC
zato I zahtev
|e pri obda rered. Kaže.
opredelil. V Sli ne bo. zalo se n
Gost ni zadovoljen le s sobo
M—Hotel Sremič Krško bo z lokalom na Sremiču popestril ponudbo
KRŠKO — M—Hotel Sremič v Krškem naj bi letos imel že 35 tisoč nočitev, kar je za 5 tisoč več kot lani. Tričetrtletni poslovni rezultati so ugodni, saj je bilo več domačih in tujih gostov, slednjih kar za 13 odst. več kot lani v tem času.
Dobrodošlica borcem Slovenskega bataljona
Zbrali so se na prvem zboru skupnosti
' LESKOVEC PRI KRŠKEM — V prostorih osnovne šole Milke Kerin je bil v soboto, 27. oktobra, prvi zbor skupnosti borcev Slovenskega bataljona 1. krajiške brigade, kateremu je krška občina podelila domicilno listino. Na zboru se je tokrat zbralo 61 borcev, med njimi: nekdanji komisar bataljona Dušan Kecum, komandant 1. krajiške brigade Šaban Kisič in namestnik komandanta Obrad Trničič. Za predsednika skupnosti so udeleženci izvolili Milana Perocija.
Zboru so prisostvovali predstavniki KS Lovas, kjer so borci 1. krajiške brigade bili najhujše boje in kjer jih je januarja 1945 tudi največ padlo. Potinbojeso borci opi-
sali v knjigi, ki so jo podarili gostiteljem. Ravnatelj Ciril Plut je poklonil sliko osnovne šole Milke Kerin krajevni skupnosti Lovas in ZZB NOV občine Vukovar. KS Leskovec in KS Lovas sta med seboj pobrateni in vzdržujeta prisrčne stike.
Slovenski bataljon je v Krškem vedno dobrodošel in Stane Nunčič mu je v pozdravnem nagovoru hkrati z drugimi predstavniki družbenopolitične skupnosti zažele prijetno počutje v občini s stalno domovinsko pravico. Izmenjavo pozdravov, daril in priznanj je ’ obogatil kulturni program, ki so ga pripravili učenci osnovne šole Milke Kerin.
J. T.
70-odstotna zasedenost hoiela je nadpovprečna za slovensko in" jugoslovansko hotelirstvo. Vsako leto
• Občinska turistična zveza Krško povezuje turistična društva v Kostanjevici, Krškem, Brestanici in na Senovem. Društva nameravajo ustanoviti še na Raki, Zdolah in v Podbočju. Krčani in Brestaničani bodo pripravili krajšo informacijo v petih jezikih o krajevnih znamenitostih in zanimivostih. Iz turistične takse bodo primaknili kakšen dinar za podmladek na šolah, da bi dovolj zgodaj pričeli s turistično vzgojo, ki se je na gorenjskih šolah že uveljavila.
sodeluje Hotel Sremič z okrog 40 agencijami, predvsem domačimi. Bolj se nameravajo vključiti v mednarodno delitev dela, predvsem z novimi italijanskimi agencijami. Najboljše stike imajo zaenkrat s tržaško agencijo Saint Giorgio, 3-dnevne pakete z ogledom zanimivosti Posavja, Dolenjske, Kumrovca in Zagreba pa zaključijo s piknikom v prijetnem domačem vzdušju.
»Manjka nam lokal, kakršen naj bi bile Tri lučke na Sremiču, kjer je največja vinska preša (iz leta 1873) na Balkanu. V ta objekt vlagamo 35 milijonov dinarjev, prenovitvena dela objekta, ki je še last krškega M-
Agrokombinata, pa se bodo pričela takoj po zimi, upam, da bo to že sredi februarja. Tako bo sredi sezone lokal že sprejel prve goste. Odprt bo samo
Sklepi ne bodo »zarjaveli«
Večina OO ZK sredi akcije — Predvsem odkrito o lastnih pomanjkljivostih
SEVNICA — Minuli četrtek so na seji občinskega komiteja ZK povzeli dosedanjo, razpravo o predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ. To‘seveda ne pomeni zaključka aktivnosti.
vljali, kar je bilo do zdaj v navadi, ampak jih tudi odpravljali oziroma po-
Redke so osnovne organizacije, kjer se še niso sestali; In vendar so tudi lake: komunisti v STT. tozdu Tovarni konstrukcij. Gostinskem podjetju, obrtniki, tozdu Stilnega pohištva v Stillesu in Sevnici L Na seji komiteja so napovedali ostre ukrepe. Članom teh organizacij naj bi izrekli kritiko, sekretarja"pa zamenjali.
Naš prostor je preskromen, da bi lahko samo povzeli 14 strani dolg povzetek dosedanjih razprav v 49 osnovnih organizacijah in 3 stalnih akcijskih konferencah. Osredotočimo se na razpravo na seji komiteja. Mnogo pozornosti je bilo posvečeno delegatskemu sistemu. Zavzeli so se za to. da pomanjkljivosti ne bi samo ugota-
• Ne ravno laskave za ta čas šobile ugotovitve o idejnopolitičnem usposabljanju. Tod se srečujejo s starimi zagatami. Člani, ki sojih naposled izbrali za posamezne oblike izobraževanja, jemljejo stvari premalo resno. Je po drugi strani treba storiti tudi kaj za večjo življenjskost tega izobraževanja? V Jutranjki so na to odkrito opozorili, češ, da je to izobraževanje še vedno preobloženo š historicizmom.
magali delegatom in delegacijam pri delu. Ne drži, da je za njihovo izobraževanje na voljo premalo denarja.
Res ga je pri občinski konferenci SZDL le poltretji stari milijon, medtem ko po drugi strani izvršni svet zanje letno namenja 1,75 milijona dinarjev, (novega, kajpak). Samokritično so govorili tudi o občinskem vrhu. Da je »razglašen«, je bilo rečeno v nekaterih razpravah. Predsednik občinske skupščine .lože Bavec je o tem odkrito govoril. Zavzel se je za sodelovanje vseh sil. ki sta jim pri srcu napredek in razvoj občine.
V povzetku razprav je izraženo presenečenje, ker stalna akcijska konferenca komunistov v'Jutranjki ni želela spregovoriti o vseh dogajanjih, ki se v tem kolektivu vlečejo že nekaj let. Kaže. da bodo v tej tovarni sklicali zbor komunistov, a bi lahko te reči po mnenju sekretarja Braneta Busarja obravnavali že prej.
A.ŽELEZNIK
Trgovina šepa
V Tržišču slabša preskrba kot kdajkoli
TRŽIŠČE — Predsednik tukajšnjega potrošniškega sveta Mirko Plantarič je na posavskem posvetu aktivistov SZDL postavil vprašanje, kaj je boljše, konkurenca ali potrošniški svet.
V kriznih Časih zašepa tudi trgovina. V tržiškem primeru pa'še prav posebno.ln kaj ima pri tem konkurenca? Še nedolgo tega sta bili v kraju dve trgovini, ena od temeljne organizacije kooperantov in druga od Trgovskega podjetja. Ko so se oboji združili v okviru Mercatorja, je ostala samo ena. Da so krajani še bolj nejevoljni, je nehala delati še mesnica.
Tržiški potrošniški svet potemtakem ni slab, saj opozarja na tisto, kar žuli krajane, vendar kot pravi predsednik Plantarič, jih nihče ne upošteva. »Ko je bilo po-
Mirko Plantarič: »Trgovina je neorganizirana, potrošniški sveti pri svojem nehvaležnem delu ne uživajo potrebne podpore.«
manjkanje olja in še nekaterih dobrin, smo opozorili pristojne. Ti so nas odpravili, češ da olje je, mi pa smo se na svoje oči prepričali, da ga ni bilo. Nadalje: kje je inšpekcija, da je,dovoljeno v istem lokalu imeti strupe in ostala zaščitna sredstva ter kruh? Kolikor poznam razmere drugod, česa takega ne boste našli. Potem: včasih je bila trgovina odprta vsaj malo po potrebah potrošnikov, sedaj je obvezno zaprta že ob 15. uri.
A. Ž.
popoldan, in sicer do poznih večernih ur, gostje pa bodo dobili v primernem okolju pravo domačo jedačo. Ta naložba je bila že v našem prejšnjem srednjeročnem načrtu, zdaj pa tako rekoč vsak dan bolj čutimo potrebo po specializiranih lokalih,« pripoveduje diretor Hotela Sremič Peter Markovič
Vinska trgatev, kostanjevi in drugi pikniki bodo privlačni ne le za izletnike iz Krškega in okolice, ampak še zlasti za tuje goste, naveličane mestne ga vrveža in betona in željne sprostitve v naravi. Zato naj bi lokal na Sremiču pomembno obogatil turistično po n ud bo.
P. P.
SPOMIN NA HEROJA
MCRN1CE — Krajevna skupnost Šentjanž je v nedeljo počastila svoj krajevni praznik. Spominska slovesnost je bila na Murnicah, kjer sta med NOB bila svoj zadnji boj narodna heroja Milan Majcen in Janči Mevželj.
STAVBIŠČA ZA VRSTNE HIŠE
SEVNICA — Samoupravna komu nalna skupnost zbira kupce stavbišč za vrstne hiše pod Vrtačo ob cestiScv-nica,— Vranje. Zazidalni načrt tam prevideva šest zasebnih vrstnih hiš Med seboj bodo ločene z garažami Predvidevajo, da bodo stroški urejanja stavbnega zemljišča nižji za 25 odstotkov v primerjavi z gradnjo običajnih hiš. Posameznostavbišče b< merilo okrog 400 kvadratnih metrov razen krajnih dveh, ki bosta nekoliko večji." Cena kvadratnega metra tegi stavbišča bo 150 dinarjev. Tip projek ta samih hiš še ni znan, določili ga bodo sporazumno z. bodočimi graditelji. Kdor bi želel graditi, naj poda svojo ponudbo komunalni skupnosti v Sevnici v bloku za Ljubljansko banko.
PRIPRAVITE VPRAŠANJA
ŠENTJANŽ — Krajevna konleren ca SZDL pripravlja za v nedeljo, 25 novembra, problemsko konferenco o aktualnih vprašanjih v krajevni skup nosti. Menijo, da kaže proučiti vprašanja osnovne šole in predvidene reorganizacije, kulturno življenje kraju, zakaj so neaktivni v mladinsk organizaciji, kakosestaviti bodoče na črte in podobno. Na mizo bodo pol ožili svoje delo, radi pa bi slišali tudi pobude krajanov.
ka vinska:
• v f
:e vanju sej i je sprejemi v republiki! e stvari na-{j ji kriterijev® mr ni treba* eč pritisnili azburjali vi )opolnoma|
siti, da ga bodo davki pi i. Kaj bi se potemtaken 'beini, če soiisti na vrhi n ir ni?
KDO JIH BO IZTERJAL? — V Dobovi si nekateri krajani manejo roke, ker jim za vodo že dve leti ni treba odšteti nobenega dinarja. Upajo,f da računi zanjo ne bodo veljavni, saj j ko stari dolgovi gotovo zapadejo. V; prihodnje se bodo komunalci bolj po-* dvizali. J udi na vas bodo prihajali šti-i i krat na leto, razen tega pa upajo, da bodo z odlokom lahko uveljavili odklop vode za tiste, ki dobivajo ačune. a jih nočejo plačati.
Krške novice
N E V ISTI KOS! — Člani občanskega sindikalnega sveta menijo, da seznam izplačanih čistih osebnih dohodkov zaposlenih v krškem (ne)gosp->darstvu v letošnjem polletju po nepotrebnem razburja ljudi, kajti ne gre metati v isti koš tistih, ki delajo v treh izmenah in na terenu, ter onih, k so v eni izmeni v pisarnah. Kot razni obrazci, ki jih morajo izpolnjevati v združenem delu, potemtakem tudi tako nepopoln seznam ne more biti koristen...
HITER KONEC TELOVADBE —
V Labodu so že približno po enem mesecu prenehali z. razgibalnimi vajami ob delu, s čimer naj bi izboljšali počutje zaposlenih in preprečevali razne poklicne bolezni, kot so okvare hrbtenice in vida. Je zmanjkalo volje n sape vodilnim, kLso se sprva naglo ogreli za spodbudno in koristno novost, ali ni dovolj pomoči iz krškega zdravstvenega doma?
DELO NEKATERIM ŠE SMRDI
V krškem Agrokombinatu nikakor ne morejo brez sezonskih delavcev iz drugih republik. Letos sojih zaposlili preko 400. Le med iskalci zapos|^tve v Posavju nikakor ni odmeva za obiranje sadja in podobna sezonska dela. Trenutno je v krški občini 261 nezaposlenih, a tudi Celuloza nikakor ne more dobiti 10 delavcev za temeljno organizacijo Les. Doklej bo
bolje doma na zapečku kot v tovarni?
ČREPANU 6. BRELIHOV MEMORIAL
SEVNICA — Šahovski klub Milan Majcen v Sevnici je organiziral šesti memorial Dušana Breliha. Prvo mesto je izmed 38 članov in 14 pionirjev že drugičosvojil mojstrski kandidat Marjan Črepan iz Celja. Rezultati prve finalne skupine: Marjan Crepan (Celje) 11 točk, 2. Božo Štuc (Celje) 8 točk, 3. Ivan Levičar (Sevnica) 7,5 točk, itd.
V drugi finalni skupini je prvo mesto osvojil Eranc Kotnik (Trbovlje)
9.5 točk, 2. Ivica Milič (Novo mesto)
8.5 točk. 3. mesto Rudi Blas (Sevnica)
8.5 točk itd.
V tretji finalni skupini (13 igralcev) je I. mesto osvojil Janko Blas (Sevnica) 8,5 točk, 2. Janko Volovcc (Brežice) 7,5 točk, 3. Zdenko Grahek (Sevnica) 7 točk itd.
V posebni skupini so tekmovali pionirji. L mesto je osvojil Cveto Ivšek (Trbovlje) 10,5 točk, 2. Damir Tre-tnjak (Sevnica) 10 točk, 3. Blas Engels (Sevnica) 10 točk, itd.
Najboljši so prejeli razne praktične nagrade, ki sojih prispevali: Lisca, M-Kopitarna, Jutranka, Bohor, Belinka, Stilles, M-Kmetijski kombinat, Slavko Vilčnik in Jože Prah.
JANKO BLAS
DOMAČE TRNJE
• Zmotno je misliti, da si že sposoben za politika — če si sin prodajalke bučnih semen in obrtnika, ki izdeluje »klamfe«.
• Tudi davkarija bi lahko imela svoj zaščitni znak — pijavko.
Sevniški paberki
ODKUP KEGLJAŠKIH' AVTOMATOV — Člani kegljaškega kluba se dogovarjajo z Gostinskim podjetjem o odkupu avtomatov s kegljišča. Po znanem zapletu tako vendarle utegneta biti volk sit in koza cela. Omenjeno kegljišče namreč upravlja-vljalcu ni bilo v čast, saj kegljači v njem že lep čas sploh niso mogli več podirati kegljev. Kar ni zmoglo podjetje, bo, upajmo, zmoglo društvo.
ŠE ENA DEJAVNOST? — Pravijo, da so se nekateri Sevničani takoj po vojni ubadali celo z vzrejo žab in polžev ter jih prodajali gurmanskim Francozom. Očitno je dandanes ostalo še dosti potomcev iz te reje, če lahko sklepamo po žabah, ki so se zaredile v novem sevniškem olimpijskem bazenu. Menda ne mislijo Sevničarfi prirediti — žabarske olim-piade?
PRIŠLI DO PROSTOROV — Res je bil skrajni čas, da so nadvsem uspešni sevniški raketarji prišli do svojih prostorov. Vanje se bodo lahko vselili za letošnji občinski praznik.
kultura
in
izobra-
ževanje
Tudi znamka je slika
Novomeški filatelisti pripravili razstavo znamk, ovojnic in žigov po Jakčevi zamisli in izvedbi
Nekaj tega, kar so si obiskovalci lahko ogledali v Škofji Loki, so te
NOVO MESTO — Luc Menaše je pred petimi leti o Božidarju Jakcu zapisal, da ni »nihče izmed naših likovnih umetnikov tako vsestransko dokazal svoje prisotnosti v našem kulturnem in zgodovinskem prostoru« kot on. Seveda vključuje ta prisotnost tudi področje poštnih znamk, teh malih grafičnih stvaritev, ki jih brezbrižno lepimo na pisemske ovojnice in nas na njih dejansko, še posebej pa umetniško vrednost opozarjajo šele filatelistične razstave.
Jakac je oblikovanju poštnih znamk posvetil veliko časa, tako da je, če ponovimo besede Andre-
Andrej Žnidaršič: »Cesto prezremo, da so znamke umetniške stvaritve.«
ja Pavlovca, težko ugotoviti, koliko od svojih plodnih let je risal, stal za slikarskim stojalom in se sklanjal nad grafične plošče. O tem najzgovorneje pripovedujejo vrste osnutkov in predlog ter same znamke, izdelane na podlagi slednjih. Kot je pokazala razstava, ki sojo pripravili septembra v Skotji Loki in z njo počastili Jakčevo 85-letnico, 35-letnico slovenske filatelistične zveze in druge filatelistične jubileje, je tudi tovrsten Jakčev opus izredno velik in neprecenljive vrednosti.
dni razstavili tudi novomeški filatelisti. Na razstavi, ki je bila od 25. do 29. oktobra v mali dvorani Doma kulture, do 10. novembra pa bo na ogled v avli Doma JLA, je okoli 100 različnih znamk, za katere je likovne predloge izdelal in znamke oblikoval Božidar Jakac. Poleg tega je razstavljenih še 30 spominskih ovojnic in 15 žigov, ki jih je tudi oblikoval umetnik Jakac.
Razstavljene znamke obsegajo 35-letno obdobje tovrstnega Jakčevega ustvarjanja — od prve s Prešernovo podobo, ki jo je Jakac izdelal ob 100-letnici Prešernove smrti, do zadnje, izdane ob 400-letnici kobilarne v Lipici.
»Znamke za to razstavo so zbrali oziroma dali na voljo iz svojih zbirk člani novomeškega filatelističnega društva. Največ jih je prispevala Nika Klemenčič, ki se je sicer najbolj trudila pri organizaciji in postavitvi razstave,« je povedal predsednik tega društva Andrej Žnidaršič. Navedel je tudi, da šteje novomeško društvo okoli 50 članov in kakih 10 mladincev, poleg tega pa uspešno deluje filatelistični krožek tudi na grmski šoli, medtem ko je krožek na šoli »Katja Rupena« prenehal delovati.
»Naše društvo je letos slavilo 35-letnico ustanovitve. Jubilej je šel bolj skromno mimo. Žal moram povedati, da aktivnost članov ni prav zgledna, tako da .vleče društveno dejavnost le peščica.
Sicer pa ni samo pri nas tako, tudi v nekaterih drugih, in ne samo filatelističnih, društvih tožijo, da so zaradi pasivnosti pretežnega dela članstva marsikaj zamudili.«
Andrej Žnidaršič je pristavil, da sedanja razstava nikakor ne pomeni prvega slika novomeških filatelistov z Božidarjem Jakcem. Pred leti, ko so v Novem mestu gostili razstavo znamk »Verigarji«, je Jakac za novomeško filatelistično društvo oblikoval ovojnico s spominskim žigom na ta dogodek.
L Z.
Nova hiša umetnosti v Novem mestu
Množica Novomeščanov se je minulo soboto udeležila otvoritve Jakčevega doma — Franc Šali izročil Božidarju Jakcu ključ hiše, ki je bila nekdaj last umetnikovega očeta — Jakčevo darilo Novemu mestu poslej na ogled na stalni
razstavi
-..—	.	.	—	i------------
NOVO MESTO — S solzami v očeh je Božidar Jakac minulo soboto nagovoril množico Novomeščanov in drugih obiskovalcev, ki so prišli na otvoritev po njem imenovanega doma. Dejal je, da si niti njegovi starši, ki so zgradili,to hišo, niso upali niti pomisliti, da bo kdaj v njej spominska galerija, pa tudi sam ni upal, da bo kot umetnik dočakal tako velik in pomemben dogodek.
Preden je Jakac zbrane povabil na ogled stalne razstave svojih del, je spregovoril Franc Šali, novi ravnatelj Dolenjskega muzeja, katerega sestavni del bo poslej Jakčev dom. Poudaril je, da je Jakčevo otroštvo zorelo v tem
mestu in tudi v tej hiši, ki jo je Jakčev oče kasneje nesrečno izgubil v goljufivi igri meščanskih silnic.
V svoj in doslej tudi skupni dom je umetnik naselil podobe svojih stisk in sanj, vanj napeljal
■ M USI fflk t a a
■ mm Uh	m
SKUPNI KONCERT — Ob 3-lctnem delovanju mešanega pevskega zbora SGP Pionir so v petek zvečer v novomeškem Domu JLA pripravili koncert, na katerega so povabili tudi mešani pevski zbor »Primorje« iz Ajdovščine. Prijeten večer narodne in umetne pesmi jugoslovanskih in drugih narodov so popestrili še Pionirjevi literati. Na koncu sta zbora zapela skupaj (na sliki). (Foto: J. Pavlin)
Pesniška podoba Dolenjske
Predstavitev antologije »Pesmi dolenjske dežele« in literarni večer — Zanimiva pesniška izdaja
NOVO MESTO — »Nobena zgodovinska knjiga ne bi podala tako verne podobe o dolenjski deželi, kot jo podajajo te pesmi. Iz mozaika v antologiji zbranih pesmi je nastala jasna slika, Dolenjska je v nji zaživela,« je povedal pesnik Janez Menart na tiskovni konferenci, kije bila v petek, 26. oktobra, v Novem mestu, ko je predstavil javnosti pravkar izdano antologijo »Pesmi dolenjske dežele«.
Knjigo je izdal Dolenjski list v knjižni zbirki Dolenjska knjiga
Reorganizacija razvnela strasti
Predlog za reorganizacijo šolstva v sevniškl občini različno sprejet — Šolniki pričakujejo predvsem boljši gmotni položaj, boljše osebne dohodke
SEVNICA — Šolniki v tej občini že leta dolgo tožijo nad zaostajanjem z osebnimi dohodki za domačim gospodarstvom, da o zaostajanju za bogatejšimi občinami niti ne govorimo. Razlike v prejemkih, ki se še povečujejo, boleče bodejo v oči. Kako huda je ta reč z denarjem, ve povedati šolski center, saj je moral njegov Svet na nedavni seji ugotoviti precejšnjo nelikvidnost. Vse to opozarja, da se zapleti začenjajo že na »normalni« poti, ko priteka denar po predpisanih prispevnih stopnjah za šolstvo. Podrobnejši vpogled v stanje bi pokazal, da nakazila ne teko prav spešno.
da bo ne-
Nekateri pričakujejo kaj prihrankov, ki bi se lahko poznali tudi pri učiteljskih osebnih dohodkih, prinesla načrtovana reorganizacija šolstva v sevniški občini. Vendar pa tovrstni upi, ki
so poleg vsega še zelo odmaknjeni, niso kaj dosti trdni. Prej ko slej tudi zato ne, ker se še ne ve, kakšno usodo bo doživel predlog o reorganizaciji, kakor ga je pripravila od izvršnega sveta imenovana komisija.
Konec mrtvila?
V Melaminu spet oži-. velo kulturno delo
KOČEVJE — Vtukajšnji kemični tovarni Melamin kultura ni tujka, čeprav je res. daje bilo pred dvema desetletjema tovrstno delovanje boljše. Po daljšem mrtvilu se je prebujenje začelo pred kakim letom, prvi uspeh pa je okronala marca pripravljena razstava ročnih del. Svoje izdelke ročne spretnosti je na razstavi pokazalo kalčih 40 članov Melaminovega kolektiva.
, Marija Šulman: »V vlogi Melaminovega kulturnega animatorja ni lahko, vendar začetni uspehi opogumljajo.«
Dalj časa razmišljajo o pevskem zboru, za kar pa so zagrete le ženske. Ker nič ne kaže, da bi lahko ustanovili lastno pevsko skupino, bodo poskušali zbor organizirati s kakšnim »moškim« kolektivom. Tisti, ki se poskušajo kot likovniki in pesniki, bi se tudi radi predstavili občinstvu. Zato ne bo presenetilo, če bodo nekega dne melaminovci povabili na otvoritev likovne razstave ali na literarni večer. Pišočim se bo uresničila še ena želja: najbrž bodo svoje spise že kmalu lahko objavili v literarni prilogi tovarniškega glasila,' ki ga ureja Slavka Janša. Priloga naj bi izhajala enkrat letno.
