Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista „Mir“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10 do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Bokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, droga stran naj bo prazna.
Bokopisi se ne vračajo.
r
L
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvo lista v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za in serate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
: Glasilo koroških Slovencev
Leto XXIX.
Celovec, 5. svečana 1910.
Štev. 6.
možje, posnemajte!
Z vso silo so se vrgli lutrovski Sudmarkovci na slovenski Št. Ilj v Slovenskih goricah kot na najsevernejšo narodno postojanko na Spodnjem Štajerskem. Na stotisoče je izdala „Sudmarka“ za posestva, ki jih je dobila naprodaj v Št. liju. Drago jih je plačevala, tako da so ostali le še popolnoma trdni slovenski posestniki na svoji zemlji, na pokupljena posestva pa je „Siidmarka“ naselila lutrovske ljudi iz „rajha“. Avstrijsk Nemec jim namreč že ni bil dovolj svobodomiseln, morali so priti protestantski Nemci iz Nemčije. Koliko zapeljanih Slovencev po Koroškem, ki jim prede sicer trda za denar, ki se štejejo za katoličane in verne ljudi, daruje prispevke za to „Sudmarko“, ki je kruta sovražnica katoliške vere. Saj stoji^na čelu „Sudmarkinega“ naseljevalnega odbora Karol Fraiss, znan vodja gibanja „proč od Rima", to je proč od katoliške cerkve; isti mož je tudi odbornik „evangeljske zveze"; tudi drugi odborniki naseljevalnega odbora so sami verski odpadniki. Denar, ki ga darujejo „nem-škutarski katoličani", porabljajo za protestantsko propagando.
Št. Ilj mora postati nemška postojanka, od koder bodo Sudmarkovci napeljali niti na vse strani, da ponemčijo najprej nas Slovence severno od Drave. Zato so pokupili v Št. Uju toliko posestev, da so pri zadnjih občinskih volitvah v Št. liju menili dobiti občino v svoje roke. Na umeten način so fabricirali volilce za vse tri razrede. Za tretji razred je napravila „Sudmarka“ na nekem malem kosu njive parcelacijo in tako ustvarila do 20 novih nemških volilcev. Istotako v drugem razredu. Najgrše pa so postopali nasprotniki v prvem razredu. Tukaj bodo imeli še s sodnijo opraviti. Mnoge volilce so naravnost podkupovali. Ne desetake, ampak stotake so dajali nemški agenti volilcem samo za to, da bi ostali doma.
Pa uračunali so se Sudmarkovci. V Št. liju niso našli takih propalic kakor po nekaterih obmejnih krajih,' na Koroškem, kjer dobivajo glasove za frakeljne žganja ali celo za lepo besedo. Naleteli so na može, ki slovenskega in narodnega prepričanja ne prodajajo.
Volilcu v II. razredu, Matiju Krenu, so ponujali tako visoko svoto za posestvo, da bi kdo drug na njegovem mestu kupcem še roke poljubil, a on je ostal zvest. Nekemu drugemu volilcu v II. razredu so pozno v noč kupili vse vino po 54 vinarjev liter. Upali so, da bo zato ostal doma, a mož je prišel vkljub temu! Le krčmar Vračko se je izneveril in se pred volitvijo odpeljal. Pač grdo! Trgovec Swaty tudi ni prišel, ker so mu pretili z bojkotom.
Kratko rečeno, agitacija nemške protestan-tovske stranke je bila tako silna, tako grozna, da si hujše mislite ne moremo. Z vso gotovostjo so Nemci mislili na popolno zmago, a so sramotno propadli. Slovenska stranka ni imela nobenih sličnih sredstev na razpolago, pač pa poštenost m zavednost svojih volilcev. Slovenci so prodrli v tretjem in drugem razredu, v prvem so zaostali za dva glasova.
Možje, učite se od značajnih Št. Ujčanov! Koliko nemškutarskih trdnjav po Koroškem bi moram crez noč pasti, če bi ljudje posnemali St. iljcane in ne prodajali svojega narodnega in verskega prepričanja za voz hovja, za kos klobase, za prazne obljube itd. Tak prodan nemškutar nosi na čelu Judežev pečat. Proč z grdim madežem na slovenskem narodnem telesu, z nem-škutarijo, ki je vsem Slovencem v sramoto!
Pristaši, zaupniki, širite „fflir“!
Kapnite vžigalice v korist okmejnih Slovencev !
Naslov: „Gospodarska zveza" v Ljubljani.
Koroške novice.
Zanimiva deputacija pri c. kr. deželnem šolskem svetu. Deželni šolski svet je prestavil na neki slovenski kraj slovenščine popolnoma nezmožno učiteljico; izvedeli smo, da se je to zgodilo vsled neke deputacije pri deželnem šolskem svetu. Kdo je bila ta deputacija, ue vemo, istina pa je, da se je ista učiteljica iz popolnoma dozidane jubilejne šole preselila v zasebno stanovanje gospoda N. N. Kaj pravi c. kr. deželni šolski svet k temu?
Zgled nemškonacionalnega gospodarstva. Pri blagajni celovške požarne hrambe so imeli nekaj let sem takšen red, kakor smo ga vajeni pri nemškonacionalnem gospodarstvu. Mizar Do-browsky je račune celovške požarne hrambe nepričakovano revidiral in našel v njih velik nered. Sporočil je o tem poveljništvu, ki je sklicalo zborovanje, na katerem je bil izvoljen revizijski odbor, sestoječ iz petero članov. Ta je pregledal račune nazaj do leta 1890. in našel, da primanjkuje v blagajni okroglo 26.000 K. Blagajnik Jos. Berger, ki je vodil ves- čas blagajno, je takoj položil 26.000 K in se izjavil, da položi še več, če bo treba. Berger je po poklicu klobučar, posestnik dveh hiš, ravnatelj občinske blagajne in načelnik deželne zveze požarnih hramb. Zadeva se vleče že dalje časa sem, pa ker so pri nji interesirani nacionalci, se je vse prikrivalo.
