park :02
®	regionalni mesečnik
Zapleti z Novim trgom 6 Raztegovanje in nategovanje telovadnice Intervju: Tokac, Rončevič, Dolinar, Perhaj Potlač: Naj cveti tisoč cvetov Novega mes
Novo mesto, 6. oktober 2007, številka 2, letnik 11, cena 2,50 EUR
KNJIŽNICA MIRANA JARCA
Rozmanova 26
8000 NOVO MESTO
Poštnina plačana pri pošti 8101 Novo mest
Illllll
Forex Commerce d.o.o.
Smrečnikova ulica 19 8000 Novo mesto
W MARJAN ŠMALC s.p.
^ ' .'T 041/671 -461 ,fax:07/33-25-968 r	>\e-mail: marjan.smalc@siol.net
VARNOST PRI DELU - POŽARNA VARNOST
ARHITEK
Novi trg 9, 8000 Novo mesto tel.: 07 33 71 520 fax: 07 33 71 521 y gsm: 041 671 338
AURORA
Aurora hobby & art
Breg 1, Novo mesto tel.: 07 33 23 055 HOBI & A RT
42L avtohiša
ADnm
Avtohiša Adria Plus
Podbevškova 13, Novo mesto
Avtohiša Berus
Podbevškova 1, Novo mesto
Servisno prodajni center	nQ „„
vozil Volkswagen in Audi Uf O/ I i70 UU
Avtošola Riba
Ulica stare pravde 15 Novi trg 11, Novo mesto tel: 07/ 33 26 722 m-tel: 041 671 480
AVTOŠOLA
<RIBA<
Branko Tratar s.p.
projektiranje,
posl posredovanje, nadzor ^ Ul. talcev 2, Novo mesto tel.: 07 33 80 900
PROJEKT biro
f	mobal
Izdelava posteljnih vložkov Latoflex	
^Stopiče		/
\m	N GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO d.d.
n	■r.
boplci/t
PVC AlU-lCJ ■ OKflA IH VRATA ZA VAl DOffl Krta 57,8000Nov« mesto / Tt 07 3371370, Fi 07 3371371

A Fi O
- racumodske in knjigovodske storitve ■ bajanje in nadzor gradbenih instalacij
Rozalija Judež s.p.
Velika Cikava 12B 8000 Novo mesto
tel./faks: 07/33 72 930, mobitel: 031 293 661 delovni čas: od pon. do pet. od 8. do 15. ure e-mail: daro.biro@siol.nel
euca Kriz
priDOBivanje upravne in oraoBene DOKumenTacue
Lweu*ns« casrs *. 8000 novo mesto	»386 7 532 48 51
euc#«nz©voua.neT	.586 «0 439 677
Gradbeno projektiranje J AJ A in inženiring d.o.o.	I
Ljubljanska cesta 26, Novo mesto tel.: 07 33 77 630, www.gpi.si
nn □□
nn ^ Tel.: 07 33 22193, Fa)C 07 33 70 601
f ORIKS
VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE TER POMOČ OD USTANOVITVE DO REGISTRACIJE PODJETJA
Mira Lalič
Danila Bučarja 22 tel.; 07 / 33 73 380,33 73 381 8000 Novo mesto	fax:07 / 33 73 382
GSM: 041/682-470
UPOŠTEVAMO KARTICO OBRTNIK OBRTNIKU!
Podružnica Žužemberk	tel.: 07 / 36 91 960
SilveR
No
l BTC Lju
vi trg 1, Novo mesto BTC Ljubljanska 27, Novo mesto
(Tn
H N a)
Glavni trg 20, Novo mesto tel.: 07 39 30 600
'montaža in popravilo vodovodnih inštalacij"
Jernej Jakše s.p.
Bršljin 32, Novo mesto gsm: 041 650 700
zavarovalnica tilia d.d.
novo mesto
N
Glavni trg 14 8000 Novo mesto E-mail: novi.medij@siol.net
ib Investbiro
Ulica Mirana Jarca 33, Novo mesto 07 332 81 97
Pleskarstvo Tomazin d.o.o.
Gorenja vas 9a 8220 Šmarješke Toplice GSM: 041 619 625
ToMciS
PRODAJA IN SERVISIRANJE RAČUNALNIŠKE OPREME
PRODAJALNA LOČNA, Seidlova 48 Tel.: 07/30 20 190 » www.tomas.si

Jesbo.mizarstvo@volja.net
Jože Bogovič, s.p.
Izdelava masivnih postelj in posteljnih vložkov V. tel: 07/33 46 586, gsm: 041 385 670, tax: 07/33 46 587 ,
AICO Novo mesto d.o.o.
OBdR™TcONAUaKAVA
Tel.: 07/ 33 80 610, fax: 07/ 33 80 611 aico.doo@siol.net • ujiuuj.aico-nm.si J
L_J
#
Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto
Mej vrti 5, 8000 Novo mesto
Tel.: (07) 39 34 100 Faks: (07) 39 34 101 Splet: www.zzv-nm.si E-pošta: info@zzv-nm.si

triglav
atmosferacaffe

fine cars®
d.o.o.

Prodaja vozil Bajčeva 6. Novo mesto Tel./fax: 07 33 80 860
Nova Kreditna banka Maribor
Podružnica Novo mesto, Novi trg 7, Novo mesto
III lili
fe^HRANILNICA
00 LON d.d.,Kranj
Hranilnica LON d.d. letos praznuje svojo 15 obletnico delovanja.
Posebna depozitna ponudba: JUBILEJNO VARČEVANJE za dobo nad 24 mesecev po fiksni obrestni meri 5,25%
Gotovinski krediti v enem dnevu za zaposlene in upokojence - bremenitev plače ali pokojnine do 45%, možno poplačilo manj ugodnih kreditov, doba odplačila do 96 mesecev
Provizija za plačilo posebnih položnic le 0,75 EUR
PE NOVO MESTO, Rozmanova 10, tel.: 07/337 10 10
info@lon.si	www.lon.si

NA ZAŠČITA...
... OD GLAVE... . DO PETE!
DOBRODOŠLI NA NASI
NOVI LOKACIJI
NA SEIDLOVI 28
V NOVEM MESTU!
Pokličite nas na 07 3375 375!
PREDSTAVITEV DEJAVNOSTI RAZVOJNEG/
Razvoj podjetništva na Dolenjskem je prvi cilj in razlog, s katerim je bil Razvojni center Novo mesto d.o.o. ustanovljen.
Dejavnost RC Novo mesto d.o.o. je usmerjena k razvoju mikro, majhnih in srednje velikih podjetij in podjetnikov. Vizija RC Novo mesto d.o.o. na tem področju delovanja je, da ostaja RC Novo mesto d.o.o. center, kjer dobi podjetnik vse storitve za začetek poslovanja, delujoča podjetja pa storitve, ki jih potrebujejo pri poslovanju in rasti (»one stop shop«).
RC Novo mesto d.o.o. izvaja naslednje programe, namenjene mikro, majhnim in srednje velikim podjetjem in podjetnikom (MSP):
Garancijska shema za Dolenjsko (GSD)
RC Novo mesto d.o.o. je v letu 2007 že deveto leto razpisal posojila in garancije iz sredstev Garancijske sheme za Dolenjsko (investicijska posojila za pospeševanje podjetništva) ter sredstev za odpiranje novih delovnih mest, t i. mikrokrediti. Tudi pri letošnjem razpisu je oblikovana obrestna mera, ki je za podjetnike najugodnejša. Zaradi ugodne investicijske klime v državi, je povpraševanje po investicijskih posojilih zelo veliko in je pri nekaterih občinah celo preseglo ponudbo razpisanih posojil, tako da občine že za dodatno vplačujejo sredstva.
V letošnjem letu je razpisanih 2.247.200 € posojil za investicije in 915.000 € posojil za samozaposlitev, nova delovna mesta in posojil za obratna sredstva ter 1.123.800 € garancij. Vloge se zbirajo do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do januarja 2008. Popolne vloge enkrat mesečno ločeno obravnavata Odbor za odobritev posojil in garancij ter banka.
Razpisana sredstva zagotavljajo občine. Največje zanimanje za posojila je bilo zaznati v Mestni občini Novo mesto, ter občinah Šentjernej, Dolenjske Toplice, Črnomelj in Trebnjem.
Podjetniki lahko zaprosijo za posojilo v višini najmanj 5.000,00 EUR in največ 100.000,00 EUR, vendar največ do 70% predračunske vrednosti investicije brez DDV. Obrestna mera posojila je 3-mesečni ali 6-mesečni EURIBOR + 0,9% (trenutno malo več kot 5% obrestna mera na letnem nivoju). Prosilec lahko hkrati s posojilom zaprosi tudi za garancijo Razvojnega centra GSD v višini od 50% do
85% od vrednosti posojila. Garancija RC GSD se zavaruje z različnimi oblikami zavarovanja glede na tveganost naložbe. Strošek garancije RC GSD je 1% od vrednosti garancije.
Odplačilna doba posojila je od 1 do 5 let, z možnostjo 6-mesečnega moratorija na odplačilo glavnice, za nakup opreme, vozil in gradbenih strojev, ter od 1 do 7 let za investicije v novogradnje, adaptacije in nakup poslovnih prostorov, prav tako z možnostjo 6-mesečnega moratorija na odplačilo glavnice.
Mikrokrediti za samozaDoslene in nova delovna mesta
Razpis je namenjen za samozaposlitev podjetnikov začetnikov, za odpiranje novih delovnih mest v malem gospodarstvu in pri delodajalcih (do 50 zaposlenih) ter za posojila za obratna sredstva delodajalcem, ki so prejeli iz razpisanih sredstev Garancijske sheme za Dolenjsko za leto 2007 posojilo za nakup opreme. Pomembno je, da so novo zaposlene osebe zaposlene za nedoločen čas in pomenijo povečanje števila zaposlenih pri prosilcu v primerjavi s preteklim letom, prosilec pa lahko zaprosi za finančno pomoč za samozaposlitev le enkrat. Prosilec lahko zaprosi za posojilo v višini 5.000,00 EUR za realizirano samozaposlitev oz. za vsako novo delovno mesto, ki ustreza razpisnim pogojem. Prav tako lahko podjetnik zaprosi za 5.000,00 EUR/10.000,00 EUR posojila za obratna sredstva, če je prejel posojilo za nakup opreme iz GSD 2007 za realizacijo investicije v opremo v vrednosti do/nad 50.000,00 EUR (izključen je nakup vozil in gradbene mehanizacije). Obrestna mera za posojilo je 3-mesečni ali 6-mesečni EURIBOR + 0,8%.
Banke, ki sodelujejo pri obeh razpisih, so NLB d.d. Podružnica Dolenjska in Bela krajina, NLB d.d. Podružnica Kočevje, SKB banka d.d., Raiffeisen Krekova banka d.d., Abanka Vipa d.d., Banka Koper d.d. Poslovna enota Novo mesto, Probanka d.d. PE Novo mesto, k projektu pa lahko pristopijo tudi ostale banke, ki bi želele sodelovati.
Še vedno ostaja nezanemarljiva svetovalna pomoč, ki so jo podjetniki deležni preko Garancijske sheme za Dolenjsko. Z vsakim se opravi razgovor, nudi pomoč pri zapiranju finančnih konstrukcij investicij oz. pri reševanju problemov poveza-
Od leve proti desni: Igor Vizjak, Maja Smrdu, Miljana Balaban, Andreja Klobučar, mag. Mojca Špec Potočar (direktorica), Damjan Malnarič, Darja Gazvoda, mag. Miha Pezelj, Jožica Povše. Na sliki ni Mojce Bukovac.
I CENTRA NOVO MESTO d.o.o
nih s poslovanjem in pri pripravi celotne dokumentacije oziroma pri pisanju poslovnih načrtov ali predstavitev investicij.
Majhnim in srednje velikim podjetjem in podjetnikom v Razvojnem centru Novo mesto d.o.o. pomagamo tudi pri pripravi vlog za kandidiranje na razpisana sredstva ministrstev, to je pregled upravičenosti kandidiranja, svetovanje in nudimo izdelavo investicijskih programov ter razvoj obstoječih in pripravo novih podjetniških programov. Pripravljamo poslovne načrte in presojamo podjetniške zamisli.
Zanje organiziramo tudi izobraževanja, delavnice in pomagamo pri prenosu dobrih praks.
Regijska štipendijska shema za Dolenjsko
Regijska štipendijska shema je instrument regije, ki temelji na partnerstvu med delodajalci, nosilci regijske štipendijske sheme in državo, skladno z zakonom na področju spodbujanja skladnega regionalnega razvoja in predstavlja izjemen pomen za razvoj regij v Sloveniji.
Namenjena je štipendijam in šolninam dijakom in študentom, ki se šolajo za poklice, po katerih povprašujejo oz. izrazijo interes delodajalci s sedežem v občinah JV Slovenije.
Osnovni cilj izvajanja štipendijske sheme je šolanje za potrebe gospodarstva in omejevanje bega možganov iz regije. Štipendije se tako podeljujejo za konkretna delovna mesta, in sicer za celotno ali preostalo dobo šolanja štipendista po izobraževalnem programu. Prioritetno se štipendije podeljujejo za razvojne potrebe in perspektivne poklice v posamezni regiji. Glede na to, da se šola štipendist za konkretno delovno mesto pri konkretnem delodajalcu, ta tudi odloči o podelitvi razpisane štipendije. Do štipendij iz Regijske štipendijske sheme so upravičeni dijaki, dodiplomski in podiplomski študenti, ki se šolajo v RS ali v tujini in niso zaposleni.
Razvojni center Novo mesto d.o.o., ki je izvajalec programa »Regijske štipendijske sheme za Dolenjsko, objavi v Dolenjskem listu Javni poziv - zbiranje vlog delodajalcev za razpis štipendij »Regijske štipendijske sheme za Dolenjsko«. Poziv je namenjen delodajalcem s sedežem v občini regije JV Slovenije.
izkoriščanja podjetniških priložnosti. Posledično se s pomočjo programa povečuje število dinamičnih, rastočih malih in srednje velikih podjetij, ohranja se obstoječa in obenem odpira nova delovna mesta ter spodbuja samozaposlitev.
Program je namenjen za:
-	delujoča podjetja, katera lahko koristijo subvencije v višini do 50 % neto vrednosti upravičenih stroškov svetovanja, vendar največ do 4.000,00 EUR v obdobju trajanja pogodbe in
-	potencialne podjetnike, ki lahko koristijo subvencije v višini do 100 % vrednosti upravičenih stroškov svetovanja, vendar največ do 1.500,00 EUR v obdobju trajanja pogodbe, pod pogojem, da se v roku 12 mesecev samozaposli oz. v samostojni dejavnosti odpre vsaj eno novo delovno mesto.
Upravičeni stroški programa so:
-	stroški svetovanja s področja poslovnih funkcij podjetja,
-	stroški svetovanja pri pripravi razvojno naravnanih programov, projektov in poslovnih načrtov,
-	stroški svetovanja glede primernosti izbrane statusne oblike. Postopek izvajanja svetovanja poteka na sledeč način:
1.	Potencialni svetovanec in svetovalec-organizator vzpostavita stik,
2.	Opravi se uvodni svetovalni intervju, v katerem potencialni svetovanec predstavi svojo poslovno zamisel, projekt ali problem, ki ga želi rešiti. Ob izpolnjevanju kriterijev za vključitev v program svetovalec-organizator nato s svetovancem sklene pogodbo o vključitvi,
3.	Svetovalec-organizator z vavčerji, izdanimi na podlagi predhodno pridobljene pisne ponudbe za svetovanje, napoti svetovanca k izbranim svetovalcem,
4.	Po končani svetovalni storitvi svetovalec skupaj s svetovancem potrdi vavčer,
5.	Uveljavlja se subvencija v skladu z Navodili za izvajanje programa.
Vstopna točka VEM
RC Novo mesto d.o.o. izvaja med drugim tudi naloge preko VEM točke, ki nudi:
-	informacije in svetovalno pomoč za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij;
-	informacije o pogojih, postopkih in zahtevani dokumentaciji za registracijo podjetja, spremembo ali izbris iz registra;
-	pomoč pri registraciji s.p.;
-	hitrejšo in cenejšo ustanovitev podjetij po elektronski poti oz preko portala e VEM:
-	vpis samostojnega podjetnika v Poslovni register Slovenije,
-	vpis v davčni register,
-	prijava akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti,
-	prijava priprave na obračun prispevkov za socialno varnost,
-	prijava podatkov samostojnega podjetnika v obvezno pokojninsko in invalidsko ter - zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo, zavarovanje za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega razmerja,
-	prijava podatkov otrok samostojnega podjetnika do 18. leta starosti v obvezno zdravstveno zavarovanje,
-	vpis spremembe podatkov samostojnega podjetnika v Poslovni register Slovenije,
-	izbris samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije.
Sredstva v višini 50% štipendije zagotovijo delodajalci, preostalo polovico pa bo po novi finančni perspektivi zagotovil Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij. Predvidoma v avgustu 2007 bo v Dolenjskem listu objavljen Javni razpis štipendij Regijske štipendijske sheme za Dolenjsko, na podlagi katerega bo v nadaljevanju opravljen izbor štipendistov.
Program vavčerskega svetovanja
Program vavčerskega svetovanja predstavlja obliko podjetniške svetovalne podpore, namenjeno mikro, majhnim in srednje velikim podjetjem (MSP) ter potencialnim podjetnikom, ki se odločajo za samostojno podjetniško pot.
Izvajalec programa na državni ravni je Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI), ki zagotavlja dostop do storitev programa na lokalni ravni preko vstopnih točk VEM. RC Novo mesto d.o.o. predstavlja eno od 31 vstopnih točk, kjer se potencialni uporabniki storitev lahko vključijo v program.
Namen programa vavčerskega svetovanja je spodbuditi podjetnike h koriščenju zunanjih strokovnjakov, s pomočjo katerih lahko pridobijo dodatna znanja in sposobnost samostojnega reševanja problemov ali
mini
Storitve vstopne točke VEM so brezplačne. Od novembra 2007 dalje pa bodo vstopne točke VEM nudile tudi pomoč pri registraciji d.o.o..
Spodbujanje inovativnosti v podjetništvu
Že sedmo leto zapored je RC Novo mesto d.o.o pripravil in objavil javno povabilo za sofinanciranje upravičenih stroškov inovativnih predlogov v majhnih podjetjih in pri samostojnih podjetnikih. V letošnjem letu so MO Novo mesto, Občina Metlika, Občina Trebnje, Občina Dolenjske Toplice, Občina Mirna Peč in novi občini Straža in Šentrupert namenile za ta podjetniški projekt skupaj dobrih 53.000 EUR nepovratnih sredstev. Javno povabilo za oddajo vlog majhnim podjetjem in podjetnikom s sedežem v navedenih občinah je bilo objavljeno v Kotičku za podjetništvo in regionalni razvoj v Dolenjskem listu ter tudi vsa dokumentacijo in navodila za pripravo in oddajo vlog na spletni strani www.rc-nm.si.
Namen javnega povabila je spodbujati inovativnost v podjetništvu s sofinanciranjem do 50 % oz. največ do višine 3.130 EUR za posamezno invencijo stroškov svetovanja, pridobivanja specifičnih znanj, materialnih stroškov povezanih z inovativnim predlogom, stroškov najema opreme, prostorov, zunanjih presojevalcev, testiranj, ekspertiz, pa tudi začetnih materialnih in nematerialnih investicij in stroškov zaščite industrijske lastnine.
Javno povabilo je široko z namenom vzpodbuditi interes pri potencialnih prijaviteljih za podjetniško rast, povečevanje konkurenčnosti, racionalizacijo proizvodnje, razvoj in trženje novih storitev, pridobivanje novih znanj, povečanje učinkovitosti uporabe kapitala, in drugo. Sofinancirani bodo upravičeni stroški inovativnih predlogov od 01.06.2006 do oddaje vloge, ki se dokazujejo z računovodskimi listinami (plačanimi računi). Prijava je sorazmerno enostavna in od prijavitelja ne zahteva dodatnih stroškov. Rok za oddajo vlog je 10.09.2007, izplačila pa v oktobru 2007.
Povezovanje (grozdenje) podjetij s skupnim razvojnim programom
RC Novo mesto d.o.o. je pripravil projektno nalogo in javno povabilo za sofinanciranje vzpostavitve (ustanovitve) podjetniških grozdov in njihovih skupnih razvojnih programov. Okvirna višina sofinanciranja podjetniškega grozda je 25.000 EUR, kar pomeni, da mora biti celoten projekt vreden najmanj 50.000 EUR in več.
Informacijska točka Europe Direct
RC Novo mesto d.o.o. omogoča, kot del informacijske mreže, priti do informacij, nasvetov, pomoči in odgovorov na vaša vprašanja o Evropski Uniji, uporabo telefona in računalniške opreme z namenom pridobivanja vseh informacij. Omogoča dostop in uporabo klicnega kontaktnega centra Europe Direct prek interneta, e-pošte in telefona na številki 00 800 6 7 8 9 10 11 ter dostop do spletnih mest Evropske Unije in brezplačno do podatkovnih baz.
Področje regionalnega razvoja
Na področju regionalnega razvoja izvaja RC Novo mesto d.o.o. naloge, kot jih opredeljuje Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in naloge in jih izvajajo regionalne razvojne agencije v javnem interesu. RC Novo mesto d.o.o. kot regionalna razvojna agencija je stičišče različnih informacij, idej, programov, pobud in mesto, kjer se rojevajo razvojna partnerstva in zavezništva (info-točka in povezovalec). Tu pripravljajo regijski razvojni programi, ki kandidirajo za državna in evropska razvojna sredstva in jih RC Novo mesto d.o.o. tudi izvaja.
RC Novo mesto d.o.o. je do sedaj sooblikoval, pripravil ter izvaja naslednje regionalne in čezmejne programe oz. projekte:
•	Regionalni razvojni program za Jugovzhodno Slovenijo za obdobje 2002 do 2006 (RRP),
•	Regionalni razvojni program za Jugovzhodno Slovenijo za obdobje 2007 do 2013,
•	Programe izvedbenih delov RRP za leta 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007-2009,
•	Program javne regionalne infrastrukture za leto 2006,
•	Turistična cona po SOPS-u “Po Kolpi in Gorjancih - Po Kupi i Žumberku”,
•	Priprava regionalne zasnove prostorskega razvoja Jugovzhodne Slovenije (RZPR),
•	Priprava majhnih infrastrukturnih obmejnih projektov,
•	Priprava projektov opremljanja poslovnih con in razvoja turistične infra strukture, s katerimi so posamezni prijavitelji sodelovali na razpisih Evropskega sklada za regionalni razvoj,
•	Projekt vzpostavitve podpornega okolja za podjetništvo (Podpora MSP), ki je podprt s sredstvi Internega MIA,
•	Projekt Razvoj podjetništva na podeželju v okviru Donacijske sheme za pripravo projektnih predlogov na slovensko hrvaškem obmejnem območju,
•	Izvaja Eko projekt na obeh straneh meje ob reki Kolpi, ki se sofinancira s sredstvi Interreg MIA,
•	Sodeluje v projektu SLOHRA ZONET, ki je sofinanciran s sredstvi Interreg IMA,
•	Skupni programski dokument o čezmejnem sodelovanju z Republiko Hrvaško,
•	Vodil je pripravo regionalne zasnove prostorskega razvoja JV Slovenije,
•	Izvaja partnerske aktivnosti v čezmejnem projektu SLO-HR-RA,
•	Pripravlja celovit projekt Gospodarsko središče JV Slovenije,
•	Sodeluje v drugih projektih kot partner in
•	obvešča zainteresirano javnost o razpisih na področju regionalnega razvoja.
Cilji Razvojnega centra Novo mesto d.o.o. so vzpostavljati podporno okolje za podjetnike, ostati mesto za povezovanje razvojnih partnerjev in vzpostaviti učinkovito mrežo zunanjih sodelavcev ter svetovalcev za zagotavljanje usposobljenih kadrov širokega profila, ki bodo uresničevali pričakovanja in zastavljene cilje v Regionalnem razvojnem programu za JV Slovenijo.
Vse dodatne informacije za področje podjetništva in za prijave na razpise
vam nudimo na naslovu:
Razvojni center Novo mesto d.o.o.
Ljubljanska cesta 26 8000 Novo mesto tel.:07/ 33 72 980 fax.: 07/ 33 72 981 e-pošta: razvoini.center.nm@siol.net spletna stran: www.rc-nm.si V Novem mestu, 2. 8. 2007 Razvojni center d.o.o. Novo mesto
razvojni
center
novo mesto

|u|v|o|d|n|I|k|
Zameglitve
Uroš Lubej
Župan je na novinarski konferenci izrazil nezadovoljstvo nad doseženimi rezultati po preteku petine njegovega mandata. Igor Perhaj je v intervju za Park in kasneje še pred drugimi novinarji prav tako izrazil relativno (ne)zadovoljstvo nad opravljenim delom.
Pohvaliti je treba župana in podžupana za iskrenost, saj odkrito priznavata, da stvari ne potekajo ravno tako, kot sta si zamislila. Toda v resnici tovrstna iskrenost ni tisto, kar občanke in občani od njega pričakujejo. Niti v predvolilnem času niti v povolilnih napovedih nismo nič slišali o blokadah, o težavah, o dediščini minulega mandata. Muhič je nastopil s sloganom dobrega gospodarja in v nevarnosti je, da bo od te oznake ostalo sam njen prvi del.
Po drugi strani: gre v resnici za samokritiko? Nikakor ne. Župan za bledi nastop v prvih mesecih krivi delitveno bilanco in dediščino prejšnjega mandata. Podžupan krivi ne dovolj zavzeto delo sodelavcev v občinski upravi in prav tako nepripravljene projekte iz prejšnjega mandata. Ni videti, da bi župan videl kakršen koli problem v svojem delu ali v delu ožjega vodstva.
In še tretja stvar: županova ekipa daje vtis, da je zanjo vse, kar jo doleti, popolno presenečenje. Kot da Alojz Muhič ne bi bil že v minulem mandatu podžupan; kot da Perhaj ne bi bil tudi v Kovačičevi koaliciji. Če drugega ne, vsaj kontinuiteto dela bi nova ekipa lahko zagotovila, toda zdi se, da niti krmila še ni povsem prevzela v svoje roke. To se je videlo pri dolgotrajnem iskanju direktorja občinske uprave, to se vidi pri neuk-lajenem postavljanju direktorice Knjižnice Mirana Jarca.
Sicer pa se zdi, da se koalicija neopazno širi. SLS je dobila nekaj položajev v svetih zavodov in si želi še direktorsko mesto v Knjižnici Mirana Jarca. Prav tako je AS (oziroma Lista za Dolenjsko) prevzela položaj v svetu APT. Torej lahko domnevamo, da tihi dogovori o medsebojni podpori obstajajo, saj je težko verjeti, da obstoječa županova koalicija nima svojih kadrovskih apetitov.
★ ★★
Medtem občinski uslužbenci še kar naprej parkirajo po domače, kot da smo pred domačo njivo. Občinski voznik se posmehuje občanom na Glavnem trgu, če ga opozorijo, da je občinsko vozilo parkiral tako, kot normalni državljan ne sme. Občinski uslužbenci za svoja zasebna vozila uporabljajo parkirna mesta, ki so rezervirana zgolj za službena vozila občine. Mestna občina trdi, da ni naročila približno deset dovolilnic za potrebe svojih zaposlenih, čeprav po naših informacijah to ne drži. Županovo vozilo še vedno zalotimo brez dovolilnice na parkirnih mestih, kjer je parkiranje plačljivo.