V Melaminu ni skrivnost, daje kulturno delo oživelo, ko se je za to zavzela Marija Šulman. Decembra lani je končala poseben seminar za animatorje kulture v delovnih organizacijah. Seveda pa sama ne more uresničiti vsega, za kar je slišala na seminarju in je potrebno storiti tudi v tovarni. Brez somišljenikov ne gre, zlasti še, če je potrebno začeti vse znova. Vendar jih je Marija znala pridobiti. kar je potrdila že omenjena razstava. Pravi, da je najprej potrebno doseči množičnost pri ’ kulturnem delu, ker brez te in brez trdega dela tudi kakovosti ni.
J. P.
Po prvih odmevih sodeč, marsikje, še posebej pa v krajevnih skupnostih, reorganizacije ne sprejemajo s prevelikim navdušenjem. Kaže, da so strasti razdražene že tako močno, da brez ustreznega političnega delovanja ne bo moč do mirnega konca privesti razprave. A povejmo, da -se prava, strokovna razprava šele začenja.
O tem, ali je reorganizacija potrebna, ali ne, tukaj ne kaže izgubljati besetj. Opozorili bi le, da je na Slovenskem dovolj dobrih in slabih izkušenj, ki naj bi jih pri svojem ravnanju upoštevali tudi v sevnjški občini. Prva skrb naj bi predvsem veljala otrokom, njihovi vzgoji in možnosti izobraževanja.
O tem, da težave so, nihče ne dvomi, da pa je v šolstvu še veliko nejasnosti, je opozorila tudi akcijska konferenca ZK o izobraževanju. Najbrž je res, dazdosedanjim šolskim centrom tudi ni vse lepo in prav. Nemara bi bile težave in nejasnosti laže odpravljive, če bi jih znali šolniki prepričljiveje osvetliti, to je, če bi imeli v svojih vrstah ekonomista in pravnika.
A. Ž.
mogočno energijo hrepenenja, kajpak v velikem boju s snovjo, in to hrepenenje zdaj lahko le slutimo, ko ga vidimo v okvirih in vitrinah. Nekako tako je še dejal Franc Šali, preden je mojstru Jakcu v imenu ureditvenega odbora izročil ključ Jakčevega doma. Z izročitvijo ključa umetniku je Novo mesto simbolično popravilo krivico tudi njegovemu očetu, hkrati pa je bil dom dan v družbeno upravljanje.
Božidar Jakac je Novemu mestu podaril okoli 850 pastelov, risb in olj — same unikate, nastale od leta 1910 do današnjih dni. Ta velikanski in neprecenljivi opus je zdaj na ogled v pritličju in dveh nadstropjih Jakčevega doma.
Pogled na stalno razstavo obiskovalca fascinira. Prav tako fascinantna so nova odkritja v Jakčevem že znanem opusu. Umetnik je sam, v nagovoru množici ob otvoritvi, dejal, da je s presenečenjem odkril starejša dela, ki se jih ni niti spominjal niti mislil, da jih je kdaj ustvaril.
Jakčev dom bo poslej odprt vsak dan dopoldne in popoldne, razen ob ponedeljkih.
1. Z.
Učne ure za zborovodje
Prvi zborovodski seminar v novomeški občini končan
NOVO MESTO — Minuli petek in soboto je bil tu prvi seminar za zborovodje iz novomeške občine. Udeležilo se ga je osemnajst zborovodij, med njimi več tistih, ki šele poskušajo dirigirati. Seminaristom je o vokalni tehniki, dirigiranju in drugih rečeh, kijih morajo obvladati zborovodje, govoril Mirko Slosar iz Kopra, znan tudi kot vodja mešanega pevskega/bora »Obala«. Predavatelj je vse, o čemer je govoril, prikazal z mladinskim zborom iz Centra usmerjenega izobraževanja »Boris Kidrič« v Šmihelu. 23. novembra se bodo zborovodje ponovno zbrali na seminar, na katerem bodo pod vodstvom istega predavatelja pridobljeno znanje še razširili in poglobili.
(urednik Ivan Zoran), oblikoval jo je Peter Simič, izbor ilustrativnih slik je pripravil dr. Mikček Komelj, poglavitno delo pa je nosil na svojih ramenih Janez Menart, ki je antologijo v takšnem pomenu, kot se zdaj predstavlja, zasnoval, opravil dokončni izbor pesmi in avtorjev, skratka, sestavil ta dolenjski pesniški mozaik, kakršnega nima nobena druga slovenska pokrajina.
V antologijo je uvrstil 320 pesmi 78 pesnikov, ki so ustvarjali v obdobju 1830 — 1982. Pri izboru se ni naslonil le na izdane pesniške zbirke ali na poreklo posameznih pesnikov, temveč je zasnoval poleg estetskih meril kot vodilo merilo, da pesmi na ta ali oni način govore-o Dolenjski, da jih- je pokrajina spodbudila, navdihnila, se v njih odrazila. Menart je pobrskal po revialnih in časopisnih objavah in to se je pokazalo kot dobro, saj mu je uspelo odkriti nekaj po krivici povsem pozabljenih pesnikov, ki so imeli pač to smolo,-da za življenja niso izdali nobene samostojne pesniške zbirke, so pa ustvarili nekaj pesmi, vrednih, da jih beremo tudi dandanašnji.
Omenimo še, da bo antologija v redni prodaji šele v drugi polovici novembra in da je ni mogoče vzeti kot dokaz o nadaljnjem življenju založništva na Dolenjskem, saj so jo pri Dolenjskem listu kljub pomoči novomeške kulturne skupnosti spravili skupaj s precejšnjimi težavami, ki se po svoje odražajo tudi v dokaj visoki prodajni ceni (2.300 din).
Istega dne zvečer je bil v Kozinovi dvorani novomeške glasbene šole literarni večer, na katerem se je predstavilo devet pesnikov, ki so prebrali nekaj svojih' pesmi iz antologije. Za popestritev večera so poskrbele učenke glasbene šole Andreja Ivanetič, Natalija Mikec in Mojca Osolnik, ki so zaigrale na klavirju nekaj skladb.
Sejemski blišč (z grenkobo)
SLEMENSKl PEVCI — Na fotografiji je mešani pevski zbor »Slemena«, ko je nastopil ob nedavnem odkritju spominske plošče dr. Janezu Ev. Kreku. (Foto: Primc)
Slemenci pojo
Imajo kar dva zbora
SV. GREGOR — Moški pevski zbor »Slemena« šteje 12 pevcev, mešani pa 20 pevcev in pevk. Obstajata že četrt stoletja, vodi pa ju Alojz Osvald iz Ribnice. Največ nastopata v domačem kraju in na občinskih revijah pevskih zborov. Večina članov in članic so kmetje, gospodinje in delavci. V svoje vrste si pevci žele pritegniti tudi mlajše, posebno dekleta in žene.
Pevska kultura ima na Slemenih in v vsej občini Ribnica tradicijo. Zal pred vojno so imeli Slemenci kar tri zbore: moškega fantovskega in mešanega Čeprav je po vojni število prebivalcev na tem območju upadlo in čeprav so mnogi zaposleni ali na šolanju izven domače krajevne skupnosti, še vedno premorejo dva zbora.
KRKIN ZBOR V KARLOVCU
KARLOVAC — Tu se je minuli teden začelo tradicionalno kulturno srečanje »Abraševič«, ki ga nekateri imenujejo največja manifestacija jugoslovanskega kulturnega amaterizma. Slovenijo je zastopal mešani pevski zbor novomeške Krke, ki se je predstavil s spletom ljudskih pesmi. Osrednje prireditve tega srečanja bodo ta mesec v Valjevu.
PETER ČERNE V PETKOVI GALERIJI
RIBNICA — Dogovorjeno je, da bo Peter Černe, kipar iz Ljubljane, razstavljal v Petkovi galeriji v Ribnici. Razstava bo odprta v okviru prireditev ob letošnjem dnevu republike.
PESNIŠKI DOGODE&— Predstavitev nove antologije in pesniški večer sta v Novem mestu združila več ustvarjalcev. Na sliki: I. Zoran, I. Perhaj, M. Kočevar, T. Pavček, J. Dular, J. Menart, R. Robič (sedijo), J. Škufca, M. Markelj in S. Šali (stojijo).
29. mednarodni knjižni sejem v Beogradu potekel v znamenju stisk naše knjižne produkcije
BEOGRAD — Tu je bil od 25. do 31. oktobra 29. mednarodni sejem knjig. Tradicionalno prireditev, na kateri so poleg domačih založniških hiš iz vseh republik in pokrajin sodelovali številni znani založniki iz tujine, je odprl dr. Marjan Rožič, predsednik predsedstva zveze konference SZDL.
O zalQŽniški dejavnosti pri nas je govoril dr. Martin Žnideršič, predsednik skupščine založnikov in knjigotržcev. Dejal je, da jugoslovanska knjiga ni v zavidljivem položaju, saj nanjo pritiskajo najrazličnejše posledice uresničevanja gospodarske stabilizacije. Pomeni, da je knjiga draga in vse manj dostopna bralcem, to pa je vse prej kot spodbudno tudi za pisanje in izdajanje novih knjižnih del. »Osnovne probleme jugoslovanske knjige, od katere so v veliki meri odvisni tudi razvoj domače književnosti in znanosti, promoviranje domače pameti in slednjič splošna kulturna raven delovnega človeka, bo naša družba morala urediti,«je poudaril dr. Žnideršič.
Na sejmu so podelili številne nagrade. Nagrado »Beograd« za najuspešnejši založniški podvig je žirija podelila Jugoslovanski reviji za knjigo »Enciklopedija naivne umetnosti sveta«, ki sta jo pripravila poznavalca Oto Bihajli — Merin in Nebojša B. Tomaševič. Nagrade za najlepše tehnično in umetniško opremljene knjige so dobili tudi slovenski založniki — Mladinska knjiga, Partizanska knjiga, Cankarjeva založba in Državna založba Slovenije — oziroma opremljevalci in oblikovalci knjig, ki sojih te založbe izdale. Ker je znano, da pestijo slovenske knjige še večje težave kot jugoslovanske knjige, so te nagrade vsaj blažilni obliž za slovensko založništvo in knji-gotrštvo. Drugače povedano, vsaj nekaj, kar je spodbudno .za našo knjigo v — mesecu knjige, sredi katerega smo.
I. Z.
pisma in odmevi
Zakaj vstopnina
za razstavo?
Ob rob gobarski razstavi
KNJIGA — MOJA LJUBEZEN
Knjiga je moja velika ljubezen in ne morem si predstavljati, kako bi živela brez nje. V knjigah najdem vse, kar me zanima, odgovore na vse vprašanja. Moja ljubezen me vodi v neizmerne radosti. S knjigo se potepam po savanah, pragozdovih,, polarnih področjih, z njo doživljam vse lepote narave. Z znanstveniki se spuščam v zapletene poskuse, ki so mi pri pouku zoprni, v knjigi pa zelo zanimivi. S pisatelji se spuščam v zaostrena vprašanja življenja, človeštva. Najraje pa segam po knjigah, ki obravnavajo probleme črnega človeka. Koliko lepši bi bil svet, če bi mladi, namesto da se vdajajo alkoholu, kajenju, mamilom in kriminalu, raje segali po dobri knjigi.
HELENA SAJOVEC, 8.a COŠ Adam Bohorič Brestanica
Letošnja razstava gob v Novem mestu je kljub neugodnemu vremenu za nabiranje gob in za obisk po oceni (!o-barske družine strokovno uspela, saj si jo je ogledalo preko 340(1 obiskovalcev, od tega preko 1700 šolarjev, s čimer se uresničujejo vsi nameni takšne razstave: prikaz gobjega bogastva naših krajev, opozarjanje na strupene in smrtno nevarne gobe ter oblikovanje pravega odnosa do varstva narave. Zanimivo je, da na našem območju zadnja leta praktično ni zastrupitev z gobami, kar kaže na porast splošnega poznava-. nja gob.
TEKMOVANJE V ORIENTACIJI
V počastitev občinskega praznika občine Brežice je bilo v Sromljah nad Pišecami občinsko orientacijsko tekmovanje Udeležili so se ga tudi tekmovalci iz Ptuja, Zagreba in Zaprešiča. Tekmovanje je bilo zelo zanimivo in zabavno. Kontrolne točke so tekmovalcem povzročale težave, kar pa je bilo na cilju pozabljeno ob prijetni glasbi in partizanskem golažu. Tekmovale so članske, mladinske in pionirske ekipe ter posamezniki. Učenci smo lahko ponovno preverili svoje znanje v orientaciji.
MOJCA FLORJANČIČ, 8.a OŠ Brežic
Ker je bila letošnja razstava prvič časovno in prostorsko ločena od razstave cvetja, je imel organizator znatne dodatne stroške, kljub temu da je bilo opravljenega veliko prostovoljnega dela in je marsikateri strošek šel iz žepov zagnanih organizatorjev. Gobarska družina zatorej ni mogla omogočili zastonjskega ogleda razstave gob in tako prispevati k osveščanju ljudi. Z letno članarino 100 din pri 130 članih pač ni mogoče zbrati dovolj sredstev za zastonjsko razstavo, saj so stroški letošnje znašati preko SO. 000 din, z vstopnino pa je bilo zbranih 62.000 din. V tej luči je treba premisliti tudi nekaj pikrih pripomb na račun pobiranja vstopnine. zapisanih v Dolenjskem listu.
Končno menimo, da je treba v organizacijo in financiranje javnih prireditev v okviru dnevov turizma na Dolenjskem vnesti več usklajenosti. Gobarska družina se bo v te prireditve vključevala, a treba je upoštevati, da je lahko gobarska razstava le takrat, ko je mogoče nabrati kaj gob. Potem bo mogoče organizirati tudi »zastonjske« razstave, prilagojene programom šol ipd., če se bomo tako dogovorili.
Gobarska družina Novo mesto
Prijatelju v slovo
Težko je nekomu izmed nas. njegovih prijateljev, pisati zadnje slovo. Težko, ker nobena izmed teh besed ne bo povedala, kaj nam je pomenilo, da smo skupaj z njim, Nedeljkom Jevškom hodili v gore, plezali, živeli za alpinizem. Od trenutka, ko smo se navezali na vrv. smo bili odvisni drug od drugega in čeprav smo se na svojih poteh dostikrat srečali s smrtjo, smo vedeli, da ti bodo prijatelji pomagali če se bo kaj zgodilo.
Težko je to, da mu v boju z »belo prijateljico« nismo mogli pomagati, da smo lahko le čakali, da je bilo upanja z vsakim dnem manj, da je na koncu zmagala smrt.
Vemo, čeprav ne moremo še dojeti, da ga med nami ne bo več takšnega, kot je bil, da bodo med nami ostali spomini, da čas celi rane in življenje teče dalje.
Njegova smrt je za nas še toliko bolj boleča, ker je bil med najaktivnejšimi člani odseka.
Njegova življenjska pot se je končala. pot, po kateri smo hodili skupaj, pa se nadaljuje z delom, ki smoga skupaj začeli in za katerega je Nedeljko žrtvoval mnogo svojega časa.
Člani alipinističnega odseka Novo mesto
Ostri spori zaradi ogrevanja
Stanovalci nočejo plačati dragega in slabega gretja, ki jim ga vsiljujejo
Centralno ogrevanje v Turjaški ulici v Kočevju, kjer živi kakih 1000 ljudi že štiri leta razburja stanovalce, toda . letos so problemi, kot kaže, dosegli vrhunec. Z drugimi besedami: kako prisiliti delavca, naj za 15 stopinj C, kolikor se v povprečju največ ogrejejo stanovanja v tem naselju plačuje po 8000 do 10.000 dinarjev na mesec. Ogrevanje naselja v Turjaški je postalo politični problem.
Naselje v.Turjaški ulici je bila gradnja za trg, pravijo, zato nima smisla iskati krivca za vse napake, ki so bile storjene. [Jela naselja niso nikoli zgradili, zgradiliipa so ogromno kurilnico na tekoča goriva, ki je danes vir
problemov in tudi v tem primeru se ne ve, kdo je za to zgrešeno reč odgovoren. Ker je nemogoče, da bi stanovalci za ogrevanje plačevali tolike), kot zahteva predimenzionirana kurilnica, sc varčuje pri ogrevanju. Izgube so najmanj 30%. to pomeni, da bo šlo kakih 350 milijonov starih di-
narjev v zrak ali v zemljo. Ta denar •bodo seveda dali stanovalci. Po vsem
Grozi zadušitev?
Ogroženo življenje stanovalcev v bloku
KOČEVJE — Minuli petek, 26. oktobra, je Samoupravna stanovanjska skupnost v kočevju ob-.vestiia oddelek za gospodarstvo občinske skupščine, da so stanovalci v bloku Turjaška ulica 11 A začeli preurejati ogrevalne naprave, tako da bi sami ogrevali stanovanja, ker seje blok kot celota po sklepu njegovih samoupravnih organov odklopil od centralnega ogrevanja. Po izjavi dimnikarskega mojstra, ki preverja delovanje in uporabo dimnih naprav, lahko te preureditve pripeljejo do preobremenitve dimnikov in sc zato lahko stanovalci v posameznih stanovanjih zadušijo (zaradi strupenih plinov). Nihče od stanovalcev ni dobil soglasja stanodajalca za la preurejanja, ampak se naslanjajo na sklepe hišnega sveta. Občinska skupščina naj bi zaradi tega ukrepala.
To obvestilo pa je prišlo nekoliko pozno, saj je občinska skupščina že 15. septembra opozorila požarnega inšpektorja, naj prav v tem bloku ukrepa. Inšpektorje 18. septembra prenesel to delo na dimnikarja, ker je pač dimnikar strokovnjak za take zadeve. O teni je tudi opozoril predsednike vseli HS, SSS in izvršni svet občine.
Seveda lahko skrb vseh, d a se ne bi stanovalci Turjaške 11 A (pa tudi drugih blokov, saj do takih zapletov ni prišlo le tu) zadrušili, le pozdravimo. Hkrati pa lahko ugotovimo, sicer nestrokovno, da je pred vselitvijo stanovalcev nekdo prav gotovo dal soglasje za prevzem vseh dimnih naprav, ker je ugotovil, da so v redu. Če bi grozila zadušitev stanovalcev, soglasja ne bi smel dati oz. bi moral kako drugače ukrepati. In če so naprave v redu, zakaj je potem potrebno še neko posebno soglasje za priključitev nanje? Kazalo bi nepristransko ugotoviti, ali ne gre morda še za zadušitev česa drugega.
J. PRIMC
tem ni čudno, da so bili stanovalci že aprila zelo razburjeni še zlasti zato ker tri dente niso kurili, češ, da ni olja, čeprav je bil denar pobran. Že takrat se je pričelo govoriti o odklopih in skupnost stanovalcev blokov A 11 in 12 -je pristojnim poslala dopis, v katerem je zahtevala, da se kurilnica preuredi na trda goriva in naj se nanjo priključijo vsi, ki so v sistemu. Toplotna postaja v občinski zgradbi, ki ima tudi največjo priključno moč, je namreč za prta. To dejstvo je še bolj vznemirilo občane. Za dopis hišnih svetov se seveda ni nihče zmenil.
Začelo se je zastraševanje: »Če ne boste plačali, vas bodo vrgli iz stanovanja!« ali »Zapečatili vam bomo dimnike!« Itn. Skratka pritisk na hišno samoupravo, ki se je prav ob primeru ogrevanja zbudila iz dolgoletnega sna, je izreden in to samo zara--di tega, ker so se ljudje odločili, da ne bodo plačevali več tega, česar ne dobivajo. 8000 do. 10000 dinarjev na mesec, (po sedanjih Cenah) za 15 stopinj.
Ogrevanje je torej v kočevskem primeru postalo torišče preverjanja moči samoupravljanja. Zelo dobro je zadevo označila upokojenka iz naselja:
»Iščejo žrtve.' ki bodo plačevalo to polomijo, nc pa-kriveev zanjo«.
Zdaj se je pričela čudna bitka med posamezniki v kurilnem odboru na eni strani in hišnimi-sveti na drugi, in to traja še danes. V tem primeru imajo polno pravico odločanja le hišni sveti.
Toda prav vsi, tudi tisti, ki se iznez-nanega razloga zavzemajo, da bi ta čudna kurilnica v Turjaški ulici, ta spomenik brezglavemu investiranju š konca sedemdesetih let, še naprej delovala, so si za letošnjo zimo kupili drva, peči, tempakumulacijske peči, kajti pretekle tri zime so vse dobro izučile.
MIRAN ČUPKOVIČ Kočevje
Srečanje bolnikov MS
Ze četrto letno srečanje bolnikov MS na Dolenjskem
MAHAROVEC — Pod pokroviteljstvom tovarne Krka so se v nedeljo, 14. oktobra, v gostišču pri Slavcu v Maharovcu zbrali bolniki multiple skleroze na Dolenjskem in se pogovorili o težavah, kijih spremljajo.
Na Dolenjskem je registriranih 34 takšnih bolnikov, vendar je> mogoče, da jih je še več. Invalidnost sama je veliko breme za invalida in njegovo okolje, še mnogo težja pa je osamljenost, zato so družabna srečanja zanje še toliko pomembnejša. Če drugega ne. prinašajo prijetno spremembo v vsakdanjo enoličnost. Na srečanju v Maharovcu smo se pomenili o težavah. kako jih rešujemo in katera pot je
najuspešnejša. O dobrodcjnosli atomskih toplic v Podčetrtku, morske vode v Strunjanu in Novem gradu smo bili enotnega mišljenja.
9 Na sestanku pa smo predvsem pogrešali našo dolgoletno predsednico društva MS Slovenije, Ivanko Palman, kije vsako leto z velikim veseljem prihajala med nas in nas seznanjala z vsemi novostmi, v zvezi s to boleznijo. Na novoletno noč 1984 je za vedno odšla od nas in nas sredi svojega dela zapustila same.
POJASNILO
NOVO MESTO — »Novomeški občinski uradniki« dele bencinske bone v tednu pred začetkom novega trimesečja. Takrat sta popoldne na vsakem od 22 razdeljcvalnih mest po dva uslužbenca. Gneče doslej ni bilo. Zato ni nič čudnega, če morajo številni zamudniki čakati tudi največ pol ure, nikakor pa ne tri ure. Menim, daje notica o »ubijanju dostojanstva in poniževanju človeka« v 43. številki Dolenjskega lista odveč in celo žaljiva za uslužbence novomeškega sekretariata za notranje zadeve. Tisti,-ki je čakal na bencinske bone tri ure, naj pride na sekretariat in pove, v kakšnih okoliščinah in kako se je to zgodilo. Delavci, ki so delili bohe, namreč zagotavljajo, da čakanje ni bilo daljše od 20 minut.
LUDVIK HOČEVAR
Morda se sliši čudno, da smo se zbrali v gostilni, vendar govori več razlogov temu v prid. Predvsem v gostinskem lokalu Pri Slavcu ni arhitektonskih ovir. kar je za nas še kako pomembno, saj so mnogi člani na invalidskih vozičkih, pomembno pa je tudi, da nas vsako leto lepo postrežejo in zelo gostoljubno sprej mejo. Tudi Krki smo zelo hvaležni, ker nam vsako leto omogoči takšen sestanek.
Bolniki, ki še niso člani našega društva, a bolehajo za multiplo sklerozo, se lahko včlanijo pri poverjenikih za Dolenjsko, in sicer pri Rafku Iva nčiču. Cegelnica 33. Novo mesto (tel. 23-580), ali pri Kristini Mlinarič. Pod Trško goro 50. Novo mesto (tel. 24-501). Invalidi z območja Kočevskega se lahko včlanijo pri Društvu MS Slovenije, Kidričeva 10, Kočevje.
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 2. XI. 1
K. M.
8.50	TV V ŠOLI: TV koledar, Kako deluje, Zmaj v barvah, Nemščina, Marko Marulič. Poročila
10.35	TV V ŠOLI: Zgodovina, Risanka,- Planet Zemlja, Mali program. Risanka. Teorija književnosti. Zadnje' minute
17.05	— 23.25 TELETEKST
17.20	POROČILA
17.25 JAZZ NA EKRANU: Loved by millions
17.55	JACK HOLBORN, nemška mladinska nadaljevanka *
18525 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40	MISLITI USTVARJALNO: Kaj je ustvarjalnost?