Vojak kaznovan od tovarišev. Kakor se govori po Celovcu, se je te dni zgodil v stari vojašnici domobrancev sledeč slučaj: Nekega večera je prišel neki infanterist 8. poljske stotnije drugega bataljona pešpolka št. 7 ob pol 10. uri domov. Ko je vstopil v sobo, so vrgli črez njega njegovi tovariši kočo in ga začeli pretepavati s trstikovicami — bilo jih je baje okrog 50. med njimi tudi podčastniki. Ker ni bil ob določeni uri v vojašnici, je bil drugega dne od stotnika viteza pl. Schludermanna kaznovan z 20dnevnim domačim zaporom. Vsled dobljenih udarcev je dotičnemu vojaku levica tako otekla, da so niu morali roko obvezati. — Ni zadeva časopisja, kritizirati strogo vojaško disciplino, ki je res potrebna in zadeva vojaških oblasti. Nikakor pa ne gre, da se vojake kaznuje na tak surov, nedopusten način. Ne čudimo se prav nič, da mladeniči pri vojakih le posurovijo, namesto da bi se naučili tam pokorščine in lepega vedenja. Od neke strani se nam poroča, da je bil kaznovani vojak — Slovenec. Ne vemo, ali čudili bi se ne. ko smo slišali že sto in sto pritožb, da pri 7., to je domačem pešpolku, ravnajo s Slovenci surovo in jih sme vsakdo zasramovati. Temu mora biti konec! Smo radovedni, ali pride zadeva v preiskavo ali ne?
Od mestne godbe celovške. Minoli teden je umrl članu celovške mestne godbe, Harbičku, tri in polleten otrok. Ker je bil mož suh, se je obrnil na občinskega odbornika Ziera, blagajnika orkestralnega društva, proseč ga, da mu izplača vnaprej 20 kron, da poravna pogrebščino. Zier ga je osorno zavrnil. Potrebno svoto so nato zbrali Harbičkovi tovariši. Je-li društvena blagajna tako suha?
Y garnizijski zapor v Celovcu je bil eskor-tiran iz tržaškega, ki je prenapolnjen, neki pešec od pešpolka pl. Webern št. 22. Ker je kaznjenec zelo nevaren, je uklenjen v zaporu na rokah in nogah.
Celovec. Najstarejše slovensko društvo na Koroškem: „Akademija slovenskih bogoslovcev" katerega člani so bili morda vsi koroški slovenski duhovniki, je končalo prvi tečaj svojega dvainšestdesetega upravnega leta. Iz poročila akademije slov. bogoslovcev v Celovcu povzamemo, da je tudi letos vestno izpolnjevala svojo nalogo, ki si jo stavi od pričetka: bila je ognjišče slov. bogoslovcev. Izmed 22 slovanskih bogoslovcev je bilo 21 njenih članov. Vsako sredo je bila akademijska ura z navadnim sporedom: Petje ali tamburanje. govor enega ali dveh članov, potem zopet petje ali tamburanje. Skoroda vsak večer so bile pevske ali tamburaške vaje, kate’re -je vodil bogoslovec K. Mente. Govorili so gospodje bogoslovci o sledečih snoveh: Vinko Razgoršek: Socialna izobrazba pri bogoslovcih. — M. WeiJl: O individualni etiki. — J. Starc: Boj Slovencev za obstanek v preteklosti in bodočnosti. — J. Stich: O verski vzgoji v mladinskih društvih. — J. Katnik: O avstrijski socialni demokraciji in verskokulturnih vprašanjih. — K. Mente: Skrb za fante pri vojakih. — V. Vanti:
O vzhodnem cerkvenem vprašanju. — B. Wolfel:
Ali zmaguje katoliška misel in zakaj?----------J,
Ožgan: O socialni odgovornosti. — V. Nagel-schmied: Nekaj o radikalizmu in fanatizmu. —-L. Viternik: O spiritizmu in hipnotizmu. — F. Krasna: O nevarnosti tehnične kulture za duševno. — L. Božič: O svobodni šoli. — Fr. Vastel: Dijaški sestanek v Spljetu. Pridno se je uporabljala knjižnica ,.akad. slov. bog.", ki je narasla na 1698 številk. Dokupila so se najvažnejša dela iz najnovejšega slov. slovstva, V akademijo prihaja tudi veliko listov, ki redno krožijo med bogoslovci. Jako mnogo listov pa si naročujejo bogoslovci sami. Upamo, da bode akademija slov. bogoslovcev v Celovcu še vzgojila veliko slovenskih duhovnikov, ki bodo požrtvovalno delovali za verski, narodni in kulturni preporod koroških Slovencev.
Celovec. V nedeljo, 30. jan. t. L, zvečer je bila v slovenski (?) gostilni ,.pri O tiču" v Lid-manski ulici od nemških rogoviležev (baje so bili večinoma pevci od društva „Eintracht“) surovo napadena mala slovenska družba, ki se je mirno zabavala pri svoji mizi. Ti nemški nestrpneži so planili nanje kot psi, jih grdo osuvali in ohaj-lali ter-s pomočjo tega slovenskega (?) gostilničarja vrgli na cesto. G. Otič! Slovenci se Vam zahvaljujejo (!) za tako postrežbo. Heil!
Pliberška okolica. (Tolažba.) Na Ziiski Bistrici se nekdo huduje, da je videl učitelje le parkrat v cerkvi. Naš učitelj pri nas pa še nikdar ni videl koga v cerkvi, se pa zavoljo tega nič ne jezi!
Drobolje ob Baškem jezeru. (Odgovor.) V zadnji številki „Bauernzeitung“ omenja neki dopisnik tudi mojo osebo, češ, da sem (kot „ei-friger Vertreter der Ruckscbrittler") o priliki občinske volitve v Bekštanju delal nasproti svojemu svaku kot županu bekštanjske občine. Res mi je neka posestnica, poštena žena na Brdu, podpisala pooblastilo, katerega pa nisem oddal, in ga hranim še sedaj doma — in ga lahko še danes dopisunčku lutrovskega lista pod nos pokažem. — S kakimi sredstvi pa so naši nasprotniki o priliki občinskih volitev delali, to lahko vsak ve, ki se jih je udeležil. Tako me je ueki mladič, naščuvan od nasprotnikov, nahrulil, kdo da bo sedaj meni črevlje šival, ko sem jih raztrgal o priliki agitacije po župniji Dravi, in iskal pooblastil in tako lepo pogorel. To nič ne de, plačam lahko sam. Dosti za danes; o priliki se z dopisunčkom lutrovskega lista še kaj pomeniva. To v svojo obrambo. Andrej Pečar, posestnik.