Občinska oblast rešuje svoje parkirne težave, obenem ne zna povedati, ali bo probleme s parkiranjem v mestnem jedru, ki zadevajo vse občane, reševala tudi na kakšen bolj sistematičen način. Se bo gradila še kakšna parkirna hiša? Se bodo gradila še kakšna dodatna parkirišča?
Ena najbolj gorečih obljub župana - o telovadnici za osnovno šolo Stopiče - se je spremenila v obljubo o športni dvorani dvakrat večje kvadrature. Gradnjo pred volitvami tako zelo potrebne telovadnice odlagajo, medtem ko ni čisto jasno, ali je povečana kvadratura v resnici racionalna izbira.
Občina najema prostore pri zasebnem podjetniku, čeprav ima v svoji lasti kar precej neizkoriščenih objektov. Prav tako te prostore - pravno je sicer menda s tem vse v redu - najema z neposredno pogodbo, torej brez iskanja najboljšega ponudnika. In argumentacija: oživljanje mestnega jedra.
***
Če je soditi po petini mandata, potem se bo uresničina edinole Parkova predvolilna »obljuba«: o povsem izgubljenem mandatu za Mestno občino Novo mesto.
L
r
IkMIoI IoInI
regionalni mesečnik
številka 2, letnik 11,6. oktober 2007
ISSN 1408-7189 Kontakti:
Park
Glavni trg 6 8000 Novo mesto
tel: 07 393 08 12 / m-tel: 031 626 326 e-mail: park@park-on.net spletna stran: www.park-on.net gospodar spletne strani: Marko Dvornik
Naročila, distribucija: 07 393 08 12
Trženje:
07/ 393 08 12 07/ 393 08 00 park@park-on.net
odgovorni urednik: Uroš Lubej
uredništvo: Rasto Božič, Marijan Dovič, Nejc Gazvoda, Sandra Hrovat, Iztok Kovačič, Aleksej Metelko, Borut Peterlin, Boštjan Pucelj, Mitja Sadek, Gregor Sečen, Mitja Simič, Damir Skenderovič, Bariča Smole, Damijan Šinigoj, Jure Švent
urednik rubrike Fotopub: Boštjan Pucelj naslovnica: Kreator® lektorica: Nina Štampohar tajnik uredništva: Boštjan Volk
prelom: Grafika Novo mesto d.o.o. filmi: Grafika Novo mesto d.o.o. tisk: Tiskarstvo Opara, Mali Slatnik naklada: 1100 izvodov ustanovitelj: Društvo novomeških študentov izdajatelj: Založba Goga, Novo mesto direktor: Gregor Macedoni
SPREHODI SE.
Naročnina se plačuje za oMobfe od naročila do konca tekočega letnika (julj 2008). Prekinitev naročila je možna s prsnim pr ekkcem m sicer 10 dni pred koncem naročniškega obdobia (1. julij 2008) Naročniki imaio 10% popust, študentje m dijaki 20% Naročnina za tujino znaša 35 EUR, z letalsko dostavo 40 EUR
SPREHODI SE PO SVOJEM PARKU
0 Venetih in Slovencih
Odziv na članek, ki ga je napisal Mitja Sadek, Venetska teorija ali problem prve osebe množine, Park, julij 2007. Članek Mitje Sadka je bil objavljen kot odziv na serijo prispevkov o Venetih Alekseja Metelka v rubriki Čet ra dimenzija (Park, september 2006 - junij 2007).
»Že od nekdaj sem bil nezaupljiv do ljudi, ki so s preveliko lahkoto razglašali svojo vero in kar iz rokava stresali mnenja o kateri koli stvari,« pravi Mitja Sadek, potem ko se na začetku svojega pisanja najprej pohvali oziroma občuduje kot človek, ki »dostojanstveno sprejema drugačno mnenje, medtem pa v sebi že tiho snuje protiofenzivo in, brž ko se mu ponudi primeren trenutek, ustreli in elegantno pobije nasprotne argumente«.
Sprašujem se, kakšne lastnosti ima človek, ki se dela, da sprejema drugačno mnenje, v resnici pa komaj čaka, da pobije nasprotne argumente. Sprašujem se tudi, ali se z nasprotnimi argumenti, vsaj nekaterimi, res ni mogoče nikoli strinjati? Sploh pa, če sprejemaš drugačno mnenje, ga sprejemaš. In potem pač nimaš potrebe, da ga pobijaš. Če ga ne sprejemaš, to poveš s protiargumenti. Tako si zamišljam debato razumnikov. Ker pa vsi, ki se imajo za znanstvenike ali bi to radi bili, še zdaleč niso razumniki, pač pa čisto navadni ljudje s pozitivnimi in z negativnimi lastnostmi, ki hodijo v službo in so na primer profesorji na univerzi, tudi ne moremo pričakovati, da bodo uporabljali moč argumentov. Mnogokrat uporabljajo argument moči, kar jim pozicija, na kateri so, torej položaj v hierarhiji stroke, poleg napuha, vsekakor omogoča. Če pa se poleg tega nekdo še odloči, da ga nasprotni argumenti ne zanimajo oziroma da svoje postavi na raven aksioma, potem znanstvena razprava z njim ni možna Sicer pa dogajanje v zvezi s tako imenovano Venetsko teorijo, ki je v resnici hipoteza, lahko primerjamo z dvema petelinoma, od katerih eden očitno poje prezgodaj, drugi pa bahavo stoji na svojem kupu in se šopiri.
Sadek meni, »da je venetska teorija marsikaj, le resna znanstvena študija ne«. On pač vidi, kar želi, oziroma ne vidi, kar noče. V kateri rog piha, pa tudi vemo, sicer si najbrž v nadaljevanju pisanja ne bi dovolil toliko sodb in posmehovanja, »znanstveno seveda«, kot si ga je. Po njegovem je torej Venetska teorija »lingvistična utvara, zgodovinska fatamorgana in psihološki manko«.
Lingvistična utvara?
Moti ga, ker naj bi po Venetski teoriji slovenščina nastala iz jezika Venetov, iz venetščine torej. Ker se s tem ne strinja, to izpodbija s tako imenovanimi petimi zagatami, ki so, kot bomo videli v na-
daljevanju, res zagate. Najprej je treba povedati, da ljudstva (narodi so, kot pravi teorija, nastali mnogo kasneje, nekako pred tristo leti, a o tem kasneje), ki bi samo sebe imenovalo Veneti, najverjetneje sploh ni bilo. Obstajalo pa je ljudstvo, ki je v antičnih virih imenovano s tem imenom. Kako se je ljudstvo, ki so ga tujci oziroma antični kronisti imenovali Veneti, imenovalo samo, je priložnost za znanstveno raziskovanje. To, da tujci domačine imenujejo drugače, kot se sami, zopet ni nič novega, sicer ne bi še sedaj nekateri govorili, da v Amerikah živijo nekakšni »Indijanci«, ali na jugu Afrike »Bušmani«. Tudi Nemci za Lužiške Srbe pravijo, da so Vendi. Finci pa Rusom pravijo Venelainen.
Zato bi bilo pravilneje govoriti o »ve-netščini« kot o jeziku ljudstva, ki so ga tujci imenovali »Veneti«, a ker se je ime prijelo, naj ostane tako, kot je. Raziskave povezanosti venetščine in slovenščine potekajo v smeri povezav venetščine in slovenskih narečij, ne pa knjižne slovenščine, kot bi si kak znanstveni nadebudnež lahko zmotno predstavljal. Zagate, ki jih v zvezi s tako imenovano venetščino omenja Sadek, so naslednje.
1.	»Venetščina naj bi bila mati tudi ostalih slovanskih jezikov... torej so Veneti vsi Slovani in ne le Slovenci. Toda Slovenci niso Slovani!«
Tega seveda nihče od venetologov ne trdi in lahko rečem, da si je trditev preprosto izmislil. Nasprotno, raziskuje se etno-genezo Slovanov in vpliv tako imenovanih Venetov v njej. Zagata je torej v tem, da ne pozna nasprotnih argumentov, a jih vseeno pobija.
2.	»Venetščina spada v kentumsko skupino indoevropskih jezikov, slovenščina pa v satemsko.«
Tako verjetno mislijo tisti, ki venetščino uvrščajo med italske jezike in pravijo, da je sorodna latinščini. Ti zmorejo iz napisov v pisavi, katere črke oz. njihov pomen so znane, v »jeziku, podobnem latinščini«, razbrati kvečjemu nekakšna lastna imena. To seveda tako njih kot Sadka ne moti. Akademik Matej Bor, ki se je branja venetskih napisov lotil s pomočjo slovenskih narečij (ki so, kar naj bi bilo vsakemu jasno, a očitno ni, starejša od knjižne slovenščine, ki pa je, kot vemo, tudi živ jezik, podvržen spremembam), so »izbranci znanosti« ozmerjali za diletanta. Kje je v tem primeru tako opevana znanstvena izmenjava mnenj? Je pač ni, ker je bilo zasmehovanje s pozicije moči bolj enostavno. Ta reč gre tudi Sadku dobro od rok, ko pravi, da je »to v jeziku lingvistike približno tako, kot če bi v jeziku naravoslovja trdili, da sta na primer krt in bramor zaradi podobne zunanjosti sorodnika, čeprav seveda vemo, da je prvi sesalec, drugi pa žuželka.« Mar ne bi raje govoril o dejstvih, namesto
da si, zato da zapolni prostor v besedilu, izmišlja neumnosti?
3.	»Metodologija raziskovanja venetščine kot matere slovenščine je obratna od znanstvene. Če znanost že od Galilea predvideva takšno raziskovanje, v kateri je metoda znana, rezultat pa neznan ...»
Če bi se vsak razumnik držal tega kot pijanec plota, morda še danes ne bi poznali Arhimedovega zakona, ker se gospod v trenutku odkritja ni ukvarjal z raziskovanjem, pač pa se je kopal v kadi. A na srečo Arhimed ni bil »znanstvenik« današnjega kova, ki bi se dlakocepsko držal nekakšnih navodil in bil tako bolj nekakšen uradnik kot pa znanstvenik. Kot vidimo, je bil s srcem pri stvari, zato je tudi lahko videl stvari, ki jih drugi niso. Tudi penicilin je bil odkrit po naključju in še marsikaj drugega, kar nam je olajšalo življenje. Troje ni izkopal kak takratni znanstvenik, pač pa trgovec, ki je bil zmožen preseči naučen pogled kabinetnih znanstvenikov.
4.	»Z ljudsko etimologijo lahko razloži vse, kar ti srce poželi...»
Vse ne, se pa marsikaj da. S pomočjo slovenščine lahko razumemo pomen mnogih toponimov na območju Alp, tudi tam, kjer naj po mnenju zagovornikov poselitvene teorije naši predniki nikoli ne živeli. Spet ena izmed zagat, ki ni rešljiva, če ima model teorije takšne robne in začetne pogoje, kot jih ima, torej priselitev v šestem stoletju z zahodno mejo na območju vzhodnih Alp. Včasih se uganka reši s spremembo robnih pogojev.
Ker Sadek tudi tukaj nima kar koli pametnega povedati, na primer argumentirano ugovarjati »ljudski etimologiji«, kot jo sam imenuje, se zopet začne sprenevedati z izmišljevanjem neumnosti. Tako si izmisli, »da bi tako, hm, ime Piran nastalo iz (S)piran«, ...da neumnosti ne naštevam naprej..., kar naj bi po njegovem pomenilo »od morja spirano mesto«... Potem to, kar si je izmislil, lepo podtakne venetologom in se iz vsega skupaj dela norca. To kukavičjo metodo v nadaljevanju pisanja uporabi še nekajkrat.
5.	»Najbolj sporna je uporaba tovrstnih ljudskih etimologij za širitev življenjskega prostora Slo-venetov...Venetologi trdijo, da smo bili Slovenci navzoči na prostoru Karavank že v rimski antiki.«
Pravzaprav ne, pač pa že takrat, ko »starodavnega Rima«, kot ga tako rad imenuje še en vnet zagovornik priselitvene teorije, poznan po malikovanju vsega, kar je rimsko, ki o »prihajajočih Slovanih« nima najboljšega mnenja, vsaj kar se njihove keramike in zemljank tiče. Prav zemljanke so dotičnemu evidenten dokaz o stopnji
kulturnega razvoja Slovanov. Kot da so v rimskem imperiju živeli samo patriciji v vilah. Materialna kultura, če so le pogoji ustrezni, se ohrani. Kaj pa je z duhovno? V obliki ljudskega izročila se je vsaj deloma ohranila tudi ta in na srečo so med znanstveniki tudi taki, ki jih stvar zanima in jim tako opevana »rimska omika« ne predstavlja predmet čaščenja.
Tisto, kar želijo zagovorniki hipoteze o tako imenovanih Venetih kot naših prednikih dokazati, je, da so bili Veneti Slovani ali proto-Slovani in da je večji del naših prednikov na sedanjem slovenskem etničnem ozemlju ter ozemlju, kjer so se prebivalci kasneje asimilirali in postali na primer Avstrijci, živel od nekdaj, že davno pred prihodom rimskih okupatorjev, za nekatere pa prinašalcev rimske omike.
Seveda pa je sposobnost dojemanja, da je v rimskih časih obstajal kraj z imenom Zaloka, ki so ga Rimljani poimenovali Sa-loca, odvisna od robnih in začetnih pogojev priselitvene teorije. Za tiste, ki slepo verjamejo, da so se naši predniki začeli priseljevati v šestem stoletju, je to pač nemogoče. Ker Sadek tudi v zvezi s tem nima kaj pametnega povedati, si pomaga z zemljevidom, na katerem poišče krajevna imena, ki naj bi po njegovem imela slovenski pomen, torej finsko Otavo, portugalsko Pego in tanzanijsko Dodomo. Potem si izmisli, da bi lahko bili vsi ti kraji, sodeč po njihovih imenih, slovenski, in pametnjači v kukavičjem slogu, ko vse skupaj podtakne venetologom.
Zgodovinska fatamorgana?
Sadek se čudi zmedi, ker da je ime Veneti nosilo več antičnih ljudstev na različnih koncih Evrope in Azije. Pri tem ne upošteva dejstva, ki sem ga omenil na začetku, namreč, da ljudstva, ki bi samo sebe imenovalo Veneti, nikoli ni bilo, so pa bili pod tem imenom poznani drugim. On seveda »ve«, da je bil »etnični izvor jadranskih Venetov neznan, vendar jih lahko glede na jezik, »podoben latinščini« (ki ga razen slovenskih venetologov nihče ne razume, in zato iz napisov v tem jeziku zmore prebrati kvečjemu nekakšna imena) uvrstimo v kentumsko skupino.« Potem napiše še to cvetko, da naj bi venetologi napise, ki so jih ti Veneti zapustili, s pridom uporabljali. Kateri venetologi zdaj? Tisti, ki berejo le imena, ali tisti, katerim se »znanstveno« posmehuje? On tudi ve, da so bili atlantski Veneti, ki so živeli na delu ozemlja današnje Bretanije keltskega izvora, Veneti ob Visli pa slovanskega. So bili Grki in kasneje Rimljani res takšni bebčki, da ne bi znali različna ljudstva različno imenovati?
Naslednji miselni napor Sadku predstavlja enačenje vseh Venetov kot slovanskih, zato naj bi venetologi po njegovem zaradi tega naredili nezaslišan mišmaš.
Tukaj se Sadek tudi zaplete v lastno zanko. V prvi zagati tako imenovane lingvistične utvare trdi, da po venetski teoriji Slovenci nismo Slovani (to je seveda njegova izmišljija), zdaj pa ga moti, ker naj bi bili po venetski teoriji vsi Veneti slovanski.
Zdaj pa k problemu, ki se imenuje »Veneti na različnih koncih Evrope in Azije«. Ko so kolonialne velesile začele osvajati nova ozemlja, so se v kolonije začeli seliti tudi prebivalci matičnih držav. Tako so v Avstraliji živeli Angleži, ki so sčasoma sprejeli avstralsko identiteto. Je to res tako težko razumeti?
Sadek se sprašuje, zakaj so škofije propadale v smeri vzhoda proti zahodu, torej domnevni smeri slovanskega priseljevanja. Zato ker je bilo krščanstvo tuja vera in se lokalno prebivalstvo zanjo ni kaj dosti menilo, zato ker so Rimljani, ko je država začela propadati, najprej začeli zapuščati kraje na vzhodni meji. Seveda je nekaterim enostavneje razloge za umik Rimljanov (izmed katerih so nekateri verjetno tudi ostali) pripisati »krvoločnim Slovanom«, kot truditi se z etnično pripadnostjo raznih roparskih tolp, ki so izkoristile priložnost in med drugim med avtohtonim prebivalstvom pustile svoj genetski odtis.. Če bi rad karkoli zvedel o divjanju roparskih tolp po razpadu države naj si osveži spomin z vojno v Bosni ali na Hrvaškem. Da rimska država propada, so prav gotovo vedela ljudstva, ki so živela izven njenih meja. Zato so tudi začeli prihajati na območja, ki jih Rimljani niso več nadzorovali. Mimogrede, v sedanji Nemčiji živi nekaj milijonov Turkov, pa nikomur še na kraj pameti ne pade, da bi govoril o selitvi narodov. Je morda kdo izmed zagovornikov selitve že kdaj vprašal katerega izmed vojaških strokovnjakov za logistiko, ali je takšna selitev v omenjenem času, ob upoštevanju vseh robnih pogojev, kot na primer širina in dolžina kolone, potrebna živina, konji, število vozov, hrana, semena, vpliv bolezni, poškodb, motiviranost in tako dalje, sploh možna? Bolj verjetno je, da je tudi takrat, podobno kot sedaj, šlo za ekonomsko migracijo, pri čemer so se doselili pripadniki druge veje sicer sorodnega ljudstva (Slovanov). Gotovo je šlo tudi za vojaške operacije, vendar se moramo zavedati, da vojaki neke etnične pripadnosti še niso ljudstvo. V Afganistanu ni slovenskega ljudstva, pač pa enota slovenskih vojakov z določenimi nalogami.
Sadku se zdi tudi sporno, da na identiteto ljudi, kot trdijo venetologi, ni vplivalo nič, kar se je tukaj dogajalo, vse od venetske naselitve do danes, torej več kot 3000 let. Zato s temi 3000 leti tudi manipulira. Do rimske okupacije je minilo približno 1000 let, do prihoda Keltov pa nekaj stoletij manj. Vendar kljub temu ostane dovolj dolgo obdobje in lahko se vprašamo, zakaj bi imelo svobodno ljudstvo v tem času probleme s svojo identiteto. V
času rimske okupacije je najbrž nekaj oportunistov sprejelo rimsko identiteto, a tako pač je, ker se takšni najdejo povsod in tudi v sedanjosti je precej takšnih, ki se jim zdi nenavadno imenitno namesto slovenskih uporabljati angleške besede. Nekateri sprejmejo drugo identiteto tudi zaradi ljubega miru, ker so se naveličali pritiskov in izsiljevanja. Le kam so izginili desettisoči Slovencev na Koroškem? Dejstvo je, da so našim prednikom vladali Rimljani, morda nekaj časa tudi Kelti, zato teh vplivov ne moremo zanikati. Nenazadnje imamo tudi v sedanjem času globalizacije podobne vplive. Glede na geografske pogoje in relativno nedostopnost številnih krajev pa menim, da romanizacija razen mest na in ob glavnih prometnicah na identiteto ljudi ni imela bistvenega vpliva.
Ne strinjam se tudi, da bi vsako vojaško tolpo, ki je delovala v naših krajih, imenovali »gospodarje«. Nenazadnje, ta narod je svojo identiteto ohranil po tisočletni nemški nadvladi. Me pa zanima, če se je Sadek kdaj vprašal, koliko časa so svojo identiteto ohranili Judi? Ali Baski? Na svetu je še mnogo drugih primerov in Slovenci pri tem nismo nobena izjema.
Sledi še en biser: »Še bolj sumljivo je dejstvo, da so venetski napisi pod Rimljani za vedno izginili.« Zelo preprosto: pobiješ tiste, ki znajo pisati, pa je problem rešen. Tako so Španci naredili z Maji. V Srednji Ameriki še danes živi skupno deset milijonov Majev. In nihče ne zna uporabljati majevske pisave. Ali morda nekateri znajo, pa belcu tega ne zaupajo več. Tudi v starem Egiptu ni znal pisati kdor koli, pač pa so to delali posvečenci.
Venetski napisi so torej lahko izginili tudi zaradi uporabe nove pisave, to je latinice, če so res izginili kar tako čez noč. Sicer pa se Sadku res ne bi bilo treba čuditi, če bi le poznal polpreteklo zgodovino Slovencev. Italija je v prvi svetovni vojni prestopila na stran antante in s tem izdala dotedanje zaveznike. Za to dejanje je bila od novih zaveznikov poplačana z delom slovenskega etničnega ozemlja. Ko je v Italiji zavladal fašizem, so čez noč izginila slovenska osebna imena in priimki, ki so bila poitalijančena, tudi na nagrobnikih. In še vedno je tako.
Sadek se potem zopet spreneveda, da »milenij mine hitreje, če verjameš, da je latinica nastala neposredno iz venetske pisave.« Tega nihče od venetologov ne trdi in je torej spet zraslo na njegovem zeljniku. Morda pa je bilo tudi res.
Psihološki manko?
»Identiteta pripadnosti narodu, kakršno poznamo danes, je stara največ tri stoletja.« Tako Sadek in še mnogi drugi, ki ne razumejo, da je ljudem malo mar, kaj si izmišljajo razni teoretiki. Pomembno jim je, kaj čutijo. Se je mar pred tristo leti zgodil kvantni preskok? So kar naenkrat zamenja-
li identiteto, ali so imeli morda hkrati več identitet, kot jih imamo tudi sedaj? Komu mar, če so bili ljudje, ki jih je Trubar imenoval lubi Slovenci, pripadniki slovenskega ljudstva in ne naroda, »ker so se narodi oblikovali kasneje«. Očitno so se ti ljudje zavedali, da imajo poleg tega, da so Kranjci, Štajerci, Notranjci, Primorci, Kraševci in podobno, tudi skupno identiteto, saj so govorili podoben jezik (torej; razumeli so govorico drugega, njegovo narečje) in imeli podobne običaje. Zato je govorjenje ali pisanje o tem, da Slovencev takrat ni bilo, ker so narodi stari šele tri stoletja, ponavljanje definicij brez razumevanja vsebine. Po tej logiki tudi slovenskega naroda pred osamosvojitvijo ni bilo. Kdo pa je potem na referendumu izglasoval samostojnost?
Nadalje se Sadek sprašuje, komu sploh potreba po Venetih. Ne gre za potrebo, pač pa za raziskovanje. Obstajajo ljudje, ki jih ta del zgodovine zanima; in ker uradno strokovno javnost Veneti ne zanimajo, so se tega dela lotili sami. Zatorej ne gre za nezadovoljstvo z identiteto ali iskanje herojske zgodovine, kar je zopet izmišljija uradnih zgodovinarjev. Zato se je bolj na mestu vprašati, zakaj so nekateri tako vneto proti povezanosti Slovencev z Veneti? Želijo morda komu ugajati? Se bojijo, da potem ne bo več točk za napredovanje, pridobljenih na mednarodnih simpozijih in objavah?
»Ko so naši sosedje še jedli z leseno žlico, smo mi že imeli pisavo in bujno civilizacijo«, se norčuje Sadek. Zakaj prav Ml takrat ne bi mogli imeti pisave in bujne civilizacije? Zato ker najbrž misli, da je imeti pisavo res nekaj posebnega. Na svetu je stotine pisav, resda pa se jih večino bolj malo uporablja. Svojo pisavo imajo med drugim tudi saharski Tuaregi. Bujna civilizacija? Zakaj ne? V civilizacijo spadata tako materialna kot nematerialna kultura. Soditi zgolj po eni (zemljankah) ni ravno znanstveno. Menim, da bi imeli vsi, ki raziskujejo duhovno izročilo Slovencev, o tem veliko povedati.
Nekateri verjetno mislijo, da jih bodo imeli tujci raje, če bodo zanikali zgodovino lastnega naroda (ne glede na to, kdaj so po teoriji narodi nastali, kajti eno je identiteta, drugo pa definicija, ki si jo nekdo izmisli). Zato so sposobni nekritično povzemati priselitveno teorijo in v zadnjem času tudi zanikati slovenskost Karantanije, zato pa ji pripisati Hrvate kot vodilni sloj. Mimogrede, Karantanija ali Gorotanija? Dvomim, da bi naši predniki, ki so se vedno poimenovali glede na geografske danosti okolja (Primorci, Gorenjci, Prekmurci ...) sebe imenovali Karantanci in tudi ne Karniolci.
In na koncu še to: ne zanima me, kaj je »nabuhli površinski patriotizem, ki je znak nesamozavestnega in napol izobraženega človeka«, ker je čisto navadna vrednostna
sodba nekoga, ki ponavlja, kar si je izmislil neki profesor in ki se je odločil, kar je tudi sam povedal, da ga argumenti nasprotne strani ne zanimajo, ker jih je v vsakem primeru pripravljen pobijati. Ker protiargumentov nima, se skriva za raznimi besednimi zvezami, kot je na primer »kvazi-znan-stvena teorija«, ali pa si izmišlja neumnosti in jih kukavičje podtika venetologom, potem pa se iz zadnjih norčuje, češ, »poglejte, kaj bi lahko rekli, pa niso, in sem potem namesto njih to rekel jaz«. O temi, ki se jo je lotil, ni povedal kaj dosti. 0 sebi pač veliko. Ljudje, ki v imenu znanosti pišejo na ta način, bi znanosti naredili še najmanj škode, če bi jo v svojem pisanju čim manjkrat omenjali.
Andrej Golob
Javni arhitekturni natečaj Novi trg v Novem mestu
ioli
Pogled na natečajni objekt s Kettejevega drevoreda na Marofu (trasa zgodovinske severne mestne vpadnice). Bela lisa ponazarja minimalnimi obseg novega objekta po pogojih iz javnega arhitekturnega natečaja.
Saj ni res
Tekst in fotomontaža: Mitja Simič
Na lokaciji Novi trg 6 se nam obeta nova novomeška prostorska katastrofa.
»Natečaj za gradnjo objekta na eni izmed najbolj eminentnih lokacij v Novem mestu je enkratna priložnost, da bi ustvarili prepoznaven in značilen prostorski poudarek.« S takšnimi lepo zvenečimi besedami je bil strokovni in širši javnosti obelodanjen začetek javnega arhitekturnega natečaja Novi Trg v Novem mestu, ki ga razpisuje zasebni investitor Elekroserevisi, d. d., iz Trzina, in sicer v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto. Veljavni urbanistični pogoji na tem mestu predvidevajo objekt s štirimi kletmi, pritličjem in z osmimi nadstropji. Zaključek natečajnega roka je 30. oktober 2007.
0 problematiki Novega trga je bilo govora že v članku Bajke in povesti o Novem trgu, ki je bil v Parku objavljen novembra 2006. V njem sem opozoril na politično samovoljo pri spreminjanju določil Ureditvenega načrta Novi trg, na neusmiljeno krčenje javnih zelenih površin v mestu, na grozečo predimenzioniranost načrtovanega objekta v neposredni bližini mestnega jedra ter na možne negative vplive nove gradnje na prepoznavno podobo mesta. Zdaj, ko je že razpisan javni arhitekturni natečaj, pa so se zadeve izkazale kot skrajno resne.
Natečajno gradivo je dokaj obširno, z mnogimi prilogami ter vsemi potrebnimi grafičnimi podlogami v digitalni obliki. Na prvi pogled vse lepo in prav - a žal res le na prvi pogled. Na tem mestu seveda ni možno narediti natančne analize natečajnega gradiva, saj to tudi ni namen časopisnega članka. Dovolj slikovitih je že nekaj
v nadaljevanju opisanih dejstev, ki neposredno sledijo iz določil natečajnega gradi-va.