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	MANJŠINE — BOGASTVO
EVROPE: Pokrajina 24 narodnosti,
dokumentarna oddaja o narodnostih
v Vojvodini
20.35	NE PREZRITE
20.50	B. Binns: PROTI VETRU —
Roka z bičem, avstralska nadaljevanka
21.40	DNEVNIK
21.55. UMETNIKOV MLADOSTNI PORTRET, angleški film
Literatura Jamesa Joycea je za ek-ranizacijo sila zahtevna, zato so take adaptacije zelo redke. Nocojšnji film je zvesta priredba slovitega istoimenskega romana, ki z vso natančnostjo popisuje umetnikova mlada leta, da bi pokazal, kako se iz nejasnega duševnega stanja, v kakršnem je človek od najzgodnejše otroške dobe. po skritih zakonih duhovnega ustroja polagoma rodi volja biti umetnik. Glavni junak ni posameznik z zunanjimi značilnostmi in nakliurii svojega življenja, am-
pak njegova duševnost in njene izsebe se razvijajoče lastnosti. ,
DRUGI PROGRAM
17.10	Test — 17.25 Dnevnik — 17.45
Otroška televizija — 18.15 Družinski magazin — 18.45 'Zabavnoglasbena
oddaja — 19.30 Dnevnik' — 20.00 Glasbena delavnica — 20.45 Zagreb-ška panorama — 21.00 Porota
22.05	Nekaj demonskega (ameriški film)
TV ZAGREB
16.30	Videostrani — 16.40 TV v šoli — 17.40 Poročila — 17.45 Otroška televizija — 18.15 TV koledar — 18.25 Kronika občine Reka — 18.45 Aktualno — 19.30 Dnevnik — 20.00 Šogun — 21.00 Dober večer — 21.50 Dnevnik — 22.05 V petek ob 22 uri (kulturni mozaik)
— —1
SOBOTA, 3. XI.
8.00 POROČILA
8.05 CICIBAN, DOBER DAN: Mavec
8.20	ZB1S: PUNČKA
8.35 SMOGOVC1. otroška oddaja
9.05 T. Seliškar: BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, ponovitev mladinske nadaljevanke
9.35SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI: Beltinska banda
10.05 PRED IZBIRO POKLICA: Poklici v PTT prometu
10.35 SKRIVNOSTNI SVET A, CLARKA: Clarkov kabinet čudes, angleška dokumentarna serija
11.00 MANJŠINE — BOGASTVO EVROPE: Mi smo tukaj, oddaja o Slovencih v Italiji
11.30	AKTUALNO: Svet, ki ga še ni — Silicijeva dolina
12.20	POROČILA
115.25	PAMET V ROKE, KO BOŠ V DRUGO USTVARJAL SVET — OPRE ROMA, slovenski dokumentarni tilm Novomeščana Filipa Robarja
17.00	KOŠARKA — CIBONA : CZ
18.30 ČUDEŽI NARAVE: Nosorog, kanadska dokumentarna serija
18.55 ARENA, romunski film
19.05	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
DRUGI PROGRAM
15.40	Filmovnica — 16.15 Nevarna pot (jugoslovanski film) — 17.40 Jagned (lutkovna predstava) — 18.10 Letovanje na jugu (drama po prozi L Andrica) — 19.00 Narodna glasba"
19.30	Dnevnik — 20.00 Glasbeni oder — 20.30 Feljton — 21.15 Poročila "
21.20 Športna sobota — 21.45 M artin Luther (nemška nadaljevanka) "
23.20 Poezija
20.00	ZA DOLAR VEČ, italijanski film-
V tem »makaroni vesternu« znanega režiserja Leoneja teče zgodba o dveh lovcih na glave, ki živita od tega, koliko prestopnikov s tiralic spravita na oni svet ali vsaj v šerifove roke.
22.15	ZRCALO TEDNA
22.35	EUROSHOW
23.10	POROČILA
TV ZAGREB
8.50	TV V šoli — 16.15 Sedem TV dn'
— 16.45 Poročila!— 16.50TVkoledar
— 17.00KošarkaCibona:CZ— 18.25 Živeti z naravo — 19.30 Dnevnik "
20.00 Beg v Atene (angleški film)
22.00 Dnevnik — 22.15 V soboto zvečer	*
NEDELJA, 4. XI. 1
8.55	— 13.05 in 13.45 — 22.20 TELETEKST
9.15	ŽIV ŽAV, otroška matineja
10.00 JACK HOLBORN, ponovitev mladinske nadaljevanke
IO.3O	MARCO POLO, ponovitev italijanske nadaljevanke
11.40	625, oddaja za stik z gledalci
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
14.00 REPORTAŽA Z 2. KOLA EVROPSKEGA POKALA V JUDU
14.30 ODBOJKA (Z) — PALOMA BRANIK : IMT. posnetek
15.25 POROČILA
15.30 ALPE—JADRAN, informativni magazin'
16.15	OPERACIJA CICERO, ameriški film
17.55	ŠPORTNA POROČILA
18.10 TV KVIZ
Danes se bodo pomerili Aleš Gabrič iz Novega mesta, Marija Kofol iz Bača pri Modreju in Vili Novak iz
AfuribofuPV: :	X tV-Vtv^V '-V
19.10 RISANfčA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	S. Pvič: BANJICA, nadaljevanka TV Beograd
21.05	ŠPORTNI PREGLED
21.45	SLOVENCI V ZAMEJSTVI)
22.15	POROČILA
DRUGI PROGRAM
9.00	Oddaje za JLA —	15.1’
Nedeljsko popoldne — 16.55 Rokomet — 18.25 Reportaža z nogometr« -tekSiel&Ž AftifElkl/^A l\05[Visanks — 19.30 Dnevnik — 20.00 Svet v letH1 1.900 — L939 —20.50 Včeraj, dane*-jutri —21.10 Citadela
PONEDELJEK, 5. XI. 1
8.50	TV V ŠOLI: TV koledar, Krog, Madžarščina, Predstavljamo vam, Galerija likovnih umetnosti v Osijeku, Poročila
10.35	TV V ŠOLI: Branje, Risanka, Angleščina, Mali program. Risanka, Poklici, Zadnje minute
17.05	— 22.25-TELETEKST :
17.20	POROČILA
17.25 SMOGOVCI, otroška serija
17.55	PRED IZBIRO POKLICA: Poklici v kemiji	-
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK
18.40	PET MINUT ZA REKREACIJO
18.45	POP GODBA: Skakalci. Borg-.hesia
l&FŠ RISANKA 19:26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	M. Kranjec—B. Grabnar: RDE" Čl
GARDIST, drama
21.05 STUDIO 2
22.05 DNEVNIK
■iiii—Mm  ur"
TOREK, 6. XI. 1
8.55	TV V ŠOLI: TV koledar, V tovarni ribjih konzerv, Ne pozabi, Izbrali smo za vas. Slavonska Podravina, Poročila
10,35	TV V ŠOLI: Kemija povsod, Risanka, Metropolitanski muzej, Mali program. Risanka, Glasbena vzgoja.
Poti izobraževanja
16.15	— 22.15 TELETEKST 16.30ŠOLSKA TV — SLIKARSTVO 20. STOLETJA: Antiumetnost, BIOLOGIJA: Delitev celic
17:30 POROČILA
17.35	ZBIS — SREDI TRAV, ČEZ KAMNE TRI
17.50	NAŠA PESEM 18.25 KOROŠKI OBZORNIK
18.40	PISANI SVET: Veliki in mali
19.10	RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30. DNEVNIK 19.55'VREME •
20.00	A. J. Cronin: CITADELA, nad" aljevanje in konec
20.55 MEDNARODNA OBZORJA
21.55 DNEVNIK
SREDA, 7. XI.
8.45	TV V ŠOLI: TV koledar. Poštni nabiralnik, Kultura govora, Nadnacionalne družbe. Računalniki, Poročila
10.35	TV V ŠOLI: Življenjske zd-
ružbe, Risanka, Ob igrišču, Mali program, Risanka, Kocka, kockica. Zadnje minute
17.50	— 23.00 TELETEKST
18.05	POROČILA
18.10	CICIBAN, DOBER DAN: Papir
18.25	POMURSKI OBZORNIK
18.40	ANTIČNA SREDNJEVEŠKA
NASELJA IN MESTA V MAKEDONIJI: Prilep od sredine 12. do konf* ■ 14. stoletja
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZfšNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	Film tedna: JUNAKI, amerišk film
ČETRTEK, 8. XI. 1
18.40	OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA: JLA v korak z napredkom
8.50TV V ŠOLI: TV koledar. Pesmi in zgodbe za vas, M. Matošec: Maček, Poljedelski stroji, Živi svet in fizika. Tehnične zanimivosti, Geometrija, Poročila
10.35	TV V ŠOLI: Kemija v industriji, Risanka, Iz arhiva šolske TV. Rušanka, O pionirskem ustvarjanju
16.34	— 23.10 TELETEKST 16.50ŠOLSKA TV — SLIKARSTVO 20. STOLETJA: Antiumetnost, BIOLOGIJA: Delitev celic
17.50	POROČILA
17.55	T. Seliškar: BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, mladinska nadaljevanka
r 18.25 POSAVSKI OBZORNIK
		'V ■
		^ 1 M
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK A19.55 VREME
20.00	TEDNIK
21.05	J. Clavell: ŠOGUN, amerišk*
nadaljevanka
21.45	DNEVNIK
22.00	RETROSPEKTIVA 111 — 1!’ svetovne klasike — G. Boccaccio—A: Vuga: DEKAMERON — O DOBRODUŠNEM MENIHU in O SODNIKU S KOLEDARJEM
M
Iz Boccacciovih novel, ki jih je dramatiziral Saša Vuga in za TV Ljubljana režiral Vaclav Huheček 1970/71' bomo tokrat gladali dve zgodbi. PrV zgodbo je še začel in končal Sta4f Sever v vlogi Boccaccia, v drugi paj‘ tega velikega slovenskega igralca ’ moral zamenjati Stevo Žigon.
NAGRADA V ORTNEK
IVANKA PREZELJ iz Ortneka bo prejela lepo knjižno nagrado za
Žreb jo je izbral izmed kar zajetnega kupa raševalcev predzadnje križanke. Reševalci današnje križanke naj rešeno križanko pošljejo na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista* Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA. Za žrebanje bodo prišle v poštev vse rešitve, ki bodo prispele na naslov do 9. novembra.
prgišče i misli
t-l-tnmtif
Ljubezen je vsakdanja, trivialna stvar, ki jo opeva že vsak smrkavec.
I. CANKAR
Ni krivde ne vzroka drugod, nego v samem slabotnem, malodušnem srcu.
I. CANKAR
Za rano oholega ni zdravila.
Sirahovaknjiga
Upanje je predujem zaželene sreče.
SULLY—PRUDHOMME
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA													
				DL	MN0G0- KOTNiK	LUKA V MAROKU (POTRES!)	POTEPA NJE	Z. IME ,w	ZGUR ECO	DL	PERZ. PESNIK	1 KRAŠKA UČINKA planota TRIHINFI F MEO HRVA H!NtL IŠKO IN BOS.	
> - ■				POGLAVAR RIM. KAT. CERKVE/ DUŠIK						SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO/ JEZERO V „V. AFRIKI j			
													
				'PREČNI DROG V KOZOLCU					ARAB. LUKA / BLAZIN-JAK				
				POSEBNI DNEVI RIM KOLEDARJA /LIJAK				ZASLUŽEK ENEGA ONE /STENA					
				•							ERBIJ/ NAIVNI SLIKAR		
DL	DVOŽIVKA	IZDELOVALEC RET	IN DRUGI/ POZITIVNA ELEKTRODA			MESTO VJV. TURČIJI/ PREDSTOJNIK SAMO-. STANA .	t IME/ SPIS	-					
DOMAČE ŽIVALI												UGOVOR	IRSKI OTOK
EVR. VELETOK				TERMIN/ SKALA				OBDELAN KOS ZEMLJE/ AMERICIJ					
KOPNO SREDI MORJA					ST. EG. STVARNIK SVETA/ JANŠA ANTON				TRŠCICA/ ANTON BOLE				
REDKEJŠE 2. IME							MODEL						
TURŠKA GORA							DL	ANGL FILOZOF (FRANCIS)					
Ponos Nemcev, avtoceste, po katerih lahko drve, kolikor jim potegnejo avtomobili. Posledice pa so težke. (Foto: MiM)
Poln plin za mrtev gozd
Nemška študija je pokazala, da gozdovi umirajo tudi zaradi dovoljenih velikih hitrosti na cestah
V mnogih evropskih državah poznajo omejitve hitrosti na vseh cestah, tudi na avtocestah. Zahodna Nemčija pa je nekakšen raj za ljubitelje velikih hitrosti: na njihovih »autobahnih« so hitrosti neomejene. A če bo ostalo tako Je odprto vprašanje, okoli katerega se zdaj bije vroča bitka, kjer na eni strani vihtijo meče avtomobilisti, na drugi pa ekološko osveščeni ljudje.
za petino. Strokovnjaki menijo,., da bi že to zaustavilo onesnaževanje, ki je poškodovalo ali uničilo že nekaj manj kot polovico nemških podeželskih gozdov.
Načet simbol
Fudžijama, Fudži ali Fudži-san, kot Japonci spoštljivo imenujejo svoj najvišji vrh, je s svojo skoraj popolno obliko in značilno snežno kapo stoletja navdihoval pesnike in slikarje ter postal sveta gora in nacionalna znamenitost dežele vzhajajočega sonca. Nazadnje je 3.776 metrov visoki vulkan pokazal znamenja življenja leta 1707, zdaj pa kaže nevarna znamenja razpadanja.
Prihodnje leto naj bi ženske ponovno pokazale noge, kot zahteva načrtovana moda za pomlad in poletje.
Naj se spet vidijo noge
Od vrha vulkana se po pobočju vleče dolga hudourniška razpoka, ki je ponekod globoka tudi 50 metrov. Strokovnjaki se boje. da bi razpoka nekega dne tako načela krater, da bi se del vrha zrušil •in bi gora izgubila svojočudovito simetrijo. Zato so spodbudili japonsko vlado, da se je lotila ■ reševanja slavne gore.
Moetol \oblJk.ovalci$JhšdVitlfevajo notk prodor mirfija
Napovedi pred tremi leti, da bo mini ponovno osvojil modni svet, se niso uresničile. Ženske so se držale klasičnih dolžin in le kakšna njladenka je pogumno razgalila rtoge. Morda bo z letošnjimi napovedmi ravno tako. Italijanski modni ustvarjalci šo namreč pred , kratkim predstavili svoje kolekcije za prihodnje leto in očitno je,da si mini utira pot nazaj v modne tokove.
»Čas je, da ženske ponovno pokažejo noge,« pravi sloviti italijanski modni kreator Giorgio Ar-mani. Pripravil je kolekcijo, za katero je značilno, da več razkriva, kot pokriva. Oblikval je tenke bluze, ki se tesno prilegajo, prava mini krilca in tudi kratke hlače, ki naj bi jih ženske nosile pod moško krojenimi suknjiči, pod katerimi pa je obvezna tenka, telesu se prilegajoča majica. Na površje je ponovno spravil tudi »vroče hlačke«.
bolje skrbi za vitko linijo, kot je nekdaj, in da ni resničnih ovir za prodor novih modnih tokov. Pri tem seveda galantno zamolčijo vprašanje, ali ima vitka ženska tudi dovolj denarja, da bo za. prihodnje leto temeljito spremenila svojo garderobo.
Zanimivo je primerjati modele kopalk velikih modnih kreatorjev z našimi. Pri Beti so uganili smer, ki jo ubira moda, ko so odločno razgalili noge visoko do boka. Lagerfeldovi modeli kopalk, ki so poželi še največ zanimanja, so le morda malo 'manj
Že pred leti so postavili nekaj betonskih pregrad, ki naj bi preprečile zemeljske plazove, vendar hude erozije niso zaustavili. Vsako leto spere deževje preko 200.000 prostorskih metrov gore. Zdaj bodo poskusili betonirati najbolj strme stene v razjedi, da bi tako preprečili rušenje novih plasti in nevarnost, da v gori zazija luknja.
podobni,
drzni.
Vsem ni po volji takšen ukrep, saj menijo, da bo betonska stena ekološko vprašljiva stvar in da povrhu vsega ne bo zaustavila naravnih procesov v eroziji svete gore. In če bi prišlo do izbruha zdaj spečega vulkana, potem ne bi noben betonski zid zadržal razpada.
Umetna prst
Bodo
puščave
nele?
ozele-
Pravi razlog, zakaj puščave niso zelene, ni v tem, ker bi bilo premalo padavin, marveč v takšni sesta,vi tal, ki prepušča vodo hitro v globlje plasti in je ne morejo zadržati. Vsaj pri mnogih puščavah je tako. In takšne se dajo s primernim postopkom ozeleniti.
' Britansko podjetje Chemical Discoveries je izdelalo polimerna zrnca, ki vežejo nase tridesetkrat več vode, -kot tehtajo sama. Povrhu tega niso toksična in so kemično nevtralna: Če .ta zrna pomešajo s puščavskim peskom, nastanejo peščena tla. na katerih lahko zraste trava in drugo manj zahtevno rastlinstvo, ki sčasoma postane snov za nastajanje plodne prsti.
Opravljeni poskusi kažejo, da je s polimernimi zrni res mogoče iz puščave narediti plodna tla. Del puščavske površine so oplemenitili z zrni, potem pa zalivali z vodo, ki so jo obogatili z gnojili in drugimi snovmi. Trava je lepo rasla in pognojila puščavo za kasnejši hurrius.
Nekateri arabski emirati, npr. Abu Dabi, so že naročili prve pošiljke polimernih zrn in bodo preskusili tehnološko novost v svojih razmerah v daljših časovnih razdobjih.
Bitka se je začela, ko je vladna študija dokazala zvezo med umiranjem gozdov in hitrostmi avtomobilov. V izpušnih plinih avtomobilov so snovi, ki se v ozračju povežejo z vlago in stvorijo tako imenovani kisli dež, ki načenja okolje, uničuje rastje in živalstvo. Študija je pokazala, da je pri manjših hitrostih v izpušnih plinih manj škodljivih snovi. Z omejitvijo hitrosti na 120 km/h bi se koncentracija škodljivih snovi zmanjšala za 18 odst., torej skoraj
Ekologi zahtevajo takojšnje ukrepe in še večjo omejitev hitrosti vsaj do takrat, ko bodo morali vsi nemški avtomobili imeti vgrajene katalizatorje za prečiščevanje škodljivih izpušnih plinov. Do leta 1989 naj bi torej ne veljala krilatica: »Neomejena hitrost za svobodne državljane!« s katero se koservativci upirajo vsakršnim omejitvam hitrosti na avtocestah.
Tudi s slino?
Nova odkritja o skrivnostni bolezni AIDS
uvodov
IZVODOV}—
10.000M
Okoli bolezni AIDS, ki je pred nekaj leti presenetila javnost in postavila medicinsko znanost pred dokaj težko vprašanje, je vse manj neznanega in skrivnostnega.
Letos spomladi so francoski in ameriški strokovnjaki odkrili, da se virus, ki najverjetneje prenaša smrtno nevarno bolezen, širi preko telesnih tekočin, predvsem^ semenske tekočine in krvi. Pred dvema tednoma pa so znanstveniki odkrili, da se smrtonosni virus lahko prenaša tudi s slino.
Ker se pohod te doslej neznane bolezni ne zaustavlja in se število njenih žrtev povečuje, je razumljivo, da znanstveniki skušajo odkriti vse poti. po katerih se lahko širi. In če sc tudi s človeško slino, potem lahko pričakujemo, da bodo homoseksulaci, ki so v veliki večini žrtve in torej tudi možni prenašalci bolezni, še bolj-iz^* ohrani iz družbe V nekaterih ameriških mestih sd že zaprli ko-: pališča, knjižnice, klube in druge? podobne prostore, kjer šo se družili lc homoseksualci.
Raziskava je odkrila, da se virus zadržuje v, člpvešklLslini le v zgodnji fazi obolenja, v povsem razviti stopnji AIDS pa ga ni več v slini. To, seveda če ugotovitev drži. pomeni toliko težje ugotovljivo možnost okužbe.
E
TOMO
KRIŽNAR
MOJE AFRIŠKE
Ženske noge so razgalili tudi kreatorji, kot Ferre, Lagerfeld, Moschino in drugi. Pomlad in poletje prihodnjega leta naj bi bila torej vroča, če se bodo novi tokovi uveljavili. Poznavalci mode namreč pravijo, da mini sicer ni primeren za vsako žensko, vendar pa ugotavljajo, da je dandanes ženska mnogo obl j negovana, da
Veselo na železnici
Najstarejši poklic na svetu osvaja železnico
lz Vel. Britanije prihaja vest o novi obliki najstarejšega poklica na svetu, o prostituciji.
"Mlade, lepo oblečene ženske prodajajo svoje naravne čare kar na vlakih, ki vozijo iz Midlandsa v London in nazaj. Za ta dekleta se najbolj potegujejo bogati poslovni možje, ki seveda potujejo v prvem razredu vlaka.
Železniške oblasti se trudijo, da bi zaustavile tako imenovano »seksualno« trgovino. Na pomoč so poklicali tudi policaje, ki se po teh pregrešnih vlakih izdajajo za možne odjemalce in so seveda v civilnih oblekah.
Očitno so dekleta odkrila, daje na vlakih posel donosnejši.
.1. Ž.
Njihov
ugled v oddaljenejših vaseh v novem stoletju ni prav nič padel. Od nekega študenta etnologije sem slišal, da za prehod v trans, v katerem se poglobe v razumevanje nadnaravnega, ni potrebno halucinogeno mamilo, kot npr. indijaskim vračem ali pa čarovnikom na daljnem sibirskem severu. Duhovni vodja nubske skupnosti je še danes vrač, varovalec in blagoslo-vljalec žetve, bolezni in miritelj tistih, ki jih oblvaduje neznano in skrivnostno, doktor in svetovalec. Najpomembnejšo vlogo pa igra, kadar se sorodniki hočejo pogovoriti z dušami svojih umrlih.
Leni Riefenstahl piše o posebni seansi, na kateri stike vzpostavijo s pomočjo medija, ki ga predstavlja rejena kokoš. Kokoš prineso sorodniki na vračev dom. Sorodniki posedajo okrog koče, vrač pa se s kuro zapre vanjo. Potem kokoši zvija vrat, njene krike in kruljenje pa glasno prevaja 1n posreduje čakajočim zunaj.
Poleg dušnega pastirja, ki skrbi za verske in kulturne zadeve, ima vsaka nubska skupnost tudi maga — posvetnega vodjo, ki ga od angleških časov sem skuša odkriti in ga pridobiti na svojo stran lokalna sudanska oblast. To so navadno najbolj sposobni in premožni vaščani. Tak človek, ki ga ima vsaka vas, odgovarja za pravico in rešuje socialne probleme.
Legalne procedure se odvijajo pred hišo vodje. Kolikor vem, pa Nubi nimajo glavnega vodje, ki bi skrbel za celo pleme, za vse vasi, ampak med vaškimi vodji obstaja nekakšna suverenost.
Nubsko sodišče nima veliko dela. Vodja skupnosti se v glavnem ukvarja le s problemi zakonolomstva. Kdor drugemu zapelje ženo, da se preseli k njemu, mora plačati celotno vrednost, ki jo je zapuščeni plačal zanjo, ali pa gre v zapor. Nubi više v savani sploh ne poznajo kraje. Kdaj pa kdaj mladi vaški mulci v svoji objestni igri sunejo kakšno kozo in jo na skrivaj spečejo v skriti dolini. Ta mladeniški običaj je tradicionalen in enakovreden našemu fantalinskemu rabutanju češenj. Vsak mag ima enega ali dva policaja, ki v takem primeru s palioami po več tednov zasle-
dujeta tatiče. Če jih ujemajo, jih peljajo v Kadugli in predajo sudanski policiji.
V zaporu mladi fantje delajo kot kmetje. Ko se čez nekaj mesecev vrnejo domov, jim domačini prirede velik sprejem in jih slave kot heroje.