Blače ob Žili. (Pogreb.) Zopet nam je odnesla neusmiljena smrt enega župljana-gospo-darja odtod v deželo mrtvih. Preminil je namreč na srčni Vodeniki dne 28. prosinca, previden s svetimi verskimi tolažili, gospod Štefan Leiler,
ako imate nahod,^ hripavost, zasliženje ali težko sapo, Fellerjev fluid z znamko govem lekajočem, kašelj utehajočem, oživljajočem učinku. Dvanajsterica za poskušnjo 5 kron, Stuhici, Elsa-trg št. 67 (Hrvatsko).
,,Elsa-fluid!1. Sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, v vratu itd. o nje-dve dvanajsterici K 8’60 franko. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v
posestnik pri pd. Matiju tukaj. Kako je bil rajni priljubljen, je kazal njegov pogreb na zadnji dan minolega meseca. Miroljubnost in dobrosrčnost sta posebno dičili rajnega gospodarja. Bil je star še le 45 let in že je moral zapustiti svoj zemeljski dom za vedno. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi od blizu in daleč, polnoštevilno je bila pričujoča požarna bramba in šolska mladina pod vodstvom gg. učiteljev. Ob grobu plaka žena, dva sina in dve hčeri, od katerih pohaja mlajša še šolo. Da bi mu bil Bog mil sodnik in dobrotljiv plačnik!
Šmarjeta v Rožu. (Občinske volitve.) Gospod urednik! Gotovo že mislite, da je pri nas zdaj vse šlo v medvedov brlog, ker nobenega glasu ni več od nas; da boste pa vedeli, da se tudi pri nas marsikaj izpreminja v novem letu, vam na kratko poročam, da smo imeli zdaj občinske volitve, katere so za nas Slovence prav dobro izpadle. Krajni šolski svet je popolnoma v slovenskih rokah, za načelnika je bil izvoljen g. Jožef Sablačan pd. Strugar v Dolnjivasi, tudi drugi in tretji razred sta v slovenskih rokah. Za župana je bil že tretjič zdaj soglasno izvoljen g. Tomaž Wolf pd. Tevžej v Dolih.
Zilska Bistrica. Tukajšnja hranilnica in posojilnica je kupila Prontovo hišo v Zilski Bistrici in je 16. m. m. v istej uradovala prvikrat.
Izpod Obirja. (Miklavc — Miklavčevo.) Ko sem prebiral zadnje dni knjigo „Vojvodina Koroška11, katero je izdala letos „Matica Slovenska", veselilo me je, v kolikor se tiče mojega domačega kraja, da sem našel v omenjeni knjigi grajščino „Miklavc“ in ne kakor sedaj nekateri pišejo „Miklavčevo“. Sicer bi to ne bilo tolike važnosti; ker pa je na to ime naslovljena tudi pošta in železniška postaja, bi pač ne bilo odveč, če bi se pri tem imenu zedinili. — Ko se je leta 1902. ob otvoritvi tukajšnje železnice pojezil v „Miru“ neki dopisnik iz Reberce nad napisom postaje „Miklavc“, češ, da bi bilo pravilneje „Miklavčevo", mu je na to tudi v ,,Miru" neki drug dopisnik dokazal z zgodovinskimi podatki, da je edino prav tako, kakor ljudstvo govori, namreč „Miklavc". Ker pa vkljub temu posebno zadnji čas pišejo mnogi le „Miklavčevo“, dasi je na postaji le napis „Miklavc“, je lahko kdo vsled tega še oškodovan. Čas bi torej bil, da bi nekdo izgovoril o tem odločilno besedo, mi v okolici bodemo hodili pač le na pošto in postajo k „Miklavcu“, in dolgo še kakemu okoličanu ne bo prišlo na misel, da bi šel na ali v «Miklavčevo" ali v „Miklauzhof“, ker obe sta le tuji besedi. (Če pozna ljudstvo le «Miklavca", če je tudi že-leznična uprava sprejela to ime ter je tudi ostala «Matica Slovenska" pri tem edino pravilnem krajevnem imenu, potem se razume, da je kaka na-daljna debata o tem nepotrebna in ostanemo Slovenci pri «Miklavcu", četudi Miklavc ni ostal pri Slovencih. Ured.)
Telikovec. (Predpustna veselica) Slov kat. izobraževalnega društva «Lipa" zadnjo nedeljo, dne 23. m. m., se je obnesla v občo zadovoljnost, vkljub temu, da je bilo vreme neugodno. Vse točke, ki so bile na sporedu, so se izborno izvršile. Zlasti smo se razveselili mešanega pevskega zbora iz Železne Kaple, ker nas je s 15 pevkami in pevci počastil. Vsestransko se je slišala o zares prekrasnem petju le pohvala. Bodi Kaplancem za to požrtvovalnost izrečena naj-prisrčnejša zahvala! Veliko zanimanja in smeha je povzročil «Ribji lov", ki se je obnesel zelo dobro. Tudi «Narodni muzej" zasluži vso pohvalo. Pri srečelovu se je marsikateri razveselil lepih, vmes tudi šaljivih dobitkov. Ravno tako je ugajal tudi šaljivi govor. Vse pa so iznenadili gostje iz Indije (Azije), ki so s svojim čarobnim, pri nas neznanim plesom vse udeležence naravnost očarali, tudi Amerikanci so ugajali. Le šaloigra je morala na željo mnogih radi preobširnega programa izostati. Samoobsebi se razume, da so nas naši društveni tamburaši razveseljevali s sviranjem, ki so pri tej priliki zares prav dobro igrali. Pozabiti tudi ne smemo peterih mask, ki so — posebno oba «Juda" — povzročile veliko občudovanja. Tako je naša «Lipa" na demokratični podlagi zopet rodila lep sad.