1.	Že določila veljavnega ureditvenega načrta, ki naj bi služila kot izhodišče za pripravo natečajnega gradiva, so strokovno sporna, saj ne izhajajo iz strokovnih podlag, ampak so bila vsiljena z amandmaji prejšnjega župana na zadnji seji mestnega sveta v prejšnji sestavi. Najbolj kričeč prispevek teh amandmajev je, da se za novogradnjo na prostoru »nove občine« namesto štirih dopusti do osem (!) nadstropij.
2.	Okvirna bruto površina novega objekta nad terenom, ki je predpisana v ureditvenem načrtu, je 9000 m2. Pripravljalec natečajnega gradiva pojem »okvirno« interpretira, da so možna odstopanja do 50 % (!?!), kar znese 13 500 m2 bruto površine nad terenom, sočasno pa predpiše minimalno bruto površino 12 500 m2 (!), kar pomeni, da razpis zahteva minimalno 38,8% večjo bruto površino od tiste, ki je zapisana v veljavnem prostorskem aktu. Da bi zadostili tem minimalnim izhodiščem, je torej treba pozidati vso za nadzemno pozidavo predvideno površino (približno 1800 m2) v obliki trikotnika s stranicami približno 60 m x 60 m x 80 m, kot monolit do višine 7 etaže. Tako opevana in v razpisni nalogi spodbujana kreativnost gre potemtakem lahko samo v dodatno višino ali v krčenje predvidenega prostora.
3.	Predvidena stavba je skoraj dvakrat višja od vseh preostalih stavb v bližini, ki že sedaj niso nizke. Stavba s takšno povr-
šino in višino je že v izhodišču obsojena na to, da bo izstopajoča in da bo pomenila »značilni prostorski poudarek« (kot sugerira natečajno gradivo) ne glede na kakovost arhitekture. Takšne mase preprosto ni mogoče spregledati.
4.	Lokacija predvidenega objekta ni primerna za ustvarjanje višinskih poudarkov, saj gre za lego na reliefnem sedlu, ki ločuje prostor starega mestnega jedra na vzpetini sredi rečnega okljuka od zaledja z gričem Marof. S previsoko pozidavo bi bila ta izvorna prostorska značilnost Novega mesta izničena. Pogoj, da stavba ne sme vplivati na mestno veduto, je zgolj veliko sprenevedanje, saj je ob razpisanih natečajnih izhodiščih tak vpliv neizbežen.
5.	Obravnavana lokacija je le okoli 100 m oddaljena od srednjeveškega mestnega obzidja in le okoli 200 m od Kapiteljske cerkve (stolnice) kot nesporne prostorske dominante oz. simbola Novega mesta. Kota, v natečajni nalogi zapovedane višine objekta, krepko presega koto temena Kapiteljskega hriba, na katerem je pozidano staro mestno jedro in na vrhu katerega stoji Kapiteljska cerkev. Za primerjavo: lokacija razvpitih (in od domačih arhitektov »popljuvanih«) stolpnic na mestu Kolizeja v Ljubljani je od Ljubljanskega gradu (kot simbola ljubljanske vedute) oddaljena približno en kilometer, njihova predvidena višina pa ni presegala kote temena griča, na katerem stoji ljubljanski grad.
6.	Prostor Novega mesta je reliefno zelo razgiban. Večina okoliških gričev presega
višino Kapiteljskega hriba, kar pomeni, da bo novi objekt (zgrajen po zapovedih natečajne naloge) na tej lokaciji po novem viden tudi s predelov Novega mesta, ki ležijo na nasprotni strani Kapiteljskega hriba (npr. Grm, Ragov log).
To so samo najbolj kričeča dejstva s področja prostorskih posledic takšne natečajne naloge. V njej pa najdemo tudi cel kup vsebinskih, postopkovnih in organizacijskih nejasnosti v zvezi s potekom natečaja in kasnejše izvedbe projektov. Na primer:
-	sredstva, namenjena za plačilo projektne in tehnične dokumentacije, so podcenjena glede na normativne cenike projektantskih storitev pri pristojni zbornici v razmerju z obsežnostjo in zahtevnostjo tega investicijskega projekta;
-	vzorec pogodbe, ki je zavezujoč, pri pogodbeni vrednosti storitev ne izhaja iz ponudbenega predračuna (ki je tudi sestavni del natečajnega gradiva in bi moral biti sestavni del pogodbe), temveč iz ocenjene vrednosti investicije na osnovi idejne - takšna dikcija je za ponudnika škodljiva, ker se vsa odstopanja od predvidene vrednosti investicije kažejo kot možen odtegljaj plačila pogodbenemu partnerju;
-	v objavljenih pogojih natečaja med merili za izbiro niso določeni ponderji teh meril, temveč zgolj skupno število točk - s tem je onemogočena enakopravna in pregledna obravnava ponudnikov, nesmiselna pa je tudi vsaka pritožba na izbiro, saj vrednotenje natečajnih rešitev ni preverljivo;
- zanimiva je tudi trojna vloga profesorja z ljubljanske šole za arhitekturo Univerze v Ljubljani Miloša Florjančiča, ki tukaj nastopa še kot pripravljalec natečajnega gradiva (s svojim zasebnim podjetjem Blenkuš-Florjančič, d. o. o.) in hkrati sodeluje v komisiji (nadomestni član 1) kot predstavnik naročnika (Elekroservisi, d. d.) itd.
Takšni natečajni pogoji lahko odvrnejo tiste bolj izkušene (običajno tudi boljše) projektante od sodelovanja v takšni igri in tako že v naprej znižajo kakovostno raven prispelih natečajnih rešitev.
Vse to in še marsikaj drugega so poleg investitorja (ki so mu natečajni pogoji očitno pisani na kožo) gladko podpisali tudi ugledni arhitekti skupaj z že prej omenjenim profesorjem ter predstavniki mestne občine z županom na čelu. Visoke gradnje so sicer lahko povsem sprejemljive in celo zaželene, če se logično vključujejo v neki širši prostorski in vsebinski kontekst (npr. v okviru BTC v Bršljinu). Nikakor pa tako visoki in glomazni objekti ne sodijo na rob zgodovinskega mestnega jedra kot največje prostorske kakovosti mesta.
S takšnim natečajem so podani pogoji za eno največjih arhitekturnih in urbanističnih blamaž v zgodovini javnih arhitekturnih natečajev pri nas. Vse drugo, razen razveljavitve takšnega natečaja oz. popolne spremembe njegovih izhodišč, bi pomenilo trajno degradacijo prostora in diskreditacijo stroke.
Je ureditveni načrt za Novi trg 6 nezakonit?
13. julija 2006 je občinski svet sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta Novi trg v Novem mestu. Ob drugi obravnavi je župan Kovačič vložil številne amandmaje, ki so ureditveni načrt v določbah, ki zadevajo urejanje na lokaciji Novi trg 6, bistveno spremenile glede na tisto, kar je bilo v gradivu za drugo obravnavo, in glede na tisto, do česar se je javnost lahko opredeljevala na javni razgrnitvi dokumenta in do česar so se opredeljevali soglasodajalci oziroma nasploh stranke v postopku.
Zaradi tega se v delu novomeške javnosti pojavlja vprašanje, ali je bil sprejeti ureditveni načrt sploh sprejet na zakonit način. Ena bistvenih sprememb je bila denimo, da je župan z amandmaji etažnost za osrednji objekt spremenil iz -3+P-4 na -4+P+8 ter praktično povsem sprostil tudi največjo dovoljeno skupno bruto etažno površino
objekta, ki je bila v gradivu največ 9000 kvadratnih metrov, potem pa se je spremenila v bolj ohlapno formulacijo.
Novi trg 6 je bil sicer občinski objekt, ki je sedaj že v zasebni lasti (podjetje Elektro-servisi iz Trzina), lokacija je bila odkupljena za 800 milijonov SIT, lastnik pa sedaj izvaja javni natečaj za to lokacijo, kjer je izkoristil celotno razpoložljivo etažnost, skupno bruto etažno površino objekta pa v natečajnem gradivu opredelil celo na do 13 500 m2.
Elektroservisi, d. d., načrtujejo otvoritev objekta za konec leta 2009
Medtem so iz podjetja Elektroservisi, ki je lastnik nepremičnine Novi trg 6, sporočili, da rušitev obstoječega objekta načrtujejo za pomlad 2008. Začetek gradnje bo takoj, ko bodo pridobili gradbeno dovoljenje, otvoritev nove pridobitve pa predvidoma konec leta 2009. Javni arhitekturni natečaj, ki je
sedaj postal predmet spora - nasprotuje mu namreč del novomeške strokovne javnosti -, je bil odprt 4. septembra 2007, skrajni rok za oddajo elaboratov pa je 30. januar 2008.
Člani natečajne komisije so Franc Zupančič, inž. el., Elektroservisi, d. d. (predsednik), Marjan Zupanc, univ. dipl. ing. arh., Društvo arhitektov Dolenjske (podpredsednik), Boris Stančev, univ. dipl. ing. arh, Elektroservisi, d. d, Igor Merlin, univ. dipl. ing. arh. Mestna občina Novo mesto, Tadej Glažar, univ. dipl. ing. arh, Elektroservisi, d. d. Nagradni sklad natečaja bo (v bruto zneskih): 1. nagrada 9500,00 EUR; 2. nagrada 7000,00 EUR; 3. nagrada 5000 EUR; priznanja/odkupi 3 x 2000 EUR; skupaj torej 27 500 EUR. Arhitekturni natečaj je javen in odprt za vse, objavljen pa je tudi v uradnem listu Evropske unije.
Športna dvorana Stopiče
Nategovanje in raztezanje
Polona Kovač
Prestavitev obljub
Župan Muhič je lani obljubil, da bo telovadnica ob osnovni šoli v Stopičah zgrajena v letu 2007, dodal pa je še, da bo občina telovadnico zgradila s pomočjo zasebnega kapitala. 0 zgrajeni telovadnici danes, ko gremo počasi h koncu leta 2007, ni ne duha ne sluha, o kakšnem zasebnem kapitalu, ki bi sodeloval z občino, pa tudi ne. V Stopičah zato še vedno ostajajo brez telovadnice, ki jo šolarji resnično nujno potrebujejo.
Stvar pa je celo še slabša, saj je župan zdaj izgradnjo telovadnice iz prvotno oblju-
bljenega leta 2007 premaknil kar v precej oddaljeno leto 2009, k čemur na občini pristavljajo, da bo to mogoče uresničiti le, če se ne bo vmes kaj zapletlo.
Za leto 2007 je župan sicer napovedal izvedbo javnega natečaja za najboljšo arhitekturno rešitev dvorane ter tudi izdelavo investicijske in projektne dokumentacije. Tako beremo v proračunu za letošnje leto. A prav nič od tega še ni niti pripravljenega, kar šele izpeljanega, do
Nadaljevanje na str. 12
MO NM se je odločila za dvorano, ki je dvakrat večja od normativov države. To ne pomeni le dodatnih investicijskih in vzdrževalnih stroškov, ampak tudi dodatno zamudo pri uresničevanju predvolilne obljube.
Nadaljevanje s str. 11:
konca leta pa smo oddaljeni zgolj slabe tri mesece.
Iz šolske telovadnice raste občinska športna dvorana
Povrhu vsega se pri projektu že močno zapleta. Župan kljub že nekaj preživetim krahom in ob vse bolj revnem občinskem proračunu očitno še kar razmišlja na. veliko. Športna infrastruktura v novomeški občini je resnično slaba in skromna, že leta poslušamo o gradnji športne dvorane v Portovalu, morda celo bazena, o posodobitvi stadiona, poslušamo o urejanju novih igrišč, teh smo sicer v zadnjih letih nekaj celo dobili, poslušamo o vsem mogočem, uresničitve pa ni skoraj nobene. A župan želi nekoč, morda bo to res šele leta 2009 in morda prav zaradi vsega navedenega, očitno ubiti dve muhi na en mah, želi namreč urediti prostor za telovadbo šolarjev, obenem pa zgraditi še športno dvorano. Oboje hkrati kar v Stopičah - seveda v enem objektu. In s tem se stvari na hrbtih osnovnošolskih otrok močno zapletajo.
Stopiška osnovna šola s 16 oddelki naj bi po normativih države imela telovadnico, ki bi merila 827 kvadratnih metrov uporabne površine. Tako telovadnico je država pripravljena tudi sofinancirati in približno tako telovadnico se je namenil zgraditi tudi prejšnji župan Kovačič. Zaradi pritiskov tamkajšnjega ženskega rokometnega kluba in nekaterih športnih delavcev s tistega konca se je na račun občine odločil sicer urediti približno 100 kvadratnih metrov večjo telovadnico. A že takšna je oziroma bi bila dokaj hudo breme za občinski proračun. Kovačičev naslednik, župan Muhič, pa je zagrabil precej bolj na veliko.
Zupan Muhič se je 15. januarja letos po dogovoru s krajevno skupnostjo Stopiče, a ne da bi o tem pomembnem prihodnjem proračunskem strošku kar koli vprašal občinski svet, namreč odločil, da bo v Stopičah zgradil telovadnico, pravzaprav športno dvorano s kar 1720 kvadratnimi metri uporabne površine. Vadbeni prostor te dvorane naj bi bil velik 1100 kvadratnih metrov. Za primerjavo povejmo, da je vadbeni prostor v Športni dvorani Leona Štuklja večji le za 300 m2, velikosti vadbenih prostorov ob novomeških osnovnih šolah pa se sicer gibljejo v velikosti od 360 m2 (OŠ Center) do 775 m2 (OŠ Grm).
Na občini celo trdijo, da je tak velik projekt za dvorano ob OŠ Stopiče potrdil tudi občinski svet s sprejemom proračuna in načrta razvojnih programov. To pa seveda sploh ne drži, saj ne v enem ne v drugem dokumentu še ni bilo niti približno, kaj šele natančno navedeno, da se bo gradila dvorana velikosti prek 1700 m2. Vprašanje
zato seveda postaja, ali bo občinski svet, ko bo treba dati denar za gradnjo dvorane, tako razkošje sploh potrdil. In kaj če tega ne bo hotel, projekti po naročilu župana pa bodo že zdavnaj pripravljeni?
Stroški zdaj in po tem
Kakor koli, strošek gradnje dvorane v Stopičah, kakršno je zastavil župan Muhič, je izjemno visok, namreč kar 2,5 milijona evrov, od česar bo občina po sedanjih ocenah pokrila dobrih 80 % vrednosti investicije, slaba 2 % želi župan pridobiti z donacijami, preostalih nekaj manj kot 20 % pa naj bi prispevala država. A država ima očit-
no zadržke do soinvestiranja gradnje tako predimenzioniranega objekta ob šoli, saj zaenkrat ni namenila niti evra. Seveda pa v finančni konstrukciji tudi ni več ne duha ne sluha niti o zasebnem kapitalu, ki ga je župan lani obljubil pri tem projektu.
1720 kvadratnih metrov velika dvorana se sicer lepo sliši, je pa vprašanje, kaj naj s tako velikim objektom počno v majhnem kraju Stopiče. Lle kje bodo, denimo, uredili še več sto parkirnih mest za obiskovalce prireditev, predvsem pa nas mora zanimati, kako bo šola pokrivala ogromne vzdrževalne oziroma obratovalne stroške za tak objekt. Zgolj kurjava za tako veliko
stavbo bo zelo močno praznila šolsko mošnjo. Ocenjujejo, da bo obratovanje telovadnice skupaj stalo 90 000 evrov na leto. Toda z bistvenim povečanjem objekta in s tem stroškov za gradnjo si je občina nagrmadila še obveznost izpeljave javnega arhitekturnega natečaja za objekt, kar stvar še dodatno draži in upočasnjuje. Zaradi večjega objekta, ki so si ga na občini zaželeli, pa so se posledično soočili še z nujnostjo manjše spremembe lokacije te stavbe ob šoli v Stopičah, kar terja povrhu še prilagoditev prostorskih aktov. In s tem spet izgubljamo dodaten čas in denar, ki pa ju zadnje čase res nimamo na pretek.
Dvojna merila pri parkiranju (3)
Avtomobili, laži in fotografije
Polona Kovač, foto Park
Ko zadnje čase opazujemo parkirne navade delavcev občine, ki so zaposleni v rotovžu, se sprašujem o tem, kaj sploh počno novomeški redarji. Zakaj? Poglejmo.
Občinski vel satis redno nepravilno in nekaznovano parkira pred rotovžem, medtem ko je zanj rezervirano mesto prazno. Nek občan nam je povedal, da je občinskega voznika opozoril, da tako parkiranje ni dovoljeno, vendar se mu je smejal v obraz.
Flota 5 občinskih vozil v občinski garaži.
Nekaznovano parkiranje vodje TIC (MO NM) in v.d. direktorja zavoda za turizem na rezerviranem parkirnem mestu za službena vozila.
Občino smo vprašali, kdo sme parkirati na dveh za potrebe občine rezerviranih parkirnih mestih, ki so si jih razkošno uredili pred rotovžem. Prejeli smo odgovor, da so to lahko le službena vozila občine. Službenih vozil občine je pet, in ta so: renault megane (reg. št. NM H5-403), renault clio (NM A9-565), dacia logan (NM F6-541), renault laguna (NM F5-573) in renault vel satis (NM F8-048). Toda naša raziskava kaže, da na rezerviranih parkirnih mestih parkira marsikdo, le ta vozila ne, pogosto parkira tudi renault scenic (reg. št. NM F1-502), ki ni službeno vozilo, je pa zato, kot smo ugotovili, zasebno vozilo enega od občinskih uslužbencev. Redarji ga začuda prav nikoli ne kaznujejo. Hkrati pa občinski vel satis pogosto parkira kar na cestišču pred rotovžem, čeprav ima prosto rezervirano parkirno mesto. Tudi tega začuda nihče ne kaznuje, čeprav grdo krši predpise o prometni varnosti in o parkiranju.
Fotografije clia in golfa pred Mladinsko knjigo ob 8.00,11.00,14.00 in 17.00
Vstop občinske uslužbenke v avlo.	Vstop občinske uslužbenke v avto.
Občina je v gradivu k Odloku o ureditvi cestnega prometa v MO Novo mesto, ki ga je občinski svet sprejel septembra, v odgovoru na enega od predlogov svetnika Tomaža Levičarja za spremembo odloka napisala, da kar 94 % (!) vozil na območju mestnega jedra parkira le do ene ure. Trditev smo s fotoanalizo preverili in ugotovili skoraj nasprotno. Kar precej, vsekakor več kot 6 %, je namreč vozil, ki ob delavnikih parkirajo ne le več kot zgolj eno uro, ampak praktično od zjutraj do pozno popoldan. Na slikah imamo za ilustracijo primer nekaj vozil na parkiriščih pred Mladinsko knjigo. Situacijo smo fotografirali ob 8.00,11.00,14.00 in 17.00 uri. Kot vidimo na fotografijah, se v vsem tem času dve izmed prikazanih vozil nista premaknili niti za ped. Situacija je bila enaka prav vse dni med tednom. Na koncu smo žal celo ugotovili, da sta to vozili dveh občinskih delavk iz rotovža. Ena izmed njiju ima parkirno dovolilnico, glede katere še ni jasno, kako jo je sploh lahko dobila, saj ne izpolnjuje pogojev za to, druga pa parkira celo brez dovolilnice in brez plačanega parkiranja. A redarji ne storijo prav nič.
Ker smo naleteli na dve uslužbenki, ki s svojimi zasebnimi vozili vse ure med delovnim časom zasedata parkirišči na Glavnem trgu, smo se vprašali, če so kar vsi na občini takšni. Niso vsi, je pa žal večina. Smo pa zato pri »divjem« parkiranju zalotili denimo tudi tajnico župana, vodjo TIC in delavko iz investicijske službe.
Vstop vodje TIC v avto.
Vstop občinske uslužbenke v avto.
Vstop tajnice župana v avto.
Zdelo se nam je že, da župan po dolgotrajnem pritisku Parka vendarle spremenil svoje parkirne navade. Vprašali smo jih namreč, zakaj občinsko redarstvo ne sankcionira nepravilnega parkiranja župana, ki svoje zasebno vozilo vsakodnevno v dopoldnevih in popoldnevih parkira na javnem parkirnem mestu, kjer je parkiranje časovno omejeno in
Županov avto za zapornicami za rotovžem.
plačljivo, ne da bi plača parkirnino in to jasno označil in ne da bi seveda imel kakršno koli dovolilnico. Mestna občina Novo mesto je odgovorila: “Župan parkira pravilno. Redarska služba pa deluje v okviru svojih zmožnosti. ” In res, županovo vozilo vidimo v glavnem na občinskem zemljišču za stavbo rotovža. Pohvalno. Je sicer eden redkih srečnežev, ki ima svoje parkirišče, toda to ne zadostuje, da ne bi sem ter tja vendarle parkiral na nepravilen način, kot dokazuje spodnja fotografija.
Županovo vozilo, parkirano brez parkirnega listka.
Illlllllll
Cas za izkaz prvih bilanc
s Kmetijsko šolo Grm, Elaborat je v zaključni fazi priprave.
Koliko oseb je zaposlenih na URS?
Na Univerzitetnem in raziskovalnem središču Novo mesto smo zaposleni direktor in še trije strokovni delavci Katja Mihelič, Blaž Rodič in Andreja Češarek (ki jo trenutno nadomešča Urša Šinkovec).
Borut Rončevič na okrogli mizi Društva Novo mesto marca letos. Govorili so o pobudi Marijana Doviča o ustanovitvi umetniške akademije v Novem mestu. (Foto Boštjan Pucelj)
Mestna občina Novo mesto je zavod Univerzitetno in raziskovalno središče (URS) ustanovila aprila 2006. Oktobra 2006 je zavod tudi uradno začel delovati, tedaj že pod vodstvom direktorja Boruta Rončeviča. Po letu dni je čas, da direktor predstavi prve bilance o uspešnosti oziroma neuspešnosti delovanja. Objavljamo pogovor z njim in njegovimi sodelavci.
URS je letošnjo pomlad napovedal začetek izvajanja triletnega izrednega študijskega programa ter tudi podiplomski program na magistrski stopnji (izredni in redni) Informatika v sodobni družbi in Medkulturni menedžment že v šolskem letu 2007-2008. Kako uspešni ste bili s prijavami?
Navajamo rezultate po dveh vpisnih rokih. Pred nami je še tretji vpisni rok, na katerem bomo glede na izražen interes povečali število. Informatika v sodobni družbi (dodiplomski, visokošolski strokovni): 15 vpisanih, skupaj 20 razpisanih mest. Informatika v sodobni družbi (podiplomski, magistrski): 22 vpisanih, skupaj 50 prostih mest. Medkulturni menedžment (podiplomski, magistrski): 27 vpisanih, skupaj 50 prostih mest. Glede na to, da gre za programe, ki jih šele uvajamo, smo z vpisom zadovoljni. Vpis že omogoča izvedbo študijskih programov. Opažamo, da je na vsakem vpisnem roku večji interes za študij, zaradi česar smo glede prihodnosti precej optimistični. Glede na izražen interes, še posebej v zadnjih dveh tednih in na podiplomskem študiju, tudi pričakujemo, da se bo število prijav še precej povečalo. V naslednjih letih ne načrtujemo povečanje obsega razpisanih mest, ker se želimo izogniti množičnosti in upadanju kakovosti. V naslednjem študijskem letu pričakujemo le,
da bo prišlo do uvedbe rednega dodiplomskega (univerzitetnega in visokošolskega strokovnega) študija Informatika v sodobni družbi. Glede na interes za izredni študij pričakujemo, da bo znaten interes za redni študij, še posebej glede na visoko stopnjo zaposljivosti diplomantov informa-tičnih študijev. Omenimo naj še, da bo študij potekal na novi lokaciji, in sicer v nekdanjih prostorih RIC.
Kako je potekala priprava študijskih programov na URS in kako je z akreditacijami za napovedane fakultete?
Trenutno so na Svetu za visoko šolstvo trije elaborati za akreditacijo fakultet s sedežem v Novem mestu. Posebnost naših programov je, da so vsi nastali v sodelovanju z gospodarstvom - drugje v Sloveniji tega nisem zasledil - ter da smo jih imeli v javni razpravi. Svet za visoko šolstvo ima v akreditaciji tri elaborate, in sicer Elaborat za akreditacijo Fakultete za družboslovno informatiko v Novem mestu (pripravljen v sodelovanju z Inštitutom za interdisciplinarna in aplikativna raziskovanja in predložen v postopek za akreditacijo v mesecu aprilu 2007. V postopku je tudi priprava doktorskega študija.); Elaborat za akreditacijo visokošolskega zavoda Mednarodna fakulteta za poslovno odličnost v Novem mestu (v sodelovanju z Inštitutom za odličnost managementa Novo mesto, predložen v postopek 18. junija); Elaborat za akreditacijo visokošolskega zavoda Tehniška poslovna fakulteta v Novem mestu (v sodelovanju s Šolskim centrom Novo mesto in oddan 11. septembra 2007). V izdelavi pa imamo tudi Elaborat za akreditacijo visokošolskega zavoda Fakulteta za upravljanje s podeželjem, ki se pripravlja v sodelovanju
Kako potekajo aktivnosti v zvezi z razvojem univerze (programi, kadri, finance) in v zvezi z izgradnjo univerzitetnega kampusa?
Aktivnosti v zvezi s kampusom se odvijajo na več področjih. Na področju gradbene in investicijske dokumentacije je treba omeniti naslednjo kronologijo: marca 2007 je bila izdelana idejna zasnova Univerzitetnega kampusa Novo mesto -1. faza z javno predstavitvijo (organizator URS, idejno zasnovo predstavil projektant Robert Potokar, u. d. i. a.). Konec aprila je bil oddan Dokument identifikacije investicijskega programa Univerzitetnega kampusa Novo mesto -1. faza (izdelovalec URS) na MO NM. 12. julija ga je komisija MO NM obravnavala in predlagala, da se s potrditvijo DIIP počaka, da bo izdelana študija izvedljivosti (november 2007), v kateri bo obdelano, na kakšen način bo projekt finančno zaključen. Sodelovali smo pri oblikovanju potreb sredstev za kampus v občinskem proračunu in njegovem rebalansu (oktober 2007).
V okviru projekta Gospodarsko središče JV SLO - podprojekt Univerzitetni kampus in visokošolski programi je nastala dispozicija projekta (koordinator RC Novo mesto, štirje podprojekti), ki je bila pravočasno oddana in predstavlja osnovo za programsko financiranje prek Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, kjer se pridobivajo evropska sredstva prek ministrstva za gospodarstvo. Do konca letošnjega novembra je potrebno izdelati študijo izvedljivosti. Za izdelovalca je izbrano podjetje OIKOS, d. o. o., v sodelovanju z nosilci posameznih podprojektov. V dobršnem delu bomo študijo izvedljivost za univerzitetni kampus in visokošolske programe in tehnološki park izdelali na URS.
Aktivni smo tudi pri projektu študentski dom. Pojavila se je možnost koriščenja državnih sredstev v višini 4 mio EUR za okvirno 180 postelj (nadzemni del objekta, brez garaž in infrastrukture). Sredstva je treba izkoristiti v letu 2009, kot pogoj za koriščenje je pridobljeno gradbeno dovoljenje do konca junija 2008 in zagotovljena komunalna infrastruktura do konca leta 2009. Naslednja faza (idejni projekt) ni obvezna, zato je možno neposredno naročilo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD). Projektna skupina s predstavniki MONM, MVZT - oddelek za investicije, projektantov in URS se je do sedaj sestala štirikrat. Naslednji korak je izdelava projektne naloge, ki bo služila kot priloga k javnemu razpisu za izdelavo PGD. Razpis za izdelavo PGD bo izveden po sprejetju rebalansa občinskega proračuna, predvidoma v mesecu novembru.