Po vsaki pomembni rokoborbi sledi še isti večer ples, ki se znatno razlikuje od običajnega vaškega plesa. Nubi ga imenujejo »njerten«, kar je najbolje prevesti kot ples ljubezni.
Ples se začne z divjim bobnanjem. Prva izmed deklet, ki so se za to priložnost posebo skrbno olepšale, se pojavijo plaho in sramežljivo. Po dve ali tri začno plesati v skupinah. Prostor kmalu oživi. Telesa deklet se med vrtinčenjem s soncem obsijanega prahu svetlikajo kot pozlačena. V laseh nosijo nojeva ■peresa ali svetleče se medinanaste sponke. Skoraj vse imajo prekrasna naoljena telesa in dolge, vitke noge. Z boki pozibavajo v ritmu bobnov, v rokah pa sučejo prožno vejico ali dolg bič, spleten iz usnjenih jermenov.
V zraku je čutiti žlahten nemir. To posebno erotično razpoloženje se ne da primerjati s striptizom. T udi naštudirani gibi naših disco lepotic so okorni v primerjavi z gibi teh vitkih, gracioznih gazel, ki se že od rojstva gibljejo svobodno in jih ne bremeni prevzetnost. V teh deklicah je čutiti naravno lepoto, milino in vročekrvno spolno željo, ki jo imajo mlade srne.
Bobnanje postaja glasnejše in ples vse bolj divji. V ples se vključijo tudi borci. Gibanje njihovih poslikanih teles je v primerjavi s hitrim dekliškim plesom precej počasnejše. Ob posebnem udarcu bobnov se ustavijo. Nagnjeni v pasu nazaj, posnemajo krike ptic roparic.
Možje potem sedejo na nizek kamnit zid. Pozibavajočih deklet skoraj ne pogledajo več. Glave imajo sklonjene in njihovo edino gibanje je neprestano tresenje nog. Okrog gležnja imajo pritrjene majhne zvončke. Le cingljanje zvončkov odkriva njihovo prikrito vznemirjenje.
Medtem se nekaj žena usede k bobnarjem in divjemu ritmu se pridruži še petje. Ostale ženske plešejo s svojimi hčerami in razglašajo njihovo nedolžnost z glasnimi cvilečimi glasovi. Prva dekleta se bolj in bolj približujejo možem. Razburjenje raste.
Nato prvo dekle zapleše proti enemu od borcev. Njeno telo se skoraj dotakne njegovega. Hitra kot blisk mu zamahne z nogo nad glavo in mu jo, še vedno zibajoča se v bokih, položi na ramo. Potem se obrne in izzivalno migajoč v taktu godbe zapusti krog svetlobe. Dekle je izbrala. Na podoben način se ostalim približajo tudi druga dekleta.
Ljubimci običajno odidejo v savano. Milijarde iskrečih se zvezd so edine priče. Radi pa jih, kot povsod po svetu, zasledujejo otroci.
Dekleta plešejo dolgo v noč. Ta presenetljivi skrivnostni obred je preživel dolga stoletja.
»Daleč proč od ponorelega sveta« sedim nag na granitni skali nad vasjo okroglih koč, poslušam bobnanje in skrivnostne krike onih sproščenih doli ob ognju in postajam čudno dobre volje, tako zadovoljen. Pravzaprav bi za tista počutja lahko uporabil tudi bolj romantične besede, vendar se mi zdi, da so že vse preveč zlorabljene. Verjetno za take občutke ni treba iti tako daleč. Vsak povprečno občutljiv človek, ki rad hodi v naravo, jih je gotovo deležen. Morda bi enako čutil tudi doma, vendar sem, tako daleč proč, laže utekel sugestijam, pritiskom in vplivom okolja, ki ti, hočeš ali nočeš, ne dajo videti stvari naravne, kot so.
Res, hočeš ali nočeš, kajti tudi naši kraji, kjerte nič hudega hoteči ljudje že zaradi nedolžnega jutranjega tekanja čez vaške gmajne proglasijo za čudaka ali kar norega, imajo svojo moč.
Hvala, savana, za tista šepetanja, nežne trave, opojne noči...
V Nubskih hribih je bilo veliko smeha. Ne porogljivega na moj račun ali bedastega.
POTA
Po dolenjski deželi
• Prefinjen čut za materinstvo je pokazal zmikavt, ki je v noči ha 27. oktober vlomil v kokošnjak Marije Perko iz Vrtače. Z osemnajstimi piščančki je v malhi romala tudi njihova debelušasta mati.
• Peter Deu, mokronoški gostilničarje pred dnevi prijavil miličnikom, da mu je nekdo ukradel starinski likalnik, dva glinasta pepelnika in glinast vrč, vse skupaj vredno kakih 6 tisočakov. Na shečo gostilne zaradi tega ne bo ireba zapreti.
• Na Dolenjskem se vnovič pojavljajo množični pokoli kokoši. Enemu takih so bile prejšnji teden priča pernate prebivalke kokošnjaka Eda Lukšiča iz Straže, ki so v živo videle kar, osem obglavitev.
• 50-letni Jože L. iz Žužemberka si je prejšnji teden zagotovil brezplačno varstvo miličnikov. Za kaj takega pa se je seveda moral dobro potruditi: v gostilni žužem-berške KZ je pridno razbijal in razgrajal .ter vznemirjal prisotne goste.
SPOSOJENO TRNJE
• Kljub temu, da smo hribovita dežela, pa je mnogim odgovornim — vse ravno do Črnega morja.
• Današnji profil človeka bi se lahko imenoval — homo biro-kratus.
MARJAN BRADAČ
fflmi
poročajo
IZTOČIL MU JE GORIVO — Med 14. in 17. oktobrom je nekdo vlomil v osebni avto Janeza Zupančiča iz Gornjega Podšumberka in mu iz rezervoarja iztočil okoli 15 litrov goriva. Zupančič je oškodovan za 1.137 din. Storilca še iščejo.
RAZBIJ AL STEKLENINO —Novomeški miličniki so 26. oktobra pridržali do iztreznitve vinjenega 25-letnega Milana Riflja iz Ždinje vasi. Možakarju so se v gostilni »Pri Marički« tako tresle roke, da je razbil več steklenine. Zagovarjal se bo pred sodnikom za prekrške.
ŠEST KOKOŠI IZGINILO — V noči na 27. oktober je iz kokošnjaka Ivanke Kolbezen v Črnomlju izginilo 6 kosov perutnine, vredne okroglih'6 tisočakov.	1
IZTOČIL BENCIN — 25, oktobra je nekdo iz osebnega avtomobila Staneta Zaletela iz Velike Loke iztočil 20 litrov bencina in tako oškodoval lastnika za preko 2 tisočaka. Storilca še iščejo.
UKRADEL ŽAROMET —Nekdo je v noči na 28. oktober iz osebnega avta Novomeščana Jožeta Lukšiča ukradel žaromet. Lukšič je ob najmanj poltretji tisočak.
NOVO MESTO — Kruh je bil od nekdaj slaba točka v preskrbi Novega mesta. Bodisi da so bile pripombe na njegovo kvaliteto, bodisi da ga je zmanjkalo ob nepravem času. Vse te številne pomanjkljivosti so privedle do ukrepov družbenega varstva tako v novomeški, kot v črnomaljski pekarni, danes, več mesecev po uvedbi teh ukrepov, pa bo verjetno zanimivo pogledati, ali se je stanje na tem področju kakorkoli spremenilo.
Tako sanitarni, kot tfžni inšpektor novomeške U1S ugotavljata, daje navzlic nekaterim pomanjkljivostim (o teh kasheje) krenilo, na boljše. Se posebej v Novem mestu, kjer je bilo glede kvalitete kruha največ pripomb. Če nič drugega, je napredek že to, da je opazna večja čistoča, tudi skrb za vzdrževanje je neprimerno večja. Še zmeraj pa nekolikanjšepa pri kvaliteti kruha. Ni tako dolgo, kar so bili na zahtevo Dolenjke iz novomeške pekarije odvzeti trije vzorci kruha, med katerimi je analiza novomeškega Zavoda za socialno medicino in higieno pokazala, da štruca domačega belega kruha ni primerna za promet, oporečen pa je bil tudi polbeli kruh. Z . omenjenimi analizami so hoteli v Dolenjki dokazati, zakaj se nakatere vrste kruha ne kupujejo, je pa poleg slabše kvalitete zanesljivo vzrok tudi-visoka cena. Vse bolj se namreč ljudje odločajo za nakupe osnovnih vfst kruha in povsem prav je, da so se inšpektorji ob zadnjih podražitvah ,
PODLEGEL ZA POSLEDICAMI NESREČE
NOVO MESTO — Iz novomeške bolnišnice so sporočili, da je za posledicami hude prometne nesreče, ki se je 16. oktobra pripetila v Dolenjem Gradišču, umrl 25-letni Nedeljko Jevšek iz Novega mesta. Kot smo že zapisali, je prometno nezgodo zakrivil voznik osebnega avta Marko Gorišček.
kruha odločili poostreno nadzirati njegovo kvaliteto. Zaenkrat lahko zapišemo, da je kvaliteta kruha iz moke tipa 500 zadovoljiva, medtem ko je v poibelem kruhu iz moke tipa 850 bistveno preveč vlage, kar seveda povzroča slabo kvaliteto z lepljivo sredico. Ti ugotovitev velja za novomeško, či nomaljsko in tudi za trebanjsko pekarno. In vzrok temu? Nekateri sicer trdijo, daje kriva slabša kvaliteta moke, večina argumentov pa vendarle govori "v prid trditvi, d;i je takšnemu kruhu kriva površnost in malomarnost v pekarijah. Ne gre za neskromnost, toda če danes le režemo kruh brez bojazni, da bi v njem naleteli na kakšen tujek (bilje celo hlebec z zapečeno mišjo), je upravičeno pričakovati, da bo tudi kvaliteta ustrezna ceni.
B. BUDJA
Med Vožnjo grozil s pištolo
Miču Mihajloviču so miličniki zasegli pištolo
NOVO MESTO — Prizor, kakršnih smo bili doslej vajeni le v napetih kriminalnih filmih, se je minuli teden ponujal tudi na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom.
32-lctni Mičo Mihajlovič iz Kukolja se je 26. oktobra peljal s tovornjakom iz Ljubljane proti Zagrebu. Za njim je v koloni vozil tudi tovornjak, ki ga je upravljal Jugoslav Djokovič iz Titovega Užica. Slednji je hotel Mihajlo-viča prehiteti, s čimer pa se ta nikakor ni hotel sprijazniti. Šele v Karteljevem je Djokovičev tovornjak zapeljal vzporedno z Mihajlovičevim, takrat pa je ta potegnil iz žepa pištolo in skoz okno kabine meril na Djokoviča. Do 'strela na srečo ni prišlo, saj so pravočasno posredovali tudi miličniki in na Otočcu prištolo znamke CZ in kalibra 7,65 zasegli, zoper Mihajloviča pa bo podana kazenska ovadba temeljnemu javnemu tožilcu.
$/* M
VjTtAmjufaxr bofonpJajO' tiu&o/
BRANKA JURCA NA OBISKU — Ob 20-letnici delovanja pionirske knjižnice v Novem mestu je bila gostja te ustanove mladinska pisateljica Branka Jurca. S pionirji novomeških šol se je zadržala vse dopoldne v prijetnem pogovoru o svojih delih in življenju.
DENAR ZA IZLETE — V torek in sredo, 23. in 24. oktobra, so pionirji OS Katja Rupsna iz Novega mesta zbirali star papir. Po domovih in v delovnih organizacijah so nabrali precej ton papirja. Tako zasluženi denar bo večina razredov prihranila za končni izlet. (Foto: Foto krožek OŠ Katja Rupena)
ZBOR PRIDNO VADI — Dekliški pevski zbor Doma za učence Majde Šilc Novo mesto šteje 45 pevk, vadi pa pod vodstvom Marjane Dobovšek. Repertoar so si dekleta izbrala sama, obsega pa narodne, umetne in partizanske pesmi. Zbor nastopa na vseh prireditvah v domu. (Foto: Irena Vegelj, Dom za učence Majde Šilc)
OSUMLJEN JE VLOMA
DRAMA — Novomeški miličniki so prijeli B. Ž., ki je utemeljeno osumljen, da je 27. oktobra vlomil v osebni avto Janeza Turka iz Drame. Iz vozila je izginil moški suknjič, vreden kakih 5 tisočakov.
V OVINEK PO SREDI CESTE — Jože Turk iz Dolenjskih Toplic se je 22. oktobra peljal s tovornjakom iz_ Reber proti Žužemberku. Tam je v nepregledni desni ovinek zavozil po sredi ceste, ko mu je nasproti prav tako s tovornjakom pripeljal Jože Ferlič s Keršičevega hriba. Pri trčenju na srečo ni bilo poškodovanih, zato pa je materialna škoda precejšnja, ocenili so jo na milijon dinarjev.
PREHITRO JE VOZIL — 37-letni
Pokvarjene kumare pred sodiščem
Pasterizirane kumare črnomaljskega Belsada postale po enem letu neprimerne za promet — Denarna kazen tudi tehnologinji Viki Lozar_________________________________
nalizo podobni republiški ustanovi. Dobljeni rezultati so sum o pokvarjenosti kumaric le še potrdili, prav tako pa je bilo v izvodu zapisano, da gre za zdravju škodljivo zelenjavo, popolnoma neprimerno za prehrano.
TRČIL V ELEKTRIČNI DROG
. ŠKOCJAN_— 20-letni Pavel Korenz iz Segonj pri Škocjanu seje 28. oktobra peljal z avtom po lokalni cesti iz Klenovika proti Škocjanu, v naselju Zagrad pa ga je v ovinku zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na desno na bankino, kjer je po kakih 150 metrih trčil v električni drog. Pri nezgodi sta se poškodovala sopotnika Anica Korenz in Peter Korenz, oba pa so po zdravniško pomoč odpeljali v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za 50 tisočakov.
SREČANJE MLADIH DOPISNIKOV
Letošnje 16. srečanje pionirjev dopisnikov je bilo od 18. do 20. oktobra v Novem mestu. Na povabilo uredništev Pionirja, Pionirskega lista, Dolenjskega lista in Radia Ljubljana smo se ga udeležili tudi mladi dopisniki iz naše šole. Tri dni smo bili gostje mladih Novomeščanov. Ogledaii smo si Novo mesto, več delovnih organizacij, bili smo v uredništvu in tiskarni Dolenjskega lista, v šoli za računalništvo itd. Organizirana so bila predavanja, literarni večer, zabavni večer z Matejo Koležnik, razstava šolskih glasil iz vse Slovenije in še kaj. Program srečanja je bil zelo bogat in pester pa celo prenatrpan. Ogledali smo si tudi šolo v Dolenjskih Toplicah, prostor za pionirski dom in Bazo 20 ter bili pri podelitvi nagrad najboljšim glasilom. Imeli smo tudi razgovore s člani uredništev, ki so nas povabila, in smo si nabrali veliko izkušenj za nadaljnje delo.
SUZANA MOLAN, 8.a OŠ Artiče
ČRNOMELJ — Zato, ker je dal na trg pokvarjene in zdravju škodljive pasterizirane kumarice, je bil pred nekaj dnevi pred novomeškim temeljnim sodiščem Belsadov tozd IIP Kolinska iz Črnomlja kaznovan s plačilom 60.000 din denarne kazni, tehnologinja Vika Lozar iz Metlike pa na plačilo štirih tisočakov.
Zgodba sega že v predlanski avgust, ko so v črnomaljskem Belsadu proizvedli večje število poltretji kilogram težkih kozarcev vloženih kumaric in jih potem dobavili v Slovensko Bistrico. točneje tozdu Maloprodaja iz Poljčan. Kozarci kumaric so bili nato kakšno leto uskladiščeni v Poljčanah, med tem časom pa so kumarice postale nenavadno mehke, tekočina je postala motna, izdajala pa sta jih tudi neprimeren vonj in okus. Vse to je kazalo, da spravljene zaloge ne ustrezajo več pogojem, ki jih predpisuje pravilnik o kakovosti sadnih, zelenjavnih in gbbjih izdelkov. Takoj ko so bile ugotovljene te pomanjkljivosti, so bili vzorci spornih kumaric poslani v analizo Zavodu za zaščito zdravja mesta Zagreb, hkrati pa tudi vsupera-
r
iz garderobnih omaric jemal sodelavcem
Eno leto zapora za Jožeta Nahtigala
LJUBLJANA — Te dni je precTŠe-,nat ljubljanskega temeljnega sodišča stopil 23-letni Jože Nahtigal iz Dešeče vasi pri Žužemberku. Mladeniča je obtožnica bremenila, da je v delovni organizaciji 1MP Livar iz Ivančne gorice sodelavcem kradel denar in razne predmete fz garderobnih omaric.
Nahtigalovi sodelavci niso potrebovati veliko časa, da so našli osumljenca. Nahtigal je bil namreč zaradi podobnih dejanj že v zaporu in takrat, ko je akazen prestajal, kraj ni bilo, pojavile so se.pa takoj, ko je ponovno nastopil službo. Tako je Vinko G. ostal brez bankovca za 500 din, spet drugi sodelavec brez ročne ure, vredne 4 tisočake, nekomu je iz denarnice zmanjkalo 4 tisoč din, da ne naštevamo naprej.
Preiskava in obravnava sta Nahtigalovo krivdo vceloti potrdili, takoda so mu sodniki za očitana kazniva dejanja prisodili eno leto zapora. Sodba še ni pravnomočna.
Najsi so se v črnomaljskem Belsadu še tako izgovarjali na možnost, da je do teh posledic prišlo med prevozom, ko naj bi popustili pokrovi na kozarcih, je obravnava nedvoumno dokazala njihovo krivdo. Ne nazadnje pa je tudi zapisnik o opravljeni analizi govoril o tem, da na embalaži ni bilo prav nikakršnih poškodb. Senat je ob vsem tem posegel po primerni denarni kazni, Lozarjevo pa je obsodil, ker je bila kot tehnolog najbolj neposredno odgovorna za to, da so šle v promet kumare, ki niso ustrezale predpisom.
Sodba še ni pravnomočna.
B. B.
VLAK GA JE POVOZIL
PONIKVE — 25. oktobra zvečer so ob železniški progi pri Ponikvah našli mrtvega 19-letne-ga Viktorja Candellarija iz Gabrijel pri Krmelju. Mladeniča je povozil vlak, vzroke in okoliščine nesreče pa še raziskujejo.
Naprej sprti s čistočo?
Prejšnji mesec končani pregledi dolenjskih turističnih objektov — Nehigiena — glavna zavora turističnega razvoja
TREH NJE, ČRNOMELJ NOVO MESTO, METLIKA — Hladno jesensko vreme nas je skoraj že docela odvrnilo od razmišljanj o letošnji poletni turistični sezoni in šele opravljeni obračuni in inventure nas bodo povrnili za kak mesec v preteklost. Sestavni del končnega obračuna o letošnjih slovenskih turističnih dosegih pa bo tudi poročilo o akciji sanitarnih in tržnih inšpektorjev po vseh delilt republike.
Turizmu na Dolenjskem vsaj z besedami rišemo lepše čase. Marsikje smo kaj spremenili na boljše, popestrili smo ponudbo, obogatili in uredili objekte, a kaj pomaga vse to, ko pa očitno nismo spremenili zavesti. Pričujoče številke bodo na videz sicer suhoparne, vendar rezultati akcije sanitarnih inšpektorjev po turističnih objektih Dolenjske kažejo žalostno dejstvo, tla so še takšna vlaganja v razvoj turizma ničeva, če jim ne bo sledil razvoj v zavesti tistih, ki v turizmu delajo. V HEJ pregledanih objektih je bilo najdeni It kar 51 nepravilnosti, izrečenih je bilo 18 mandatnih kazni, napisanih je bilo IJ prijav sodniku za prekrške, bilo ji izdanih 17 odločb o odpravi nepravilnosti, v enem primeru pa je bilo potrebno celo izreči prepoved obratovanja. Prav nobenega smisla nima, da te številke identificiramo, kajti vsem je skupni imenovalec enak: nehigiena. Neurejene sanitarije, nered po kuhinjah, v skladiščih celo živila s preseženim rokom uporabe, umazane zaščitne obleke, uniforme, da o osebni nehigieni in nečistoči v kuhinjah ne govorimo.
Za odpravo vsega lega ni potrebno nobenih posebnih vlaganj, pa vendar bi razvoju turizma s tem največ koristili.
R. BUDJA
Ali jemo predrag kruh?
Čeprav se je veliko stvari v dolenjskih pekarijah izboljšalo, kakovost nekaterih vrst kruha še zmeraj ne ustreza njihovi (visoki) ceni
TUDI ZAVIRANJE NI POMAGALO
ŠKOCJAN — Hrastničan Stane Greben seje 28. oktobra peljal z osebnim avtom po lokalni cesti med Dolenjimi Dolami in Škocjanom. V desnem nepreglednem ovinku se je hotel izogniti veliki luži na cesti in je zapeljal v levo, takrat pa mu je nasproti z avtom pripeljal Novomeščan Franc Jožef. Pri nezgodi sta se hudo poškodovala voznik Greben in Jožefov osemmesečni sin Franc; otroka so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za 150 tisočakov.
Zvonko Krivič s Prisoj je 23. oktobra peljal tovornjak s polpriklopnikom po magistralni cesti proti Zagrebu. Ko je zapeljal po klancu navzdol v ovinek, je zaradi prehitre vožtjje trčil v zadnji del osebnega avtomobila, ki ga je vozil Zagrebčan Milan Špalj. Avto je po trčenju zdrsel preko nasipa in se prevrnil, ob tem pa seje hudo poškodovala sopotnica Tatjana Špalj-Tomljanovič. Materialne škode je bilo za 320 tisočakov.
VSI SMO GASILCI
Oktober je mesec požarne varnosti, zato smo se v zadnjem času veliko pogovarjali o vzrokih požarov, o preprečevanju. Pri nas doma smo vsi gasilci. Očkajegasilskičastnik, mamica izprašana gasilka, s sestro Polono pa sva članici gasilske desetine priGD Blanca, delava pa tudi v šoli pri društvu Mladi gasilec. S pionirsko desetino smo bili že večkrat na tekmovanju. Lani smo mlajši pionirji v Sevnici zasedli prvo mesto in osvojili pokal. Ker že dolgo sodelujem pri gasilcih, sem bila letos izbrana za gasilsko kolonijo na Debelem rtiču. Tam je bilo zelo lepo. Tudi ko bom velika, bom članica GD.
KLEMENTINA VIDRIH 5.r., OŠ Blanca
LIKOVNA KOLONIJA
Likovniki iz vse Jugoslavije smo se pred kratkim srečali na likovni koloniji v COŠ Marije Broz v Bistrici. S temperami, svinčniki, voščenkami smo ustvarjali razne slike iz bistriške pokrajine pod geslom »Titovi kraji in ljudje«. Po prijateljskem srečanju so nam učenci te šole pripravili kulturni program, na koncu pa smo si ogledali še razstavo naših risb.
TATJANA VERTOVŠEK OŠ Koprivnica
DVE AKCIJI ZA ZIMSKO ŠOLO V NARAVI
V soboto, 24. oktobra, smo imeli petošolci OS bratov Ribarjev iz Brežic kar dve uspešni delovni akciji, katerih denarni dobiček je namenjen za letošnjo zimsko šolo v naravi. Prvo akcijo smo imeli dopoldan, in sicer smo na zemljišču Agrarie v Cundrov-cu pobirali koruzo, popoldne pa smo zbirali odpadni papir. Napolnili smo: cel kontejner in zagotovo bomo imeli : lep zaslužek.
BLAŽ FLORJANČIČ, 5.e novinarski krožek OŠ Brežice
LfcS I VICA n j (tekn tekma mani)
odbojka
1
KOLO
ISKR
II /VI ZNA LIGA, ZAHOD, 3. KOLO: FUŽI — PIONIR (3:0 (6. 7. 15)
PIONIR: Vernig, Babnik, l Kosmina, Skrbe. Gregurek. berski Smrke, Petkovič. I Berger.
LESTVICA; j. Novi Zagreb 6 točk, od 2. do '7. mesta Pionir. Bled, Pakrac, Študent; I užinar in Metalac po 4 točke itd.