Velikovec. (Odgovorimo nemškutarjem!) Kakor pišejo in delujejo v zadnjem času nemški in nemškutarski «volksratovci" (ali bolje «volksverratovci") je zares že skrajno nesramno. G. c. kr. okrajnega glavarja in druge gospode uradnike, ki so kaj darovali za božičnico «Na-
rodne šole" v Št. Rupertu, so zapisali po svoji «znani nemškokulturni" maniri v najčrnejšo knjigo. Vemo natančno, kaj nameravajo «volksverratovci" s tem! Odgovorimo jim tako: Slovenci, za nem-škutarsko mestno šolo (toplo juho) niti beliča več! Ravnotako tudi ne za druga nemška društva, kakor požarno brambo, itd. Saj itak moramo plačati zadosti občinskih doklad. Kdor še kaj daruje zanaprej našim zakletim sovražnikom kak belič, je največji sovražnik katoliške in slovenske reči. Velikovški okraj je razen nekaterih pristnih Nemcev in pa malo več nemškutarjev popolnoma slovensk. Torej !
Velikovec. Danes, dne 31. januarja je naša pošta vrnila pismo, na katerem je bila na zadnji strani prilepljena narodno-obrambna znamka z dne 20. septembra v Ljubljani, češ da so ti kolki konfiscirani. Zakaj pa niso konfiscirali tistih pušk, s katerimi so Nemci ustrelili Slovenca Lundra in Adamiča?
Velikovec. (Če jezika ne znajo.) Dne 26. m. m. 1.1. je prejela neka stranka v Velikovcu sledečo brzojavko z naše pošte: «Prdite, botra so umrla, pogreb bo petek." Ali je brzojavka tako pokvarjena prišla iz Celovca, ali se je pokvarila v Velikovcu, to je vseeno. To le kaže,^kake neumnosti izvirajo iz neznanja jezika. Če se pritožimo na višja mesta, se reče, da je zadosti uradnikov, ki znajo slovenski. Da — takih je res zadosti, ki pri našem sodišču ljudi «zunaj mečejo", namesto da bi jih «ven vrgli", pri pošti pa „prd ...“. Če bi se narobe godilo kje na Nemškem!
Št. Rupert pri Velikovcu. (Še en dodatek k božičnim darovom.) Po pomoti je v izkazu darov za božičnico naše «Narodne šole" izostalo tudi ime č. g. Vinkota Poljanec, župnika v škocijanu, ki je daroval 20 K. Prisrčna hvala!
Št. Peter na Vašinjali. Tukajšnji občinski odbor je v svoji seji, dne 6. grudna, sklenil sledečo resolucijo: Občinski odbor občine Št. Peter na Vašinjah se najodločnejše protivi zatiranju pravic slovenskega jezika, ki je prišlo v zadnjem času tako daleč, da se od c. kr. uradnikov, dalje od uradnikov c. kr. državnih železnic, hoče Slovence prisiliti, da se poslužujejo nemškega jezika kot stranke. Tako kaže slučaj g. župana Pavla Miklaviča iz Blata pri Pliberku. Če se stavi od c. kr. uradnika ali pa od uradnika c. kr. že-leleznic do strank zahteva, da se morajo posluževati nemškega jezika, je to najnavadnejše teptanje člena XIX. osnovnih državnih zakonov. Proti takemu postopanju občinski odbor najodločneje protestira in zahteva od c. kr. vlade, kakor tudi posebej še od c. kr. železničnega ministrstva, da takoj oskrbijo, da se Slovencem na Koroškem v osebnem občevanju s c. kr. uradi in z uradi c. kr. državnih železnic varujejo pravice za jamčenje člena XIX. osnovnih zakonov. Prosimo, da vzame visoko ministrstvo ta sklep občinskega odbora na znanje in da potrebno ukrene, da se ne bodo dogodili taki in enaki slučaji, opisani v raznih listih.	(Sledijo podpisi.)
Žvabek. (Smrt.) V 18. letu svoje starosti nas je zapustila Luknarjeva Urška, ki je bila vzor ponižnosti in nedolžnosti. Zato je bil tudi govor na grobu bolj podoben svatovskemu, kakor nagrobnemu govoru. Namenjeno zemeljskemu ženinu jo je k sebi vzel nebeški ženin. Bila je rajna iz znane Plodrove hiše v Št. Danijelu, sestra tamkajšnjega g. župana in svakinja našega župana g. Šteharnika. Sladko spavaj, nepozabna nam Urška! (Rodoljubnima rodbinama naše sožalje! Uredn.)
Strmec. Krasno zvezdo repatico smo opazovali v nedeljo, 23. m. m., zvečer od 8/45. do Vs7-ure na zahodnem nebu.
Gospodarske stvari.
Ali so živinorejske zadruge potrebne za nasi
Našo živinorejo je treba izboljševati v enem in drugem oziru. Delati je na to, da postane naša živina sploh več vredna, da postane lepše rasti in boljša za užitek. Delati je na to, da redimo dobre plemenjake, dobre krave, da se pečamo z domačo rejo, da povzdignemo pridelek krme itd. Marsikaj dobrega doseže lahko posamezni živinorejec, ako se loti živinoreje s potrebnim zanimanjem in umevanjem. S skrbnim odbiranjem plemenih živali, z dobrim krmljenjem, s popravljanjem slabih hlevov itd. se da mnogo
dobrega storiti. V rokah skrbnega živinorejca bo vsa reja bolj uspešna.
Vsega pa ne zmore posameznik, zlasti mali posestnik ne. V živinoreji imamo nekatere skupne zadeve, katerih se je treba na vsak način skupno poprijeti, ako naj dosežemo boljše uspehe. Za izgled navajam na pr. rejo plemenjakov. Ta reja je dandanes prepuščena sama sebi in dobri volji posameznih živinorejcev. Ako je v kraju dosti plemenjakov, je to slučaj, kajti naši živinorejci se v celoti prav za prav čisto nič ne brigajo za to rejo. Zgodi se zaradi tega prav rado, da manjka plemenjakov, še raji pa, da so plemenjaki slabi in nepripravni. Mi imamo sicer postavo za rejo goveje živine, ki predpisuje občinam rejo potrebnega števila bikov in bikov prikladnih plemen, ali ta postava ni mogla dosedaj prisiliti naših občin, da bi skrbele za rejo potrebnih in pripravnih plemenjakov. Dokler je pa pripuščena ta reja golemu slučaju, toliko časa ni misliti na uspešen napredek! V takih razmerah je reja zmeraj bolj in manj pomanjkljiva, na veliko škodo posameznim živinorejcem in celi živinoreji.