Mestna občina Novo mesto je pod proračunsko postavko Investicijski odhodki -Univerzitetni kampus (17062014) zagotovila 600 000 evrov, ki letos namenja za izdelavo idejne zasnove kampusa -1. faza ter za nakupe zemljišč. Zanima nas, kako poteka ta del projekta.
Idejna zasnova (47 000 EUR) je bila izdelana marca (več smo povedali že zgoraj), v postopku je odkup zemljišča od AMZS pri vhodu v kampus (okvirno 540 000 EUR), vendar končna cena še ni določena. Možnost je tudi dogovor med MO NM in AMZS o menjavi zemljišč.
Kdaj bodo torej izdelani projekti PGD in PZI za 1. fazo izgradnje kampusa?
PGD in PZI projekti se ne bodo delali za vse objekte 1. faze skupaj. Kot kaže, se bosta zaradi časovnih obveznosti pri koriščenju sredstev iz MVZT najprej gradila študentski dom in infrastruktura. Razpis za PGD za študentski dom bo predvidoma izveden novembra (glej zgoraj), tudi razpis za izdelavo PGD za infrastrukturo je predviden približno ob istem času, kakšen mesec kasneje pa razpisi za PGD za ostale objek-
IdIo|l|e|nI j|s|k|a|
Selitev občinske uprave
Negospodarno?
Polona Kovač
Občinska oblast sklepa neformalne dogovore brez zbiranja ponudb in celo ob dejstvu, da ima MO N M v lasti dovolj velike in nasploh primerne prostore, ki bi jih lahko uporabila prav za ureditev novih delovnih mest.
Novomeška občina se po izselitvi iz stavbe na Novem trgu 6, kjer se obeta novogradnja, sooča s prostorsko stisko. Občina trdi, da svojih 100 zaposlenih ne more namestiti v svojih dveh upravnih objektih na Seidlovi cesti 1 in v rotovžu na Glavnem trgu 7. Prostora ji manjka, trdi, za vsaj 24 zaposlenih. Lani je župan Muhič sicer obljubil, da bo število zaposlenih v občinski upravi skrčil za 30 odstotkov, torej za kar 30 ljudi, a obljube doslej ni uresničil niti v manjšem delu, število zaposlenih je namreč povsem nezmanjšano, ena izmed posledic tega pa je očitno tudi pomanjkanje prostorov za zaposlene.
Občina k zasebniku
Vodstvo občine se je zaradi pomanjkanja prostora v obstoječih dveh objektih pred časom odločilo del občinske uprave namestiti kar v objekt na Glavnem trgu 24 (nekoč stavba Dolenjskega lista), katerega lastnik je podjetnik Frelih iz Šentruperta. Občina se je s podjetnikom dogovorila, zaenkrat celo povsem neformalno, da bo ta za potrebe selitve občinske uprave svoj objekt prenovil. Prenova mora biti na zahtevo občine končana do 15. oktobra, da bo vselitev občine lahko končana najkasneje do konca oktobra. V zasebne prostore na Glavnem trgu 24 naj bi se preselili občinski Oddelek za družbene dejavnosti (10 zaposlenih), Oddelek za krajevne skupnosti in komunalne zadeve (7 zaposlenih) ter Inšpektorat (7 zaposlenih) - skupaj torej 24 zaposlenih.
Župan je ob tem početju povsem zanemaril možnost, da bi se občinska uprava namestila v neuporabljanih občinskih objektih, prav tako ni iskal ponudb lastnikov drugih prostih objektov v mestnem jedru, navsezadnje pa župan za najem prostorov v
proračunu sploh nima zagotovljenih finančnih sredstev.
Lastni neuporabljeni prostori
Najprej se postavlja vprašanje, če občina svojih zaposlenih res ne more namestiti v obstoječih dveh lastnih upravnih objektih. Iz občinskega objekta Seidlova cesta 1 se je namreč lani izselila upravna enota in s tem sprostila precej pisarn. Občina ima zato sedaj na Seidlovi cesti 1 na voljo 46 v glavnem večjih pisarn in tri sejne sobe, zatrjuje pa, da vanj ne more namestiti 90 ljudi. Tesni rotovž pa je že polno zaseden z desetimi delavci.
Toda pomembno je, da ima občina v lasti tudi objekte, ki so danes povsem neizkoriščeni in bi jih lahko vsaj začasno namenila svoji upravi. S tem bi se lahko izognila dragemu najemu zasebnih prostorov. Vzemimo dva primera.
Prvi primer je nekdanji vrtec Janko, ki je celo tik nad upravno stavbo občine na Seidlovi cesti. Stavbe danes ne uporablja nihče, zadnji najemnik je bil sicer RIC, ki pa jo je zapustil pred nekaj meseci. Objekt potrebuje prenovo, ki bi jo občina, če bi načrtovala pravočasno, in to situacijo je bilo zlahka možno predvideti dovolj zgodaj, letos lahko izvedla in torej vložila finančna sredstva v prenovo lastnega objekta ter tako pridobila dodatne prostore povsem poleg obstoječega poslovnega objekta.
Najemanje zasebnih prostorov na Glavnem trgu 24 pa postane še bolj nenavadno, ko pomislimo, da je občina lastnik večjega prostora na Glavnem trgu 25, torej v stavbi, ki je Frelihovi celo sosednja. Občina ima na Glavnem trgu 25 v lasti zgornjo etažo (3 prostori), podstrešje in še majhen prostor v kleti. Samo v zgornji etaži je po naših informacijah na razpolago 300 m2,
na podstrešju pa še prek 100 m2 površin, kar je povsem dovolj za ureditev 24 delovnih mest in tudi za pripadajoče prostore, kot so stranišča, čajna kuhinja, sejne sobe, arhiv.
Zakaj ravno Glavni trg 24?
Občina je na naše vprašanje, za koliko časa namerava najeti prostore na Glavnem trgu 24, odvrnila le s splošnim odgovorom, da gre za kratkoročni najem. Po naših virih naj bi najem v resnici trajal vsaj tri leta, kar pa dejansko ni posebej kratek rok. Vprašali smo tudi, zakaj ni izvedla javnega zbiranja ponudb za najem prostorov, pa so nam odgovorili, da najemanje teh prostorov ne sodi v Zakon o javnem naročanju »saj le ta v 6. točki 18. člena kot posebno izjemo, ki ni predmet javnega naročanja, določa najem zemljišča, obstoječih objektov ali drugih nepremičnin ali pravic, ki so z njimi povezane«, kar pomeni, da jim to ni bilo treba storiti. Lahko pa seveda vseeno bi. In zaradi takega razmišljanja se je občina dogovarjala le z omenjenim podjetnikom.
Tudi če bi navkljub temu, da ima občina za pisarne povsem primerne svoje neizkoriščene prostore, razmišljali zgolj o najemu zasebnih prostorov, se seveda postavlja vprašanje, zakaj prav objekt Glavni trg 24. Gotovo bi bil tudi kdo drug prostore pripravljen oddati in jih predhodno ustrezno urediti, če bi občina to želela. Prostega prostora v središču mesta je namreč dovolj in interesa za sklenitev vsaj triletne najemne pogodbe z občino tudi.
Z občine nam niso posredovali niti zaprošenega posamičnega programa ravnanja s stvarnim premoženjem občine, ki ga je moral za predvideni najem sprejeti župan in v katerem je moral navesti ekonomsko utemeljenost najemanja prostorov, predmet, obseg in tudi metodo ravnanja. Pri opredelitvi metode je skladno z zakonom lahko izbiral med javno dražbo, javnim zbiranjem ponudb in dejansko tudi neposredno pogodbo. Javno zbiranje ponudb se zdi najbolj smiselno, a župan Muhič se je očitno odločil kar za sklenitev neposredne pogodbe. Občina nam navkljub zahtevi tudi še ni posredovala podatka, kolikšna je vrednost posla.
Zanimivo ob vsem tem pa je tudi, da župan Muhič najema Frelihove prostore, ne da bi imel za to v proračunu sploh zagotovljena finančna sredstva. Na proračunski postavki Najemnine in zakupnine za druge objekte je namreč 0 evrov. Župan trdi, da bo denar zagotovil kasneje z rebalansom proračuna.
Občina najema prostore Glavni trg 24 (na fotografiji desno), čeprav ima lastne prostore - denimo na Glavnem trgu 25 (na fotografiji levo)...
... ali pa v nekdanjem vrtcu Janko, ki bi ga občina lahko pravočasno prenovila in vanj preselila del zaposlenih občinske uprave.
Igor Perhaj: Nismo nezadovoljni
Igor Perhaj je v pogovoru za Park izrazil nekaj pripomb na delo koalicije, župana in občinskega sveta. Obenem pa je prepričan, da bodo predvolilnbe obljube uresničene. Kritičen je predvsem do kadrovanja, do dela občinske uprave in do pridobivanja evropskih sredstev. Obenem je zanj župan Muhič po dolgem času odprt in aktiven župan, ki se srečuje s pomebnimi akterji na lokalni in državni ravni.
Ali ste v vaši stranki zadovoljni z dosedanjim delom koalicije?
Imamo nekaj pripomb na delo koalicije. Gre predvsem za neusklajenost dela tako na programskem kot na kadrovskem področju. Vendar se je to v zadnjem času začelo urejati.
Katere rešitve ste doslej uspeli uveljaviti znotraj koalicije? Kaj štejete kot pomemben prispevek vaše stranke k uspehu dosedanjega dela župana Muhiča?
Izrecnih rešitev zaradi podobnosti programov nismo uveljavljali.
Kako ocenjujete delo župana Muhiča v dosedanjem poteku mandata?
Menim, da je župan korektno opravil dosedanji del mandata. Mnogo opravljenega dela in aktivnosti ni bilo predstavljenega širši javnosti, zato so številne kritike na njegov račun neupravičene. Pričakoval pa sem »tršo roko«.
Kateri so po vašem mnenju največji uspehi župana doslej?
Dobili smo župana v pravem pomenu besede, prisotnega v javnpsti, dosegljivega občanom, aktivnega. Številni stiki in srečanja tako z gospodarstveniki, z ljudmi iz javnega življenja kot z ministri in predstavniki vlade so osnova in temelj za nadaljnje uspešnejše delo.
Kako ste zadovoljni z dosedanjimi županovimi kadrovskimi potezami - s
podžupani, z direktorjem občinske uprave, s svetovalcem za turizem, z imenovanjem dveh vodij oddelkov, z direktorjem Komunale NM...?
Kadrovanje je področje, na katerega do sedaj nismo imeli vpliva, razen mojega podžupanstva. Določene kadrovske rešitve so za nas presenečenje. Analiza rezultatov take kadrovske politike bo pokazala upravičenost teh potez. Slabega dela ne bomo podpirali.
Kako ocenjujete delo občinske uprave in njeno vodenje - vodenje direktorja Murtiča?
Občinska uprava je zagotovo naša šibka točka in nisem zadovoljen z njenim delom. Direktor spada v že omenjeni krog kadrovskih rešitev, od katerih se zahteva kakovostno in učinkovito delo. Naša občinska uprava » ne diha« z županom in trenutno oblastjo!
Ali menite, da bo župan Muhič uspel uresničiti program, ki ga je napovedal pred lanskimi volitvami?
Težko je oceniti, ali bo program v celoti izpolnjen, ker smo pri določenih rešitvah ali realizacijah povsem nemočni, še posebno če so odvisne od aktivnosti in odločitev države. Prepričan pa sem, da bo večina programa uresničena.
Ali bo vaša stranka kot pomemben del koalicije uspela uresničiti svoj program?
Program naše stranke se je nekako prepletal s programom župana in ZZD, zato menim, da bo pretežno uresničen.
Župan Muhič je napovedal izpeljavo projektov tudi v javno-zasebnem partnerstvu ter s pomočjo finančnih sredstev države in EU. Kako ocenjujete njegovo dosedanjo uspešnost glede tega in posebej uspešnost glede črpanja sredstev RS in EU?
Glede pridobivanja sredstev iz državnih virov in EU lahko rečem le to, da smo bolj skromni. Manjka nam projektov in dokumentacije, na osnovi katerih bi se lahko potegovali za prepotrebna sredstva. Zato smo
začeli sprejemati določene ukrepe, ki bodo stanje na tem področju obrnili v našo korist.
Prihodnje leto so parlamentarne volitve. Kakšna so vaša pričakovanja? Se nameravate kakor koli povezati z Muhičevo Zvezo za Dolenjsko?
Ambicije Socialnih demokratov na naslednjih parlamentarnih volitvah so znane;
Kljub v celoti negativnemu mnenju kolektiva Knjižnice Mirana Jarca je svet zavoda Knjižnice Mirana Jarca (KMJ) z dvema glasovoma proti enemu izglasoval svoj predlog glede nove direktorice. To bo, če bo s tem soglašal tudi novomeški občinski svet, postala Jožica Fabjan, do sedaj zaposlena na novomeški Komunali. J. Fabjan je bila tudi ena od osumljenk v znameniti, a nikoli do epiloga pripeljani aferi Komunala in tudi članica Slovenske ljudske stranke. Občinski svet, ki k imenovanju daje soglasje, na septembrski seji še ni obravnaval tega predloga.
Od 17. avgusta 2007 potekajo postopki za imenovanje direktorja/direktorice novomeške Knjižnice Mirana Jarca, katere ustanovitelj je sicer Mestna občina Novo mesto. Razpis za to delovno mesto je svet zavoda KMJ objavil zgolj v Uradnem listu, kar je najbrž tudi botrovalo temu, da sta se na razpis prijavili le dve kandidatki, namreč sedanja direktorica Andreja Pleničar ter Jožica Fabjan. Obe naj bi podali nepopolni vlogi, a se svet zavoda ni odločil za ponovitev razpisa, temveč je kandidatki pozval, da sta svoji vlogi dopolnili.
Kolektiv delavcev Knjižnice Mirana Jarca je soglasno podal negativno mnenje h kandidaturi Jožice Fabjan za direktorice tega javnega zavoda. Glasovanje je potekalo tajno, dosedanja direktorica Andreja Ple-
zmaga in vodenje države. Temu sledimo tudi Socialni demokrati v Novem mestu, ki ob programski in kadrovski prenovi začenjamo izraziteje uveljavljati svojo vlogo v koaliciji in političnem prostoru občine. Število naših članov se je v zadnjem času močno povečalo, pridobili smo približno 50 novih članov. Možnost sodelovanja z ZZD realno obstaja, seveda v obrnjeni vlogi glede na prejšnje lokalne volitve.
ničar je dobila večinsko podporo (štirje glasovi proti), prav vsi zaposleni pa nasprotujejo novi kandidatki za direktorico, ki je sedaj - ne glede na to negativno mnenje -tudi uradna kandidatka sveta zavoda.
Za Fabjanovo sta glasovala 2 člana sveta zavoda (Adolf Zupan, Danijela Pavlič - sicer hči nekdanje predsednice lokalnega SLS Mariine Vrhovnik), proti pa je bil tretji član (Marjan Slak). Jožica Fabjan se je pred časom omenjala tudi kot morebitna kandidatka za direktorico Kulturnega centra Janeza Trdine, a ni imela zahtevane stopnje izobrazbe za opravljanje tega dela.
Koalicijska SD in SDS proti
Za imenovanje bo ključno soglasje ali nesoglasje občinskega sveta MO Novo mesto. Igor Perhaj je zatrdil, da nasprotujejo imenovanju kandidatke. Prav tako je podžupan, predsednik novomeškega SDS in poslanec v DZ Ivan Grili zatrdil, da občinski svetniki iz vrst SDS ne bodo dali soglasja k imenovanju Jožice Fabjan za direktorico Knjižnice Mirana Jarca. Razlog je | v njeni vpletenosti v “aferi Komunala”. SDS je ob vstopu v župansko koalicijo (pred drugim krogom županskih volitev) namreč postavil pogoj, da ključna mesta v občinski politiki in zavodih ne dobivajo akterji, ki so povezani s komunalno afero.
Igro Perhaj na septembrski seji občinskega sveta.
Težave župana MO NM z realizacijo dela
Župan Alojz Muhič in občinska uprava za septembrsko sejo občinskega sveta nista uspela pripraviti vseh tistih točk dnevnega reda, ki jih je župan napovedoval na julijski seji. Med drugim je navedel, da bo občinski svet na septembrski seji obravnaval tudi te točke: Prostorski načrt za Turkov hrib - 1. obravnava; Program opremljanja zemljišč za gradnjo na območju MO NM - 1. obravnava; Spremembe in dopolnitve PUP za mestno jedro Novega mesta - 1. obravnava; Prostorski načrt - nadomestna gospodarska cona ob Straški cesti - 1. obravnava; Spremembe in dopolnitve UN Livada - 1. obravnava; Sporazum o delitvi premoženja med MO NM, Občino Straža in Občino Šmarješke Toplice; Sprememba odloka o proračunu za leto 2007. Niti ene od teh točk ni bilo na dnevnem redu septembrske seje.
Zapleti z imenovanjem direktorice KMJ
IT I lIeIn^ jislKiAl
Kek v svet APT
Članice in člani občinskega sveta so potrdili nadomestni mandat novi članici občinskega sveta Mariji Zupančič. Kot smo že poročali, bo Zupančičeva nadomestila Francija Koncilijo, ki je odstopil z vseh političnih funkcij. Na predlog Liste za Dolenjsko in AS je občinski svet namesto Saša Djukiča, ki je odstopil z mesta člana sveta zavoda Anton Podbevšek Teatra (sej se ni udeleževal), na to mesto imenoval Francija Keka.
Namesto Sandija Kranjca, ki je odstopil konec julija, je na predlog SD na položaj člana nadzornega odbora MO NM imenovana Klavdija Planinc. Občinski svet je tudi imenoval svoje predstavnike v svetu Gasilsko reševalnega centra. To so postali Martin Blažič (predlagatelj NSi), Štefan David (ZzD) in Ladislav Vesel (predlagatelj SDS).
Francija Pluta, ki se ni udeleževal sej sveta Kulturnega centra Janeza Trdine, so s tega mesta razrešili, in nanj na predlog SD imenovali Vinka Opalka. Občinski svet je tudi dal pozitivno mnenje k imenovanju direktorice javnega zavoda Ciciban Novo mesto. Na položaju ostaja dosedanja direktorica Majda Kušer Ambrožič.
Občinski svet je imenoval upravni odbora Zavoda za turizem, ki ga sestavljajo Branka Badovinac Senčar (predlagatelja Lista za Dolenjsko, AS), Matjaž Engel (SNS) in Matjaž Pavlin (SD). Prav tako so za dobo največ enega leta imenovali v. d. direktorja tega zavoda. To je postal Ivan Kuljaj (Uroš Lubej).
Rekonstrukcija Kandijske:
»Dolgi roki so upravičeni«
(CGP. d.d.)
Predvidoma do konca maja 2008 bo trajala obnova 250 metrov dolgega odseka Kandijske ceste od križišča pri bolnicah do vključno mostu čez Težko vodo. Investicija je težka 410 000 evrov. Izvajalec del, CGP, d.d. zavrača očitek, da je rok za obnovo odseka predolg, saj rekonstrukcija obsega tudi izjemno zahtevno sanacijo mosta čez Težko vodo. Izvajalci in nadzorniki (Slovenska cestna podjetja d.o.o.) opozarjajo, da je ob nastopu nepredvidenih okoliščin možno celo to, da bi se ta rok še podaljšal in stroški investicije zvišali, čeprav ne izključujejo niti tega, da bi bila dela končna predčasno.
Javni razpis je bil objavljen 18. maja 2007, pogodba je bila podpisana 10. avgusta, dela pa so se začela izvajati 24. septembra. Rok za izvedbo del sta sicer opredelila naročnika investicije, čeprav pri CGP menijo, daje bil postavljen realno. Problem je namreč v letnem obdobju in zahtevnosti sanacije mostu.
Projekt financirata Direkcija RS za ceste in Mestna občina Novo mesto. Dela bodo vključevala širitev ceste, nov asfalt, izgradnjo obojestranskih pločnikov, ureditev odvo-dnjavanja in javne razsvetljave, ureditev komunalnih vodov ter sanacijo mosta čez Težko vodo.
Župan: Nisem zadovoljen z doseženim vv "'J
Alojz Muhič, za katerim je petina njegovega štiriletnega mandata, je na novinarski konferenci izrazil nezadovoljstvo nad doslej opravljenim delom. Kljub temu je župan prepričan, da bodo do konca mandata vse predvolilne obljube uresničene. Glavni razlog za neuresničevanje projektov je župan videl predvsem v tem, da je občinsko delovanje blokirano zaradi nesprejete delitvene bilance z novimi občinami. Drugi razlog pa je dokaj slaba dediščina prejšnjega mandata, kar se pozna še posebej na področju evropskih razpisov.
Glede delitvene bilance je župan povedal, da je težava v tem, da nove občine ne pristajajo več na kriterije, za katere so se skupaj dogovorili, da veljajo. Župan je celo namignil, da naj bi nekateri zaposleni v novomeški občinski upravi obenem opravljali tudi delo svetovalcev novih občin.
Na vprašanje, kako je z napovedjo, da bo v koalicijo povabil kar najširši krog strank iz novomeškega občinskega sveta, je župan odgovoril, da so še vedno vsi vabljeni k sodelovanju, da pa on ne bo nikogar prosil, naj se jim pridruži.
Na vprašanje, kako je zadovoljen s sodelovanjem z vlado in državo, je župan dejal, da so imeli veliko vladnih obiskov, da se je sešel tudi s predsednikom vlade in da sta z njim predebatirala problematiko infrastrukture in romskega vprašanja. Župan je zadovoljen tudi z delom podžupanov in občinske uprave. (Uroš Lubej, foto Boštjan Pucelj)
Novomeščan na Berlinskem maratonu
26-letni novomeški profesor športne vzgoje in član novomeškega maratonskega društva DRTP Marathon Promo Kobe se je udeležil Berlinskega maratona, enega izmed petih največjih tovrstnih športnih dogodkov pri nas. S časom 2:35,23 je izboljšal osebni rekord in zasedel 83. mesto med 40 000 tekači. Za slabih 31 minut je torej zaostal za novim svetovnim rekordom Etiopijca Hailea Gebreselassiea. Kobe, ki je letos zmagal že na štirih tekih Dolenjskega tekaškega pokala, se pripravlja na Ljubljanski maraton, ki bo 28. oktobra.
tovarna.
Zanemarjen Plačnikov spomenik NOB
Bron za NM na Entente Florale
Novo mesto je dobilo bronasto priznanje na mednarodnem tekmovanju Entente Florale. Poleg tega so člani komisije Novemu mestu podelili posebno priznanje za skrb za nepotvorjeno okolje reke Krke.
Alojz Muhič je ob tem dejal: “Dosegli smo izjemen uspeh, še posebej glede na dejstvo, da smo imeli zgolj tri mesece časa, da mesto pripravimo na obisk komisije. Še posebej je pomembno to, da Entente Florale ni le tekmovanje, ampak je predvsem izobraževalni projekt: od komisije smo dobili številne napotke, kako mesto urejati naprej in kje so naše šibke točke. “
Muhič je poudaril, da tri mesta niso dobila nagrade, tako da je bronasto priznanje vsekakor uspeh. Negativne točke je mesto dobilo predvsem zaradi nekaterih neurejenih stavb (npr. Glavni trg 9, stavba poleg rotovža), neurejene avtobusne postaje, slabega stanja dreves v Kettejevem drevoredu in zanemarjenosti avtobusne postaje.
Novo mesto je samo za pol točke zgrešilo srebrno priznanje. Vodja projekta Ivo Kuljaj je prav tako izrazil zadovoljstvo “nad izjemnim dosežkom Novega mesta". “Potrdita se je naša odločitev, da oblikujemo Novo mesto kot sodobno in urejeno mesto."
V uradni obrazložitvi podeljenih priznanj je zapisano: “Novo mesto je z obiljem narave, tradicije in kulture pravo doživetje. Dolina Krke je ena najlepših slovenskih rečnih dolin z mehko zaobljenimi brežinami, slikovitimi brzicami in pristnimi jezovi, ki poudarjajo celostno podobo narave. Med posebne zanimivosti sodijo številni mlini in gradovi. V mestu lahko izbirate med različnimi razglednimi točkami, sprehajalnimi potmi in drugimi aktivnostmi. Prav tako boste našli številne naravne in kulturne znamenitosti, v Dolenjskem muzeju pa izjemno arheološko bogastvo."
Muhič in Kuljaj sta se zahvalila vsem občanom in ustanovam, ki so pomagali pri projektu, klubu za podvodne aktivnosti (zaradi ekološko čistilne akcije v reki Krki) ter podjetjema Krka in Trata (Uroš Lubej, foto Boštjan Pucelj).
Začetek obnove ragovloškega mosta; kmalu tudi Mordaxovo sprehajališče
Podjetje Malkom je začelo prenavljati most v Ragov log. Prva faza prenove mosta, ki je bil v sedanji podobi zgrajen leta 1987, je bila narejena leta 2006, zdaj pa so se lotili še druge polovice mosta. Mnogi so opazili, da lani prenovljeni del mosta že po slabem letu dni ni več v najbolj vzornem stanju. Most je sicer namenjen pešcem, povezuje pa staro mestno jedro in mestni gozd Ragov log.
Mestna občina Novo mesto je zagotovila, da bo most v Ragov log prenovljen do oktobra 2007. Izbrani izvajalec je Malkom, d. o. o., ki bo dela opravil po pogodbeni vrednosti 79.751,76 EUR.
Obnovo mosta občini narekuje proračun za letošnje leto, v katerem je občinski svet zagotovil 114 001 evrov, ki naj bi jih občina letos v dveh tretjinah namenila predvsem drugi fazi obnove mosta v Ragov log, tretjino pa investicijskemu vzdrževanju sprehajalnih poti, točneje za Mordaxovo sprehajališče, za dela, ki niso zajeta v redno vzdrževanje zelenih površin. Priljubljeno Mordaxovo sprehajališče naj bi se začelo obnavljati oktobra, zdaj pa mestna občina še zbira ponudbe.
V julijski številki Parka smo objavili fotostrip, v katerem smo opozorili na lepo število pravih črnih pack v Novem mestu. Medtem je mesto dobilo bronasto priznanje na Entente Florale. Zasluženo? Odnos do Plečnikovega spomenika ob bršljinski vpadnici kaže, da ne.
Nelegalne obvestilne table
Novo mesto je posejano z obvestilnimi tablami različnih podjetij in ustanov, ki pa so po podatkih MO NM vsaj v 90-ih odstotkih primerov postavljene nelegalno. Kljub temu da je občinski svet julija sprejel odlok, v katerem je jasno zapisano, da morajo biti vse obstoječe obvestilne table odstranjene, se to še vedno ni zgodilo.
Poškodovane klopice
V mandatu župana Kovačiča se je Novo mesto obogatilo s klopicami. Toda očitno je zmanjkalo denarja za njihovo vzdrževanje, kar dokazuje fotografija izpod Kandijskega mosta.
'■sesa Ivan
nhdriatieSJl
//PEČI-kero
| M vektor fSiffi!