V 4. kolu igra Pionir v gosteh /. Bledom.
SOL, ženske, 3.'KOLO: MEŽICA ~ KOČEVJE	14,	13)
KOČEVJE:	Ahac. Drobnič,
Gornik, Kljun, Kočevar, Piškur, Turk, Uran.
LESTVICA: L Ljubno 6, * 7. Kočevje 2 točki.
V 4. kolu igra Kočevje doma s Fužinarjem II.
rokomet
II. ZVEZNA LIGA, ženske, S. KOLO: NOVO MESTO — MI-, : NEL 23:26 (12:14)
NOVO MESTO: Udovč, Pelko 2, Simončič, T. Zupančič, E. Zupančič, Sitar 1, Jakše, Kramar 6, Godler 6, Kastelic, Mršnik 8, Jerman.
LESTVICA: 1. Dinamo 8 točk. 12, zadnje. Novo mesto 0.
Novomeščanke igrajo v naslednjem kolu pri ekipi Aka-demca.	,	*
_ SR L, moški 8. KOLO: ŠOŠTANJ — KRŠKO (odigrano v torek), DVZ PONIKVE — INLES 12:25 (4:10)
PONIKVE: Jambrovič, Bambič, Fink, M. Strnad, D. Strnad 6, Drab, Vrbinc, Vujnovič 1, Pugelj, 2, Doblekar 3.'
INLES: Gelze, Tanko 3, Lesar 1, J. Ilc, 8, Lukič3, T. Ilc 1, Ambrožič 1, Mate 5, Fajdiga 2.
^Pare/a novič.
FIIZ1-
SRL, ženske,
OZA POLANJ (9:6)
ISKRA: Bolte, Go 4, Kovačič, Simohči Rangtis 1, Vide. Kota HAS KOČEVJE NAR 20:19.(6:10)
I ITAS: Štefariiših. Klarič 3, Novak, S. Jerič 9, M Jerič 5, Oražem 1, Zalar 2,’Saftič, Abramovič, A. Saftič.
LESTVICA: 1. Icklotehna 15. 7. Iskra'Šentjernej 7. 8. ltas 6.
V naslednjem kolu igrajo: Veta — Itas Kočevje, iskra — Mlinotest itd.
nogomet
SNL, 10. KOLO: KOVINAR — BREŽICE 2:0 (1:0)
BREŽICE: Podjavoršek, Ku-pčič, Fridrik, Žižek. Petrovič, Vu-jakljija. Križanec, Gašperšič (Pehan), Petrovič, Lekič, Korbier.
LESTVICA: 1. Koper 14, 9. Brežice 9.
V 11. k ol u igrajo Brežice doma s Slovanom.
košarka
SKL, moški, 1. KOLO: NOVO-LES — COMET 99:87 (41:47) NOVOLES: Seničar 11, Plan-tan 42, Župcvec 11, Kek 9, Bajc 8, Cerkovnik 14, Balažič 4.
V 2. kolu igrajo Novomeščani ponovno doma. tokrat s Pomurjem.
PESTRA ŠPORTNA SOBOTA— Novomeška športna dvorana pod Marofom je bila minulo soboto gostiteljica dveh ligaških srečanj. Najprej so se na posnetku desno pomerili v 1. kolu republiške lige košarkarji Novoiesa in C ometa, v večernih urah pa so rokometašice Novega mesta v 5. kolu II. zvezne lige igrale z Minelom izžrenjani-na in po ogorčenem boju izgubile. (Foto: B. B.)	*
Lahkomiselno mimo prvih točk
Zaradi neizkušenosti in lahkomiselnosti Novomeščanke tudi v 5. kolu II. ZRL praznih rok — Že obsojene na izpad iz lige? — Tretja Itasova zmaga
Po odigranem 5. kolu v ženski rokometni drugoligaški konkurenci je sedaj že povsem na dlani, da bodo Novomeščanke le s težavo osvojile kakšno točko na prvenstvu, to pa seveda pomeni tudi zanesljivo slovo od II. zvezne lige. V dvorani pod Marofom so imele v soboto lepo priložnost, da vknjižijo prve točke, vendar so v odločilnih trenutkih pokazale nezrelost, nezanesljivost in celo zbeganost, kar pa proti tako izkušeni ekipi, kot je Minel, ne more voditi k uspehu.
Šele v zadnjih minutah do pričakovane zmage
I. kolo SKL: Novoles — Comet 99:87 (41:47)
Še sreča, da so košarkarji Come-ta zaprosili Novomeščane, da prvo srečanje letošnjega prvenstva v republiški košarkarski ligi namesto v Slovenskih Konjicah odigrajo v Novem mestu. Kajti le težko bi se Novolesovi igralci s sobotno igro v gosteh rešili nepričakovanega poraza, tako pa sta načrtovani točki vendarle ostali doma.
Novolesovci, ki sov pripravljalnem obdobju pokazali zares izvrstno formo in so jih šteli med glavne kandidate za' najvišja mesta v letošnji republiški ligi, so v soboto razočarali kakih 200 gledalcev. Igralci iz Slovenskih Konjic, ki bi morali biti po vseh napovedih Novomeščiuiom lahek zalogaj, so vodili domala skozi vso tekmo in šele v zadnjih minutah so varovanci trenerja Jožeta Splichala strli odpor gostov. Opravičilo slabi igri novole-sovcev ne more biti niti dejstvo, da so tokrat igrali brez poškodovanega Peljhana in Laliča, in res vsa sreča, da so imeli v svojih vrstah izredno razpoloženega Plantana, kije z 42 doseženimi koši najzaslužnejši za zmago domače vrste. Omenimo le, daje Plantan kar desetkrat zadel koš iz razdalje, ki prinaša tri točke.
Novomeščani igrajo tudi drugo srečanje prvenstva doma: v dvorano pod Marofom prihaja ekipa Pomurja, kije vsaj na papirju še veliko slabši nasprotnik od Comcta. Novoles bi tako po vseh napovedih moral vknjižiti še drugi par točk.
B. B.
KOČEVAR PRVAK NOVEGA MESTA
NOVO MESTO — Pred nekaj dnevi je bilo v novomeški športni dvorani pionirsko, mladinsko in člansko obči-sko namiznoteniško prvenstvo za posameznike in dyojice.,V konkurenci pionirjev je posamično zmagal Vit-ezič, drugi je bil Papež. T a dva sta bila najboljša tudi v konkurenci dvojic, saj sta v finalu ugnala par Gradišar-—Dežan. Med mladinci je zmagal Hribar, 2. je bil Kočevar, 3. Gliha, 4. Vitezič. Med dvojicami pa sta bila par Kočevar—Hribar pred Malenškom in Gradišarjem. Podoben vrstni red je bil tudi v članski konkurenci, le daje tokrat bil v posamični uvrstitvi Kočevar pred Hribarjem. Gliho in Medletom, medtem ko sta Kočevar in Hribar ponovila uspeh v dvojicah. Druga sta bila Klenovšek in Žabkar, tretje in četrto mesto pa sta si razdelili dvojici Papež—Vitezič in Malenšek—Gradi-šar.
Resda so imele igralke Novega mesta v soboto nekaj bleščečih trenutkov, vendar je treba v ligi, kjer je domala polovica ekip bolj ali manj profesionalnih, v takšnemiempu odigrati čelo srečanje. Tekma je bila izenačena vse do rezultata 4:4, nato pa so igralke iz Zrenjanina dosegle nekaj zaporednih zadetkov in vodile že_z 11:6. Varovanke trenerja Janeza Štruklja so šele v finišu tega delapokazale svojo pravo vrednost in rezultat zmanjšale na vsega dva zadetka prednosti. Dokončno pa so srečanje odločile prve minute nadaljevanja. Domačinke so z brezglavo igro, z napadi zgolj skozi sredino, zapravile nekaj žog, Zrenja-
ZKK NOVO MESTO — SLOVAN 59 : 38 (23 : 25)
NOVO MESTO — Košarkašice novo ustanovljenega ŽKK Novo mesto so pred pričetkom prvenstva v republiški , ligi odigrale prijateljsko srečanje z ljubljanskim Slovanom in ga dobile z 59 : 38. Po nekoliko slabšem prvem polčasu so domačinke v drugem delu dokazale, da so dobro pripravljene in so visoko zmagale, čeprav so igrale brez kapetanke Anice Gal, ki ima poškodovano koleno. Strelke: Bunc 19, Avguštin 16, Vesel 8, Smrke 3, Srebrnjak 8, Dragman 5, itd.
DOBOVA — KRMELJ 17 : 15
DOBOVA — V nadaljevanju prvenstva v II. republiški rokometni ligi sta se v Dobovi pomerili vrsti domačinov in Krmelja. Po boljši igri 2. polčasu, ko so domačini z ostro obrambo popolnoma zaustavili goste, je zmaga zasluženo pripadla Dobovčanom. Najboljši pri domačih je bil Deržič s 4 zadetki, prav toliko pa jih je za Krme-Ijčane dosegel Legar.
M. FLORJANIČ
ninke pa so iz hitrih protinapadov zlahka večale prednost. In ko so vsi
ATLETOM TEK PRIJATELJSTVA
NOVO 1VIESTO — V počastitev občinskega praznika so novomeški športni delavci pripravili tek prijateljstva med Dolenjskimi Toplicami in Novim mestom, kije bil včasih tradicionalen. Ekipe, sestavljene iz osmih tekačev, so morale preteči 11 kilometrov, na cilju v Novem mestu pa so bili najuspešnejši člani novomeškega atletskega kluba pred ekipo ZTKO Sevnica in Zdravstvenim centrom Novo mesto. V posamični razvrstitvi je bil vrstni red tak: L Šiko-nja, 2. Žužek, 3. Mahorovič (vsi AK Novo mesto), 4. Povhe (ZTKO Sevnica)v5. B. Vidmar, 6. A. Vidmar, 7. Škedelj (vsi AK Novo mesto), 8. Žagar (ZC Novo mesto), 9. Penca, 10. Kapš (oba AK Novo mesto), itd.
Na Ravnah praznih rok
V 3. kolu II. zvezne lige prvi poraz Pionirjevih odbojkarjev — V soboto nov slovenski derbi na Bledu
Odbojkarji novomeškega Pionirja so klonili šele v 3. kolu prvenstva II. zvezne lige. Ravenski-Fuži-nar, bivši član I. B odbojkarske lige, je bil za novopečene drugoli-gaše pretrd oreh.
Srečanje sta odločila pravzaprav že prva dva niza, ki so ju domačini dobili brez posebnih težav. V prvem so vodili že z 10:1 in šele ko je trener Novo-meščanov Vladimir Jankovič posegel po pogostejših menjavah, je Pionir vzpostavil ravnotežje v igri. Zal je to trajalo le kratek čas, saj so domačini z
S pismi do potrebnih glasov
11. seja obeh zborov skupščine novomeške TKS prinesla nove zaplete — Očitek atletov, da so sprejeti sklepi nesamoupravni in nezakoniti — Sredstva razdeljena
NOVO MESTO — Bodo ostali zapisani sklepi 11. seje skupščine obeh zborov novomeške TKS, ki je bila prejšnji teden, veljavni ali jim gre resnično očitati nezakonitost in nesamoupravnost, kot je na skupščini zatrdil predstavnik atletskega kluba, naj odloči nekdo drug, morda celo družbeni pravobranilec samoupravljanja. Nam ostane le, da zapišemo, da v takih razmerah in vzdušju novomeški šport zanesljivo ne bo okreval.
Pravzaprav je čudno že, da se je ta-	je zataknilo že ob pregledu dnevnega
ko pomembne skupščine udeležilo ta-	reda, saj je predstavnik atletskega klu-
ko malo delegatov, saj je bil zbor up-	ba zahteval, naj se točka dnevnega re-
orabnikov celo nesklepčen in bodo (za	Ja, ki govori o predlogu izračunane
to so se delegati pred sCjo samou pravno odločili) stališča manjkajočih delegatov zbrali dopisno. Še bolj pa se
Tek brez rezultatov?
Pripomba na račun organizatorjev mirnopeških tekov — Rezultatov še do danes ni
Mirnopeški tek je že preteklost. Pa vendar. Veliko smo lahko takrat brali o marljivih organizatorjih iz Mirne peči, ki so pripravili tako množično prireditev za vse kategorije, manj, ali bolje rečeno nič pa nismo slišali o nekaterih hudih spodrsljajih Mirnopečanov.
J eka smo sc namreč množično udeležili tudi člani atletske sekcije Maraton iz Leskovca, vendar rezultatov do danes še nismo prejeli. Še posebej smo s tem prizadeti, ker bijemo hud boj s tistimi v krški telesni kulturi, ki nam režejo kruh, rezultati v arhivu pa so v takšnih bitkah naše najmočnejše orožje. Še posebej v tem primeru, saj je naš mladinec presenetljivo osvojil tretje mesto v teku, ki ještel za dolenjsko prvenstvo. Sicer pa o teku v Mirni peči še nekaj pripomb. Precej zmede je bilo že na cilju pred razglasitvijo rezultatov, gneča in zmeda sta bila tudi pri razdeljevanju značk in diplom. Organizatorje iz Mirne peči 'pa je treba opozoriti še na eno pomanjkljivost: v vseh kategorijah so najboljšim podeljevali priznanja in nagrade, pozabili pa so na pionirje. A če so jim že dovolili teči, in to kar 10 kilometrov, bi jih morali za takšen trud tudi nagraditi. Kako naj sedaj tem mladim vztrajnežem pojasnim, da so priznanja in nagrade za starejše tudi. če se jim zaradi slabe konkurence ni bilo treba posebej potruditi, najmlajši, ki so resnično dali vse od sebe, pa so ostali ob strani praznih rok!?
L. ŠR1BAR
valorizacije programov za letošnje leto. umakne, kajti po njegovih trditvah temelji na oceni vrhunskega športa v novomeški občini, ki jo je zavrnila že skupščina ZTKO, poleg tega je bojda to oceno pripravil strokovni svet za vrhunski šport, ki pa je bil
DVE KOLI PRED KONCEM VODI SEMIČ
SEMIČ — Že poleti je TVD Partizan iz Semiča sprejel sklep o izvedbi številnih rekreativnih tekmovanj, od malega nogometa, krosa, košarke, odbojke, namiznega tenisa, kegljanja, šaha in streljanja pa vse do smučanja.
• Kot smo izvedeli oh zaključku redakcije, si je končno zinago z uspehom v zadnjem kolu zagotovila vrsta Kota, drugi so Blokarji in tretji Semič.
Da so vso stvar vzeli zares, kažejo že prva tekmovanja v malem nogometu, za katera so se prijavile vrste Kota, Semiča, Blokarjev, Črmošniic, Kašče, Štrekljevca, Vavpče vasi, Črešnjevca, Stranske vasi in Rožnega dola. Dve koli pred koncem vodi ekipa Semiča pred Kotom in Blokarji.
T. STONIČ
razpuščen že v marcu. Takšne in podobne očitke je vodstvo TKS energično zavrnilo, pa tudi vsi ostali delegati so bili mnenja, da ni prav nikakršnih zadržkov, da predlaganega izračuna ne sprejmejo, zlasti ne zato, ker je bil o vsem tem seznanjen tudi predsednik atletskega kluba in je s takšnim predlogom soglašal. Pritožbe atletov na rebalans pla.na so bile tako zavrnjene in so ga delegati soglasno sprejeli (proti sta bila 2 glasa), kar pa je navsezadnje tudi razumljivo, saj je rebalans potrdila že poprej skupščina ZTKO. Ob vsem tem je potrebno še dodati, da je takšen potek seje vzbudil med delegati veliko negodovanja, slišati je bilo precej očitkov, predsednik skupščine je atletom očital ne-samokritičnost, enostranskost, v tej zanesenosti pa je. hote ali nehote, pozabil omeniti delež, ki ga za takšno stanje in takšne za plete nedvomno nosi tudi 1 KS.
I n kaj še reči po takšni seji? Letošnja sredstva so torej razdeljena, upajmo, da pravično in zakonito, vsfzapletiob tem pa bi morali biti dobra šola, da se kaj podobnega v prihodnjem letu ne bi ponovilo, čeprav mnogi trdijo, da je verjeti v kaj takega ob .razmerah v novomeškem športu popolna utopija.
B. BUDJA
ODIGRANO ŠESTO KOLO
TRFBNJE — Pred dnevi je bilo odigrano 6. kolo občinskega prvenstva v malem nogometu. Rezultati: Polet-Albatros 3 : 3, Tottenham-Hrastovica 3 : (k Vejer-VP4 : 4, Velika Loka-Mirna 1:2.
r? - ■ v
ji
mislili, da je srečanje odločeno, so se Novomeščanke pri rezultatu 13:19 znova prebudile. Zaigrale so kot prerojene, zmanjšale prednost gostij na vsega zadetek, vendar v odločilnih trenutkih vnovič naredile nekaj nerazumljivih napak, kar jih je tudi stalo prve točke na prvenstvu.
Zaradi nepopolnega 8. kola v republiški moški ligi, saj je bilo srečanje med doslej-vodilnim Šoštanjem in Krškim odigrano šele v torek, je težk o oceniti, koliko velja visoka zmaga Ribničanov v Ponikvah. Začasno so Ribničani sicer prevzeli vodstvo na lestvici, vendar bo treba za ponoven vstop v II. zvezno ligo zmagovati tudi vnaprej. Popoln preobrat pa je nastal na lestvici v ženski republiški ligi. Kočevke so se s tretjo zmago na prvenstvu ne le rešile zadnjega mesta, pač pa so se prebile že na sredo lestvice in le še točko zaostajajo za ekipo šentjernejske Iskre, ki je po začetnih uspehih veliko več obetala. g g
V TOREK KOLESARSKA SKUPŠČINA
NOVO MESTO — V torek, 6. novembra, ob 17. uri bo v novi stavbi novomeške občinske skupščine občni zbor Kolesarskega društva Novo mesto. Ljubitelji kolesarstva vabljeni!
duhovno in kombinatorno igro na mreži v nadaljevanju ponovno zagospodarili na igrišču in prepričljivo dobili set. Podobno je bilo v drugem nizu. Zdi se, da so Novomeščani vse preveč spoštovali odbojkarje Fužina-rja in se že pred pričetkom srečanja sprijaznili s porazom. Da pa bi lahko iz sobotnega srečanja iztržili še kaj več, so dokazali v tretjem setu, ko so zaigrali kot prerojeni, vodili že s 7:1 in nato v razburljivi končnici, ko jim športna sreča ni bila najbolj naklonjena, za las ostali praznih rok.
Uvodna tri kola so dokazala, da bo letošnje drugoligaškoprvenstvo izredno izenačeno. Le ekipa Novega Zagreba je doslej' še edina neporažena, kar šest moštev pa ima 4 točke, med njimi tudi novomeški Pionir. Čeprav je za letos osnovni cilj pionirjevcev obstanek v drugoligaški družbi, lahko s precejšnjo gotovostjo zapišemo, da se jim s sedanjo formo in igro na Bledu, saj so že v pripravljalnem obdobjudo-kazali, da Blejčani zanje niso nepremagljivi.
Oblije medalj za atlete iz Dolenjskih Toplic
Končana ena najuspešnejših sezon za topfiške atlete
DOLENJSKE TOPLICE — Pravkar končana atletska sezona je bila za tekmovalce iz Dolenjskih Toplic ena najuspešnejših doslej. Prvič so se namreč lahko udeležili vseh razpisanih tekmovanj in na njih zabeležili res zavidljive rezultate.
Težko je ob toliko uspešnih nastopih izbrati najboljše, vendar je mladinka Cilka Križe, kljub dolgotrajni poškodbi kolena, letos najbolj napredovala. Tako je v skoku v višino s 180 centimetri postavila 'najboljši rezultat v republiki, poleg tega je zastopala tudi barve državne reprezentance na balkanskih igrah, kjer je le za las zgrešila medaljo. V sedmeroboju je bila namreč četrta, nastopila pa je tudi v skoku v višino in zasedla 6. mesto na Balkanu. Poleg vsega je treba omeniti še Cilkino zmago na republiškem pokalnem tekmovanju v skoku v višino, srebro v teku na 100 metrov z ovirami in štafeti, da ne naštevamo vsega.
Največ medalj sta toplišk im atletom v pravkar minuli sezoni priborila Greta Hren in Milan Simunič, vsak po 6 zlatih in 2 srebrni. Greta je bila stalna reprezentantka v skoku v dalji no in te-, kuna 100 metrov zovirami, polegtega pa je postavila dva slovenska rekorda: na 60 metrov z 9,1 I in na 200 metrov z ovirami z 29.14. Hrenova je med najboljšimi tudi v teku na 100 m zovirami, v finalu AP Jugoslavije pa je zmagala v skoku v daljino in bila 3. v teku na 100 metrov z ovirami. Preizkusila seje tudi v sedmeroboju, kjer je bila na državnem prvenstvu druga.
Milana Šimuniča lahko prištejemo že med veterane dolenjske atletike, pa vendar je letos dokazal, da še zdaleč ni rekel zadnje besede. Kot prvi Slovenec je v troboju preskočil 16 metrov in prgmagal vse jugoslovanske trosko-kaše, vidno pa je napredoval tudi v skoku v daljino, saj je že dosegel rezul-■ tat 7,36. Škodale.dagajeodvečjihre-prezentančnih dosežkov odvrnila poškodba na tekmovanju v Bruslju, zato pa že sedaj z vso zagnanostjo trenira za novo tekmovalno sezono. Nobena skrivnost ni, da mu je največja želja dres z. državnim grbom in skoki krepko čez 16 metrov.
Načrtno delo v Dolenjskih Toplicah, v katerem pridno sodeluje bivša aktivna atletinja in učiteljica Majda Križe, je torej obrodilo sadove. Najbolje to poleg vseh naštetih uspehov potrjujejo tudi mladi, ki strumno korakajo v republiški atletski vrh. Omenimo naj le brata Potočar — Bojan je letos postal celo republiški mladinski prvak v troskoku — pa Metoda Avsenika, da ne naštevamo vseh.
OBČINSKI KROS
BREŽICE — Prejšnji teden so se učenci brežiških osnovnih šol udeležili občinskega tekmovanja v krosu. Zmagala je ekipa OŠ bratov Ribar iz Brežic, najboljša posameznica med učenci osmih razredov pa je bila Anita Brumen. Anita je prvičtekla na krosu, ko je hodila v peti razred, in zmagala, to pa je tudi odločilo, da se je vpisala v brežiški atletski klub. Njen doslej naj-večji uspeh je iz lanskega republiškega krosa, ko je osvojila 5. mesto.
M. MARIČIČ
ŠPORTNI KOMENTAR
Nič več revni dvori?
Vendarle upanje na zares temeljito obnovo novomeškega Stadiona bratstva in enotnosti
Le kilo ve. koliko je bilo doslej že prelitega črnila zaradi dotrajanosti in neurejenosti novomeškega Stadiona bratstva in enotnosti, ki že več let naravnost kliče k obnovi? Bili so že nekateri dogovori, celo načrti. a je vse iz kdove kakšnih vzrokov padlo v vodo. prošnje ir, zahteve atletov in nogometašev, ki domujejo v skrajno zanemarjenih prostoi ili tega stadiona, so praviloma kot bob ob steno. Pred nekaj dnevi pa je vendarle posijal žarek upanja, da dobi pravzaprav edini tovrstni športni objekt na Dolenjskem znosnejšo podobo.
Adaptacija stadiona je bila sicer predvidena že za letos, vendar zanemarjena in nezaščitena igrišča, vlažne, neogrevane in docela neprimerne garderobe, neurejena te-kališča in zaletišča zahtevajo kaj več od tistih predvidenih nekaj sto starih milijonov, še posebej, če vemo. da je samo projektna do-
kumentacija tej vsoti odžrla že BOO tisočakov. In ko so nekateri že kdove kolikič delali križ čez predvideno obnovo, je kot naročena prišla ponudba za organizacijo prvenstva ljubljanskega armadnega območja v prihodnjem letu. Resda gre še za neuradne pogovore, vendar bi morah Novomeščani priložnost pograbiti z obema rokama, kajti obnova stadiona bi s lem postala neodložljiva, pot do nje pa bist veno lažja. JLA je v takih primerih vselej priskočila na pomoč.