Da se temu nedostatku naše živinoreje od-pomore, so se ustanovile že marsikod živinorejske zadruge. Prizadeti živinorejci so se združili in prevzeli skrb, da se izpopolni in zboljša reja plemenjakov. Vsak je prispeval po svojih močeh, da se je dobil potrebni denar za nakup dobrih plemenjakov. Največ je pa izdala podpora, ki so jo dobile take zadruge od dežele in države. In tako kakor drugod moramo tudi pri nas delati! Spričo slabih razmer, v katerih se nahaja reja potrebnih plemenjakov, ne smemo rok križem držati, ampak pobrigati se moramo sami, da se reja zboljša. Zato bo pa tudi nam kazalo, da se združimo v živinorejske zadruge in da skupno pospešujejo in zboljšujemo rejo potrebnih plemenjakov. Take zadruge pa tudi na drug način pospešujejo živinorejo in sicer s tem. da posredujejo nakup plemenih krav in telic, da prirejajo premovanja živine itd. In vse to delo se ne omejuje samo na rejo goveje živine, ampak lahko tudi na prašičjo rejo. Vzroka dovolj, da začnemo tudi pri nas pospeševati živinorejo z združenimi močmi!	„Dolenjske Novice.u
Priporočujemo našim družinam
Mfllinsko cikorijo.
Društveno gibanje.
Vovbre in Št.^Štefan. «Kršč.-soc. ljudsko društvo za Vovbre, Št. Štefan in okolico" vabi na predpustno veselico, ki jo priredi 6. februarja pri Likebu v Št Štefanu. Spored: 1. Pozdrav. 2. Šaljiva igra «Črevljar". 3. Tombola (vsaka srečka 10 vin.). 4 Plesni venček (do 12. ure za vstopnino, potem za posebno plačo). Vstopnina za vsako osebo 50 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo, ker je dobiček namenjen «Delavskemu domu" v Podljubelju.
Pliberško izobraževalno društvo priredi na pustno nedeljo ob 3. uri popoldne v tukajšnjem «Narodnem domu" predpustno veselico. Fantje bodo pokazali, da je «boljša kratka sprava, kakor dolga pravda". Libuška dekleta pojdejo korajžno v «zakleto sobo pri zlati goski", dekleta iz Doba pa bodo lovila «strahove". Vsi udeleženci pa bodo ob koncu smeli «loviti srečo". Da pa pojde bolj gladko, bo treba pomazati z vstopnino: Za sedeže v I. vrsti po 1 krono, v II. vrsti po 50 vin., za stojišča po 20 vin. Da pridete, prijatelji poštene zabave, in poskusite, vabi ^	odbor.
Žitaravas. Tukajšnje kat. slov. izobraževalno društvo «Trta" vabi vse svoje člane in prijatelje društva na svoj III. redni občni zbor, ki ga priredi v nedeljo, dne 13. t. m., ob tretji uri popoldne v svojih prostorih z navadnim sporedom in enim poučnim govorom.	Odbor.
Železna Kapla. Kat. slov. izobraževalno društvo ima v nedeljo, dne 6. svečana t. L, popoldne po blagoslovu svoj drugi letni občni zbor. Na sporedu je poleg poročil in volitev odbora tudi petje in dve šaljivi igri. Vstopnina prosta. Udje in prijatelji društva, pridite mnogoštevilno!
Odbor.
Zagrebška tovarna tvrdke	Jrancka sinovi,
v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših SÌPOVÌn.
V VaŠ prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu
pravemu iFranckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne.
Tovarniška znamka
*! •, .•	' V Y 1162,12:9II V.
Št. Jakob v Rožu. V nedeljo, dne 6. svečana ob 3. uri popoldne, ima tukajšnje izobraževalno društvo svoj shod v „Narodnem domu“ z igro ,,Trije tički“. Igro uprizorijo domači fantje. K obilni udeležbi vljudno vabi	odbor.
Društvo „Sloga“ v Podravljah ima v nedeljo, dne 6. svečana t. L, ob 11. uri dopoldne (po božji službi) v Glaserjevi gostilni v Podravljah svoj občni zbor.
Politične vesti.
Deželni zbor koroški.
19.	s e j a, 24. prosinca. Poslanec dr. Stein-wender poroča za narodno-gospodarski odsek o predlogu dr. Angererja in tovarišev glede zvišanja tarifov pri južni železnici. V jeseni se je izvedelo, da namerava priznati vlada južni železnici zvišanje voznih cen tako, da bi za 7 % bile višje nego pri državni železnici. Deželni zbori in zbornice so nasproti temu zavzeli svoje stališče. Pritisk državnih poslancev je le izdal nekaj. Vlada je namreč obljubila, da v gotovih danih razmerah zvišanje tarifov ne stopi v veljavo. Nevarnost, da provizorično zvišanje tarifov ostane, je velika. Južna železnica namerava posojilo od 70,000.000 do 80,000.000 K. — Če zanje jamči država, bo imela tudi veselje, da bo sama plačevala tudi obresti in glavnico. Predlog, ki izraža obžalovanje zbornice nad povišanjem voznih cen in zahteva, da se provizorično zvišanje tarifnih cen nikakor ne sme raztegniti nad eno leto, je bil soglasno sprejet. V finančni odsek je bil izvoljen poslanec Ellersdorfer. Posl. Waldner kritizira postopanje oblasti v Rablju, češ, da je 300 delavcev v nevarnosti, ko izkopavajo trupla ponesrečenih. Posl. Eich (soc. dem.) gromi proti rudniškemu ravnatelju Steinebachu in posestniku rudnikov, grofu Hencklu.
20.	seja, 25. prosinca. Pri dopolnilni volitvi enega člana v pravni in revizijski odsek je bil izvoljen poslanec Helldorf.
21.	seja, 26. prosinca. Deželni odbornik Winkler je poročal o regulaciji kapelskega potoka pri Kapli ob Dravi in o uravnavi Bele pri Žitarivasi. Projekt bi bil izgotovljen že koncem meseca oktobra 1. L, pa se je vsled novih povodenj moral predelati.