'm m
HOTEL KRKA I6km BR
^ Športna dvorana MAROF
▲	Športna dvorana , V
T	LEON ŠTUKELJ ! (T
CA©^aSrPa°.?lniSk!fc
Junaki in žrtve ali o tem, zakaj je Novo mesto raj za pedofile
Damir Skenderovič, foto Boštjan Pucelj
V primeru novomeške pedofilske afere bode dvoje: nesposobnost ali nestrokovnost policije in tožilstva in pa solidarnost in kratkovidnost Atletskega kluba Krka pa tudi vodstva Agencije za šport, pri kateri je sporni trener dejansko zaposlen.
Ko je nekega lepega, sončnega, pozno poletnega, septembrskega jutra izšel v Dnevnikovi prilogi članek s srhljivo izpovedjo ene najboljših slovenskih odbojkaric in verjetno najboljše novomeške športnice vseh časov, štirikratne dobitnice prestižnega naslova Naj športnice Novega mesta Jane Vernig, je v mestu pričakovano završalo. Članek je dvignil veliko prahu tako v medijih kot med ljudstvom in požel več pozornosti kot, recimo, osvojitev bronaste plakete našega manekenskega mesta na prestižnem lepotnem tekmovanju Entente Florale Europe 2007. Pa čeprav je na častno podelitev v daljno Anglijo poletela močna sedemčlanska delegacija na čelu s samim županom, z »ministrom« za novomeški in okoliški turizem in še pet ostalih članov, katerih smisel in poslanstvo na takšnem dogodku nista popolnoma jasna. Kakor koli že, izpoved, ki se je tako globoko in za vedno zarezala v dušo in meso Novomeščanov, govori o spolni zlorabi, ki se je Vernigovi zgodila pred osemnajstimi leti, ko je bila stara dvanajst let. Zlorabil jo je znani novomeški atletski trener, ki je še vedno aktiven, te dni pa je dobil celo javno večinsko podporo svojega matičnega kluba AK Krka. Še več, v Atletskem klubu Krka si želijo, da sporni trener ostane aktiven pri delu z mladimi.
In ne samo to. Vse od samega začetka afere se v manjšem delu javnosti, predvsem tiste blizu krogov atletskega kluba in trenerja, na vsak način poskuša celotno zgodbo, stroki navkljub, relativizirati v stilu izjave enega od članov upravnega odbora kluba, da je »spolna zloraba zelo elastičen pojem«, trenerjevo »trepljanje deklic po ritki in malo poseben stil in besednjak
pa ne upravičuje pregona človeka, ki je povrhu vsega še uspešen in prizadeven strokovnjak«. Po drugi strani pa se poskuša uspešno športnico, ki je med drugim uspešna tudi z vrsto drugih projektov izven športne kariere, diskreditirati na skrajno debilen, stereotipen in primitiven način, češ da gre za konfliktno osebo, ki se oglaša šele po osemnajstih letih in da ji gre zagotovo samo za denar in medijsko pozornost. Nekateri so šli celo tako daleč in predaleč, da so razvili in zagovarjali tezo, da ji je bilo početje trenerja kot dvanajstletni deklici nedvomno všeč!!!!?
Vendarle pa vsa do sedaj znana dejstva govorijo v prid Jani Vernig. 0 spornem trenerju in njegovih »posebnih metodah treninga« in pa o njegovi agenciji za mladoletne manekenke v Novem mestu se že dvajset let širijo govorice. Ena izmed prič »posebnih metod treninga«, ki jo afera ni presenetila, je tudi ugleden Novomeščan dr. Damir Karpljuk, predstojnik katedre za športno dejavnost posameznikov s posebnimi potrebami in med drugim član katedre za športno treniranje na Fakulteti za šport, nekoč uspešen atlet, ki se spominja, kako se je pred dvajsetimi leti čudil, ko je s kolegom opazoval spornega trenerja, ki je deklico učil preskakovati ovire, pri tem pa jo je držal tik ob mednožju. Dejstvo je, da je pričevanj o takšnih in drugačnih metodah trenerja kolikor hočete in da afera ni presenetila nikogar v Novem mestu, razen seveda vodstva atletskega kluba.
Poleg tega Jana Vernig ni šla najprej v medije in svojo skrajno travmatično zgodbo razbobnala vesoljni Sloveniji, nato pa veselo parodirala pred novinarskimi objektivi in fotoaparati. Najprej je šla na novo-
meško policijo, in to na začetku junija, kjer je podala ovadbo. Novomeški kriminalisti niso do objave članka, se pravi tri mesece, storili nič. Ne malo ali srednje veliko, ampak nič. Popolna nula. Nikogar niso zaslišali, poklicali, nikogar obvestili, nič. Ko se je potem konec avgusta Vernigova oglasila pri njih, da bi poizvedela, kako poteka preiskava, niso našli niti njenega zapisnika niti kriminalista, ki se je ukvarjal z njenim problemom. Štekate??! Spornega trenerja so uspeli zaslišati šele 17. septembra, dva dni po izidu članka in polne tri mesece po prijavi. Poročilo tožilstvu pa so po njihovih besedah podali že junija. Zanimivo bi bilo videti, kaj je pisalo tam, če sploh kaj.
Potem ko ji je bilo postalo jasno, da si od novomeške policije ne more obetati ničesar, se je obrnila na vse, ki bi ji lahko na kakršen koli način pomagali, da se trenerja odstrani pri delu z mladimi. Tudi na novomeške novinarje, tudi na upravo Atletskega kluba Krka. Povsod je doživela zavrnitve, šikaniranja, prikrite ali odkrite grožnje v stilu, bodi tiho, ne škoduj nam. Sele po vsem tem je svojo zgodbo razkrila nacionalnemu mediju, lahko pa se vprašamo, koliko je takšnih žrtev, ki obupajo že samo ob stiku s policijo, če sploh pridejo do njih. Največja žalost pri tovrstnih primerih je ta, da se šikaniranja ponavadi začnejo že doma, ko starši ne verjamejo svojim otrokom, ali pa jih morda celo poskušajo obvarovati pred grozljivim odnosom okolja, v katerem živijo, in ustanov, ki so po zakonu dolžne strokovno in profesionalno reševati tovrstne zločine in ki ga je med drugim deležna tudi Vernigova. In ravno zato je njeno javno pričevanje pomembno tako za Novo mesto kot za Slo-
venijo. Ker razbija tabu, ker spregovori o temi, o kateri se premalo govori, o temi, ki je mračna in boleča in ki je del naše skupnosti, pa če si tega še tako nočemo priznati oziroma ozavestiti. Ker se na ta način zmanjšuje manevrski prostor pedofilom, ki so med nami in katerim naš neodnos do problematike dobesedno podarja legitimnost za njihova zločinska dejanja nad otroki.
V primeru afere z atletskim trenerjem bode v oči predvsem dvoje. Nesposobnost ali pa morda nestrokovnost institucij, kot sta policija in tožilstvo, ki bi zaradi kompleksnosti problematike očitno najraje videli, da ne dobivajo tovrstnih prijav. In pa lažna, klanovska solidarnost in morda celo namerna kratkovidnost vseh odgovornih v Atletskem klubu Krka pa tudi vodstva Agencije za šport, pri kateri je sporni trener dejansko zaposlen. V Dosjejih X je bila resnica nekje zunaj, toda nekoliko starejši ljudski rek pravi, da resnica vedno pride na dan. Če bo v tem primeru takšna, kot jo je nakazala Jana Vernig, potem pričakujem, da se bodo vsi tisti, ki so včeraj stopili skupaj in podali večinsko kolektivno podporo trenerju, katerega primer je še v rokah tožilstva, iz higienskih razlogov stopili skupaj tudi jutri in podali večinski odstop iz vseh svojih klubskih in javnih funkcij. In pri tem mislim tako na predsednika, upravni odbor, disciplinsko komisijo in nadzorni odbor Atletskega kluba Krka kot tudi na vodstvo Agencije za šport.
Klub pa, ki je zaradi takšnih ali drugačnih razlogov in vzgibov sposoben žrtvovati enega samega otroka, itak ni vreden svojega obstoja.
Is|o|k|oI l|o|v|o|o|k|o|
V kapitalističnih medijih ni orodja, s katerim bi se postavili nasproti mehanizmom lastništva. Zamislite si dolenjski medij, ki razkrije kar koli nečednega v zvezi s poslovanjem Krke.
Cenzurirani mediji
Marijan Dovič, foto Boštjan Pucelj
Od burnih časov sprejemanja novega zakona o RTV dalje velja v velikem delu slovenske javnosti prepričanje, da je z mediji nekaj hudo narobe; in res ni malo signalov, ki pričajo o tem, da so se znašli pod nekim pritiskom - mnogo se govori o cenzuri. A če se podamo iskat cenzuro, poosebljeno v liku nadutega in potentnega cenzorja, ki z rdečim svinčnikom vehementno prečrtava moralno ali politično »sporne« vsebine, je skoraj jasno, da bo naš »antivirusni« sken ostal brez zadetkov. Vemo, da je bila v časih habsburške monarhije vloga cenzure jasno in eksplicitno določena, medtem ko je bila v mračnih totalitarnih časih totalna tudi cenzura, saj je komunistični režim panično branil svoje dogme in prek različnih partijskih teles, organov in drugih izrastkov skušal popolnoma nadzirati javni prostor. Jasno je, da tak tip cenzure v sodobnih demokracijah - ob neštetih in praktično neobvladljivih komunikacijskih kanalih - ni več mogoč. To pa ne pomeni, da cenzure ni, temveč kvečjemu, da je treba zasledovati njene transformirane oblike.
Tu nam pomaga, če za izhodišče vzamemo splošnejši koncept, ki cenzuro vidi kot nadzor in omejevanje pretoka idej nosilcev družbene moči. Skušajmo si torej s te plati ogledati slovensko medijsko sceno, s katere je bilo v zadnjem času slišati
v izobilju pridušanja, panike in manipula-torske retorike. Pozornemu opazovalcu težko uide dejstvo, da je nova oblast pod krinko slogana o pluralizaciji, demokratizaciji oziroma priljubljeno rečeno »uravnoteževanju« medijev skušala povečati vpliv jia nekatere osrednje slovenske medije. Že kot (nekdanja) opozicija se je ves čas pritoževala nad t. i. »kontinuiteto« tiska, češ da so mediji pristranski in naklonjeni levici. Po prevzemu oblasti je skušala »uravnovesiti« medije, to pa je storila z novim zakonom o RTV, ki je delegiranje večine sveta RTV prenesel neposredno na politiko, dva izmed treh največjih dnevnikov (Delo, Večer) pa je močno pritisnila prek solastništva. Rezultat so bile menjave uprav, pomembnejših urednikov in podobno, in kmalu so začela prihajati poročila novinarjev o domnevnem cenzuriranju.
V javni diskusiji se je zanimiva slika pokazala predvsem pri dnevnikih: (novi) uredniki so - surovo in morda nekoliko prostodušno - legitimirali svoje početje z »interesi lastnikov«; če je medij torej kapitalistično podjetje s hierarhično organizacijo, se mora novinar naučiti »reda«, ugotoviti, kje mu je mesto v strukturi; če se ne drži pravil, bo cenzuriran, sankcioniran, premeščen ali celo odpuščen. Cenzure v njihovem besednjaku ni, trdijo namreč, gre
le za (hierarhično) zasledovanje interesov lastnikov. Peter Jančič, sedaj že odstopljeni urednik Dela, je tu jasen: ne gre za cenzuro, temveč le za uveljavljanje hierarhije lastnik - uprava - urednik. Jančiču se zdi povsem normalno, da je časopis levi, če so lastniki levi, in seveda obratno. Novinarji so takšnim stališčem nasprotovali, govoreč o cenzuri in njeni posledici - samocenzuri, sklicujoč se na svobodo govora, avtonomijo novinarstva, pravico javnosti itd. Novinarji naj bi bili nezadovoljni, razočarani in zaskrbljeni, ker ne morejo delati tako, kot mislijo, da je prav; hkrati pa zaradi strahu za eksistenco podlegajo pritisku samocenzure.
Zgodba je seveda kompleksna in ni mogoče avtomatično verjeti vsakemu novinarju, ki vpije, da ga cenzurirajo. A kdor opazuje in ima vsaj nekaj spomina, je najbrž ugotovil, da so se določene stvari v omenjenih medijih dejansko spremenile. Vsekakor pa se je v tem sporu boleče pokazalo, da v praksi v kapitalističnih medijih ni orodja, s katerim bi se postavili nasproti mehanizmom lastništva; lahko se še tako sklicujemo na svobodo govora kot absolutno vrednoto oziroma pravico, a pravega učinka ne bo. Ob tem lahko le upamo, da je kakovost medija v dolgoročnem strateškem interesu lastnikov; ali, če to prevedemo: da preveliko zunajsistemsko
poseganje v »avtonomijo« lastnike kaznuje tudi finančno (kot kaže primer odjavljanja dela naročnikov Dela, ta predpostavka utegne imeti nekaj soli).
Vendar pa to, kar je glede cenzure medijev danes morda še bolj zaskrbljujoče, presega aktualno diskusijo vsaj v dveh točkah. Prva zadeva (ne več tako novo) spoznanje sociologov, da je v »družbi spektakla«, kot jo imenuje Guy Debord, medijska podoba sveta tako ali tako močno precejena, razredčena. Pokazalo se je, da so na primer novice v resnici proizvod, ne pa nevtralen pojav. Pokazalo se je še, da so mehanizmi produkcije programa avtomatsko naklonjeni nosilcem družbene moči, zlasti vzdrževanju idej in vrednot, ki so skupni konsenz parlamentarnih strank; osrednji mediji so torej v kapitalistični družbi utrjevalci vladajoče ideologije. Informacije, usklajene z vzorci zanimanja evro-ameriške interesne sfere, pritekajo po inerciji, rutinsko, in s tem se mediji pasivno prepuščajo cenzuri; novinarji morda opazijo to diskrepanco, a nič ne ukrenejo: tu gre seveda za nekakšno samocenzuro. Cenzura in samocenzura v medijih sta skozi »profesionalne standarde« rutinizirana in ostajata zunaj refleksije. Vprašanje o cenzuri je torej preozko zastavljeno, če odgovore nanj iščemo le v posegih urednikov v že napisane članke. Hierarhija in-
If|o|k|uIs|
formacij v medijih diskurzivno podvaja družbeni red, omogoča medsebojno zrcaljenje: resni mediji največ poročajo o »najpomembnejših« družbenih področjih -ergo: ker mediji o njih največ poročajo, so ta »očitno« res najpomembnejša.
Toda, kot bi rekli TV-prodajalci: to še zdaleč ni vse. V sodobnih analizah transformacij cenzure vse večjo veljavo dobiva koncept korporativne cenzure. Gre za prilagajanje medijskih vsebin večjim oglaševalcem, ki so posledica rastoče soodvisnosti medijev od oglaševalskega kapitala. Za ponazoritev problema zadošča kratek miselni eksperiment: zamislite si resen časopis ali komercialno TV, ki v prispevku radikalno sesuva svinjarije, ki se dogajajo npr. v Mobitelu, podjetju torej, ki sicer pri njih plačuje milijonske oglase. Ali morda še nazorneje: zamislite si dolenjski medij, ki razkrije kar koli nečednega v zvezi s poslovanjem Krke. Medijska slika, ki pride do konzumenta medijske vsebine, je torej prav strašljivo redka, in s te plati je mogoče, nekoliko cinično seveda, res zapisati, ali morda ni vseeno, če nam javna TV namesto kakovostnih informativnih oddaj nudi vse bolj skrotovičene polizdelke.
V tej luči je aktualne poskuse treba razumeti kot maloumen anahronizem: obsojeni so na neuspeh, ker jih dirigira preživela logika. Smešno, a resnično je, da uzurpacija kulturnih inštitucij slovenskih komunistov v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja neverjetno spominja na aktualne reforme. Če sploh kje, je tu mogoče pokazati na logiko »kontinuitete«. Seveda ne gre podcenjevati tovrstne »cenzure«; a dejansko je njen doseg danes lahko le skromen. Mnogo večji cenzurni potencial se namreč skriva v »korporativni« cenzuri: veliki mediji se enostavno ne smejo zares zameriti velikim oglaševalcem. Svet, ki ga slikajo svobodni demokratični mediji, je skrajno sploščen in prikrojen; ni zanesljiv, nobenega trdnega oprijemališča nima. Mislite, da se je skozi ta blodnjak mogoče prebiti? Na primer z vložkom lastne pameti? Pozabite. Mračne zablode intelektualcev iz zgodovine nas učijo, da je ta slepa in povsem nezanesljiva.
Rak ideje
Novi zakon je uspešno ubil številne like. Tihega človeka, ki se zvečer za šankom utopi v viskiju in cigareti.
Nejc Gazvoda, foto Boštjan Pucelj
V uprizoritvi drame Neila LaButea z naslovom Razsutje pod režijsko taktirko Janeza Lapajneta je monološki prizor ženske, ki pripoveduje, kako je ubila svojega otroka. Ta ženska na odru kadi. Prižiga si cigareto za cigareto in iz ust se ji usipljejo besede in dim, ki se počasi vrtinči pod strop in v modri luči vse bolj in bolj zavija prizor v meglo, v katero hoče ženska skriti svoje spomine, kar pa ji ne bo nikoli uspelo. A po novem zakonu to ne bo mogoče. Dim, ki bo visel pod stropom, bo namreč meli-sin. In cigareti, ki si jih bo prižigala, bodo bolj podobni nemarno zvitim jointom kot pa tobačnim zvitkom, ki domujejo v malih škatlicah po trafikah in trgovinah po vsej Sloveniji.
Pred nekaj dnevi sem dobil pismo bralca, ki me je »opozoril« na to, da so moje knjige kar naenkrat iz drugega časa. Tistega, ko je meglica v lokalih bila vse prej kot jutranja in sveža, ampak umazana, težka in nezdrava. Ta čas sploh ni daljna preteklost, ampak je bil še pred nekaj meseci zelo prisoten. Zdaj ga ni več. Ni vreden objokovanja in tarnanja in nostalgije, če ga gledamo s stališča, ki ga obravnava samo razumsko. Biti čustveno navezan na kadeče se stvore iz lokalov, katerih razvada uničuje obleke, barva stene rumeno in pritajeno ubija na dolgi rok tudi naključne mimoidoče, je za razumskega človeka (še posebej takega, ki mu je zdravje vrlina, ki povozi osebno svobodo) bizarno vedenje. A če razum pustimo za sekundo vnemar (če ste tega sposobni; nekateri niso) in pogledamo s stališča umetnosti, ki je zame največja uničevalka razuma in jezdec apokalipse za ljudi brez domišljije, je novi zakon uspešno ubil številne like. Tihega človeka, ki se zvečer za šankom utopi v viskiju in cigareti. Zdaj take zgodbe ne morem več napisati. Ker v tre-
nutku ni več sodobna, ampak je del zgodovine. Še huje - v gledališču, katerega prostor je izrazito abstrakten in dovoljen nešteto interpretacijam, da ga klešejo po svoje, je kajenje prepovedano povsod. Tudi v dnevni sobi. V naravi ob jezeru, v gorah. V vesolju... ali pa v kakem abstraktnem prostoru med življenjem in smrtjo. Tudi mrtvec namreč ne sme kaditi. Ali kakšen Zajčev poetični konstrukt, ki ni oseba, prej ideja. Ideje lahko po novem dobijo raka. In ne smejo kaditi. V umetnosti to ni več dovoljeno. Ampak zakon je priklenil umetnost, ji stopil na glavo in ji ubil nekaj, kar se morda ne zdi tako zelo pomembno, je pa hudo zgovorno. Lik, ki nastopa ali v gledališču ali na filmu, ni več lik, ampak osebek, po katerem posežejo pravniške roke. Ni važno, kaj je njegova zgodba. V trenutku, ko si prižge cigareto, je njegovo mesto v umetnosti izgubljeno. Prestopi mejo med potvarjeno realnostjo in zakorači v svet, kjer je dosegljiv zakonom. In ne morem verjeti, da je to možno. Da je zakon tako zelo okorel in neživljenjski, da je prepovedal kajenje v prostorih, ki jih umetnost spreminja v drugačne, večne, v pobege iz realnega sveta. Zdaj temu ne bo več tako. V trenutku, ko si bo igralec eno na odru prižgal, bo le še čisto navadna oseba v čisto navadnem prostoru, ki ga je okužila birokracija. In kot tak oglobljen, kaznovan. Ampak kaj potem. Glavno, da nam razum govori, da ni razlike med delovnim mestom natakarja in igralca, ne med filmskim studiem in koncertno dvorano, ne med lokalom kot sceno in lokalom kot realnim prostorom. Vdor realnosti v umetnost, ki je bila tako zelo uspešna pri nje potvarjanju, je dosegel strašljivo moč. In je znanilec nečesa, kar je bolezen. Rak, ki žre fikcijo. Rak, ki bo požrl iluzijo. Komur se to ne zdi nič posebnega, mu lahko z veseljem povem, da sem mu ravnokar
odžrl nekaj minut življenja s to kolumno, ker v njej ne bo našel ničesar in se mu bo zdela le prazno nakladanje. Takemu človeku želim vso srečo v življenju. Če bo doživel smrt fikcije, ga to ne bo nič bolelo. Ker v njem ne bo nič umrlo; v njem ni nič živelo.
Še dobro, da papir ostaja prostor, kjer kajenje ne škoduje. Moji liki imajo še vedno pravico, da kadijo kjer koli hočejo. So pa plačali svojo ceno. Postali so del zgodovine in časa, ko fikciji še niso zadali enega bolj bolečih udarcev. Moj kolega Jernej Kastelec je snemal film nekje marca, maja. V enem prizoru, ko junakinja sedi v lokalu, je na mizi pepelnik. Junakinja ne kadi. Bi pa lahko. Takrat... marca, maja. Danes ne bi smela. Danes je tisti pepelnik smešen. Skorajda napaka. Kako zelo grdo od mojega kolega, da ni vizionarsko mislil na prihodnost. Ce je to storil namenoma ali nenamenoma, ne vem. Vem pa, da bom od zdaj naprej pisal le še zgodovinske romane. Čeprav ne vidim razlike med likom v gledališču in likom v literaturi. Še dobro, da imam zakon, ki me o tem pouči. Pa čeprav o tako banalni stvari, kot je kajenje. Hvala.
Avtohtona avtoerotika
Mitja Sadek, foto Boštjan Pucelj
Človek se kar zgrozi ob misli, daje Novo mesto verjetno edino ne le slovensko, ampak tudi srednjeevropsko mesto s srednjeveškimi koreninami, ki nima za promet zaprtega strogega mestnega jedra. Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Koper, Ruj da, mi pa ne?

Novomeščan je dobrohoten kamerad, ki ima svoj avto zelo rad. Marsikaj prestane in je debele kože, a za svoj avtek je nared nabrusiti nože. Vzemi mu ga za pičle tri dni, videl boš - nebogljeno bitje nadvse trpi. On trpi neizmerno, ker ne zmore kilometra do službe, ker ne zmore več do svoje družbe, do vsakih pasjih vrat. Revež ne gre več niti po vino za vogal v trgovino. Gristi kruh plesniv je že manjša muka, kot da svoj korak peš zasuka. Zakaj sploh brez avta trpi? Mar so mu v življenju res tako dolge poti? Oh, ne. Trpi, ker v glavi se mu od razdalje vrti. V njegovih očeh so kot neskončna cesta neizmerne razdalje neizmernega mesta. Zato zanj ni srečnejšega od dni, ko s svojim avtom spet veselo brni.
Nenavadno velika navezanost na avto se pri Novomeščanu kaže tudi na področju nege. Kar imaš rad, to gotovo na neki način neguješ. Če imaš rad svoje nohte, jih neguješ. Če imaš rad prijateljstvo, ga neguješ. Ker ima Novomeščan rad svoj avto, ga neguje. Če le ni bolan, ga vsako soboto dopoldne skrbno opere in znotraj posesa. Šele tedaj lahko z njim samozavestno osvoji mesto. V mesto si drzne priti celo umazan, da je le avto čist. Na obleko namreč da Novomeščan bore malo, saj dobro ve, da obleka ne naredi človeka. Ja, Novomeščan bolj neguje avto kot samega sebe. Samo pomislite, koliko denarja zlahka nameni za vzdrževanje avtomobila
vsako leto. Je za generalni servis lastnega telesa tudi pripravljen plačati toliko?
Kaj se je zgodilo tukajšnjemu človeku, da je avto povzdignil v nekaj več, kot je v resnici? Avto ni več navadno sredstvo za prevažanje, ampak je postal svetinja, ki lastnika osrečuje, mu daje samozavest in ga hkrati pomirja. Ponosni lastnik za vse to avtomobilu vrača z ljubeznijo. Zanj bolj skrbi kot zase. Še več, lastnik se pogosto avtu tako preda, da se z njim popolnoma identificira - avto je on in on je avto. Zato je odnos med avtom in lastnikom avtoero-tičen.
Bojazen, da je avto v teh krajih več vreden od človeka, se mi je žal potrdila letos na Otočcu. Prvi dan septembra me je pot z družino zanesla na tamkajšnji srednjeveški dan. Že ko sem prišel na Otočec, sem se čudil, da organizatorji (turistično društvo Otočec) zaradi velikega števila obiskovalcev, med katerimi so seveda prevladovali razigrani otroci, za promet niso zaprli lesenega mostu. Medtem ko sem malce kasneje na prelepi jasi občudoval spretnost mečevalcev ter drznost požiralcev ognja, sem se tolažil z mislijo, da most na prireditvi očitno ne igra pomembne vloge in je zaradi tega ostal odprt za avtomobile. A sem se krepko uštel. Za zaključek prireditve so nas organizatorji namreč pozvali, naj se zberemo na mostu, od ko-
der bomo opazovali, kako bodo z ognjenimi puščicami skušali zažgati oddaljeni, na vodi plavajoči slamnati grad. Spet sem se čudil, da niti za tistih slabih deset minut organizator ni zmogel toliko poguma in razuma, da bi zaprl most. Videti bi morali ta groteskni prizor! Na mostiček se je nagnetlo toliko ljudi, da se ga skorajda ni več videlo, avtomobili pa so kljub temu rinili v ubogo maso ljudi, jih tlačili ob ograjo in zvabili od njih grde poglede ter marsikatero sočno opazko. Večina ljudi je vrhunec večera tako preživela v reševanju lastnih življenj in le neverjetna potrpežljivost obiskovalcev je rešila organizatorja totalne sramote. Kakšen zlobnež bi utegnil celo namigniti, da so avtomobile nad svoje goste začeli pošiljati sami organizatorji, da bi zmedli njihovo pozornost. Lokostrelci namreč slamnate makete niso in niso mogli zadeti. In je tudi niso.
Najhuje, kar bi se lahko Avtonovome-ščanu zgodilo, bi morala biti najbolj naravna in zdravorazumska odločitev mestne oblasti - zgodovinsko mestno jedro ponuditi izključno pešcem. Dokler se bo med karlovškimi in ljubljanskimi vrati vila reka avtomobilov, dokler bo Glavni trg bolj podoben vaškemu sejmu avtomobilov kot enemu najlepših slovenskih mest, dokler bo gost lokala ob kavi vohal izpušne pline in poslušal odurno drgnjenje gum ob kocke, do takrat se Novo mesto ne bo znebilo
videza zakotnega provincialnega mesteca. Poglejmo vendar malce izza plank. Človek se kar zgrozi ob misli, da je Novo mesto verjetno edino ne le slovensko, ampak tudi srednjeevropsko mesto s srednjeveškimi koreninami, ki nima za promet zaprtega strogega mestnega jedra. Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Koper, Ruj da, mi pa ne? Mestna oblast ni niti pogumna niti toliko široka in razgledana, da bi naredila odločen korak v edini možni smeri. Novo mesto, rojstni kraj slovenske avantgarde, je postalo leglo zaostale mentalitete, ki je brez vsake vizije, ki deluje na principu carpe diem, ki ni kritična in se zadovolji že z vsako malenkostjo. Novo mesto je sito dobrohotnosti in lačno velikih dejanj.