Je pa še en razlog, da danes zares revni dvori novomške kraljice športov že v najbližji prihodnosti spremene svojo podobo:	Novo
mesto je že čez dobri dve leti gostitelj zletncga srečanja. To je pa le še dodatna obveza, da pred letom /987 dokončno opravimo z že sramotilnim spomenikom novomeškemu športu. Pa ne le temu.
B. BUDJA
VABIMO VAS V RADENCE
Od 1. novembra do 31. decembra 1984 smo za vse tiste, ki se bodo odločili za obisk zdravilišča pripravili 7-dnevni program bivanja, ki zajema:
— 7 x potni penzion
— 1 x pregled pri zdraviliškem zdravniku
— 1 x masažo
— 2 x C02 kopel
— pitno kuro z mineralno vodo Radenska »tri srca«
— neomejeno kopanje v hotelskem bazenu
— turistično takso.
Namestitev lahko izbirate v HOTELU RADIN, A kat.
v dvoposteljni sobi	-	7.640,00	din
v enoposteljni sobi	8.110,00	din
HOTELU RADIN, B kat.
v dvoposteljni sobi	6.680,00	din
v enoposteljni sobi	7.160,00	din	,
Otroci do 7. leta starosti imajo 50% popusta pri penzionski prehrani, če spijo s starši. Bivanje lahko podaljšate po dnevni ceni paketa, pri podaljšanem bivanju za 3 dni se dodatno vključi po ena masaža in C02 kopel. Če pa se boste odločili za 14-dnevno bivanje v zdravilišču, boste preživeli 15. dan na naše stroške.
Za prijetno bivanje bo poskrbela naša animacijska služba (izleti v bližnjo in daljno okolico), prosti čas lahko preživite tudi v bazenu, trim kabinetu in na kegljišču, pa tudi kulturnih in zabavnih prireditev ne bo manjkalo.
Organizirana rekreacija, savna, solarij.
Upokojenci imajo 10% popusta na navedene cene
*
Informacije in rezervacije:
Hotel Radin, 69252 Radenci
Te!.: (069) 73-331, telex: 35 218	•
Železniško gospodarstvo Ljubljana Železniška transportna organizacija Ljubljana TOZD za promet Zidani most
OBVESTILO
Vse, ki jih veseli delo na železnici, obveščamo, da bomo v mesecu januarju 1985 organizirali
tečaj za prometnotransportne delavce (premikače, zavirače, kretnike)
Pogoji za sprejem so: starost najmanj 18 let
— posebna zdravstvena sposobnost
— končana osnovna šola
Tečaj bo v TOZD za promet Zidani most in bo traja! 3 mesece.
S pričetkom tečaja boste sprejeti v delovno razmerje. Po uspešno opravljenem strokovnem izpitu boste razporejeni na ustrezna dela in naloge na postajah od Zidanega mosta do Dobove. Po določenem času uspešnega dela imajo kandidati možnost za napredovanje oziroma dodatno izobraževanje.
Za opravljanje navedenih del in nalog vam pripada beni-ficirana delovna doba, v TOZD je organizirana družbena prehrana.
Železničarji in njihovi družinski člani imajo posebne ugodnosti pri prevozih doma m v tujini.
Odločite se in postanite železničarji!
Prijave sprejema kadrovska služba TOZD za promet Zidani most, Zidani most 9, do 30. 11. 1984.
735/44-84
OBVESTILO O DERATIZACIJI (zastrupljanju podgan in miši)
Na podlagi odloka osplo-šni in občasni deratizaciji v večjih naseljih občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 10/84) bo Zavod za socialno medicino in higieno Novo mestoopravljal obvezno deratizacijo na ob močju naselij Otočec, Dolenjske Toplice, Mirna peč, Vavta vas, Straža, Šentjernej, Šmarjeta, Škocjan in Žužemberk od 6. 11. do 14. 11., v samem Novem mestu z obrobnimi naselji pa od 15. 11. do 14. 12.
Točna navodila in opozorila bodo objavljena na vidnih mestih v krajih, kjer bomo opravljali deratizacijo.
Zdravstveni cent.er Dolenjske Zavod za socialno medicino in higieno Novo 'rrleSto Mej vrti 5, telet. 21-253 738/44-84
Ljubečna Celje
klinker keramične
_	-v'	_
(063) 33—421, 31—866
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
. ,
ISKRA SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV V METLIKI
ŠTEDILNIKI, PLINSKE PEČI, MEŠALNIKI, SESALNIKI, SUŠILCI LAS, KAVNI MLINČKI itd. v garanciji in izven
ELEKTROINSTALACIJE IN POPRAVILA GOSPODINJSKIH APARATOV IVAN PETRIČ, OBE 59 Se priporočam!
Odbor za medsebojna razmerja pri DO »Kovinar«, Novo mesto Ljubljanska 28
objavlja
prosta dela in naloge
1. več KV strojnih ključavničarjev
2. več KV konstrukcijskih ključavničarjev
3. KV rezkalca
4. dveh varilcev za obločno varjenje
Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, v eni izmeni.
Razpisni pogoji:
Pod 1 do 3: končana poklicna šola ali priučen z nekaj let prakse.
Pod 4: z atestom ali usposobljen za atestiranje.
Pisne prijave z opisom dosedanjih delovnih izkušenj kandidati lahko prinesejo osebno na razgovor ali pošljejo po pošti. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Razpis velja do zasedbe prostih mest.
737/44-84
»Slovenijales—Stilles« tovarna stilnega pohištva in notranje opreme Sevnica
Razpisna komisija delavskega sveta TOZD Stilno pohištvo
ponovno razpisuje prosta dela in naloge
1. vodje tozd Stilno pohištvo
2. vodje proizvodnje obrata na Blanci
Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih zakonskih pogojev in pogojev, določenih z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Sevnica, še:
Pod 1:
višja ali srednja izobrazba ustrezne smeri, 5 — 6 let delovnih izkušenj pri delih in nalogah s posebnimi pooblastili v stroki, predložitev programa razvoja TOZD. Pod 2:
višja ali srednja izobrazba ustrezne smeri, 5 — 6 let delovnih izkušenj, predložitev programa razvoja proizvodnje.
Izbrana kandidata bosta imenovana za čas 4 let, delovno razmerje pa bo sklenjeno za nedoločen čas. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na zgoraj navedeni naslov v 8 dneh po dnevu objave. Kandidate bomo o izboru in imenovanju obvestili v 30 dneh po poteku razpisnega roka.
739/44-84
Komisija za delovna razmerja tozd Sigmat
objavlja
prosta dela in naloge:
1. tehnolog mehanske obdelave (1) ^
2. pomožna dela (1) — Veliki Podlog
Pogoji:
pod 1: višja strojna šola, 3 leta delovnih izkušenj pod 2: osnovna šola, 3 mesece delovnih izkušenj .
Ostali pogoji:
— pri obeh objavah velja alternativni pogoj: z delom pridobljene delovne zmožnosti
— poskusno delo: pod 1: 60 dni, pod 2: 45 dni
— delo je za nedoločen čas.
Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi' na naslov: Novoles-TOZD Sigmat, 68280 Brestanica.
Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
736/44-84
Sozd Integral DO »Vektor«, n. sol.o., Ljubljana Jesenkova 3 tozd »Organizacija transporta« Ljubljana
ponovno objavlja prosta dela in naloge
disponenta II v poslovalnici splošnih prevozov Novo mesto
Pogoji:
— srednja strokovna izobrazba ekonomske ali prometne smeri
— 2 leti ustreznih delovnih izkušenj
— poskusna doba 3 mesece
Kandidati naj svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: SOZD Integral DO »Vektor«, Ljubljana, Jesenkova 3.
O odločitvi bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
741/44-84
Osnovna šola Jurij Dalmatin Šolska ulica 1, Krško
objavlja
po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge
hišnika
za kandidate veljajo poleg splošnih pogojev še naslednji:
— KV delavec elektrikarske, lesarske ali druge smeri
— vozniški izpit B kategorije s prakso (5 let), po možnosti izpit za kurjača centralne kurjave. .
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev in kratkim opisom dosedanjega dela naj pošljejo kandidati v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri.
Delovno razmerje je za nedoločen čas. Nastop dela takoj oziroma po dogovoru. Delo je v popoldanskem času. Stanovanja ni.
742/44-84
OBVESTILO
Sekretariat za notranje zadeve skupščine občine Novo mesto obvešča občane, da bo od 5. 11. 1984 krajevni urad Težka voda zaradi preselitve v nove prostore deloval v Stopičah v družbenem domu.
Občane še obveščamo, da bodo od tega dne dalje zaradi odsotnosti delavke (porodniški dopust) ure za poslovanje s strankami vsak torek in četrtek od 7,30 do 17,00 ure.
743/44-84
»SOP«Krško, specializirano podjetje za industrijsko opremo Krško, n. sol. o., TOZD OPREMA, n. sub. o., Krško, CKŽ 141
Komisija za delovna razmerja tozd Oprema objavlja
prosta dela oziroma naloge;
pomožna dela v skladišču
Pogoji:
— končana poklicna šola elektro stroke
— 1 - 2 leti delovnih izkušenj v tej stroki
— odslužen vojaški‘rok
— osebni dohodek po pravilniku
Stanovanj ni.
Kandidati naj pisne prijave vložijo v 8 dneh na naslov: »SOP« Krško, kadrovska služba, 68270 Krško, CKŽ 141. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku razpisnega roka.
744/44-84
STRELCI ZLETNEGA OBMOČJA TEKMOVALI
NOVO MESTO — V nedeljo je bilo v Novem mestu tradicionalno že 10. srečanje strelcev zletnega območja, ki so se ga udeležile ekipe iz Trebnja, Črnomlja, Novega mesta in Duge Rese. Zmagala je domača vrsta, za katero so streljali Berlan, Bele, Zupančič in Repovž, drugo je bilo Trebnje „ Progar, Žurga, Gracelj), tretji rnomelj (Željko, Žlogar, Mihokovič, Kobetič), četrta pa ekipa iz Duge Rese.
- Li
1 Ljubečna Celje
tlak za hleve
(063) 33—421, 31—866
OBISK PRI NAJSTAREJŠEM — Krajevna skupnost Bučna vas je za svoje starostnike v četrtek pripravila že enajsto srečanje. Srečanja v osnovni šoli XII. SNOIJB se ni mogel udeležiti najstarejši krajan, 95-letni Franc Skubic, zato ga je na domu na Daljnem vrhu obiskala delegacija in mu izročila spominsko darilo. (Foto: J. Pavlin)
Ajdovska jama
KULT ZAGROBNEGA ŽIVLJENJA
Ajdovska jama leži v vznožju hriba poraslega z drevjem, v višjem predelu pa so vinogradi Nemške vasi, razloženega naselja ob cesti Krško — Veliki Trn, slabih deset kilometrov od središča krške občine. Je pravi primer kraške jame z dvema vhodoma. Prvi vhod leži nižje v zaraščenem kotu na koncu ravno oblikovane dolinice, po kateri se vije droban potok, obdan z vrbami, skozenj pa se pot vzpenja po dokaj ozkem hodniku v krožno oblikovano dvorano, ki predstavlja osrednji in največji prostor jame. Drugi vhod je težje dostopen, leži levo in nekoliko višje od prvega vhoda in je tudi usmerjen v krožno dvorano, le da se proti njej postopoma veča. Ajdovska jama je doživela nekaj arheoloških raziskav.
Že paleolitska izkopavanja, ki so naletela na ostanke materialne kulture mlajše kamene dobe, predvsem pa zadnja izkopavanja so potrdila, da gre za pomembno najdišče. Žal že pokojna znanstvenika Srečko Brodar, »oče« Potočke Zijalke, in Josip Korošec sta sprva največ prispevala k uveljavitvi Ajdovske jame v strokovnih krogih, njuno delo pa nadvse uspešno nadaljujeta Koroščeva soproga Paola, upokojena profesorica z Inštituta za arheologijo ljubljanske filozofske fakultete in njen sin Josip Korošec, izvedenec republiškega komiteja za kulturo. Kjerkoli je možno, Paola in Josip Korošec ml. ne zamudita priložnosti, da ne bi spregovorila o pomembnih izsledkih iz Ajdovske jame, saj jima je
prirasla k srcu ne le po strokovni plati, ampak tudi nekako intimno. Pač skušata dopolniti delo svojega moža, oziroma očeta, to pa jima po sodbah strokovnih krogov očitno dobro uspeva. Paolo Korošec so povabili tudi na kongres speleologov v Kartovac, kjer je 17. oktobra predavala o izsledkih zadnjih let iz Ajdovske jame, kamor je po lanskih uspešnih izkopavanjih spet prišla s sodelavci v začetku oktobra. T udi letošnja dela je gmotno podprla občinska kulturna skupnost v Krškem, po strokovni plati pa se v letošnje raziskave vključuje brežiški Posavski muzej na čelu z arheologom Mitjem Guštinom.
V Ajdovski jami so v preteklih letih našli dokaze, da je bila jama dalj časa v rabi kot grobišče in prostor, v katerem so naši predniki negovali kult pokojnika. Takšne domneve potrjujejo ostanki kulturnih posod, nakita in žganine. Žal pa je del jame, v katerem bi lahko dobili najbolj dragocene najdbe, za nadaljnje raziskovanje nauporaben. Verjetno nepopravljivo škodo predstavlja velika luknja v osrednji dvorani, iz katere so domačini kopali gvano, ki so ga uporabljali kot gnojilo. Po njihovem pričevanju so pogosto zadevali na gradivo, ki predstavlja ostanke neolitske materialne kulture.
Ajdovska jama pomeni po mnenju Josipa Korošca ml. vrednoto, ki sodi v širši okvir kulture. Kot kultni prostor narekuje teoretična razmišljanja, ki niso le arheološka, saj imamo opraviti v določenem pomenu z arhitekturo, čeprav gre za naravno jamo. Ko je leta 1959 Josip Korošec v drobni razpravi z naslovom »Ali neolitska plastika predstavlja umetniško vrednost?« iskal odgovor o kakovosti nečesa, kar se izkaže z likovno govorico, je posredno in nehote sprožil vprašanje, ki odpira temeljno problematiko. Tedaj očitno ni bila zanimiVa, kaj šele privlačna, da bi o njej razmišljali in razpravljali, navzlic temu pa prav zastavitev novega tehtnega problema tudi na področju znanstvene ustvarjalnosti pomeni izvirnost. Gre namreč za to, kaj in kako opredeliti tisto, kar smo do sedaj brez predsodkov imenovali prazgodovinska umetnost, ali njene posamezne dejavnosti, in kakšen je njen pomen, ne glede na njeno estetsko vrednost v razvoju poznejše umetnosti.
»Bolj kot izbor določene teoretične osnove, s katero bi se lotili razmišljanj o Ajdovski jami, pa nam koristi dejstvo, da je prav naš čas, ki je stopil iz stanja začaranosti ali zaverovanosti v lastno kulturo, iščoč novih
Jezik je družbeni pojav
175. izjava Jezikovnega razsodišča pri republi-ški konferenci SZDL Slovenije_______________________
»Mikijev zabavnik izhaja v slovenskem prevodu v Beogradu. Ta prevod je pogosto slab, enako vprašljiva so imena raznih (predvsem Disneyjevih) junakov, ki imajo namesto angleškega srbohrvaški zven, ipd. Zadnja leta pa se v teh stripih ob govorjenem besedilu v t.i. oblačkih pojavljajo tudi besede kot »bož« pri božanju, »galop« pri konjskem teku, »trep« pri mežikanju ipd. V prilogi Vam pošiljam nekaj najbolj izrazitih takih cvetk. Pravilen slovenski jezik tudi v mladinskem tisku take vrste, kot je Zabavnik, njegovim izdajateljem ne bi smel biti deveta briga. J. P. iz Ljubljani.«
V besedilu se res pojavljajo čudne medmetne tvorbe. Če že priznamo galop za dir, pa nikakor ne prenesemo frr kot znamenje konjskega prhanja ali hrzanja, pri nas frlijo ptice. Pujski seveda godejo (krulijo), medme-tni izraz za to pa gotovo ni krul, kakor beremo v Mikiju: morda vsaj krul krul. In kakšna električna naprava bi se po našem kvečjemu »rekla« ek.
ne pa cik cak. ki pomeni nekaj takega kot sem in tja. In če kateri živalski junak kaj zavoha, tega gotovo ne moremo izraziti zvoh, ampak kvečjemu z (vdišnim) nosnim h ali čim podobnim, npr. s ponovitvijo po vzorcu čiča Čiča (torej voha voha). Seveda tudi obliž ni dober, ampak morda mmnim, če se nam zaradi česa začno »cediti sline«. Bili bi tudi precej revni, če ne bi znali medmetno izraziti zehanja, npr. z mhhh, ki ob ustrezni sličici ne more biti dvoumen (Mikijev zeh pri nas enostavno ne obstaja). In končno ne Eurekaaal, ampak kvečjemu Hevrekaaa (tjrlnašel sem"), če otroci to sploh razumejo. Slovensko bi bilo npr. boljše Se mi je že posvetilo.
Prevajanje značilnosti »otroške« govorice z medmetnimi besedami v Mikijevem zabavniku nikakor ne zdrži kritike. Tu nekdo služi svojemu mamonu (»mlati pare«, kakor se temu lepo pravi v srbohrvaščini), namesto da bi s slovenskimi pristnostmi bogatil slovenska mlada srca. Tako prevajanje je samo obsodbe vredno, naša obravnava te zadeve pa naj bi bila uredništvu Zabavnika spodbuda za to, da bi si našlo res dobrega prevajalca. Naše mlado občinstvo si ga gotovo tudi zasluži.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
M
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in ded
JOŽE TURK
iz Iglenika 2 pri Stopičah
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste našo bolečino občutili z nami, nam izrekli sožalje in pokojnega v tako velikem številu spremili k njegovemu počitku, mu darovali vence in cvetje. Prisrčna hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam nudili vsestransko pomoč, tovarni obutve in tovarni 1MV Novo mesto za podarjene vence. Obenem se zahvaljujemo župniku za opravljeni obred ter govorniku za poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njegovi
Kakor si tiho živel, tako si tiho odšel, skrivnost pa odnesel s seboj!
ZAHVALA
Nepričakovano in tragično nas je v 20. letu starosti zapustil naš ljubi sin, brat, nečak in vnuk
VIKTOR CANDELLARI
ml.
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga v velikem številu spremili do preranega groba. Posebna zahvala sosedi Dimičevi.
Neutolažljivi: ati, mami, brata Miran in Branko, obe stari mami, tete, strici in bratranci.
odnosov z njo, bolj ustrezen za drugačno vrednotenje kulturnih dosežkov tudi oddaljene preteklosti. Naše vodilo ni primerjava z današnjim, temveč iskanje in ugotavljanje tistih temeljnih kategorij, ki bi izhajale iz rezultatov arheoloških raziskovanj in spoznanj o obravnavanem prostoru. Preprosto rečeno, osnovna naloga našega poizkusa je izhajati j iz dejstva, da predstavlja Ajdovska jama prostor, ki’ je služil obredom kulta pokojnika in zagrobnega življenja, njegova oblika in organizacija pa predstavljata oprijemljivo danost,« pravi Josip Korošec mlajši, ki se je posebej poglobil pri iskanju mesta Ajdovske jame v arhitekturi.
Arhitektura, namenjena kultu pokojnika, ki je bila močno razvita v prazgodovinskih kulturah, se je na predvečer rojstva antične civilizacije nekoliko spremenila. Minojci, Mikenci in Etruščani so sicer verjeli v zagrobno življenje, toda vanj so odhajali z ugledom, ki so ga bili deležni v svoji družbi. Mavzoleji, ki so jih gradili, pa so bili priča in opozorilo naslednikom o njihovem zemskem bivanju in grozljivi moči. Kljub temu jih nekaj povezuje z Ajdovsko jamo, in sicer uporaba krožnega in polkrožnega prostora v obliki dvorane ali sobe ter hodnika in simbolično vraščanje grobnic v velike gmote kar se da bližje osrčju zemlje. Beg v prostranost onostranstva je pri vseh izražen s približevanjem jedru vsega.
Prebivalec mlajše kamene dobe, ki je bil poljedelec, živinorejec in obrtnik, skratka, stalno naseljen, si jena temelju duhovnih prepričanj točno naslikal predstavo o prostoru, v katerega se bo po smrti naselil. V primeru Ajdovske jame ne gre za posamezne, med seboj ločene grobove, temveč za skupinske grobnice, v katere so bili položeni odrasli in otroci. Trupla niso bila zakopana, oziroma'prekrita z zemljo, ampak so jih pustili na površini grobnice, da so sama strohnela.
P. PERC
ljubljansko pismo
»Avstro-ogrske« delovne navade ne zadoščajo več
Več znanja za nujno večje znanje za jutrišnjo rabo
LJUBLJANA — Znano je, da se je nerazviti svet začel zavedati svoje visoke zadolženosti pri raz- • vitem šele pri 600 milijardah dolarjev dolgov. Pa tudi če bi se začel dolgov zavedati pri 200 milijardah, bi ne bilo bistvene spremembe: moral bi se zadolževati pri razvitejšem delu sveta, sicer bi za njim še krepkeje zaostajal. To pa pomeni, da se bo morala Jugoslavija in Slovenija tudi v prihodnje nenehno prilagajati razmeram v svetu. Razumljivo, pri tem se bomo morali opirati predvsem na lastne sile.
Dejstvo, daje Slovenija glede na delež zaposlenega prebivalstva v celotnem prebivalstvu pa tudi glede na delež zaposlenih v industriji in rudarstvu v številu vseh zaposlenih v samem svetovnem vrhu, potrjuje domnevo, da sta temeljni vprašanji našega razvoja njegova kakovost in učinkovitost. Z ekstenzivnim povečevanjem zaposlovanja ne moremo več poveč-čevati družbenega proizvoda. Analiza razvojnih možnosti, ki so jo izdelali v republiškem zavodu za družbeno planiranje, dokazuje, da moramo dokončno pokopati upe o tem, da bi si lahko učinkovito rast in kakovosten gospodarski in družbeni razvoj zagotovili z gospodarjenjem po starem.
Kljub izredno težavnim raz-
meram, ki pretresajo svet, so za naše tegobe največ krivi zastarela sestava sredstev za proizvodnjo, pa tudi naši preveliki apetiti. Nihče v Jugoslaviji se noče odreči svojim načrtom z namenom, da bi vsi skupaj speljali ekonomski voz iz jarka. Naš celotni razvoj pa ni možen brez materialnega napredka celotne družbe: to je dejstvo, o katerem ni treba razpravljati. V trenutku, ko ocenjujemo celoto vseh odnosov v gospodarstvu in družbi, je jasno, da materialno ni možno napredovati brez zavestne dejavnosti vsestransko razgledanih, ne samo strokovno izobraženih delavcev.
Če bomo hoteli vsaj vzdržati v razmerah, kakršne smo si sami ustvarili. potem pred nami ni samo naloga tehnološko izobraževati in vzgajati mladino, marveč tudi prizadevati si za splošni kulturni napredek delavcev, ki bodo morali uporabljati in razvijati moderno tehnologijo. Tiste toliko opevane delovne navade, »prirojene«, ki da jih sicer ima slovenski delavec že od avstro-ogrskih časov naprej, s pomočjo katerih smo pravzaprav zgradili celotno našo industrijo in tekmovali pri delu z drugimi tako v Jugoslaviji kot v svetu, si torej lahko v času prevlade tehnologije v proizvodnji mirne vesti zataknemo za klobuk.
Če želimo z lastnimi silami prodirati v svet, moramo storiti predvsem dvoje: dodajati več svojega v reprodukcijo in v proizvodnjo, to je svojega znanja in domačih tvarin, surovin ter reprodukcijskega materiala. Slovenija ne more več kaj velikega doseči s spreminjanjem sestave gospodarstva: dosegla je visoko stopnjo industrializacije, merljivo po vseh kazalcih razvitih dežel, po ustvarjenem družbenem proizvodu glede na sestavo zaposlenih itd. Naša industrija ne more dajati veliko več, kot že daje, a to pomeni, da moramo to, kar že imamo, izboljšati, in to bodisi z domačim ali tujim znanjem.
VINKO BLATNIK
Kje si, ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje so tvoje skrbne roke, ki skrbele so za nas?