22.	seja, 27. prosinca. Deželni odbornik Winkler poroča o peticiji nekaterih posestnikov vsled škode po povodnji Gline v spodnjem toku. Predlog izroče stavbenemu odseku.
23.	seja, 28. prosinca. Deželni odbornik Winkler poroča o uravnavi Meže pri Dobu, občina Prevalje. Zadeva, za katero se poslanec Grafenauer že dolgo trudi in je bila po nesrečnem postopanju župana Pristova skoro da ne pokopana, bo vendar enkrat rešena v zadovoljnost občanov. K že dovoljenim 3000 K naj dovoli deželni zbor še 1000 K. Predlog je bil izročen stavbenemu odseku. Predlog deželnega odbora, da se ne ugodi prošnji občin Kotmaravas, Bilčovs, Zg. Vesca in Logavas, da sprejme dežela cesto Kotmaravas-Selpriče v svojo oskrbo, je bil izročen stavbenemu odseku.
Deželni kulturni svet za Koroško.
Že dvakrat v deželni zbornici obravnavani zakon o deželnem kulturnem svetu je prišel zopet na površje. Ker ga je obakrat večina tako formulirala, da je bil za manjšino, zlasti za Slovence krivičen, zakonski načrt ni dobil najvišje sankcije. Posl. Walcher je v generalni debati poudarjal, da ne bo podrobno ponavljal, kar so že zadnjič povedali o tem zakonskem načrtu njegovi somišljeniki v zbornici. Zahteva le, da se naj manjšino upošteva. Posl. Waldner očita posl. W al c h er ju, da so njegovi somišljeniki nasprotniki gospodarskemu napredovanju in skupnemu postopanju v gospodarskih akcijah. Prav izborno mu odgovori posl. Walcher, ki dokaže, da se le gospodarskim organizacijam, ki izvirajo od krščanskosocialne strani, mečejo polena pod noge. Da do kmetijske družbe manjšina v deželi ne more imeti zaupanja, je čisto naravno, ker se shodi kmetijskih podružnic zlorabljajo v strankarske politične namene. Kadar bo iz kmetijske družbe izginila politika, bo zanjo tudi manjšina. Poslanec Artur Lemisch očita Walcherju, da je z gospodarskimi akcijami delal politiko ravno za časa zadnjih volitev, po volitvah pa je zopet vse opustil. Posl. Walcher na to stvarno popravlja in dokaže, da je ravno nasprotno resnica, da se je njegova akcija glede skupne prodaje živine najbolj razvila še le po volitvah, ravno tako prodaja sadja v Labudski dolini.
Nemci med sabo.
Ker je žal gospod poslanec Grafenauer obolel in so imeli vsled tega nemški nacionalci takorekoč proste roke, je bilo vse mnenja, da se bo specialna debata o deželnem kulturnem svetu
stekla prav mirno in gladko. Račun je bil narejen brez zagrizenega nemškonacionalnega krčmarja, ki mu Slovenci ne dado spati, tudi če jih ni v gostilni. Sami med seboj so se gospodje sprli in sicer tako hudo, da smo se čudili, kako da tako edino nastopajo, kadar gre — proti Slovencem. „Der biedere Biirgermeister1' dr. Metnitz je zaropotal parkrat prav po viteško, Angerer se je zopet neznansko razburjal, Steinwender, star, izkušen politik, ga je pa še dražil in mu dal čutiti, da je še mlad politik.
Poslanec W a 1 c h e r je predlagal namreč, da sprejmejo v načrt zopet § 2, ki določa nemški poslovni jezik. Ker je to kršenje § 19 državnega temeljnega zakona, zato lanski zakonski načrt, ki je imel isto točko, ni bil sankcioniran. Deželni predsednik Hein je dal dovolj jasno razumeti, da bi za Koroško prav radi preskrbeli sankcijo takega zakona, če bi ne bila nevarnost, da določijo potem po istem vzorcu in isti pravici kje drugod (na pr. na Kranjskem) kot poslovni jezik izključno kak drug jezik in bi bilo potemtakem zabranjeno vladnemu zastopniku govoriti nemški, (čujte, čujte!) Torej vlada ne bi se branila na Koroškem kršiti postave, če ne bi bilo zanjo nevarno. To pove mnogo in se zdi, da so te besede ušle deželnemu predsedniku nepremišljeno. Ker je svaril večino deželni predsednik, zato večina ni šla na lim posl. Walcherju, dasi so se ji kar sline cedile po nemškem poslovnem jeziku.
Metnitz se boji Slovencev.
Pri razpravi o § 12 je stavil »Slovencem tako prijazni in naklonjeni11 vitez Metnitz predlog, da morata znati predsednik in njegov namestnik v deželnem kulturnem svetu nemški. To se pravi, Slovencu predsedniku ali namestniku bi bilo zabranjeno izgovoriti le besedico slovenski. Ker to nasprotuje § 19 državnega temeljnega zakona, in bi sankcija postala nemogoča, sta proti temu govorila grof L o d r o n in dr. W a 1 d n e r, dočim se je Artur Lemisch zavzemal za Metnitzov predlog, češ, da se naj zakonski načrt vrne narodnogospodarskemu odseku. Metnitz se je silno razburil in rekel, da je bolje, če gre ves zakon rakom žvižgat, nego da bi dobili Slovenci kako pravico. Potemtakem je Metnitzu nad vse le sovraštvo do slovenskega jezika. Angerer se je za nemštvo tako zavzemal, da je postal rdeč kakor rak in se spustil v polemiko z dr. Stein-wenderjem, ki ga je seveda po potrebi poučil.
Značilna iz debate je izjava, da ni treba v zakonu določiti nemščine kot poslovni jezik, ker bi bila sicer sankcija v nevarnosti, pač pa se bo že potem s poslovnikom poskrbelo, da bodo Slovencem zamašena usta. Zakon se hoče na ta način kratkomalo ogoljufati. Žal da ni bil vsled bolezni v zbornici posl. Grafenauer, ki bi bil po taki izjavi povedal, da hoče nas Slovence nemška večina pritisniti ob steno in da nas noben zakon pred njimi ne more zavarovati. Edino sredstvo bi bila ločitev deželnega kulturnega sveta za Nemce in Slovence. Seveda je bil zakon potem z mrzlično naglostjo sprejet v vseh branjih. Če nam Nemci nočejo dati niti drobtine pravic, potem za nas Slovence ne preostane drugega nego klic: Proč od Nemcev, združimo se z drugimi Slovenci, kjer se nas ne bo brcalo kakor psa, ki se mu niti kosti ne privošči, ampak bomo ravnopravni kakor vsi drugi!