Sl u ll R tleti a j N jgofi
Premik prek okopov gradu Grm
Tekst in foto Tomaž Levičar
Projekt ureditve gradu ni nemogoč in občina bi ga zmogla v nekaj letih izpeljati. Če pa bi našla prave vsebine, bi zanj zagotovo lahko pridobili celo slavna evropska sredstva.
Ljubezen na Grmu
V	in ob gradu Grm je že dolgo vse precej po starem. Vsaj na bolje se stvari ne premikajo. Same od sebe se tudi ne bodo. A vsaj očitno kaj prida na slabše tudi ne gre.
V	gradu sta že dokaj let Zgodovinski arhiv in Zavod za varstvo kulturne dediščine, fasada gradu je načeta, kot da bi utrpela obstreljevanje druge svetovne vojne, ura na stolpu še vedno ne dela, park ob gradu sem ter tja vsaj pokosijo, kaj več pa vsekakor ne, jeseni se je še vedno moč okrepčati z jabolki in s hruškami grajskega sadovnjaka, ob katerem so našli svoj prostor že tudi vrtičkarji s svojimi barakicami, parkirišče ob gradu je tudi dandanes polno vozil Revozovih delavcev, ob petkovih in sobotnih nočeh pa po njem divjajo mladci z jugi in s podobnimi stvori ter z nad njihovo vožnjo seveda jako navdušenimi puncami ob sebi, kostanji v drevoredu še vedno že sredi poletja izgubljajo zeleno listje, sosed Vrbetič se z občino še prepira glede vprašanja novogradnje, sosed Revoz pa ima tik ob grajskem kompleksu še vedno
največjo nesnago. A grad Grm je temu navkljub eden najbolj imenitnih nepremičnih kulturnih spomenikov mesta in iz Morda-xove kapele se ob nedeljskih dopoldnevih še kar sliši ubrano petje evangeličanov, strop baročne sobe v stolpu gradu, ne dolgo nazaj je služila tudi kot poročna dvorana, je na srečo še vedno čudovit, ljudje se še vedno sprehajajo okoli gradu in tam ob njem celo puščajo rabljene kondome. Kakšna pestrost, kakšna romantika, koliko življenja! Ta grad je nekakšna sladko-kisla zadeva. Vendarle bolj kisla kot sladka.
Občina bo!
Sladke spremembe za grad Grm je že za časa mojega življenja napovedoval marsikdo, terjalo jih je pa še mnogo več. Zadnji, ki se je ohrabril in med hrepenenja po lepšem jutri prepoln narod spustil nekaj barvitih besed in ganil z navdušujočim optimizmom, ki ga premore le politik, je bil novomeški župan Lojze Muhič. Obljubil je, da bo v svojem tokratnem prvem, da, že kar v prvem svojem županskem mandatu poskrbel za obnovo gradu in v njem uredil celo
vinsko klet. Cvičkova klet bo, kajpada. To se sliši zelo verjetno, čeprav občina ni lastnik niti enega grajskega »cegla« in niti ene zaplate, kaj šele kakšnega orala zemlje okoli tega gradu. Še več, celo ko sta občini v odkup ponujena grad in zemlja okoli njega, se ju ona brani. A vseeno bo menda že prav kmalu vse tip top. Tako so rekli. Mi, ki sanjamo o lepšem jutri, pa to želimo verjeti.
Načrti včeraj, načrti danes
Načrt za ureditev območja gradu Grm je v pripravi že dolga leta. Pri tem je vendarle treba poudariti, da če bi obstajala resnična volja, da se tam kaj postori, bi večino želenih posegov v tem območju lahko naredili že na podlagi določb Prostorskih ureditvenih pogojev za mestno jedro, ki to območje urejajo danes. Toda zakaj pa ne, pa naredimo še poseben prostorski akt za območje gradu.
Prvi program priprave za ureditveni načrt gradu Grm je bil sprejet spomladi leta 2002, celo že precej prej, namreč leta 1997, pa
je bil izdelan konzervatorski program za grajski kompleks. A stvar je kar zastala za nekaj let. Občina je bila zadržana, ker ni tamkaj lastnik prav ničesar, lastnikom pa očitno tudi ni bilo kaj prida mar, da bi si ustvarili jasnejše pogoje za bodoče urejanje območja. In ker nekaj let ni šlo nikamor, ne naprej ne nazaj, in ker se je vmes spremenila zakonodaja in ker je želela preprečiti, da bi vsak delal po svoje, se je občina lani odločila zadeve začeti znova. In je aprila 2006 v Uradnem listu objavila nov Program priprave za občinski lokacijski načrt grad Grm v Novem mestu. Po letu in pol, kar je seveda več kot obilo dovolj časa, da se lokacijski načrt sprejme, tega načrta še vedno ni bilo v obravnavi na občinskem svetu. Najbrž že še pride čas zanj.
A tudi ko bo načrt za grad Grm nekoč končno sprejet, se bo moral nekdo močno potruditi, da ga spravi v realnost, da ga uresniči. Pri nas je namreč vse prevečkrat navada, da sprejemamo načrte in se obnašamo, kot da smo s tem storili prav vse.
Nadaljevanje na str. 24
Javno kot draga neučinkovitost, zasebno kot elitna dobičkonosnost
Gregor Macedoni, foto Boštjan Pucelj
Nadaljevanje s str. 23:
Toda posel se tedaj v resnici šele dobro začne.
Pa tudi prostor se ne konča le nekaj deset metrov na vse strani od gradu, kolikor prostora bo pač pokril lokacijski načrt. Z grajskim kompleksom v dialog segajo seveda tudi območje tovarne Revoz, stanovanjsko naselje in prostor ob Težki vodi. Prav v smeri proti potoku sega tudi največji razvojni potencial, ki je pomemben tudi na mestni ravni. Na območju od kapele Božjega groba na vrhu Grma, mimo gradu in prek potoka ter mimo območja Doma starejših občanov vse do pokopališča Šmihel lahko prepoznamo jasen zeleni kompleks, ki bi ga mesto v prihodnje moralo zaščititi in povezati v celoto s sprehajalnimi potmi in nasploh z ureditvami, ki bi poudarile atrakcijo območja - denimo etnološki park ali forma viva, zatem uveljavitev že stare ideje o manjšem jezeru na območju današnje vrtnarije, otroška in športna igrišča ipd. Prostor bi s tem postal kvaliteten urbani park z gravitacijsko močjo vsaj za okoliška stanovanjska naselja na Grmu, v Šmihelu in seveda na Drski.
Bo občina končno zmogla?
Vsak projekt rabi svojega zagovornika, svojega odvetnika, ki skrbi, da se misli in dejanja sučejo v pravo smer in da vse skupaj ne izgine v pozabo. Kot dviga glas za Narodnim dom prav Društvo Novo mesto, je to društvo občasno glasno tudi v zvezi z gradom Grm. Pravzaprav že od svojih začetkov semkaj opozarja nanj, torej že skoraj petnajst let. Očitno pa je to bilo premalo, saj se stvari v vseh teh letih niso praktično nič spremenile.
A nazadnje sem bil vendarle prijetno presenečen, ko je na eni izmed minulih sej občinskega sveta svoj glas dvignil Tone Škerlj, tokrat je res kar vzrojil, in terjal, da naj občina zdaj pa že končno nekaj naredi, da bo grad Grm doživel tudi kaj lepše čase in imel lepšo podobo. To je povedal odločno in ostro in čustveno, kar se mi je zdelo odlično. Kar ponovil bi njegov nastop, če ne bi bil nekako prepričan, da bi poslušalci menili, da je zategadelj z mano nekaj ne najbolj v redu. No, upam, da je župan že Škerljeve besede vzel sila zares. Projekt ureditve gradi in območja ob njem pač ni nemogoč za Novo mesto in občina bi ga zmogla v nekaj letih izpeljati, če bi ta v jedru prek štiristoletni grad namenila pravim vsebinam, pa bi občina zanj zagotovo lahko pridobila celo slavna evropska sredstva.
MNP 2
Vsekakor pa od kakšne prenove in oživljanja gradu ne bo kaj dosti, dokler bo ta grad v lasti neke na profit udarjene firme, ene izmed mnogih, ki so v rokah menda tretjega najbogatejšega Slovenca Igorja Laha, podjetja s prav nič kaj prida pomenljivim imenom MNP2, d. o. o., kar pa vseeno pove več kot dovolj, kaj si o kulturi misli neprosvetljeni biznis.
Da, če bi se le z denarjem dalo rešiti svet, potem bi bil ta zdaj že rešen vseh tegob. A denar je žal premalo.
Konec lanskega leta smo dobili Zakon o javno-zasebnem partnerstvu. Državni zbor je potrdil okvir, v katerem naj bi se našla zasebna pobuda in javni interes z roko v roki. Zvenelo je OK in ni bilo široke javne razprave. Okvir javno-zasebnega partnerstva je privlačen in kot kaže je mnogim ponudil odgovor na celo vrsto nerešenih težav.
V Mestni občini Novo mesto je bila v zadnjih mandatih investicijska politika nesistematična in tako imamo cela področja družbenih dejavnosti in več konkretnih stavbnih problemov, ki sedaj čakajo na svoj kos občinske pogače (vrtci, športna infrastruktura, Narodni dom). In vse pogosteje slišimo, da bo okvir javno-zasebnega partnerstva čudežna formula, ki bo rešila več problemov, kot jih je bilo uspešno zaključenih v zadnjih mandatih. Morda je prav pogledati, kakšne so dosedanje slovenske izkušnje z vpeljevanjem zasebnega v javno sfero.
Še ne dolgo nazaj je bila zelo intenzivna javna razprava glede podeljevanja koncesij zasebnikom v zdravstvu. Podeljevanje zasebnih koncesij v zdravstvu je že dolgoletna praksa, a je prišlo pred kratkim do intenzivne javne razprave okoli privatizacije javnega zdravstva. Verjetno je to posledi-
ca, da smo do sedaj imeli na čelu ministrstva za zdravje ministre, ki so na eni strani podpirali podeljevanje koncesij zasebnikom (med drugim je to delno tudi v rokah lokalnih skupnosti), na drugi strani pa zagovarjali javno zdravstvo, ki bo slonelo na pretežno javni mreži zdravstvenih ustanov. V zadnjem vladnem mandatu se je podeljevanje koncesij ujelo z uradno vladno politiko, ki zagovarja, da bo najbolj učinkovito javno zdravstvo zagotavljala mreža zasebnikov. Ker se je povprečen uporabnik zdravstvenega sistema v zadnjih letih že srečal z zasebnim izvajanjem javnega zdravstva, se zdi, da je večina argumentov, ki letijo proti vladi, bolj posledica zmanjševanja pravic v okviru osnovnega zdravstvenega zavarovanja (ki ga izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije). Zasebni zobozdravniki, določene specialistične ambulante in verjetno tudi osebni splošni zdravniki so prava pot, toda kdo bo zagotavljal dežurno službo pa kvalitetno bolnišnično storitev in oskrbo za vsakogar, ki bo potreboval zdravstveno oskrbo?
Zadnje tedne je veliko prahu dvignil predlog zakonskega predloga, ki zagotavlja enako financiranje splošnih programov tako zasebnim kot javnim šolam. Zdi se, da je več nasprotovanja temu predlogu poveza-
Glede na pomanjkanje strateškega pogleda na ravni novomeške politike v zadnjih mandatih je realno pričakovati, da bo pritisk na izvedbo javno-zasebnih projektov največji tam, kjer bo hitro in največjo korist pričakoval zasebni del.
no z ideološko razpravo, do kje se lahko spusti vpliv rimskokatoliške cerkve, kot z dejstvom, da je zasebno šolstvo normalen del izobraževalnega sistema večine držav, s katerimi delimo novo skupno evropsko pot. Z zasebnimi šolami se ustvarja zdrava konkurenca in hkrati možnost večje izbire, ki je temeljna pravica staršev, ki je ne sme omejevati država. Toda koliko zasebnih šol dopustiti, da se ne sesuje kvalitetna javna šola?
Vidik končnega potrošnika postavlja v ospredje to poletje uveljavljena deregulacija energetskih trgov. Uredba EU je zahtevala ločitev distribucijskih omrežij od prodaje električne energije in zemeljskega plina. Prva reakcija dosedanjih monopolnih dobaviteljev je bila, da bo deregulacija povzročila dvig cen. Kar pa je prej posledica dosedanje vladne regulacije cen energentov kot pa novih pravil na trgu. Prave ponudbe in konkurence sicer še ni na vidiku, vendar je bilo podobno pri deregulaciji telekomunikacijskega trga. Po nekaj letih je konkurenca med več ponudniki tista, ki zagotavlja vedno nove, bolj kvalitetne storitve in znižuje cene.
Skupno vsem navedenim področjem je, da zasebno izboljšuje neučinkovitost javnega, nudi možnost izbire končnemu uporabniku in dviguje kvaliteto javne storitve. Prinaša pa past. In ta past je, da se mora zasebni vpliv v javni storitvi omejiti. Ne sme se porušiti tisti del pridobitev človeštva, ki jim pravimo enakost ne glede na okoliščine, v katerih pridemo na svet. Hkrati ne smemo ogroziti razvoja infrastrukture (energetske, izobraževalne) zaradi dobičkov zasebnih upravljalcev.
Tako moramo ocenjevati tudi spuščanje zasebne pobude v javno sfero na ravni Mestne občine Novo mesto. Nepošteno bi bilo zavračati tak način reševanja nakopiče-
|d|u|h|m|e|s|t|a|
Jure Dolinar
Vodja kulturnih projektov
Damir Skenderovič, foto Boštjan Pucelj
Postavitev Novega mesta na evropski kulturni zemljevid pa je stvar stanja duha prebivalcev.
nih infrastrukturnih primanjkljajev. Toda ob vsakem takem postopku je treba zagotoviti da bo javni interes v polnosti zagotovljen. Izkušenj na tem področju ni veliko, posledice pa bomo lahko trpeli še veliko let. Glede na pomanjkanje strateškega pogleda na ravni novomeške politike v zadnjih mandatih (mandat je dolg »zgolj« 4 leta) je realno pričakovati, da bo pritisk na izvedbo javno-zasebnih projektov največji tam, kjer bo hitro in največjo korist pričakoval zasebni del. Kot občani pa smo zainteresirani, da se najprej izvedejo projekti, pri katerih so potrebe javnega največje.
Lep primer je občinska parcela na Grmu, ki jo je Mestna občina v prejšnjem mandatu poskušala dvakrat nameniti za prodajo (namembnost: gradnja poslovnega objekta). Dvakrat je bil postopek ustavljen pri obravnavi na občinskem svetu zato, da gre za eno zadnjih večjih parcel v bližini mestnega jedra in Glavnega trga, ki bi jo lahko namenili za gradnjo javne parkirne hiše. Tako namembnost naj bi v nadaljnjih postopkih tej parceli zagotovila občinska uprava. Do danes nisem zasledil nobene vesti, da se je ta zgodba kaj premaknila k uresničitvi. Gre namreč za šolski primer, kako se lahko z zasebno investicijo v javno dobro (koncesija za izgradnjo in upravljanje garažne hiše za določeno dobo) razbremeni občinske finance.
Ker so to pomembne teme, ki vplivajo na vsakega posameznika, je pomembno, da aktivno sodelujemo pri oblikovanju vstopa zasebnega vlaganja v javno dobro. Praksa se namreč šele oblikuje in tarnati ob posledicah čez več let ne bo nič drugega kot zvoniti po toči.
Jure Dolinar je diplomirani bibliotekar in programski direktor zavoda LokalPatriot vse od ustanovitve leta 1998. V študijskih letih je sodeloval s študentsko revijo Zofa, deloval je na področjih bibliotekarstva, založništva in arhivistike. Od leta 2000 do 2004 je bil kreativni vodja programa festivala Cvičkarija v ljubljanskih Križankah, uredil in zbral je tudi zbornik o cvičku, ki je izšel leta 2003. V Klubu L okalPatriot je začel kot vodja gostinstva, danes kot programski vodja zavoda LokalPatriot sodeluje pri vseh projektih, sam je ustanovitelj in vodja predvsem glasbene produkcije zavoda. Bil je tudi dolgoletni član in tudi predsednik sveta zavoda. Kot sodelavec Mestne občine Novo mesto pri njenih kulturnih projektih je vodil program Novomeških poletnih večerov 2003, 2006 in 2007. Je član različnih programskih svetov in aktiven glasbenik. Kdor je imel kadar koli kaj opraviti z organizacijo v kulturi, ve, da gre ponavadi za slabo plačan in stresen posel. Torej ga moraš imeti rad, če ga hočeš dolgo opravljati. In Jure Dolinar je kljub svojim 32 letom že dolgo na sceni.
Letos so prvič potekali Novomeški poletni večeri v tako obsežni obliki. Za začetek me zanima, kakšno je
pravilno ime: Novomeški poletni večeri ali Novo mesto festivalov?
Za nas se zgodba Novomeških poletnih večerov začne v letu 2003, ko nas je MO Novo mesto povabila, da pomagamo Kulturnemu centru Janeza Trdine dopolniti ter izvesti program in promocijo Novomeških poletnih večerov 2003. Projekt in ime Novomeški poletni večeri sta bila prenesena iz prejšnjega obdobja in predstavljata poimenovanje določene blagovne znamke, prireditve, ki je bila idejno nekoliko podhranjena in je stagnirala. Z nastankom prvih festivalskih produkcij Jazzinty, Foto-pub, Muzejski vrtovi ter z vsebinsko rastjo in povečevanjem poletnih kulturnih in zabavnih aktivnosti v Novem mestu smo v lanskem letu po povsem logičnem in naravnem spletu dogodkov imenu Novomeški poletni večeri dodali podnaslov Novo mesto festivalov. Torej gre za krovni naslov in podnaslov - Novomeški poletni večeri: Novo mesto festivalov.
Kdo je dal pobudo, Idejo za Novomeške poletne večere in zakaj je do nje prišlo?
Kot sem že omenil, je zgodovina Novomeških poletnih večerov pestra in razburljiva, polna vzponov in padcev. Evolucijski
razvoj sega v prejšnje tisočletje, ko se je ideja o poletnih kulturnih prireditvah porodila pri Zvezi kulturnih društev, katere vodja je bila Staša Vovk. Po nekaj letih premora je Novomeške poletne večere obudil Bojan Bencik iz JSKD, ki je bil tudi koordinator večerov v letih 2001 in 2002. Takrat so Novomeški poletni večeri prvič zajeli koncept povezovanja obstoječih kulturnih prireditev, pomembno pa je, da so se v teh letih sorazmerno z javnimi sredstvi pritegnila tudi pokroviteljska sredstva. Po letu 2003 smo si organizacijsko žogico podajali KC Janeza Trdine in LokalPatriot pod okriljem MO Novo mesto. V tem obdobju je šlo bolj za sporadične poizkuse ohranjanja blagovne znamke, ki niso bili razvojno naravnani. Koncept, organizacijska ter finančna struktura niso bili jasni, zato tudi projekt ni mogel zaživeti v takšni obliki, kot je bilo to pričakovano od sofinancerja MO Novo mesto. Jasna in zrela oblika se je začela razvijati v letih 2005 in 2006. V teh letih smo skušali pri posameznih organizatorjih v mestu doseči povečanje njihove lastne prireditvene produkcije, ki bi lahko pod okriljem blagovne znamke Novomeški poletni večeri dobila kredibilno sliko in dodaten zagon. Namreč le pod pogojem, da posamezniki razvijajo lastne projekte, s katerimi se identificirajo idejno, lahko pride do vzpostavitve kakovostnih programov in finančnih sredstev, ki se akumulirajo v sicer izrazito umetnem konceptu večerov. Na podlagi teh prizadevanj smo v letu 2006 v sodelovanju z Zavodom Tovarna in KC Janeza Trdine lahko povezali pod skupno streho tri stare in štiri nove festivale ter spremljevalne prireditve. Tukaj tudi prvič pride do omembe imena Novo mesto festivalov in danes lahko na krovno ime Novomeški poletni večeri gledamo kot skupni dežnik (ali senčnik) za nove samostojne festivalske produkcije.
Kakina je dejanska vizija projekta?
Z razvojem individualnih produkcij posameznih kulturnih producentov v Novem mestu, ki se razvijajo pod finančnim in promocijskim okvirjem Novomeških poletnih večerov, lahko računamo na povečevanje kvalitete in raznolikosti programa in na širjenje ter vzpostavitev novih prireditvenih prizorišč. Več glav pač več ve in več pokaže. Je pa res, da je za koordinacijo te organizacijske skupine potrebna ena glava in s tem izzivom smo se pripravljeni spoprijeti v LokalPatriotu.
Koliko dogodkov se je zvrstilo letos?
Sicer bistvo naj ne bi bilo v kvantiteti, pa vendar statistika pravi, da se je letos zgodilo osem festivalov, šest spremljevalnih prireditev, kar skupno znese 47 dogodkov.
S kakšnimi problemi ste se soočali pri organizaciji letošnjih Novomeških poletnih večerov?
Prva in največja težava pri organizatorjih so zagotovo časovne stiske. Za organizacijo in promocijo Novomeških poletnih veče-
rov 2007 smo imeli v LokalPatriotu približno 10 neto dni časa, saj je bila odločba MO Novo mesto izdana v začetku julija, prvi dogodki pa so se začeli v drugi polovici julija. Če MO Novo mesto in posamezni projektni partnerji ne bomo znali razmišljati razvojno, z večletnim pogledom vnaprej, bomo vedno ujeti v začaran krog časovnih lukenj, kar posledično rezultira v slabšem programu, predvsem pa slabši promociji, obveščenosti, obisku. Novomeški poletni večeri 2008 se za nas dogajajo danes! Težavo opažamo tudi v neidentificiranju določenega kroga javnosti s projektom. Kulturne navade in konzumacija se v tem okolju razvijajo počasi in previdno. Ljudje smo razpeti med svoje obveznosti, določene socialne in kulturne vzorce. Na podlagi tega bomo v naslednjem letu posvetili veliko pozornosti spremljanju želja in potreb javnosti, delali bomo analizo trga in vsebine prilagodili tem faktorjem. Za organizatorje je zagotovo najslabše, da so njihovi projekti sami sebi namen, in temu se bomo skušali izogniti v velikem loku. Je pa res, da skušamo jadrati med »kulturo« (ki je tudi upravičena do javnih sredstev) in med »zabavo«, ki je bolj popularna in obiskana.
Kako komentiraš sodelovanje z ostalimi kulturnimi producenti v mestu?
V letošnjem letu smo uspeli povezati in koordinirati osem kulturnih producentov. Poleg teh so v projekt vključeni še medijski partnerji in pokrovitelji, katerih vložek predstavlja pomemben del pri vključevanju in sinergiji lokalne skupnosti. Sodelovanje je bilo zgledno, kar govori tudi dejstvo, da smo praktično z vsemi dogovorili sodelovanje tudi v naslednjem letu.
Kako komentiraš sodelovanje z občino?
Sodelovanje je vsako leto boljše, ne glede na aktualno politično situacijo. Naš odnos je predvsem profesionalen brez političnih ambicij, kar rezultira v nekonfliktnosti in neodvisnosti pri menjavi oblasti. S svojim delom in rezultati se želimo izpostaviti kot kulturni producent z vizijo, vredno zaupanja, in mislim, da nam to uspeva.
Zakaj se ti zdi, da Novo mesto potrebuje tovrstno festivalsko dogajanje?
Ha, to vprašanje kar kliče po daljši razpravi, zato bi se omejil na dva aspekta. Iz aktualnega politično-socialnega stališča lahko rečemo, da Novo mesto kot središče regije potrebuje vsebine in razvoj tudi na kulturnem področju, ki hodi z roko v roki z gospodarstvom, ekonomijo. Delno tudi kot protiutež! Z vzpostavitvijo kulturnega značaja mesta lahko govorimo o investiciji za prihodnost pri izboljšanju kvalitete življenja posameznika. Obenem nam evropsko integriranje narekuje popolnoma nove vzorce in trende v socialnih in kulturnih navadah (čeprav sam menim, da ti niso vedno ne najboljši in ne nujni) ter nas tako usmerja v tovrstno produkcijo. Postavitev
Novega mesta na evropski kulturni zemljevid pa je stvar stanja duha prebivalcev. Drugi aspekt je v družabnem značaju prireditev. Kulturna sprostitev, pobeg iz vse bolj napornega vsakdana ter srečevanje znancev in prijateljev na teh prireditvah je pomemben del današnjega življenja.
Čeprav si omenil, da je vaše delovanje strogo profesionalno in ni odvisno od trenutne politične oblasti, me le zanima, ali se ti zdi, da je trenutna občinska oblast bolj naklonjena tovrstni projektom in potrebam kulturne srenje kot prejšnja? In da je dejansko bolj pripravljena preiti od besed k dejanjem?
Mogoče lahko rečemo, da »ljudskost« oblasti včasih ustvarja plodno okolje (rodovitno zemljo) za določene aktivnosti, obenem pa močna politična oblast z modro diplomacijo prinaša razvoj. Za nas je pomemben predvsem profesionalen, strokoven odnos, ki izraža zrelo demokracijo.
Se ti zdi, da je Lokal Patriot najmočnejši kulturni producent v mestu? Uspešni ste tako po projektih kot tudi na razpisih. Ste ena redki kulturnih ustanov, ki redno dobiva sredstva iz evropskih razpisov.
Zavod LokalPatriot je relativno mlad, prodoren, kulturni in mladinski producent, katerega kvalitete so največ v sveži energiji, pogledu, znanju ter s tem povezanih uspehih pri črpanju sredstev. Obenem ne želimo spati na lovorikah in razvijamo dovolj samokritičen pogled na napake in slabosti, ki se pojavljajo pri naši dejavnosti. Sam si želim, da bi LokalPatriot ohranil predvsem vlogo kulturnega in mladinskega inkubatorja, ki z integracijo in implementacijo idej mladih ter s prinašanjem svežih svetovnih trendov ohranja razvojno svežino. Naši glavni projekti (Jazzinty, Fotopub, Galerija Simulaker in Multimedijski center
Dolenjske) pa danes že postajajo vse bolj nacionalno in mednarodno naravnani, prevzemajo vplivno vlogo v širši stroki in javnosti ter postavljajo neke smernice tudi ostalim, ki nam na tej poti sledijo. Obenem smo se v zadnjih letih s profesionalizacijo dejavnosti in z aktivnim vlaganjem v mestno kulturno življenje uspešno integrirali v regijsko kulturno dogajanje, ki pa še ne dosega želenih rezultatov. Verjamem, da je pred nami še dolga in zahtevna pot ter predvsem veliko dela.
Po zadnjih Informacijah bo LokalPatriot prezimil na stari lokaciji, spomladi pa se selite? Kam in za koliko časa? Na kateri lokaciji se vidite dolgoročno?
Za boljše razumevanje naj najprej pojasnim organizacijsko strukturo in tekaj terminoloških napak, ki jih pogosto ponavljate tudi mediji. Zavod LokalPatriot sestavlja več podenot: Klub LokalPatriot, projekti (Jazzinty, Fotopub, Muzejski vrtovi...), Galerija Simulaker, Multimedijski center Dolenjske in nenazadnje uprava, vsi skupaj združeni v Skupini DNŠ (Društvo novomeških študentov, Založba Goga, Zavod Situla in LokalPatriot). Klub LokalPatriot, ki predstavlja nekakšno operativno bazo naših dejavnosti in najbolj izpostavljeno javno točko, se bo spomladi selil na začasno lokacijo, najverjetneje v nekdanji Drogerie Markt pri tržnici. Po premostitvenem obdobju se nameravamo vrniti v novi objekt, ki ga bo na mestu stare občinske stavbe postavil zasebni investitor. V tem novem objektu nas čaka velik prioritetni izziv -postaviti nov sodobni center prireditvene kulture, multimedijsko središče, galerijo in mladinsko ustvarjalno središče. Skratka Center LokalPatriot.