ZAHVALA
V 55. letu nas je nepričakovano zapustil dragi mož in oče
ANTON
PAVLIN
Dolž 17
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vaščanom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strank Iskrena hvala ttidi kolektivom tovarne obutve Novo mesto, SSGT gostišče na trgu, Pionirja Novo mesto, ZSMS Dolž in 6. b razredu OŠ Stopiče in duhovniku za lepo opravljeni pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Pepca, sin Toni, hčerki Jožica in Marija in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 58. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
JOŽE
TURK
z Zajčjega vrha pri Stopičah
Ob boleči izgubi našega najdražjega se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, pokojniku darovali vence in cvetje in ga spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni kirurškemu oddelku novomeške bolnišnice in duhovniku za lepo opravljeni obred. Hvala tudi kolektivu tovarne zdravil Krka-tozd kozmetika in hotelu Metropol.
Žalujoči: žena, sinovi Jože z družino, Ivan in Marjan, hčeri Marija z družino in Martina, sestra Jožefa in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustil skrbni oče, stari oče, praded, tast in brat
JOŽE
KRAŠOVEC
Zahvaljujemo se vsem vaščanom, ki so nam pomagali v času bolezni in smrti. Hvala za številno spremstvo na njegovi zadnji poti, za darovano cvetje, vence in za izraženo sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Nemetu in osebju zdravstvenega doma za večletno zdravljenje. Obenem se zahvaljujemo cerkvenemu pevskemu zboru in duhovnikom za lepo opravljeni obred in poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njegovi
DOLENJSKI LIST
m M v f •
TEDENSfc
Petek, 2. novembra — Dušanka Sobota, 3. novembra — Just Nedelja, 4. novembra — Karel Ponedeljek, 5. novembra — Sabina Torek, 6. novembra — Lenart Sreda, 7. novembra —Okt. soc. revol. Četrtek, 8. novembra — Bogdan
LUNINE MENL 8. novembra ob 18.42
sci p
BREŽICE: 2. in 3. 1 1. italijanski film Dekle iz Trsta. 4. in 5. 11. ameriški film Zmaj v San Franciscu. 6. in 7. 1 1. italijanski film Dobre novice.
iMI
SLUŽBO DOBI
DIMNIKARSKEGA DELAVCA sprejmem takoj. Plača po učinku, soba zagotovljena. Jože Lovrenčič, 65271 Vipava 292.
ZAPOSLIM ŽENSKO. Ogrevano stanovanje preskrbljeno. Naslov v upravi lista (6126/84)-
IŠČEM IZUČENO ali priučeno ku-harifco. Nastop dela je možen takoj. Možno stanovanje, OD po dogovoru. Gostilna MILAN, Ivančna gorica.
STANOVANJA
IŠČEM dve neopremljeni sobi s posebnim vhodom v centru Novega mesta. Plačilo do 20.000 N din na mesec. Pismene ponudbe pošljite s krajšim opisom na upravo lista pod šifro: REDNI PLAČNIK.
STAREJŠE STANOVANJE v Sevnici in 1.000 opečnih votlakov (10,00 din ceneje) za nadzidavo prodam. Vesna Jeraj, Hermanova 4, Sevnica.
ZANESLJIVI ŽENSKI, tudi študentki, oddam sobo /a občasno varstvo hčerke. Tel. 25-483.
INŽENIR KEMIJE IŠČE SOBO z možnostjo kuhanja ali garsonjero ali enosobno stanovanje (tudi dvosobno-delite v s profesorjem slovenščine). Nujno. Tel. 22-296 od 19. ure dalje. Pavkovič, Mestne njive 4, Novo mesto.
Motorna vozila
PRODAM avto Mercedes, starejši letnik. 200 S. lahko tudi po delih. Pavel Kastelic, Rakovnik 14 pri Birčni vasi.
OSEBNI AVTO FIAT 126P,letnik 1980, prodam ali zamenjam za gradbeni ček. Bojana Dvoršak, Blatno 33, 68255 Pišece.
ZELO UGODNO prodam VOLVO 142 S, letnik 1973, garažiran, dobro ohranjen, registriran do julija 1985, in RENAULT 12 TL, karamboliran, lahko tudi po delih. Cena po dogovoru. Ione Gramc, Prešernova 10 a, Brežice.
ČRNOMELJ: 2. in 4. 1 1. angleški film Borba Titanov. 4. 1 1. avstralski film ABC od ljubezni do seksa. 6. 1 1. ameriški film Privatna ura. 8. 1 1. ameriški film Zarota v San Franciscu.
DOLENJSKE TOPLICE : 3. in 4. 11. francoski film Tri je potrebno ubiti.
KOSTANJEVICA: 3. 11. švedski film Ljubezenski trikotnik. 4. 1 1. ameriški film Umor prostitutke.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 2. 1 1. francoski barvni film Morilsko pletje. 3. 1 1. mladinski program Tarzan in sirene. 3. in 4. 11. francoski barvni film Razkropite se, kaj zijate! 6. in 7. 11. angleški barvni film Pobesneli Maks. 8. 11. filmsko gledališče — italijanski barvni film Potovanje z očetom.
AMl 8, letnik 1976, prodani poceni. Informacije po telefonu 23-120.
ZASTAVO 1300 po delih prodam. Tone Gnus, Raztez 21, Brestanica.
PRODAM Z 750 LE, letnik 1981. Tel. 23-504 od 6. do 15. ure.
UGODNO PRODAM Z 101, letnik 1977. Draginc, Dobravica 11, Šentjernej.
PRODAM Z 101 L, letnik 1977. dobro ohranjeno. Janez Velikonja, Krka 22 a. Novo mesto.
' RENAULT 4, letnik 1979, prodam. Tel. 23-979.
FORD TAUNUS prodam po delih. Matjaž Kovačič, Mali Slatnik 33.
JUGO 45, letnik junij 1982, v odličnem stanju prodam. Dr. Majič, Podturn 93 pri Dolenjskih Toplicah.
PRODAM ZASTAVO, 750, letnik 77. Cujnik, Groblje 53. Šentjernej.
PRODAM Z 101 komfort. Karel Kolenc, Cegelnica 68, Novo mesto.
DIANO, 1979, 6.000 km, prodam. Tel. (068) 82-236 popoldne.
PRODAM FIAT 750, letnik 1972, registriran do junija, 1985, in prikolico. Milena Riosa, Šentjernej 194.
PRODAM dobro ohranjen R 18, letnik 1979, prevoženih 59.000 km. Jenškovec, Male Vodenice 13, Kostanjevica.
Z 101 super, letnik 1978, dobro ohranjeno, prodam. Ogled po 16. uri. Fabian, K sodišču I, Novo mesto.
PRODAM 126 P, letnik 82. Tel. 75-512 in R 18.
PRODAM 126 P/K še v garanciji. Tel. (061) 85-169.
R 4, letnik 1976, ugodno prodam. Adamičeva 18, Novo mesto.
PRODAM ZASTAVO 750. Koš-meri. Potov vrh 10, Novo mesto.
PRODAM Z 750, letnik 75, za 5,5 M in R 4, letnik 77, za 10 M. Koklič, tel. 25-370 zvečer.
PRODAM R 4 TL, letnik 1979. Ogled možen vsak dan od 18. ure dalje pri Francu Cvetanu, Ponikve pri Trebnjem I.
PRODAM GOLF, letnik 1979, in stružni polavtomat. Tel. 25-239.
PRODAM GOLFA, letnik 1980, v odličnem stanju, prevoženih 48000 km, ali zamenjam za manjše vozilo — ob doplačila — za Z 750 ali kaj podobnega. Tel. (068) 62-019od 7.do 9. ure.
PRODAM motor E 90 avtomatic, registriran do avgusta 1985. Ogled pri
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: T one Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič—Drašag, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 30 din. Letna naročnina 900 din. Za delovne in družbene organizacije 1.800 din, za inozemstvo 15 ameriških dolarjev oz. 40 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti). — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 460 din, za razpise, licitacije ipd. 650 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 700 din, 1 cm na prvi strani 900 din. Vsak mali oglas do 10 besed 300 din, vsaka nadaljnja beseda 30 din. Na podlagi mnenja sekretarja za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-,30624. Naslov. Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka (068) 24-006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
Andreju Uhlu, Ragovska I, Novo mesto. Ogled vsak popoldne.
MZ 150 lux," letnik 1980, prodam. Jurij Beg, Otočec 75. tel. 85-210 dopoldne.
PRODAM OPEL KADET. Vinko Hrastar, Gotna vas 31, Novo mesto.
KOMBI IM V 1600 morris, 8 sedežev, nov motor in karsoerija. prodam. Telefon 24-487, zvečer po 19. uri.
FIAT 750, letnik 1980, po ugodni ceni prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Stane Vidic, Črmošnjice pri Stopičah 53 a. Novo mesto.
Z 101 mediteran, letnik julij 1980, prodam. Telefon 23-286.
126 P, letnik 1981, prodam. Angelca Matkovič. Dolenjske Toplice 137.
LADO 1500 m’, staro 2,5 let, odlično ohranjeno, prodam. Telefon 22-020.
VARTBURG, letnik 1977, prodam. Telefon 72-134.
LADO 1200, prodam. Informacije na tel. 85-121.
Kmetijski stroji
PRESTAVLJIV TRAKTORSKI
PLUG PT 0-2 zamenjam za slavonca. Staniša, Vinja vas 34 A, Novo mesto.
TOMO V1NKOV1Č 523-22 KM, nerabljen, nov traktor, prodam. Tel. (068) 58-192 od 8. do 15. ure ali zvečer na tel. 58-507.
PRODAM traktorske brane, tridelne. Franc Cvetan, Češnjice 13, Tre-belno.
UGODNO PRODAM traktorske gume (10 x 28), malo rabljene (100 delovnih ur). Ivan Frankovič, Dolšce 12, Kostanjevica.
PRODAM vlečno kosilnico na kar-dan OLT (malo rabljeno) za i^ttor. Feliks Katic, Mihalovec 71 b. Dobrava, tel. (068) 67-123.
PRODAM kosilnico Olvmpia 127. Slavko Miklavčič, C. 4. julija 179, Krško.
PRODAM TRAKTOR I I AT Štore 350. Štefan Grubar, Veliki Ban 6, Šentjernej.
PRODAM TRAKTOR I ERGU-SON 35 KM s koso, zelo dobro ohranjen, Marjan Štefanič, Pristava 13 ob Krki, Podbočje.
PRODAM traktor ZFTOR 4718 ali nov ŠTORE 504. Jože Ivanetič, Omota 8. Semič.
PRODAM
POLARNO LISICO (kučmo, ovratnik), novo, prodam. Tel. (068) 25-986. po 17. uri.
PRODAM dobro ohranjeno trajno-gorečo peč Kueppersbusch. Ponudbe na telefon 24-796, popoldne.
PRODAM nov stroj za obdelavo lesa »Hobi 83« z debelinko in ostalimi operacijami. Oglasite se popoldne. Tone Juršič, Iglenik 3 pri Dolžu.
PRODAM hladilnik (175 I), ohranjen, s kuhinjsko omaro, otroški voziček (sedežni) in itison (3 x 2,80 m). Sekulovski, Mestne njive 3, Novo mesto.
PRODAM č rno-beli televizor Iskra. Franc Bevc, Gorenja vas 24, 68220 Šmarješke Toplice.
UGODNO PRODAM peč za centralno kurjavo Stadler (30000 kalorij), verige kramparice za traktor Ferari ali Tomo Vinkovič in traktorsko kosilnico. Informacije na telefon 56-235 vsak dan od 7. do 15. ure, razen sobote in nedelje.
PRODAM kombinirano pač za kopalnico. Kralj, Medvedje selo 5, Trebnje, telefon 44-784.
RAČUNALNIK ZX 81, star dva meseca, ugodno prodam. Telefon 58-168.
PO UGODNI CENI prodam novo peč za etažno centralno ogrevanje (17000 kalorij). Informacije na telefon (068) 71-015 vsak dan dopoldne.
PRODAM 100 nT aluminijaste folije za gradbeništvo. Telefon 24-971, popoldne.
PRODAM 2000 I kurilnega olja. Pi-lič, Ivana Roba 38. Novo mesto.
PRODAM otroško posteljico / jogi vložkom. Tel. 24-059.
POCENI PRODAM razne dele /a škodo in gume trajal. Naslov v upravi lista (6124/84).
PRODAM štedilnik na drva, star eno leto. Marolt. Bršljin 43, Novo mesto.
MOTORNO ŽAGO ALPINA 0-45,
novo ročno brusilko Iskra, avto-kasetofon z zvočniki, rabljen, nami/ni kasetofon (rabljen) in majhen tranzistor —- nujno poceni prodam. Martin Černe, l.ešnica 20, Otočec.
PRODAM lisico (strojeno), plinski štedilnik kekec in poročno obleko Št. 38-40. J el. (068) 71-868 dopoldne.
NEMŠKEGA BOXERJA, 4 mesece. / rodovnikom, prodam. J el (068) 61-041 od 7. do 15. ure.
UGODNO PRODAM tnalo žrebet-no kobilo, dobro voznico. Jane/ Šime, Dol. Stryža 13.
PRODAM .kobilo, staro 3 leta, brejo 6 mesecev. Stane Vencelj. Breza 16. Trebnje.
PRODAM zelje in nekaj krmne pese. Mačkovec 9, Novo mesto.
PRODAM žrebico B kategorije, staro 19 mesecev. Dol. Kamence 27, Novo mesto.
PRODAM gume za Z 101, dimenzije 145-13. Tel. 85-769.
ZAMRZOVALNO SKRINJO (180 1), rabljeno, štedilnik (dva plin, dva elektrika), potreben manjšega popravila, in 3 motorje za pralni stroj Gorefije poceni prodam. Alojz Pečjak, Rimska c. 29, J rebnje.
KUNCE — plemenske ovnače, orjake, lisce, prodam. Odkup možen 4. in 11. novembra dopoldne. Branko Jurman, Heroja Starihe 12, Črnomelj.
PRODAM tovorno prikolico za osebni avto. Tel. 44-255 (068).
ČRNO-BELI TV prodam. Tel. 25-669.
PRODAM štiristransko skobeljnico (obelmašino) za ladijski pod in za obloge. Franc Zagorc, Smaljčavas 32, Šentjernej.
DVELETNE SADIKE žive meje prodam. Pokorny, Novo mesto, tel. 24-289.
PRODAM dobro ohranjen plašč št. 38 in smučarski komplet št. 36. Tel. 24-172 po 17. uri.
PLAŠČ, siv, št. 42, nosečniški, prodam po zelo nizki ceni. Naslov v upravi lista (6125/84).
PRODAM trivrstno diatonično harmoniko (Železnik), duri Cis, Fis, Ha. Novak Jože, Gor. Straža 33, Straža.
3500 kosov STREŠNE OPEKE Mediteran Kaniža prodam. Tel. 21-183.
PRODAM radiatorje TRIKA. Tel. 32-130.
PO UGODNI CENI PRODAM štiri rebraste radiatorje, letnik 1979, preprogo (3 x 3,5 m) in frezo Goldoni (8 KM) s priključki. Vse je v zelo dobrem stanju. Tei. 24-866, Milavič, Šolska 15, Novo mesto.
PRODAM dve prikolici hlevskega gnoja. Franc Zorn, Potoki 1, Semič.
BO ITECCH1A HOONVED, zelo malo rabljeno dirkalno kolo na 12 prestav številka 58 prodam. Informacije na tel. (068) 22-925.
KUPIM
KUPIM rabljen prenosni šivalni stroj. Naslov v upravi lista (6123/84).
KUPIM trifazni motor od 5 do 10 KM. Janez Turk, Straža, n. h.
KALIFORNIJSKE deževnike za vrtičkarje (pridelava humusa) prodam. Telefon (066) 76-719.
.muci^
FRANC JENIČ, Gotna vas 50 a, Novo mesto, opozarjam vse vaščane Gaberja in okolice, da kakršnekoli pogodbe, sklenjene z Antonijo Jenič iz Gaberja 52, zaradi njene bolezni niso veljavne.
PETER LUZAR, Gotna vas 44 b. Novo mesto, nisem dolžan plačevati računov svoje žene NEVENKE LUZAR, K Roku 16, Novo mesto.
mamim
Dragemu možu CIRILU in sinu CIRILU NAHTIGALOVIMA z Dvora iskreno čestitata za rojstna dneva žena Pavla in sin Dušan.
DRAGI sestri MARIJI STRAJNAR
z Velike Cikave želi vse najlepše in veliko zdravja ob visokem življenjskem jubileju in godu sestra NEŽKA z družino.
DRAGI sestri in teti NEŽKI ZUPANČIČ iz Regerče vasi čestita za rojstni dan in ji želi obilo zdravja, prav t^ko možu Maksu, družina STRAJNAR-JEVIH s Cikave.
^OBVESTI LA
OBVEŠČAM cenjene stranke, da* sem poleg okrasnega okvirjanja pričel / tudi s fotokopiranjem. Za stranke je odprto od 8. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi popoldne do 19. ure. Se priporočam! Okrasno okvirjanje in fotokopiranje Ivo RANČIGOJ, Trebnje, Ulica Cankarjeve brigade 2.
SNEGOBRANE za vse vrste kritin vam dobavlja in montira obrtna delavnica Daneta MIŽIGOJA iz Krškega. Telefon (068) 71-637 od 20. do 22. ure, razen vikenda.
OBVEŠČAM cenjene stranke, da sem razširil obrtno dejavnost še na krpanje zračnic in menjavo gum. Avtoservis Jože ST1BRIC, Bršljin 29, Novo mesto.
V NOVEM MESTU na Partizanski 7 (Kandija) je odprta nova kemična čistilnica »AS« z najsodobnejšo tehnologijo čiščenja tkanin in oblačil. Se priporočamo!
POPRAVEK
ENOLETNE in dveletne sadike jablan, hrušk, marelic in češenj prodajam. Za sorto in kvaliteto nudim garancijo. Jože PRELOG, Adamičeva 13 (Grm), Novo mesto.
Pri zahvali za JOŽETA ROZMANA, ki je bila objavljena v 41. številki našega lista, je bilo pomotoma izpuščeno Gasilsko društvo Vrhe. Zahvaljujemo se jim za venec in spremstvo irfse opravičujemo. ROZMANOVE
PRODAM hišo v Krškem. Novak, Ulica Milke Kerin 19, Krško. Informacije na telefon 72-339.
POSESTVO (6 ha) z gospodarskim poslopjem sredi Šentlovrenca blizu Trebnjega prodamo v celoti ali posamezne parcele. Informacije 4. novembra na številki 8 ali po telefonu (062) 20-423.
PARCELO (opuščen vinograd 8.5 a, gozd 11,5 a) v Smolenji vasi, prodam ali zamenjam za zazidalno parcelo v Novem mestu ah bližnji okolici. Cesta herojev 33 a. Novo mešto.
PRODAM VINOGRAD v Mevcah pri Šmarjeti in kolutni magnetofon lelefunken. Vse informacije ob delavnikih do 14,30 na tel. 21-723. Samo Verbič, Mestne njive 6, Novo mesto.
PRODAM 1000 m: gozda, 865 m’ - travnika 5 km iz Brežic ob asfaljni cesti proti Bizeljskemu, lokacija primerna za vikend. Tel. (061) 553-759.
PRODAM HIŠO do prve laze (9 x8 m) v Malem Lešcu pri Suhorju. Tel. 25-146.
PRODAM NJIVO (35 a) v Smolenji vasi. Janez Velikonja, Krka 22 a. Novo mesto.
RAZNO
IŠČEM INŠTRUKTORJA /a ma-matiko in slovenščino za učenko srednje medicinske šole v Novem mestu, 1. letnik. Tel. 22-616.
IŠČEM VARSTVO za 10 mesečnega otroka. Informacije na tel. 25-033.
VARSTVO za 8 in polmesečnega fantka iščem — po možnosti v naselju Plava laguna (lahko tudi na našem domu). Pokličite na tel.: 24rl71.
ZAHVALA
V 92. letu starosti nas je zapustiladraga mama, stara mama, prababica
LUCIJA
AVGUŠTINČIČ
iz Vrhtrebnjega 17 pri Trebnjem
Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, ter za darovane vence in cvetje. Hvala tudi organizaciji ZB in DU za darovane vence,pevcem za zapete žalostinke in župniku za lepo opravljeni obred in poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Za vedno je odšel, a v nas bo živel.
ZAHVALA
V 35. letu starosti nas je po hudi nesreči zapustil naš dragi sin, brat, stric ...
FRANC ČEH ml.
Mali Cirnik 4
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v tem težkem trenutku pomagali, darovali številne vence in cvetje ter pokojnega spremili na zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu Dana z Mirne za vso pomoč, govornikom za lepe poslovilne besede, pevcem za zapete žalostnike in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite.
Z A H V A L A
V 26. letu starosti nas je zapustil naš dragi sin, brat, bratranec, nečak in
boter
ŠTEFAN PIPAN
Vel. Orehek Ib, Stopiče
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, pokojnemu darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo duhovniku za lepo opravljeni obred, pevcem za zapete žalostinke, družini Cimarman iz Ljubljane, govorniku za govor ob odprtem grobu ter ostalim sodelavcem za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi družini Golob z Malega Slatnika, sosedom Ucmanovim in Ovničkovim ter mladincem in mladinkam iz. Vel. Orehka. Vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: oče Jože, bratje Vid, Stane in Franci ter ostalo sorodstvo
22
DOLENJSKI UST
Št. 44 (1838
ZAHVALA
Težko seje sprijazniti z resnico, da nas je mnogo prezgodaj, komaj v 27. letu starosti, tragično zapustil naš dragi sin, brat, stric in nečak
JANEZ ŠERE
z Drečjega vrha 16 pri Trebelnem
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, še posebej kolektivu Iskre Mokronog za organizacijo pogreba in lepe, občutene poslovilne besede ob odprtem grobu, kakor tudi za vence in izraze sožalja, nadalje kolektivu Induplati za podarjene vence, vsem sosedom, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, posebno Žgajnarjevim in Urekovim, kakor tudi Jožetu Mikcu in Dragu Mikliču za vsestransko pomoč. Zahvala tudi pevcem s Trebelnega in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V tihi žalosti naznanjamo vest, da je v stotem letu mirno zaspala naša mama, stara mama, babica in prababica, teta
NEZA ZEVNIK
roj. Hosta
iz Cadraž 6
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom, ki ste z nami čutili bolečino, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, ter vsem, ki ste tako številno spremili našo mamo k zadnjemu počitku in ji darovali toliko vencev in lepega cvetja. Posebna zahvala dr. Baburiču in patronažni sestri Verstovškovi za obiske na domu. Iskrena hvala kaplanu za lepo opravljeni obred, enako župniku iz Bele cerkve za poslednje obiske na domu. Se enkrat vsem skupaj iskrena hvala!
Žalujoči otroci: sin Tone, hčerke Pepca, Tončka, Franca in Olga z družinami ter ostalo sorodstvo
Preljubi očka naš, prezgodaj si odšel od nas.
V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina, spomin na tebe pa živi, čeprav te več med nami ni.
V SPOMIN
28. oktobra je minilo leto žalosti in samote, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož in očka
MILAN
KOZOLE
z Dobrave pri Senovem
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem preranem grobu.
Žalujoči: žena Dragica, sin Boštjan, hčerkica Milena
Večerna zarja, zvezdic milijoni pozdrav naj poneso ti naš in moč noči naj nad tvoj grob se skloni in ti pove, da si povsod ti z nami.
V SPOMIN
1. novembra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat in stric
JANEZ
PRAZNIK
iz Pristavice 4
Jesen rumena nas obdarja, a v naših srcih je bol in praznina ob spoznanju, da te ne bo nikoli več med nami. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, obiskujete njegov grob in prižigate na njem svečke.