K političnemu položaju.
Češka korespondenca »Zentrum11 poroča: Voditelji v »Slovanski Jednoti“ združenih strank bodo, kakor se nas zagotavlja, pri bodočih konferencah z baronom Bienerthom z vso odločnostjo zastopali stališče, da se bo »Slovanska Jednota11 udeležila parlamentaričnih akcij le tedaj, ako gredo ministri dr. pl. Hochenburger, dr. Schreiner in dr. Wrba (železnični minister), ker ravno ti ministri predstavljajo Slovanom sovražni in po-nemčevalni sistem v ministrstvu. Sicer poročilo, da bodeta zlasti dr. pl. Hochenburger in dr. Wrba v sedanjih pozicijah na vsak način ostala, ne odgovarja dejstvom. Njuna usoda je ravno tako kakor dr. Schreinerjeva in dr. Ritto va že odločena in zapečatena.
Loterijske številke 29. januarja 1910:
Trst	15	48	37	51	90
Line	83	26	48	69	62
Kaj je novega po svetu.
Janina Borowska oproščena. Minolo soboto je bila pred dunajsko poroto oproščena Janina Borowska, ki je bila obložena, da je umorila odvetnika dr. Lewickega. Državni pravdnik je prijavil ničnostno pritožbo proti razsodbi. Vsled tega bo ostala obtoženka še v zaporu.
Dober tek! Zdrav želodec imamo in nimamo več bolečin, ne tiščanja v želodcu, odkar rabimo Fellerjeve odvajalne rabarbara-kroglice z znamko „Elsa-kroglice“. Po izkušnji Vam svetujemo, da jih poskusite; one odpravijo zapečenost in pospešujejo prebavo. 6 škatel franko 4 krone. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsa-trg št. 67 (Hrvatsko.)
Pariz pod vodo. Pariz, 29. januarja. Po mrazu, ki je bil dosedaj v Parizu in Francoski, je nastopilo južno vreme, kar povzroča mnogo strahu. Računati je treba, da bo voda še naraščala. Kaže pomanjkanje živil, ki jih v veliko manjši meri dovažajo dežele. Cene, zlasti za zelenjavo, neprestano naraščajo. Ljudje, ki ne morejo iz hiš zaradi visoke vode, kličejo proti čolnom, ki plavajo mimo po cestah, naj se jim pripelje kruha, ker stradajo. — V četrtek zvečer se je podrl leseni most, ki vodi na otok St. Louis. Esplanade des Invalides je popolnoma pod vodo, kakor tudi večina trga de la Concorde in mnogih drugih trgov na obeh bregovih Seine. — Doslej je povzročila povodenj v Parizu 15U milijonov škode. Zgornja in spodnja predmestja ob Seini so popolnoma pod vodo, samo kaka streha ali drevo še moli iz vode. Alfortville je skoro popolnoma porušen. Prebivalci so pobegnili. 10.000 telefonskih abonentov je v Parizu brez zveze. Direktna zveza z Avstrijo in Angleško je prekinjena. Nemški konzulat so morali zaradi naraščanja vode izprazniti. V čolnih prevažajo bolnike iz ogroženih poslopij. Drznost apašev je dokazala, da pariška policija ni dovolj močna. Število policajev se v Parizu v zadnjih letih ni pomnožilo, ampak zmanjšalo. V letih 1892 do 1909 je število policajev padlo od 9306 na 8937. Z ozirom na to namerava predlagati glavni poročevalec v budgetu mesta Pariza, da se naj ustanovi novih 500 policijskih mest.
Skoz 20 let seje obnesla
ZKathreiner ZKneipp - sladna kava v vsaki družini vedno kot najizvrst-nejši pridavek k bobovi kavi in kot njen nadomestek, kjer je bobova kava vsled njenega razburjajočega vpliva zabranjeno. Za otroke ni zdravejše kovine pijače kot je čist jKathreiner.
Otroci uspevajo krasno.
Zahvala.
Singerjeva p. d. Helfarjeva družina na Strugi izreka najprisrčnejšo zahvalo vsem pogrebcem, ki so se tako obilno udeležili pogreba našega nepozabljivega ljubega očeta
Janeza Singer,
posestnika,
tako v Logavesi, kakor v Kapli. Prisrčna zahvala tudi šolskemu vodstvu, ki je s šolarji spremljalo sprevod od hiše žalosti in požarni brambi v Kapli. Bog povrni vsem!
Helfarjeva družina.
Jir“ je edino glasilo koroških Slovencev.
Kupujte narodni kolek!
Bradyjegs želodčne kapljice
z varstveno znamko
Moeijaceljske Matere Božje
torej imenovane „Marijaceljske želodčne kap-ljice“. so najboljše sredstvo, ki se je obneslo tekom 30 let, proti vsakovrstnim težavam v prebavljanju, gorečici, zaprtju, glavobolu in želodčnim bolečinam, preobilni tvorbi kisline itd.
Dobiva se v lekarnah po K —‘80 in K 1‘40. Pošiljanje v provinco po lekarnarju C. Brady, Dunaj, I., Fleischmarkt 2/385.
6 steklenic za K 5‘ —, 3 podvojne steklenice za K 4‘50 poštnine prosto.
Paziti je na varstveno znamko Marijaceljske Matere Božje in rdeči zavoj s podpisom
C\/J^ULVj>
Vabilo.
Hranilnica in posojilnica v Zilski Bistrici,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ima svoj
redni občni zbor
dne 13. februarja t. 1. ob 3. uri popoldne pri Pronto v Zilski Bistrici
s sledečim dnevnim redom:
1.	Potrjenje letnega računa.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Izvolitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika.
4 Slučajnosti.
Opomba. Ako bi ob določeni uri ne bilo zastopanih zadostno število glavnih deležev, se bo eno uro pozneje brezpogojno sklepalo.