Kakšna je tvoja ocena kulturnega dogajanja v mestu In kaj bi spremenil, če bi lahko?
Moti me nesmotrna poraba javnih sredstev, politikantstvo in malomeščanstvo.
Premik prek okopov gradu Grm
Tekst in foto Tomaž Levičar
Projekt ureditve gradu ni nemogoč in občina bi ga zmogla v nekaj letih izpeljati. Če pa bi našla prave vsebine, bi zanj zagotovo lahko pridobili celo slavna evropska sredstva.
Ljubezen na Grmu
V	in ob gradu Grm je že dolgo vse precej po starem. Vsaj na bolje se stvari ne premikajo. Same od sebe se tudi ne bodo. A vsaj očitno kaj prida na slabše tudi ne gre.
V	gradu sta že dokaj let Zgodovinski arhiv in Zavod za varstvo kulturne dediščine, fasada gradu je načeta, kot da bi utrpela obstreljevanje druge svetovne vojne, ura na stolpu še vedno ne dela, park ob gradu sem ter tja vsaj pokosijo, kaj več pa vsekakor ne, jeseni se je še vedno moč okrepčati z jabolki in s hruškami grajskega sadovnjaka, ob katerem so našli svoj prostor že tudi vrtičkarji s svojimi barakicami, parkirišče ob gradu je tudi dandanes polno vozil Revozovih delavcev, ob petkovih in sobotnih nočeh pa po njem divjajo mladci z jugi in s podobnimi stvori ter z nad njihovo vožnjo seveda jako navdušenimi puncami ob sebi, kostanji v drevoredu še vedno že sredi poletja izgubljajo zeleno listje, sosed Vrbetič se z občino še prepira glede vprašanja novogradnje, sosed Revoz pa ima tik ob grajskem kompleksu še vedno
največjo nesnago. A grad Grm je temu navkljub eden najbolj imenitnih nepremičnih kulturnih spomenikov mesta in iz Morda-xove kapele se ob nedeljskih dopoldnevih še kar sliši ubrano petje evangeličanov, strop baročne sobe v stolpu gradu, ne dolgo nazaj je služila tudi kot poročna dvorana, je na srečo še vedno čudovit, ljudje se še vedno sprehajajo okoli gradu in tam ob njem celo puščajo rabljene kondome. Kakšna pestrost, kakšna romantika, koliko življenja! Ta grad je nekakšna sladko-kisla zadeva. Vendarle bolj kisla kot sladka.
Občina bo!
Sladke spremembe za grad Grm je že za časa mojega življenja napovedoval marsikdo, terjalo jih je pa še mnogo več. Zadnji, ki se je ohrabril in med hrepenenja po lepšem jutri prepoln narod spustil nekaj barvitih besed in ganil z navdušujočim optimizmom, ki ga premore le politik, je bil novomeški župan Lojze Muhič. Obljubil je, da bo v svojem tokratnem prvem, da, že kar v prvem svojem županskem mandatu poskrbel za obnovo gradu in v njem uredil celo
vinsko klet. Cvičkova klet bo, kajpada. To se sliši zelo verjetno, čeprav občina ni lastnik niti enega grajskega »cegla« in niti ene zaplate, kaj šele kakšnega orala zemlje okoli tega gradu. Še več, celo ko sta občini v odkup ponujena grad in zemlja okoli njega, se ju ona brani. A vseeno bo menda že prav kmalu vse tip top. Tako so rekli. Mi, ki sanjamo o lepšem jutri, pa to želimo verjeti.
Načrti včeraj, načrti danes
Načrt za ureditev območja gradu Grm je v pripravi že dolga leta. Pri tem je vendarle treba poudariti, da če bi obstajala resnična volja, da se tam kaj postori, bi večino želenih posegov v tem območju lahko naredili že na podlagi določb Prostorskih ureditvenih pogojev za mestno jedro, ki to območje urejajo danes. Toda zakaj pa ne, pa naredimo še poseben prostorski akt za območje gradu.
Prvi program priprave za ureditveni načrt gradu Grm je bil sprejet spomladi leta 2002, celo že precej prej, namreč leta 1997, pa
je bil izdelan konzervatorski program za grajski kompleks. A stvar je kar zastala za nekaj let. Občina je bila zadržana, ker ni tamkaj lastnik prav ničesar, lastnikom pa očitno tudi ni bilo kaj prida mar, da bi si ustvarili jasnejše pogoje za bodoče urejanje območja. In ker nekaj let ni šlo nikamor, ne naprej ne nazaj, in ker se je vmes spremenila zakonodaja in ker je želela preprečiti, da bi vsak delal po svoje, se je občina lani odločila zadeve začeti znova. In je aprila 2006 v Uradnem listu objavila nov Program priprave za občinski lokacijski načrt grad Grm v Novem mestu. Po letu in pol, kar je seveda več kot obilo dovolj časa, da se lokacijski načrt sprejme, tega načrta še vedno ni bilo v obravnavi na občinskem svetu. Najbrž že še pride čas zanj.
A tudi ko bo načrt za grad Grm nekoč končno sprejet, se bo moral nekdo močno potruditi, da ga spravi v realnost, da ga uresniči. Pri nas je namreč vse prevečkrat navada, da sprejemamo načrte in se obnašamo, kot da smo s tem storili prav vse.
Nadaljevanje na str. 24
Javno kot draga neučinkovitost, zasebno kot elitna dobičkonosnost
Gregor Macedoni, foto Boštjan Pucelj
Nadaljevanje s str. 23:
Toda posel se tedaj v resnici šele dobro začne.
Pa tudi prostor se ne konča le nekaj deset metrov na vse strani od gradu, kolikor prostora bo pač pokril lokacijski načrt. Z grajskim kompleksom v dialog segajo seveda tudi območje tovarne Revoz, stanovanjsko naselje in prostor ob Težki vodi. Prav v smeri proti potoku sega tudi največji razvojni potencial, ki je pomemben tudi na mestni ravni. Na območju od kapele Božjega groba na vrhu Grma, mimo gradu in prek potoka ter mimo območja Doma starejših občanov vse do pokopališča Šmihel lahko prepoznamo jasen zeleni kompleks, ki bi ga mesto v prihodnje moralo zaščititi in povezati v celoto s sprehajalnimi potmi in nasploh z ureditvami, ki bi poudarile atrakcijo območja - denimo etnološki park ali forma viva, zatem uveljavitev že stare ideje o manjšem jezeru na območju današnje vrtnarije, otroška in športna igrišča ipd. Prostor bi s tem postal kvaliteten urbani park z gravitacijsko močjo vsaj za okoliška stanovanjska naselja na Grmu, v Šmihelu in seveda na Drski.
Bo občina končno zmogla?
Vsak projekt rabi svojega zagovornika, svojega odvetnika, ki skrbi, da se misli in dejanja sučejo v pravo smer in da vse skupaj ne izgine v pozabo. Kot dviga glas za Narodnim dom prav Društvo Novo mesto, je to društvo občasno glasno tudi v zvezi z gradom Grm. Pravzaprav že od svojih začetkov semkaj opozarja nanj, torej že skoraj petnajst let. Očitno pa je to bilo premalo, saj se stvari v vseh teh letih niso praktično nič spremenile.
A nazadnje sem bil vendarle prijetno presenečen, ko je na eni izmed minulih sej občinskega sveta svoj glas dvignil Tone Škerlj, tokrat je res kar vzrojil, in terjal, da naj občina zdaj pa že končno nekaj naredi, da bo grad Grm doživel tudi kaj lepše čase in imel lepšo podobo. To je povedal odločno in ostro in čustveno, kar se mi je zdelo odlično. Kar ponovil bi njegov nastop, če ne bi bil nekako prepričan, da bi poslušalci menili, da je zategadelj z mano nekaj ne najbolj v redu. No, upam, da je župan že Škerljeve besede vzel sila zares. Projekt ureditve gradi in območja ob njem pač ni nemogoč za Novo mesto in občina bi ga zmogla v nekaj letih izpeljati, če bi ta v jedru prek štiristoletni grad namenila pravim vsebinam, pa bi občina zanj zagotovo lahko pridobila celo slavna evropska sredstva.
MNP 2
Vsekakor pa od kakšne prenove in oživljanja gradu ne bo kaj dosti, dokler bo ta grad v lasti neke na profit udarjene firme, ene izmed mnogih, ki so v rokah menda tretjega najbogatejšega Slovenca Igorja Laha, podjetja s prav nič kaj prida pomenljivim imenom MNP2, d. o. o., kar pa vseeno pove več kot dovolj, kaj si o kulturi misli neprosvetljeni biznis.
Da, če bi se le z denarjem dalo rešiti svet, potem bi bil ta zdaj že rešen vseh tegob. A denar je žal premalo.
Konec lanskega leta smo dobili Zakon o javno-zasebnem partnerstvu. Državni zbor je potrdil okvir, v katerem naj bi se našla zasebna pobuda in javni interes z roko v roki. Zvenelo je OK in ni bilo široke javne razprave. Okvir javno-zasebnega partnerstva je privlačen in kot kaže je mnogim ponudil odgovor na celo vrsto nerešenih težav.
V Mestni občini Novo mesto je bila v zadnjih mandatih investicijska politika nesistematična in tako imamo cela področja družbenih dejavnosti in več konkretnih stavbnih problemov, ki sedaj čakajo na svoj kos občinske pogače (vrtci, športna infrastruktura, Narodni dom). In vse pogosteje slišimo, da bo okvir javno-zasebnega partnerstva čudežna formula, ki bo rešila več problemov, kot jih je bilo uspešno zaključenih v zadnjih mandatih. Morda je prav pogledati, kakšne so dosedanje slovenske izkušnje z vpeljevanjem zasebnega v javno sfero.
Še ne dolgo nazaj je bila zelo intenzivna javna razprava glede podeljevanja koncesij zasebnikom v zdravstvu. Podeljevanje zasebnih koncesij v zdravstvu je že dolgoletna praksa, a je prišlo pred kratkim do intenzivne javne razprave okoli privatizacije javnega zdravstva. Verjetno je to posledi-
ca, da smo do sedaj imeli na čelu ministrstva za zdravje ministre, ki so na eni strani podpirali podeljevanje koncesij zasebnikom (med drugim je to delno tudi v rokah lokalnih skupnosti), na drugi strani pa zagovarjali javno zdravstvo, ki bo slonelo na pretežno javni mreži zdravstvenih ustanov. V zadnjem vladnem mandatu se je podeljevanje koncesij ujelo z uradno vladno politiko, ki zagovarja, da bo najbolj učinkovito javno zdravstvo zagotavljala mreža zasebnikov. Ker se je povprečen uporabnik zdravstvenega sistema v zadnjih letih že srečal z zasebnim izvajanjem javnega zdravstva, se zdi, da je večina argumentov, ki letijo proti vladi, bolj posledica zmanjševanja pravic v okviru osnovnega zdravstvenega zavarovanja (ki ga izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije). Zasebni zobozdravniki, določene specialistične ambulante in verjetno tudi osebni splošni zdravniki so prava pot, toda kdo bo zagotavljal dežurno službo pa kvalitetno bolnišnično storitev in oskrbo za vsakogar, ki bo potreboval zdravstveno oskrbo?
Zadnje tedne je veliko prahu dvignil predlog zakonskega predloga, ki zagotavlja enako financiranje splošnih programov tako zasebnim kot javnim šolam. Zdi se, da je več nasprotovanja temu predlogu poveza-
Glede na pomanjkanje strateškega pogleda na ravni novomeške politike v zadnjih mandatih je realno pričakovati, da bo pritisk na izvedbo javno-zasebnih projektov največji tam, kjer bo hitro in največjo korist pričakoval zasebni del.
no z ideološko razpravo, do kje se lahko spusti vpliv rimskokatoliške cerkve, kot z dejstvom, da je zasebno šolstvo normalen del izobraževalnega sistema večine držav, s katerimi delimo novo skupno evropsko pot. Z zasebnimi šolami se ustvarja zdrava konkurenca in hkrati možnost večje izbire, ki je temeljna pravica staršev, ki je ne sme omejevati država. Toda koliko zasebnih šol dopustiti, da se ne sesuje kvalitetna javna šola?
Vidik končnega potrošnika postavlja v ospredje to poletje uveljavljena deregulacija energetskih trgov. Uredba EU je zahtevala ločitev distribucijskih omrežij od prodaje električne energije in zemeljskega plina. Prva reakcija dosedanjih monopolnih dobaviteljev je bila, da bo deregulacija povzročila dvig cen. Kar pa je prej posledica dosedanje vladne regulacije cen energentov kot pa novih pravil na trgu. Prave ponudbe in konkurence sicer še ni na vidiku, vendar je bilo podobno pri deregulaciji telekomunikacijskega trga. Po nekaj letih je konkurenca med več ponudniki tista, ki zagotavlja vedno nove, bolj kvalitetne storitve in znižuje cene.
Skupno vsem navedenim področjem je, da zasebno izboljšuje neučinkovitost javnega, nudi možnost izbire končnemu uporabniku in dviguje kvaliteto javne storitve. Prinaša pa past. In ta past je, da se mora zasebni vpliv v javni storitvi omejiti. Ne sme se porušiti tisti del pridobitev človeštva, ki jim pravimo enakost ne glede na okoliščine, v katerih pridemo na svet. Hkrati ne smemo ogroziti razvoja infrastrukture (energetske, izobraževalne) zaradi dobičkov zasebnih upravljalcev.
Tako moramo ocenjevati tudi spuščanje zasebne pobude v javno sfero na ravni Mestne občine Novo mesto. Nepošteno bi bilo zavračati tak način reševanja nakopiče-
H D | U | H M E ^ S | T j A |
Jure Dolinar
Vodja kulturnih projektov
Damir Skenderovič, foto Boštjan Pucelj
Postavitev Novega mesta na evropski kulturni zemljevid pa je stvar stanja duha prebivalcev.
nih infrastrukturnih primanjkljajev. Toda ob vsakem takem postopku je treba zagotoviti da bo javni interes v polnosti zagotovljen. Izkušenj na tem področju ni veliko, posledice pa bomo lahko trpeli še veliko let. Glede na pomanjkanje strateškega pogleda na ravni novomeške politike v zadnjih mandatih (mandat je dolg »zgolj« 4 leta) je realno pričakovati, da bo pritisk na izvedbo javno-zasebnih projektov največji tam, kjer bo hitro in največjo korist pričakoval zasebni del. Kot občani pa smo zainteresirani, da se najprej izvedejo projekti, pri katerih so potrebe javnega največje.
Lep primer je občinska parcela na Grmu, ki jo je Mestna občina v prejšnjem mandatu poskušala dvakrat nameniti za prodajo (namembnost: gradnja poslovnega objekta). Dvakrat je bil postopek ustavljen pri obravnavi na občinskem svetu zato, da gre za eno zadnjih večjih parcel v bližini mestnega jedra in Glavnega trga, ki bi jo lahko namenili za gradnjo javne parkirne hiše. Tako namembnost naj bi v nadaljnjih postopkih tej parceli zagotovila občinska uprava. Do danes nisem zasledil nobene vesti, da se je ta zgodba kaj premaknila k uresničitvi. Gre namreč za šolski primer, kako se lahko z zasebno investicijo v javno dobro (koncesija za izgradnjo in upravljanje garažne hiše za določeno dobo) razbremeni občinske finance.
Ker so to pomembne teme, ki vplivajo na vsakega posameznika, je pomembno, da aktivno sodelujemo pri oblikovanju vstopa zasebnega vlaganja v javno dobro. Praksa se namreč šele oblikuje in tarnati ob posledicah čez več let ne bo nič drugega kot zvoniti po toči.
Jure Dolinar je diplomirani bibliotekar in programski direktor zavoda LokalPatriot vse od ustanovitve leta 1998. V študijskih letih je sodeloval s študentsko revijo Zofa, deloval je na področjih bibliotekarstva, založništva in arhivistike. Od leta 2000 do 2004 je bil kreativni vodja programa festivala Cvičkarija v ljubljanskih Križankah, uredil in zbral je tudi zbornik o cvičku, ki je izšel leta 2003. V Klubu LokalPatriot je začel kot vodja gostinstva, danes kot programski vodja zavoda LokalPatriot sodeluje pri vseh projektih, sam je ustanovitelj in vodja predvsem glasbene produkcije zavoda. Bil je tudi dolgoletni član in tudi predsednik sveta zavoda. Kot sodelavec Mestne občine Novo mesto pri njenih kulturnih projektih je vodil program Novomeških poletnih večerov 2003, 2006 in 2007. Je član različnih programskih svetov in aktiven glasbenik. Kdor je imel kadar koli kaj opraviti z organizacijo v kulturi, ve, da gre ponavadi za slabo plačan in stresen posel. Torej ga moraš imeti rad, če ga hočeš dolgo opravljati. In Jure Dolinar je kljub svojim 32 letom že dolgo na sceni.
Letos so prvič potekali Novomeški poletni večeri v tako obsežni obliki. Za začetek me zanima, kakšno ]e
pravilno ime: Novomeški poletni večeri ali Novo mesto festivalov?
Za nas se zgodba Novomeških poletnih večerov začne v letu 2003, ko nas je MO Novo mesto povabila, da pomagamo Kulturnemu centru Janeza Trdine dopolniti ter izvesti program in promocijo Novomeških poletnih večerov 2003. Projekt in ime Novomeški poletni večeri sta bila prenesena iz prejšnjega obdobja in predstavljata poimenovanje določene blagovne znamke, prireditve, ki je bila idejno nekoliko podhranjena in je stagnirala. Z nastankom prvih festivalskih produkcij Jazzinty, Foto-pub, Muzejski vrtovi ter z vsebinsko rastjo in povečevanjem poletnih kulturnih in zabavnih aktivnosti v Novem mestu smo v lanskem letu po povsem logičnem in naravnem spletu dogodkov imenu Novomeški poletni večeri dodali podnaslov Novo mesto festivalov. Torej gre za krovni naslov in podnaslov - Novomeški poletni večeri: Novo mesto festivalov.
Kdo je dal pobudo, idejo za Novomeške poletne večere In zakaj je do nje prišlo?
Kot sem že omenil, je zgodovina Novomeških poletnih večerov pestra in razburljiva, polna vzponov in padcev. Evolucijski
razvoj sega v prejšnje tisočletje, ko se je ideja o poletnih kulturnih prireditvah porodila pri Zvezi kulturnih društev, katere vodja je bila Staša Vovk. Po nekaj letih premora je Novomeške poletne večere obudil Bojan Bencik iz JSKD, ki je bil tudi koordinator večerov v letih 2001 in 2002. Takrat so Novomeški poletni večeri prvič zajeli koncept povezovanja obstoječih kulturnih prireditev, pomembno pa je, da so se v teh letih sorazmerno z javnimi sredstvi pritegnila tudi pokroviteljska sredstva. Po letu 2003 smo si organizacijsko žogico podajali KC Janeza Trdine in LokalPatriot pod okriljem MO Novo mesto. V tem obdobju je šlo bolj za sporadične poizkuse ohranjanja blagovne znamke, ki niso bili razvojno naravnani. Koncept, organizacijska ter finančna struktura niso bili jasni, zato tudi projekt ni mogel zaživeti v takšni obliki, kot je bilo to pričakovano od sofinancerja MO Novo mesto. Jasna in zrela oblika se je začela razvijati v letih 2005 in 2006. V teh letih smo skušali pri posameznih organizatorjih v mestu doseči povečanje njihove lastne prireditvene produkcije, ki bi lahko pod okriljem blagovne znamke Novomeški poletni večeri dobila kredibilno sliko in dodaten zagon. Namreč le pod pogojem, da posamezniki razvijajo lastne projekte, s katerimi se identificirajo idejno, lahko pride do vzpostavitve kakovostnih programov in finančnih sredstev, ki se akumulirajo v sicer izrazito umetnem konceptu večerov. Na podlagi teh prizadevanj smo v letu 2006 v sodelovanju z Zavodom Tovarna in KC Janeza Trdine lahko povezali pod skupno streho tri stare in štiri nove festivale ter spremljevalne prireditve. Tukaj tudi prvič pride do omembe imena Novo mesto festivalov in danes lahko na krovno ime Novomeški poletni večeri gledamo kot skupni dežnik (ali senčnik) za nove samostojne festivalske produkcije.
Kakšna je dejanska vizija projekta?
Z razvojem individualnih produkcij posameznih kulturnih producentov v Novem mestu, ki se razvijajo pod finančnim in promocijskim okvirjem Novomeških poletnih večerov, lahko računamo na povečevanje kvalitete in raznolikosti programa in na širjenje ter vzpostavitev novih prireditvenih prizorišč. Več glav pač več ve in več pokaže. Je pa res, da je za koordinacijo te organizacijske skupine potrebna ena glava in s tem izzivom smo se pripravljeni spoprijeti v LokalPatriotu.
Koliko dogodkov se je zvrstilo letos?
Sicer bistvo naj ne bi bilo v kvantiteti, pa vendar statistika pravi, da se je letos zgodilo osem festivalov, šest spremljevalnih prireditev, kar skupno znese 47 dogodkov.
S kakšnimi problemi ste se soočsll pri organizaciji letošnjih Novomeških poletnih večerov?
Prva in največja težava pri organizatorjih so zagotovo časovne stiske. Za organizacijo in promocijo Novomeških poletnih veče-
rov 2007 smo imeli v LokalPatriotu približno 10 neto dni časa, saj je bila odločba MO Novo mesto izdana v začetku julija, prvi dogodki pa so se začeli v drugi polovici julija. Če MO Novo mesto in posamezni projektni partnerji ne bomo znali razmišljati razvojno, z večletnim pogledom vnaprej, bomo vedno ujeti v začaran krog časovnih lukenj, kar posledično rezultira v slabšem programu, predvsem pa slabši promociji, obveščenosti, obisku. Novomeški poletni večeri 2008 se za nas dogajajo danes! Težavo opažamo tudi v neidentificiranju določenega kroga javnosti s projektom. Kulturne navade in konzumacija se v tem okolju razvijajo počasi in previdno. Ljudje smo razpeti med svoje obveznosti, določene socialne in kulturne vzorce. Na podlagi tega bomo v naslednjem letu posvetili veliko pozornosti spremljanju želja in potreb javnosti, delali bomo analizo trga in vsebine prilagodili tem faktorjem. Za organizatorje je zagotovo najslabše, da so njihovi projekti sami sebi namen, in temu se bomo skušali izogniti v velikem loku. Je pa res, da skušamo jadrati med »kulturo« (ki je tudi upravičena do javnih sredstev) in med »zabavo«, ki je bolj popularna in obiskana.
Kako komentiraš sodelovanje z ostalimi kulturnimi producenti v mestu?
V letošnjem letu smo uspeli povezati in koordinirati osem kulturnih producentov. Poleg teh so v projekt vključeni še medijski partnerji in pokrovitelji, katerih vložek predstavlja pomemben del pri vključevanju in sinergiji lokalne skupnosti. Sodelovanje je bilo zgledno, kar govori tudi dejstvo, da smo praktično z vsemi dogovorili sodelovanje tudi v naslednjem letu.
Kako komentiraš sodelovanje z občino?
Sodelovanje je vsako leto boljše, ne glede na aktualno politično situacijo. Naš odnos je predvsem profesionalen brez političnih ambicij, kar rezultira v nekonfliktnosti in neodvisnosti pri menjavi oblasti. S svojim delom in rezultati se želimo izpostaviti kot kulturni producent z vizijo, vredno zaupanja, in mislim, da nam to uspeva.
Zakaj se ti zdi, da Novo mesto potrebuje tovrstno festivalsko dogajanje?
Ha, to vprašanje kar kliče po daljši razpravi, zato bi se omejil na dva aspekta. Iz aktualnega politično-socialnega stališča lahko rečemo, da Novo mesto kot središče regije potrebuje vsebine in razvoj tudi na kulturnem področju, ki hodi z roko v roki z gospodarstvom, ekonomijo. Delno tudi kot protiutež! Z vzpostavitvijo kulturnega značaja mesta lahko govorimo o investiciji za prihodnost pri izboljšanju kvalitete življenja posameznika. Obenem nam evropsko integriranje narekuje popolnoma nove vzorce in trende v socialnih in kulturnih navadah (čeprav sam menim, da ti niso vedno ne najboljši in ne nujni) ter nas tako usmerja v tovrstno produkcijo. Postavitev
Novega mesta na evropski kulturni zemljevid pa je stvar stanja duha prebivalcev. Drugi aspekt je v družabnem značaju prireditev. Kulturna sprostitev, pobeg iz vse bolj napornega vsakdana ter srečevanje znancev in prijateljev na teh prireditvah je pomemben del današnjega življenja.
Čeprav si omenil, da je vaše delovanje strogo profesionalno in ni odvisno od trenutne politične oblasti, me le zanima, ali se ti zdi, da je trenutna občinska oblast bolj naklonjena tovrstni projektom in potrebam kulturne srenje kot prejšnja? In da je dejansko bolj pripravljena preiti od besed k dejanjem?
Mogoče lahko rečemo, da »ljudskost« oblasti včasih ustvarja plodno okolje (rodovitno zemljo) za določene aktivnosti, obenem pa močna politična oblast z modro diplomacijo prinaša razvoj. Za nas je pomemben predvsem profesionalen, strokoven odnos, ki izraža zrelo demokracijo.
Se ti zdi, da je Lokal Patriot najmočnejši kulturni producent v mestu? Uspešni ste tako po projektih kot tudi na razpisih. Ste ena redki kulturnih ustanov, ki redno dobiva sredstva iz evropskih razpisov.
Zavod LokalPatriot je relativno mlad, prodoren, kulturni in mladinski producent, katerega kvalitete so največ v sveži energiji, pogledu, znanju ter s tem povezanih uspehih pri črpanju sredstev. Obenem ne želimo spati na lovorikah in razvijamo dovolj samokritičen pogled na napake in slabosti, ki se pojavljajo pri naši dejavnosti. Sam si želim, da bi LokalPatriot ohranil predvsem vlogo kulturnega in mladinskega inkubatorja, ki z integracijo in implementacijo idej mladih ter s prinašanjem svežih svetovnih trendov ohranja razvojno svežino. Naši glavni projekti (Jazzinty, Fotopub, Galerija Simulaker in Multimedijski center
Dolenjske) pa danes že postajajo vse bolj nacionalno in mednarodno naravnani, prevzemajo vplivno vlogo v širši stroki in javnosti ter postavljajo neke smernice tudi ostalim, ki nam na tej poti sledijo. Obenem smo se v zadnjih letih s profesionalizacijo dejavnosti in z aktivnim vlaganjem v mestno kulturno življenje uspešno integrirali v regijsko kulturno dogajanje, ki pa še ne dosega želenih rezultatov. Verjamem, da je pred nami še dolga in zahtevna pot ter predvsem veliko dela.
Po zadnjih informacijah bo LokalPatriot prezimil na stari lokaciji, spomladi pa se selite? Kam in za koliko časa? Na kateri lokaciji se vidite dolgoročno?