Žalujoči: žena Tončka, hčerka Vida, sin Ivan, sin Tone in hčerka Tončka z družinama, brat Ludvik z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče, praded, brat in stric
MATIJA
CIMERMANČIČ
iz Vel. Orehka 16
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala sosedom, sorodnikom, osebju pljučnega oddelka novomeške bolnišnice, kolektivu SVTK naprav Ljubljana in Novo mesto, Pionirju Novo mesto, posebno tov. Ogrinu ter dekanu za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 76. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
FRANC
KOŽELJ
iz Loke 1 pri Šentjerneju
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste mu darovali cvetje, nam izrekli sožalje in pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, govornikom za poslovilne besede, borcem Gorjanskega bataljona Cankarjeve brigade, ZB Orehovica, vaščanom, ME PZ Orehovica, šentjernejski godbi in gasilskim društvom. Hvala ISKRI — TOZD Upori za vso pomoč, KREMENU, tovarni zdravil KRKA in UNIS ELKOS. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Vesel in dobre volje si prežive! vek in brez obžalovanja si zapusti! svet
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, ata, strica, dedka in pradedka 82-letnega
FRANCA
ŽIVIČA
iz Dednje vasi 18
se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žena Reza ter otroci z družinami
V SPOMIN
29. oktobra je minilo leto dni, odkar nas je tragično zapustil dragi mož in očka
ALOJZ
JAKŠE
iz Dol. Straže 60
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Po težki in dolgi bolezni nas je zapustila draga žena, mama in stara mama
PEPCA
PLAZAR,
roj. Stopar
iz Hrušic pri Šentjanžu
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so jo v velikem številu spremili na zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala vsem, ki ste pokojno obiskovali v dolgi bolezni ter njej in nam nudili pomoč. Posebna hvala patronažni sestri Kostrevčevi za nego na domu. Hvala župniku za opravljeni pogrebni obred. Hvala vsem, ki so nam kakorkoli pomagali.
Žalujoči: mož Cenko, hčerka Ela, sin Martin, snaha, zet, vnuka Boštjan in Gregor ter sestre
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata
ANTONA
PAŠIČA
iz Štrekljevca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo GD Strekljevec, Iskri Semič in OŠ Mirana Jarca. Hvala vsem, ki ste mu darovali cvetje ter ga spremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage, nadvse dobre
OLGE GLOBELNIK
upokojenke Novoteksa iz Bršljina
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali toliko prelepega cvetja in z nami sočustvovali. Posebej se zahvaljujemo vsem sosedom, ki ste pokojni Olgi v težki bolezni pomagali in jo imeli radi. Hvala tovarni-Novpteks, Društvu upokojencev in Ttjenim sodelavkam, ki so se z zadnjimi besedami zahvalili za njeno delo.
Vsi njeni
Ljubljana, Krško, Belgija-Limburg, 24. oktobra 1984
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče, praded, stric in tast
FRANC
ŠINKOVEC
s Trbinca pri Mirni
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in posebno vaščanom za pomoč, darovano cvetje, vence, izraze sožalja ter spremstvo na zadnji poti. Hvala tudi kolektivu 1MV — TOZD Mirna, ŽTP Ljubljana — tozd TVD, pevcem in župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Neozdravljiva bolezen nam je v 79. letu starosti iztrgala našo ljubo ženo, mamo in sestro
JOŽEFO
FRANKOVIČ
iz Dolšc 12, Kostanjevica na Krki
Najprisrčneje se zahvaljujemo.vsem vaščanom za pomoč, sorodnikom in znancem ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih, pokojni darovali vence in cvetje ter jo pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju zdravstvenega doma Kostanjevica na Krki, IMV Novo mesto - tozd tovarna avtomobilov in župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: mož France, sinova Franci in Ivan ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 84. letu nas je po težki bolezni zapustila naša draga mama
ANA GRABLOVEC
iz Kukemberka 9
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, kolektivoma IMV TOZD Transport in SAP Ljubljana, Društvu upokojencev Velika Loka in gasilcem iz Šentlovrenca za podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi obema pevskima zboroma in duhovniku za opravljeni obred.
v
Žalujoči: sinova Anton, Lojze ter hči Mici z družinami
november 1984
DOLENJSKI LI
n 23
#
0
#
0
#
#
#
#
#
J
#
#
#
#
#
0
0
0
0
*0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
t
DR. VESNA
Že kol mladinka, dijakinja ljubljanske gimnazije, je želela poslati zdravnica za bolezni oči. Že tedaj, ko je na ljubljanski Iliriji trenirala skoke v vodo, se je izkazala vztrajnost kot ena njenih bistvenih značajskih lastnosti. Kolebala je nekaj časa edinole med botaniko in medicino, zmagala pa je vendarle slednja.
»Okulistika meje začela zanimati že v dijaških letih. Moja sošolka je bila hčerka znane okulistke ppof Dereanijeve, in ker sem hodila k njim r hišo in videla raznovrstne priprave za ta poklic, me je povsem prevzelo. Okulist k a sem hotela postali za vsako ceno.«
Medicino je končala mimogrede. okulistiko pa je specia- > lizirala najprej v Ljubljani, prav pri prof. Dereanijevi. kiji je bila vzor. nato pa v nemškem Muenchnu. »V Novo mesto sem prvič prišla na obvezno študentsko prakso, nato pa v bolnišnico že kot zdravnica. Moj mož je Novomeščan, tako me je zaneslo med Dolenjce. Ker je bila nova bolnišnica še v gradnji, sem sprva delala v ambulanti, operacije pa sem opravljala kar v kirurški operacijski sobi. Ko smo dobili nove prostore za očesni oddelek, sem bila prvih pet let edina stalna zdravnica. Zdaj
III vsi 2»
nas je pet zdravnikov imamo dovolj de ki.«
To je splošno znano, saj za sprejem na novomeški očesni oddelek prosijo tudi bolniki iz drugih zdravstvenih regij. Nemalo jih je iz Ljubljane. Ker po zaslugi dr. Morelove v novomeški bolnišnici opravljajo najzahtevnejše ih najsodobnejše medicinske posege v oko. postelje na oddelku niso nikdar prazne. Dr. Morelova je bita že nekajkrat na strokovnem izpopolnjevanju i’ tujini: Muenchen, Duesseldorf. (Hessen, Lvon. Pred kratkim se je vrnila iz Frankfurta. To so ji omogočili v svetovni zdravstveni organizaciji ali preko mednarodne izmenjave strokovnjakov. Za letošnji občinski praznik pa je dr. Vesna Mot ela dobila nagrado Novega mesta kol priznanje in zalivalo občine za njeno dosedanje delo.
hi kako živi zasebno'! Brž ko utegne, je že na vrtu. Okopava, presaja rože, vzgaja posebne vrste cvetja, puli plevel. Tako ure in ure od zgodnje pomladi do pozne jeseni. »Vrt mi je potreben za telesno in duševno sprostitev. Prizadevam si službene zadeve opraviti v bolnišnici, doma pa moram biti mama trem otrokom in gospodinja. Vseeno pa se prav na vrtu dostikrat zalotim, ko premišljam: ali bo jutri operacija uspela, k ot si zamišljam'.' Ali sem danes prav ravnala?
Televizije ne gledam. Ce je na programu kaj posebnega, me pokličejo otroci k ekranu. Priznam, da tudi malo berem leposlovja. Prebrati uspem le nekaj knjig na leto. pred kratkim pa sem vendarle prebrala Dularjevo Krka pa teče naprej. Strah me je, da me ne bi doletelo to, kot nekatere moje bolnike, ko mi potožijo: , Vse življenje sem zbiral knjige, misleč, da bom ob njih užival kot upokojenec, a meje vid prav zdaj pustil na cedilu...«
RIA BA ČER
\
S
S
\
1
*
%
%
%
%
S
J
S
I
%
%
%
5
%
5
%
%
%
%
%
!
Želijo
pripravljene
akcije
Mali jubilej brigadirske Suhe krajine — Kritike na račun investitorjev in izvajalcev — »Suha krajina 1985« se že pripravlja
ŽUŽEMBERK — Letošnja ZMDA »Suha krajina 84« je slavila svoj mali jubilej, saj je bila že deseta po vrsti. Leta 1975 so na območju Suhe krajine brigadirske roke mladih prvič zavihtele krampe in lopate, brigadirska pesem in mladostna iskrivost mladh naše domovine pa je začela prebujati in vnašati novega duha med suhok-ranjske ljudi.
V vsem tem času se je na deloviščih občin Grosuplje. Trebnje. Kočevje in Novo mesto zvrstilo kar 6.316 brigadirjev. Napeljali so skoraj l() km vodovoda, obnovili in modernizirali so 62 km cest. agromeliolirali 300 ha kmetijskih površin in elektrificirali 4.500 m napeljav. Delo brigadirskih rok v desetih akcijah je bilo ocenjeno na preko 124 milijonov din, za kar so opravili prek 54.000 delovnih ur na deloviščih. Za samo delovanje akcije, za ureditev naselij v Prevolah. Dobrniču in Žužemberku, za prevoze na delovišča, interesne dejavnosti in drugo je bilo v minulih desetih akcijah porabljenih 70 milijonov din, kar je glede na vrednost opravljenega dela MDB 56 odst. Vsi ti podatki po desetih akcijah zgovorno kažejo, da ima akcija ekonomsko upravičenost za nadaljnji obstoj in delovanje.
O doseženih rezultatih, o težavah in pomanjkljivostih ter o izhodiščih za načrtovanje in pripravo akcije »Suha krajina 85« so delegati skupaj s predstavniki vseh štirih občin in drugimi odgovornimi spregovorili na drugi seji skupščine akcije, ki je bila minuli petek v brigadirskem naselju Žužemberk. Precej kritičnih besed je bilo izrečenih na račun investitorjev in izvajalcev, ki del ne načrtujejo pravočasno in imajo težave pri zagotavljanju sredstev za pokrivanje programov. Mnogi programi so dokončani »tik pred zdajci« in so pogostokrat improvizirani. Ta slaba pripravljenost se često kaže v nedokončanih delih na deloviščih in v nejevolji brigadirjev.
Skupnost krajevnih skupnosti Suha krajina, ki združuje 13 krajevnih skupnosti, ni zaživela predvsem zato. ker občine niso zagotovile sredstev za delovanje SKS in za delo tajnika. Kljub takemu odnosu in težavam so dela na deloviščih v letošnjem letu, razen manjših težav v občini Trebnje, stekla, opravljene so bile tudi vse naloge s področja interesnega dela in življenja brigadirjev.
J. PAVLIN
V prodaji več tednov staro meso
Denarne kazni krškemu Mercator-Agrokombinatu in poslovodkinji Stanki Zierek — Inšpektorji našli meso, ki mu je krepko potekel rok uporabe
K R$KO — Res, (Ja so bili še ne tako dolgo časi, ko je bil vsak košček mesnine po trgovinah izredno dragocen, vendar to seveda ne more biti v izgovor trgovcem krškega Mercator-Agrokombinata. TOK kmetijstvo, trgovina in storitve, ki so v eni svojih trgovin shranjevali domači dva meseca staro meso. celo jetra in maso za čeva pčiče.
Dogodki iz letošnjega marca so do-oili sodni epilog prejšnji teden v gospodarski enoti novomeškega temeljnega sodišča. Krški Agrokombi-lat in poslovodkinja prodajalne v Krškem Stanka Zierek sta bila namreč obtožena, da so dali v prodajo živila. <ci jim je krepko potekel rok uporabnosti. Zak*on o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe jasno določa, da morajo trgovci jmbalirano meso po treh dneh, če ga .eveda ne prodajo, izločiti iz prometa.
krški prodajalni tega niso storili, nšpektorji so tako ob pregledu 12. narca našli kar blizu 10 kilogramov v zamrzovalniku spravljene mase za čevapčiče, ki ji je rok uporabe potekel že 21. januarja. Prav tako je bilo do-
DELAVSKE1CRE
SliVN1CA — Komisija za šport in rekreacijo pri OS Zveze sindikatov Sevnica bo tudi letos organizirala občinske delavske športne igre. Tekmovanja bodo v enajstih disciplinah, odigrana pa so bila že prva srečanja. V inalni, odbojkarski tekmi je Lisca <CP premagala Lisco II s 3 : 0, edtem ko je skupni vrstni po dveh ekmovanjih (odbojka in streljanje) ak — moški: Kopitarna 45 točk, Lis-:a 29, Metalna Krmelj 11 itd, ženske: Kopitarna Sevnica 17, Lisca 9, Metalni Krmelj 8 itd.
J. BLAS
PIRAN — ELAN 0 : 3 (0 : 2)
PIRAN — Po nekaj neuspehih v zadnjih srečanjih, ko so nogometaši lovomeškega Elana predvsem po za-lugi izredno pristranskih sodnikov izgubili stik z vrhom lestvice, so tokrat prepričljivo zmagali. Domačini so sani načeli svojo mrežo z avtogolom že ' 2. minuti, na 2 : Oje povišal Horvat, i se je nedolgo vrnil iz služenja ojaškega rok; »nčni rezultat pa je v rugem polčas stavil Banda. V na-lednjem kolu igrajo Novoineščani
mala dva meseca po preteku roka uporabe v zamrzovalniku spravljenih preko 4 kilograme govedine, za nameček pa so inšpektorji našli še blizu kilogram svinjskih jetrc, ki bi jih morali izločiti iz prometa najkasneje že pred mesecem dni, piko na i pa je postavil še najdeni poldrugi kilogram svi-nine, kateremu je na deklaraciji napisan rok uporabe potekel že 10. decembra lani. Vse navedeno meso je bilo seveda naprodaj kupcem, kar je
Do milijard z inovacijami
Inovatorje nagrajujejo le v Melaminu in Liku, drugod pa se še ne zavedajo njihovega pomena
KOČEVJE — »Preveč se pogovarjamo o delitvi dohodka, premalo pa o produktivnosti in ustvarjanju dohodka,*« meni Dragan Stjepič iz LIK Kočevje, predsednik komisije za inovacije pri OK ZK Kočevje. »Če bomo
|
ZANIMANJE ZA NASO TEHNIKO Šimi raketarji. (Foto: M. Zidarič)
Ugledna kitajska gosta med na-
Nastop pred Kitajcema
Zanimiv kitajski vesoljski program — Pred koncem leta Sevničan v Pekingu — Izmenjava izkušenj
plese
Velika prireditev v Ribnici in Novem mestu
Tradicionalna prireditev Ev-j ropa pleše bo tudi letos obšla več slovenskih krajev. V Ribnici bo gostovala 5. novembra ob 17. in 20. uri v Športnem centru (predprodajo vstopnic ima na skrbi Tobak Ribnica in Kompas, tel. 861-798), v Novem mestu pa 6. novembra ob 17. in 20. uri v Športni dvorani.
V latinskoameriških in standardnih plesih se bodo pomerili najboljši plesni pari te sezone iz Avstrijej Avstralije, Velike Britanije, Škotske, Irske, Italije, ZRN, Norveške, Danske, Madžarske, Poljske in Jugoslavije. Naši plesalci se bodo najbrž zelo dobro odrezali, saj že nekaj časa vadijo v svetovni prestolnici ■ plesa, Londonu. Poleg najboljših plesnih parov bo nastopila tudi plesna skupina Kazina, ki bo predstavila del svojega najnovejšega programa z odlomki iz najbolj uspelih svetovnih muziklov. Celovečerni program bo zapolnil program plesne šole Mala Kazina, v katerem bodo najboljši mladi plesalci prikazali akrobatski roknrol in brejkdens.
TRBOVLJE — Cesar bi si želela marsikatera dežela, da bi namreč gostila odgovorne za raketni program Kitajske. tega je bila minuli teden deležna Jugoslavija.
Kot gosta Zveze astronavtično raketnih organizacij Jugoslavije, katere sekretar je Sevničan Marjan Zidarič. sta se mudila v naši deželi Wang Xiang, najvidnejši strokovnjak za raketno tehniko na Kitajskem in Ren l umao, generalni sekretar tamkajšnje astronavtične organizacije, oba sodelavca kitajskega ministrstva za tehnologijo in razvoj.
O kitajskem vesoljskem programu je bolj malo znanega. V orbiti krožijo trije kitajski sateliti, Kitajci pa se pripravljajo tudi na izstrelitev prvega astronavta. V nasprotju z. našo ljubiteljsko organizacijo, ki je zgrajena na popolnoma prostovoljni osnovi, imajo na Kitajskem povsem profesionalno organizacijo. Kljub temu je bila za gosta naša organiziranost zanimiva.
V Trbovljah sta si gosta ogledala tamkajšnjo Strojno tovarno, Čebine in Partizanski vrh. Člani ARK Vega so pokazali izstrelitev svojih modelov. Gosta sta s seboj vzela nekaj amaterskih raketnih motorčkov. Zanimanje
sta pokazala tudi za naš sistem obrambe pred točo. Na Kitajskem branijo pred ujmo predvsem veliki mesti Peking in Šanghaj.
Decembra bodo naši gostitelji vrnili obisk na Kitajskem. In še to: ugledna gosta sta ponesla domov tudi Zida-ričevo knjižico »Osnove amaterske raketne tehnike.«
A. Ž.
NOVO BALINIŠČE
NOVO MESTO — Pri srednjem bloku novega naselja v Ločni (Plava laguna) so v torek popoldan slovesno odprli novo balinišče krajevne skupnosti Ločna — Mačkovec. Nov prostor za rekreacijo so si uredili ob pomoči tovarne zdravil Krka in s prostovoljnim delom. Ob otvoritvi so pripravili turnir, ki so se ga udeležile štiri ekipe.
J. P.
na prvem zaslišanju potrdila tudi poslovodkinja, ko je v zagovor povedala, da so to meso prodajali le, če so stranke zanj spraševale.
Senat sodišča pod predsedstvom Marije Kastelic je Mercator-Agro-kombinaf obsodil na plačilo 120.600 din kazni, poslovodkinjo Stanko Zierek pa na plačilo 6 tisočakov. Sodba seveda še ni pravnomočna.
B. B.
Ugotavljajo, da seje dohodek Lika zaradi teh inovacij povečal za nekaj milijonov (novih) din.
V drugih delovnih organizacijah inovacijske dejavnosti ni. Ponekod celo poslovodni delavci, ki bi morali to dejavnost spodbujati, zanjo nimajo posluha. Namesto da bi inovatorje spodbujali in nagrajevali, menijo, da je to delovna dolžnost vsakega. Tako mišljenje in ravnanje pa ne »izumljata« novega.
J. P.
• • • •
PESTRI NOVEMBRSKI PETKI V DOMU JLA
NOVO MESTO — Že vpeljani glasbenokulturni večeri, ki sc odvijajo ob petkih v Domu J LA in ki jih pripravlja samostojni kulturni delavec Drago Vovk, bodo novembra zares zaživeli. V petek, 2. novembra, bo prvič na sporedu poskusni glasbeni video program. Ob 18. uri bodo obiskovalci lahko spremljali zvočni in slikovni zapis / nekaterih koncertov sodobne rockovske glasbe, ob 20. uri pa bo pričetek plesa, kombiniranega / video posnetki in z glasbo s plošč. Video posnetki utegnejo novembra še kdaj dopolniti petkove večere, ki jih bodo sicer popestrili tudi obiski znanih osebnosti iz sveta slovenske popularne rock glasbe. Tako bo 9. 11. prvo L P ploščo skupine Srp predstavil pevec skupine (i oj m ir Lešnjak; album Igre brez meja bo teden dni kasneje (16. I L), predstavil vodja skupine Skakalci Marko Vizo-\ išek; novembrske glasbene večere \ Domu JLA pa bosta zaključila obisk Zorana Predina in predstavitev nove I.P plošče priljubljene skupine Lačni I ran/.
PO 50 LEI IH ZOPET »DA« — V soboto, 27. oktobra, sta v krogu sorodnikov in prijateljev v gostilni Na hribu slavila zlato poroko Amdlija it I- rane Čečelič iz Regerče vasi. Franc je bil rojen v Regerči vasi, Amalija pa je bila, preden seje pred petdesetimi leti poročila s Francem, Kavškova iz Gotne vasi. Pred vojno je bil F ranc zidar, potem je bil prvoborec in partizanski kurir, po vojni in vse do upokojitve pa aktivni oficir v JLA. Amalija seje preživljala s šivanjem in z gospodinjenjem. Med vojno je bila terenska aktivistka. V zakonu sta bila rojena hčerka Ljubica in sin Franc, imata pa tudi dva vnučka. Zlatoporočencema želimo še. mnogo let harmoničnega zakonskega življenja. (Foto: T. Jakše)
KROŽEK OZN IZ ŠKOCJANA — Ob nedavnem dnevu OZN so na pripravili šolsko radijsko uro, kjer so predstavili delovanje in članic te organizacije. Krožek, kjer se združujejo učenci višjih razredov, „ deseto leto vodi tovarišica Marija Tkavc. Njihova aktivnost je usmerjena v boj za razumevanje med narodi, proti vojni, a s klicem na medsebojno pomoč in sodelovanje. Dobro sodelujejo z občinsko, republiško in zvezno konferenco klubov OZN, kar dvakžat pa so bili zmagovalci kviza osnovnošolskih klubov OZN novomeške občine. (Foto: J. P.)
•••••••••••••••••••••••••••••••••••<
V BISTVU ČLOVEK DOBRE VOLJE
Io na s Primorjem.
M. GORENC'
Dragan Stjepič
tako nadaljevali, sc lahko /godi. da že če/ nekaj let ne bomo imeli česa, deliti.«
Lastna pamet in pridne roke so pri nas premalo uveljavljene. Tega se najbolj zvedajo v Melaminu, kjer je inovacijska dejavnost že nekaj običajnega, kar sodi k rednemu delu. V tej OZD so doslej člani kolektiva prijavili že okoli 100 inovacij, od tega okoli 30 samo letos. Ocenjujejo, da se je samo /aradi inovacij v Melaminu povečal dohodek za okoli 30 milijonov din (tri stare milijarde).
V Liku so doslej prijavili skupaj 36 inventivnih predlogov, od tega 6 letos.
Zdaj so pravšnji časi, da bi človek eksplodiral od jeze. Osebni dohodek imam že mesece enak, se pravi nizek. Cene so vsak dan drugačne, se pravi višje. Moji voditelji, čast jim, poskrbe, da ne popenim, da mi ne udari para skozi ušesa, ali kakor bi rekel preprost človek, da ne skočim iz svoje kože. Ne, ne zibljejo me v zibelki, ne pojejo mi uspavank za lahko noč, celo lepše čase so mi nehali obljubljati. Na normalne tirnice me spravljajo na drugačen način.
Poglejte:	pred dnevi sem
prejel položnice za plačevanje stanarine. Ko sem se zabuljil v
številke, sem v hipu ugotovil, da bom moral plačevati vsak mesec 700 din več kot trideset dni prej. Sleherna celica v mojem telesu je zatrepetala od jeze, pričel sem preklinjati, priznam, tudi čez sistem sem rekel kakšno močnejšo kot bi bilo treba. A sem bil že čez pet minut miren kot ovca in sem na povišanje pozabil, kajti po radiu so mimogrede povedali, daje s tem trenutkom mleko dražje za 8 din. Stanovanjsko samoupravno skupnost sem odpisal, moj bes pa je letel na krave, na vimena, na pašnike, na mlekarje, bike in vole. Menda sem jih pošiljal celo v vražjo mater!. A samo toliko
časa, dokler ni prinesel poštar časopisa, ki me je z zadnjo stranjo obvestil, da liter bencina ne velja več 85 din in 50 par, ampak okrogjih 92.
Mlekarji so se mi zdeli nenadoma nedolžni, žolč pa se mi je pričel razlivati po črpalkarjih, po tujih in domačih šejkih in v duši sem trdno sklenil, da bom polil svojo stoenko z bencinom iz rezervoarja po stari ceni in jo zažgal. Pa tega nisem storil, kajti še isti večer sem zvedel s televizijskega ekrana, da ni daleč čas, ko bo elektrika dražja za 30 odst. Prav imate: pljuvati sem začel na elektrikarje, na niihove
visoke osebne dohodke, na to, da žarnica crkne ob prvi streli, pa še glasno sem siknil: »Na električne stole bi jih bilo treba posaditi!«
Vem, prenaglil sem se. Elektrikarji mi bodo jezico oprostili, kajti bila je prenagljena in prehodnega značaja: Smejoča se napovedovalka je takoj zatem povedala, da so.se podražili še naslednji proizvodi: olje, sladkor, toaletni papir, vžigalice, poštne storitve, prevozi zjavpi-mi prevoznimi sredstvi, pohištvo, kopališka oprema, kruh, žemlje, krompir, pepelniki ...
Iz mojega reagiranja lahko sklepate, da ob vsem tem nisem kakšen jeznoritec, človek bi prej rekel, da sem v bistvu vseskozi dobre volje.
TONI GAŠPERIČ