K polnoštevilni udeležbi vabi vse zadružnike
načelstvo.
Superfosfaf
mineralno in animalično, najbolj priznano, najbolj zanesljivo in najcenejše gnojilno sredstvo fosforove kisline
za Dsaho zemljo.
Vsebina strogo zajamčena. Zajamčen najhitrejši učinek, najboljši uspehi.
Za pomladansko obdelouanje neogibno potreben.
Dalje
aitioiafakoue, kalifeoe in soli-faršeoe snperfesiafe
odpošOjajo vse
tosarne umetnih gnojil, trgovci, poljedelske zadruge io društva.
Pisarna: Praga, Prikopi 17.
Kdor hoče imeti
dobro tkano blago,
naj naroči po povzetju pri
Emilu Hinfernitz, thuinica Nachod,	Cesio.
1 kos platna za prtiče brez šiva, 14 metrov
dolgega, dobre kakovosti.............K	14-—
1 kos platna za prtiče brez šiva, 14 metrov
dolgega, dobre kakovosti.............„	18'—
1 kos rnmburškega platna prima-kakovosti,
24 metrov dolgega....................„	13-50
23 metrov kanafasa, s pristno barvo in trpežnega, živahen vzorec................... 11-10
Žepni robci, obrisače, robci za posodo itd. se oddajejo vredno, tako tudi flaneli in zimski barhent. Za dobro blago se jamči in more vsak vrniti, kar mu ne ugaja.
Hojalii, spominjajte se podljubeljsltep Jelaosbega doma".
Naznanilo in priporočilo.
Končno podpisani naznanjam častitemu občinstvu, da je moj
ilustrovani cenili za leto 1910.
izšel in je na frankovano zahtevanje brezplačno in poštnine prosto za dobiti, kateri že izhaja 36. leto in obstoji iz 460 vrst najboljših poljskih, zelenjadnih in cvetličnih semen, za katero jamčim.
Cenjeni kupovalci naj dobro premislijo, kje se dobé
res prav zanesljiva semena. Imam črez 200 pohvalnih pisem na razpolago.
Istotako se dobijo pri meni todi mnogovrstne cvetlice v loncih in dežah, kakor tudi mnogovrstni sveži ter suhi šopki in venci s trakovi in napisi in mnogovrstni drugi v to stroko spadajoči predmeti, prav po nizkih cenah in točno izvršeno.
Z odličnim spoštovanjem se priporočam
Alojz Korsika v Ljubljani,
vrtnarija in semensko skladišče v lastni hiši, Bleiweisova cesta št. 1.
Prodajalna: Šelenburgove ulice št. 5, pri pošti.
Tiskarna Dražbe sv. Moharja g Celogcu
ima sledeče tiskovine na prodaj :
Za krajne šolske svete:
Šolska naznanila (Schulnachrichten), slovensko-nemškb, fòlio, 100 iztisov . . .-. . . . . .	2-__
Vabila k sejam krajnega šolskega sveta,
slovenska, 4°, 100 iztisov.................
P O zi vnic e zaradi šolskih zamud v smislu §§ 27 do 29 šobke postave 1. prosinca 1870, 4°.
100 iztisov.............................[
Opomin za oglašanje za šole godnih otrok
v smislu § 25 postave 17. prosinca 1870, 4°, 100 iztisov............................
Obvestilo o opominu radi šolskih zamud,
4°, 100 iztisov...............
Obvestilo o pretnji s kaznijo radi šolskih zamud, 4°, 100 iztisov.................b p-_
P —
1- -
1-
P —
s« Konrad Shaza
delavnica za vsa cerkvena dela
ti St. Ulrich, firoden (Tirolsko)
se najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra.
I hranilno in posojilno društvo v Celovcu
kmečki kreditni zavod za Celovško okolico
Pavličeva ulica štev. 7
uraduje
ob četrtkih od 1/2 10. do 12. ure in od */2 2. do 3. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.	’
Društvo jamči za popolno varnost vlog s premoženjem vseh udov.
Lekarnarja
Alleimehter Balzam
mtefatotzusd-ljKU»!* ) tot t
JLTfeisrry fes Pp«sra!j UMSnMMsktm
H. Thierry-ja balzam.
(Postavno zavarovano.)
EeSiffl® pristen z redovnico kot varstveno znamko.
Učinkuje proti želodčnim krčem, napihovanju, zaslizenju, nerednostim v prebavaniu kašlin pljučnim boleznim, bolečinam v prsih, hripavosti itd.	’ J ’
Zunanje celi rane, olajšuje bolečine. 12 malih ali 6 podvojnih steklenic ali velika posebna
steklenica K 5 —.
Lekarnarja A. THIERRY-]a edino pristno
centi!olijsko mazilo
sigurno učinkuje proti tvorom, ranam, ranitvam, še tako starim vnetjem. Dva lončka K 3-60. rsaročila se naslavljajo na lekarno angela variha
TI-l 1 I d S * 1Ì V v XPreg,r»cli pi-i I i <>i* ;i t<*u.
Dobiva se skoro po vseh lekarnah.
-■--'v -	. __ 'i:. v ;
R. VOLF
Lino 1909: Zlata kolajna ; najvišje odlikovanje. H
Magdeburg’
Bnckau.
Filiali» Dunaj, aunaj, Ul., asamarlit št. 21.
Premakljivi in nepremakljivi polnoparni in patentovani
vročeporni lohomobili
z 10 do 800 konjskimi silami.
Najbolj gospodarsk, trpežen in zanesljiv gonilen stroj
zb m DFsfB iieiosanja v industriji in poljedelstvu.
Vseh izdelkov nad 650.000 PS.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke u Celoucn
Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni fond E 300.000.
Denarne vloge obrestujemo po
od dne vloge do dne vzdiga.
Kelodeorsha cesta Sten. 27.
Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papiije in vnovčnje zapadle knpone.
Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurznl Izgubi.
Vlnknlnje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. Sskompt in inkasso menic. — SJorzna naročila.
Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trstu in Sarajevu.
Tnrške srečke. Sest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplač. po K 8-— za kom. Tiske srečke s 4°/„ obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10’— za komad.	„
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu. f|
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar Mihalek. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.