Za boljše razumevanje naj najprej pojasnim organizacijsko strukturo in tekaj terminoloških napak, ki jih pogosto ponavljate tudi mediji. Zavod LokalPatriot sestavlja več podenot: Klub LokalPatriot, projekti (Jazzinty, Fotopub, Muzejski vrtovi...), Galerija Simulaker, Multimedijski center Dolenjske in nenazadnje uprava, vsi skupaj združeni v Skupini DNŠ (Društvo novomeških študentov, Založba Goga, Zavod Situla in LokalPatriot). Klub LokalPatriot, ki predstavlja nekakšno operativno bazo naših dejavnosti in najbolj izpostavljeno javno točko, se bo spomladi selil na začasno lokacijo, najverjetneje v nekdanji Drogerie Markt pri tržnici. Po premostitvenem obdobju se nameravamo vrniti v novi objekt, ki ga bo na mestu stare občinske stavbe postavil zasebni investitor. V tem novem objektu nas čaka velik prioritetni izziv -postaviti nov sodobni center prireditvene kulture, multimedijsko središče, galerijo in mladinsko ustvarjalno središče. Skratka Center LokalPatriot.
Kakšna je tvoja ocena kulturnega dogajanja v mestu in kaj bi spremenil, če bi lahko?
Moti me nesmotrna poraba javnih sredstev, politikantstvo in malomeščanstvo.
II111II
Lunapark je resničnost, v katero vstopamo, da izstopimo iz lastnega sveta
ZBIRKA LUNAPARK
MLADINSKA ZBIRKA ZALOŽBE GOGA
vrtiljak 8 do 10 let, gugalnica 10 do 14 let, zrcala od 14. leta dalje
PRVI LETNIK
Joseph Sheridan LeFanu
CARMILLA
vampirska zgodba
»Najdražja moja, tvoje malo srce je prizadeto; ne misli, da sem kruta, ker sem pokorna neizprosnim pravilom, ki omejujejo moje moči in slabosti; če je tvoje ljubo srce ranjeno, moje plaho srce krvavi z njim. Prežeta z neznanskim ponižanjem se hranim v toplini tvojega življenja in tvoj dih bo ugasnil - ugasnil, sladko ugasnil - v mojem.
Ne morem si pomagati; tako kot mene vleče v tvojo bližino, bo tebe, ko prideš na vrsto, vleklo k drugim in zavedla se boš silovitosti te krutosti, kije vendarle ljubezen; zato zaenkrat ne skušaj izvedeti kaj več o meni in mojih, temveč mi zaupaj z vso svojo ljubečo dušo.«
Kadar je tako z zanosom pripovedovala, meje še močneje stisnila v svoj trepetajoči objem in njene ustnice so v mehkih poljubih nežno drsele po mojem licu.
Lenart Zajc
5 DO 12H
mladinski roman
V njegovi roki seje znašel velik in težak pepelnik in z njim je kresnil brkača po tilniku ravno v trenutku, ko je ta dvigoval roko, da bi udaril Francija. Pepelnik seje razletel na koščke in brkačevo glavo je oblila kri. V naslednjem trenutku je Jaka brkača zgrabil za ovratnik in ga z vso močjo treščil z glavo v podboj, in ker model še vedno ni hotel pasti po tleh, je to ponovil še dvakrat, da seje oni končno zvrnil po tleh. Zdaj mu je pripeljal še lepo število brc v glavo, daje ta postala podobna pelatu. Brkač je bil videti onesposobljen in lahko seje sklonil k njemu, mu potegnil denarnico iz žepa ter planil proti izhodu. Na poti se mu je znašel neki model, ki bi lahko bil sovražnik ali pa le opazovalec, vendar ga je Jaka brez pomišljanja za vsak slučaj udaril. Zadel ga je ravno v nos in ta seje kot paradižnik zmlinčil pod njegovim udarcem ter ga oškropil s krvjo.
Samo Petančič
ANOR KATH POTA MAGOV
fantazijska zgodba
Hedjegadttu seje začel gibati po prostoru kot oprezen plenilec. Priklicane duše so vzniknile okoli njegovega telesa - polprosojni sledovi, iščoč žrtev, ki bi jo nekromož določil. Z izdrtim mečem je Honrad oprezal po temi in zgradbi, kije tiho ječala. Tir je zakričal: »Ujemi!« in mu vrgel Baklo. Vzplamtela je z divjim, besnim žarom, razgnala sence in osvetlila prostor vse do spojev tramov visoko zgoraj. Zdaj je oklepljeni bojevnik vihtel ogenj in jeklo. Razkoračen in pričakujoč napad se je Staktio, prevzet od dogajanja, oprezno pomikal za drugimi. Tisti znotraj njega je zasijal v slepeče beli, pričakujoč Uboj in svežo kri mehkega tkiva Sovražnic.
V PRIPRAVI
Janja Vidmar: ANGIE
roman o prestopanju lastnih meja in vstopanju v odraslost (zrcala) predviden izid: november 2007
Gerard Whelan: POOSHIPAW: VSILJIVEC V SANJAH
napeta zgodba polna čudovitih in nevarnih bitij (gugalnica) predviden izid: november 2007
ii?28A-G0GA.Sl/^
GOGA
Založba GOGA pripravlja
f
Nejc Gazvoda
Fasunga
Sekcij... radikalnega. Kar ruši tirnice. Enemu izmed nas bo že uspelo. Samo najti moram pravo spremembo, da nebom tako životaril.
Sveže iz tiskarne
park
»pomor
Bariča Smole: Reka slezenaste barve Aleksandra Kardum: Kar sem zamolčala
Samo Salamon European Quartet
feat. Micke 1 Godard
Spopadite se z
inovativnimi Salamonovimi kompozicijami in drzno kolektivno improvizacijo
štirih izjemnih glasbenikov - na čelu z legendarnim tubistom Michelom Godardom!
www.zalozba*goga.si m usica@zalozba - goga .si
Goga Musiča označuje glasbeno zbirko posebne vrste. Njena znamka združuje tiste šiit’ in valovanja, ki jih v slovenski prostor oddajajo glasbeniki, zavezani navdihu, domišljiji in improvizaciji. Goga Musiča zvrstno ni omejena, četudi ji izhodišče pomenijo slogi, ki jih za lažje sporazumevanje imenujemo jazz, ci no. lalino ali šanson. Ti označevalci z resnično glasbo nimajo zveze: dragoceno je tisto, kar zveni, a ne izzveni, kar je sveže, a nikdar ne zastara. Goga Musiča vsakemu, ki ima odprta ušesa in srce, prinaša tako glasbo, ki jo bo mogel z užitkom poslušati tudi čez desetletja ...
Ljubitelje glasbe, ki vas je pritegnila dosedanja ponudba, vabimo, da postanete redni naročniki zbirke (s 25% popustom boste prejeli okrog pet naslovov na leto). S tem boste simbolično podprli naša prizadevanja /a dvigovanje glasbene kakovosti v Sloveniji.

Vsem, ki ste nam pomagali pri izvedbi letošnjega Festivala uličnega gledališča, se iskreno zahvaljujemo!
Mestna občina Novo mesto
I ? KRKk
	GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO d.d.
	
4*acer
Prostorsko načrtovanje, projektiranje in varstvo okolja Novo mesto, d.o.o.
KIH nitfMKl
fMUVAk UlUmsa	KV0V« IAMI«
Glavni trg 6, Novo mesto
odprto: pon - pet: 9.00 -19.00, sob: 9.00 -13.00 www.goga.si, prreditveni.program@goa.si
knjigarna:kavarna:GOGA
Vabljeni na kavč knjigarne in kavarne GOGA!
"Najlepše pri tem, da sem nehal kaditi, je, da zdaj, ko sem nehal, lahko eno prižgem."
Tom Waits v filmu Kava in cigareti (Jim Jarmusch, 2003)
Kako sem odkrila Čičarijo
Bariča Smole, foto Boštjan Pucelj
Ko sem ustavila, je ena radovedno pomolila glavo v notranjost, in morala sem se stisniti na drugo stran, da me ni pobodla z rogovi.
Čičarija (domačini ji pravijo Čičarija, saj so mehki č-ji značilnost istrskih govorov) je prelepa, skrivnostna in premalo znana pokrajina. Leži v istrskem zaledju, ki se razteza kaki dve desetini kilometrov južno od Ilirske Bistrice. Po razpadu Jugoslavije je skoraj v celoti na Hrvaškem, samo njeno severno obrobje in severozahodni zob segata v Slovenijo. Zdaj so na kar dolgem delu meje, ki deli Brkine od nje, mednarodni mejni prehodi Jelšane, Starod in Sočerga, ampak prek njih ne boste prišli v osredje te dežele. Podobna je Krasu, s številnimi vrtačami in planotami, ki so poleti, če je le malo dežja, sveže zelene. Naselij ni veliko, zato se v njej da uživati tišino in blagodejni mir, morda je celo eden zadnjih idiličnih koščkov pokrajine v naši bližini. Nikoli je ne bi bila videla, če bi nekega poletja, ko sem se odpravila v Istro, imela navigacijsko napravo GPS.
Zdelo se mi je, da je že čas, da enkrat skrenem z ustaljenih poti in jo napočez mahnem na morje. To je pomenilo, da sem vzela staro karto (pa saj je bilo takrat itak vseeno, cestna mreža se ni spreminjala vsako leto in zemljevidi so veljali cela desetletja) in peljala po najkrajši poti. Do Prema ni bilo težko, saj vsak Slovenec pozna pot v Kettejev rojstni kraj. Potem naj bi se držala le smeri JV, da ne bi prišla do Reke.
Kažipotov za Premom seveda ni bilo nobenih, poti pa malo in še te so bile kolovozne ali makadamske. Edini prometni
znaki so opozarjali na krave na cesti. In res so mi prišle naproti, leno, mirno, nevajene prometa. Ko sem ustavila, ker naprej ni bilo mogoče, je ena celo radovedno pomolila glavo v notranjost, ker sem imela zaradi vročine odprta okna, in sem se seveda morala stisniti na drugo stran, da me ni pobodla z rogovi. Pa sem v labirintu enakih, neoznačenih cestic zašla preveč zahodno in se po dolgi, a počasni in lepi vožnji mimo številnih praznih vasi s kamnitimi hišami, ki so me pozdravljale s slepimi okni, pripeljala na Črni Kal. Tako z najkrajšo potjo v Istro ni bilo nič.
Če bi imela GPS, bi morda dosegla svoj cilj. Te napravice so kot minulo desetletje mobilni telefoni letos postale zelo pogost sopotnik takih, ki želijo po najkrajši ali najbližji poti na cilj. Najbolj popularno opravilo tega aparata je ne le določitev položaja (ladje, avtomobila, kolesa, celo pešca), ampak cestna navigacija. Tako se danes v povprečni aparat lahko namestijo karte in zemljevidi držav in mest z mnogimi koristnimi informacijami. Njihova najbolj priljubljena funkcija je usmerjanje, bodisi vizualno ali glasovno. Uporabniki lahko izberejo najkrajšo ali najhitrejšo pot. Lahko se vključi tudi funkcija, s pomočjo katere se voznik izogiba makadamskim cestam, cestninskim postajam itd. Vsak dan imajo aparatki tudi nove sposobnosti: tako vas lahko opozarjajo tudi na kamere, ki snemajo prehitra vozila, na znamenitosti v
mestih in še kaj. Najboljši sistem imajo menda v Veliki Britaniji, kjer je aktivna navigacija, ki se vsako sekundo polni z informacijami o tem, kje je gneča.
Za poslovneže in tiste, ki imajo malo časa, bodo GPS postali nepogrešljivi. Vanje lahko odtipkavajo naslove ljudi ali ustanov, ki jih želijo obiskati, in navigacijski sistem, ki deluje s pomočjo tridesetih orbitalnih satelitov, lebdečih na višini 20 200 km, pokrivajočih celo zemeljsko oblo, jih bo pripeljal na cilj. Ko uporabnik odtipka cilj, ga GPS poveže z najbližjim satelitom in na zaslon pošlje koordinate. Pozabite na strani neba, azimute, zemljepisne širine in dolžine, mah na severni strani dreves, severnico in podobno prazgodovinsko šaro. Če jo še vedno uporabljate, je to tako, kot bi danes vpili sporočila s hriba na hrib, namesto da bi potelefonirali.
Preprosti aparati za navigacijo stanejo okrog 200 evrov, pripravlja se nova generacija satelitov Block III, ki bo začela delovati čez dve leti. Najbolje je, da vozniki kupujejo mobilne aparate, ki imajo vgrajen GPS sprejemnik z navigacijskim softvverom in programom, ki interaktivno snema mape prek UMTS ali GPRS tehnologije.
Pokritost Slovenije s cestnimi kartami, ki jih dobimo z nekaterimi napravami, je kar dobra. Tiste naprave, ki karte Slovenije nimajo, lahko dopolnimo tako, da jo skupaj s kartami nekaterih sosednjih držav dokupimo za 100 evrov. Njena kvaliteta je
na zavidljivi ravni. Žal je drugače z geodetskimi podatki, ki so nam na voljo na spletnih straneh nekaterih državnih ustanov. Prava katastrofa so tako imenovani orto-foto, ki so uspeli spreti že prenekate-rega soseda. Ampak to je že druga zgodba, ki moti natančneže, vestne geodete in morda še koga.
Z novimi navigacijskimi napravami boste potovali hitreje, ne bo vam treba misliti na to, kje morate zaviti, ampak Čičarije na tak način ne boste videli. In še marsikaterega koščka, daleč od uhojenih poti tudi ne. Mogoče pa bo kdo, ki noče brati karte ali vprašati kmeta, pravočasno prišel na kakšen pogreb znanega pokojnika, ki se je za življenja namenil, da bo počival v rojstnem kraju bogu za hrbtom.

mmmm
fotopub m
	■9re£ ' 1®" v jL'■«		
	's&3Xr~		
MP			Bfcr-
Tanja Verlak
Kratke zgodbe
IJJ.ll.il. ŠEPEC. Saša
S predčasnim odhodom direktorja novomeškega Kulturnega centra Janez Trdina je 1. maja na mesto vršilke dolžnosti direktorice prineslo programsko usmerjevalko kulturnega centra Sašo Šepec. Ze pred tem je z lastnim znanjem več let usmerjala umetniško plat programa, tako pa se je, čeprav to jemlje kot začasno stanje, znašla pred novim izzivom, ki ji ga uspeva razreševati le s predanim delom in z zavezanostjo ustanovi.
Je leta 1966 rojena Novomeščanka, do dvanajstega leta je odraščala na tedanji Zagrebški cesti nasproti podjetja IMV, kjer je bil zaposlen njen oče. Odrasla je na Lebanovi, z družino živi na Ulici Slavka Gruma. Kot šolarka in dijakinja je razmišljala, da bi postala novinarka, a je po tednu na fakulteti za novinarstvo izbrala drugo možnost in na ljubljanski filozofski fakulteti končala pedagogiko z andragogiko in sociologijo. Potem je leto dni v Iskri vračala štipendijo, po stečaju podjetja je bila več let v osnovni šoli zaposlena kot svetovalna delavka, nakar jo je presenetil KOjev razpis. »A/e da bi kogar koli poklicala ali poznala, sem oddala vlogo in bila izbrana,«je povedala.
Tako so jo pred osmimi leti kot strokovno vodjo programa zaposlili v Kulturnem centru. Oblikovanja programa se je lotila na osnovi ponudbe, na temelju družboslovnega znanja in lastnih umetnostno gledaliških izkušenj, ki so se začele nizati vse od njene osnovne šole naprej. »Za to delo mora človek znati spremljati odzive ljudi in jih sociološko umeščati. Potrebuje tudi pregled nad dogajanjem, potem so na vrsti posveti, pogovori, tehtanja, obiski številnih predstav in koncertov, da na koncu izpade za vse zadovoljiv program.«
Večji del lastnih izkušenj je zbrala za knjižico Odlike gledališke omike, ki so jo pri KC založili predlani. S knjigo je želela opozoriti in delno tudi pomagati pri izobrazbi novomeškega občinstva. »Na vse v življenju gledam pretežno s svetle strani. Tako človek dosti laže preživi. Marsikdo misli, da je bilo pa res slabo, da je bilo treba napisati knjigo. Pa ni tako. Sama sem v dvorani opazila marsikaj pohvalnega, tako v obnašanju kot pri odzivih občinstva. Je pa tudi res, da se občasno pojavi kakšna stvar, ki te izredno moti. Spomnim se ravnateljice in učiteljice, ki sta v zadnji vrsti med predstavo neprestano klepetali. Ko nista več zmogli klepetanja, sta začeli sikati in miriti učence. Knjiga je pravzaprav ob desetletnici centra nastala kot darilo abonentom. Mimo je šla kot lepa izkušnja.«
S te plati jo je delo v centru zanimalo tudi kot kulturni pojav, izkušnja še kako pomembna za vodenje tovrstne ustanove, kar jo je kasneje nenadejano doletelo. Na vprašanje, ali se bo z vsem njenim znanjem in izkušnjami potegovala za mesto direktorice, pa pravi, da nima odgovora. »Vtem ne vidim osebnega napredka. Sama sem tukaj že zaposlena. Če bi novomeški prostor in ustanovitelj ugotovila, da potrebujeta takega človeka, potem sem z vsemi svojimi dobrimi lastnostmi, znanjem in s pomanjkljivostmi na voljo. Da bi šla v borbo samo zato, da bi prišla na vrh, v kaj takega se nimam namena spuščati. Moje delo in ljubezen sta namenjena kulturi, ne pa tekmovanju.«
Obiski predstav, ocenjevanje nastopov, tehtanje kakovosti, spremljanje kritike, vse je svojevrsten življenjski slog. Brez tega pri tem delu ne gre. To ni delo za samo osem ur na dan. »To podpišem takoj« pravi Šepčeva.»Človek, ki se tega dela loteva celostno, ga lahko le tako opravlja uspešno. Včasih je treba kakšno predstavo tudi večkrat pogledati. Zdi se mi pomemben vsak drobec, odzivi igralcev, obiskovalcev, otrok, tehnični pogoji«
Novomeški KC deluje v precej skromnih in kadrovsko, še posebej strokovno, okleščenih pogojih. »Večkrat sem se že ustrašila za naš kolektiv. Doletela nas je vrsta nenavadnih dogodkov, odsotnosti, poškodb. V zavodu sta prevladovala preobremenjenost nekaterih in nezadovoljstvo, vse to je vplivalo na delovanje. Naša največkrat očitana slabost je odsotnost lastne produkcije, kipa v takih pogojih ni možna. Vsi z ustanoviteljem vred bi morali dojeti, da je bil KC ustanovljen z drugačnimi nameni. Njegovo poslanstvo je, da pripelje predstave, da Novomeščanom predstavi paleto različnih gledaliških in glasbenih zvrsti, vlogo ima tudi kot kongresno središče. Bolje, da imamo kakovostne prireditve, kot pa da bi se silili z nedoraslo produkcijo. Mi pripravljamo vsebino, za katero stojimo, in ponujamo širino, poudarek pa dajemo vzgoji otrok. Posvečamo jim kar tretjino našega programa.«
Glede na vse zapisano, je Saša predana delu. Kam jo bo to pripeljalo v občini, kjer je bolj pomembno, čigav si, kot kaj znaš, je nehvaležno napovedovati. Vsekakor smo lahko gotovi, da bo v njenih rokah program KC še naprej kakovosten, pa kdor koli bo na vrhu ustanove.
Elektrošok
Katja Martinčič, foto Jaka Šuln
Skupina Elektrošok je v prvotni zasedbi nastala avgusta 2006. Ustanovila sta jo Žiga Dobravc, bobnar, in Matjaž Vitkovič, kitarist in takrat tudi pevec. Edini namen je bil ustvarjanje rock‘n‘rolla. Iz dveh članov je skupina kmalu prerasla na štiri. Pridružila sta se še Ivan Grili, kitarist, in pa Jaka Sočič, basist. V zdajšnji postavi so pol leta, se pravi od takrat, ko so medse sprejeli še pevca Alexa Raztresena, ki pa je tudi novi tekstopisec. Svojo resnost dokazujejo tudi na vajah, saj imajo že 9 svojih pesmi. Ustvarjajo skupaj. Vsak prinese kakšno idejo, potem pa dokončajo in aranžirajo tako, da je všeč njim in tistim, ki jih pridejo poslušat na koncert. Za intervju smo se dovori-li v petek popoldne, ravno pred zadnjimi vajami za sobotni špil v Lokal Patriotu. Dobili smo se na čaju in razvila se je prijetna debata z mlado, perspektivno skupino Elektrošok. Fantje so me presenetili s svojo odprtostjo in z idejami, ki dokazujejo, da ima bend velik potencial za uspeh. Po skoraj enourni debati so pohiteli na vaje.
Fantje, po duši ste glasbeniki in se večinoma celo življenje ukvarjate z njo. Ste obiskovali kake glasbene šole ali ste se rockovskih rifov naučili sami?
Jaka: Jaz sem šest let igral harmoniko, potem kitaro in čisto po nesreči bas, ko Elektrošoki niso imeli basista. Takrat sem nekaj malega znal, vskočil za špil in ostal pri njih.
Matjaž: Mene je pa po šestih letih čisto minilo igranje saksofona, tako da sem ga zamenjal s kitaro, kar traja že slaba 3 leta.
Žiga: Nižjo glasbeno iz bobnov bom končal letos, igram pa tudi akustično in električno kitaro pa tudi bas primem v roke.
Ivan: Jaz sem bil eno leto v glasbeni šoli, ampak sem zdaj spet samouk.
Alex: Pel sem v prvem razredu, ko so me prisilil, in potem do osmega razreda nič. Takrat sem začel s kitaro, 2 leti sem hodil tudi na inštrukcije, zdaj pa nadaljujem sam.
Za koga delate glasbo? Kdo so vaši feni?
Glasbo delamo za vse. Prvi fani so seveda naši prijatelji, vsi ki nas podpirajo, na splošno pa igramo za ljubitelje rock‘n‘rolla, spol in starost nista pomembna.
Kot pravi rokerji ste tudi vi uporniki. Kaj menite o komercialni plimi, ki zaliva glasbeno sceno?
Komerciala je za nas Saša Lendero in mi se za kaj takšnega definitivno nimamo. Nič ni slabega, če si dober in če uspeš v glasbi, tudi če s tem kaj zaslužiš. Konec koncev igrati samo zato, ker je zanimivo, pač dolgo ne gre. Pravi komercialisti, kot so Atomik Harmonik ipd., pa nimajo razčiščeno sami pri sebi, kaj sploh je glasba. Vse delajo samo s tem namenom, da zaslužijo in ostanejo popularni. Mi imamo tudi druge cilje v življenju.
Da v glasbi uživate, se vidi predvsem na nastopih. Kako pa nastajajo besedila?
Alex: Pomembno mi je, da sem najprej sam zadovoljen z besedilom, da vem, kaj pomeni, potrudim se pa tudi, da je ljudem jasno, za kaj gre. Cilj je pač, da ima besedilo neki smisel. Tekst pa vedno napišem na že pripravljeno glasbeno podlago.
Kdo so vaši vzorniki, kdo vpliva na vašo glasbo?
V bistvu vsak od nas posluša malo drugačno glasbo, različne bende. Normalno, glasbeni okus se nam tudi spre-
minja s časom, s tem, ko odkrijemo kaj novega. Smo pa vsi goreči privrženci rock‘n‘rolla.
Za sabo imate že nekaj pomembnejših nastopov, od katerih je bil vsak preizkušnja za skupino. Kako se sami spominjate teh nastopov?
V tej postavi smo prvič igrali v KMŠ. Po tem pa še na Kolektivcu, v Šentjerneju na hipodromu in pred novomeškim Tušem. Nastopi so nam bili zelo všeč, razen morda prvi. Pred Tušem je bilo ljudi žal bolj malo in igrali smo že zelo zgodaj, je bil pa zvok super in na koncu je nastalo kar dobro vzdušje. V Šentjerneju je bilo najboljše, naši feni so naredil žurko pa še dež nas na srečo ni preveč zmotil.
Uspeh na nastopih lahko iz prve roke potrdim tudi jaz. Opazila pa sem, da nimate nobenega loga ali kakšnega podobnega okrasja kot večina bandov. Zakaj?
Zaščitni znak? Posojamo si inštrumente (smeh). Ne, ne, nimamo nobenega posebnega imidža ali znaka. Nam se zdi, da moraš najprej nekaj narediti, da imaš kaj za pokazati, potem se šele lahko ukvarjaš s takšnimi stvarmi. To je potem vse samo del promocije, logo in razne zadeve, značilne za posamezen band.
Kaj vi menite o slovenski glasbeni sceni nasploh? Imate kakšno željo, da bi kdaj stali na odru s kakšno znano skupino?
Slovenska scena je preveč polna, tako da tisto, kar je kakovostno, ne pride ven. Dobre skupine ne dobijo založbe in čakajo po več let na izdajo plošče. Saj pridejo na sceno razni zelo popularni glasbeniki. Sicer se zelo hitro dvignejo, ampak po enem letu jih srečaš samo še na maturantskih izletih v Španijo, kjer pijani delijo avtograme. Big Foot Mama so pa za razliko od teh že 15 let na sceni, ampak so prišli do neke točke in tam ostali. Še vedno igrajo najstniški rock‘n‘roll. Saj nam je všeč, ampak z glasbo moraš rasti. Ko te enkrat vsi poznajo, si ne moreš privoščiti, da 3, 4 leta igraš isto plato na koncertih. Preprosto, vsi preveč delajo na način »Prodaj, prodaj!« Je pa tudi res, da ljudje, ki živijo samo od glasbe, morajo z glasbo pač zaslužiti, drugače ne gre.
0 nastopih s kakšno bolj znano skupino, kot so Sid-dharta ali Dan D, sploh ne sanjamo. Mogoče bomo čez nekaj let lahko komu predskupina, ampak nam je zaenkrat najboljše igrati z našimi kolegi, Versusi ali BHC.
Kot pravite, vi ne nameravate živeti od glasbe, temveč jo raje ohranite takšno, kot vam je všeč, čeprav manj poznano. Kakšni pa so vaši cilji in želje za prihodnje leto?
Radi bi videli, da bi prišli do nastopa v kakšnem večjem klubu, kot je Orto bar. Želimo si tudi nastopati na Young Gunz klubski turneji in pa na Rock Otočcu 2008. Na splošno si želimo čim več nastopov, ker so najboljša promocija.
In zakaj ne uvedete v svojo glasbo še kakšnega inštrumenta, glede na to, da imate možnost?
Žiga: To bi bilo super, samo vse skupaj bi zahtevalo potem tudi veliko časa ... Zdaj nas je dovolj, glasba je taka, kot mora biti, kitarska... rock‘n‘roll ostane rock‘n‘roll ... če bo pa kdaj izdana plošča, bo pa morda še kaj zraven.
Do plošče je verjetno še daleč. Slišala pa sem, da nameravate posneti demo. Gradivo je že pripravljeno?
Pravzaprav imamo 5 pesmi že posnetih, in se jih, mimogrede, lahko sliši na naši strani www.myspace.com/ elektrošok, snemanje live komadov pa smo si prislužili s prijavo na razpis DNŠ. Zdaj se nameravamo za nekaj časa zapreti, dokončati komade in ustvariti še kaj novega. Potem pa verjetno sledi snemanje.
J
Kako sem odkrila Čičarijo
Bariča Smole, foto Boštjan Pucelj
Ko sem ustavila, je ena radovedno pomolila glavo v notranjost, in morala sem se stisniti na drugo stran, da me ni pobodla z rogovi.
Čičarija (domačini ji pravijo Čičarija, saj so mehki č-ji značilnost istrskih govorov) je prelepa, skrivnostna in premalo znana pokrajina. Leži v istrskem zaledju, ki se razteza kaki dve desetini kilometrov južno od Ilirske Bistrice. Po razpadu Jugoslavije je skoraj v celoti na Hrvaškem, samo njeno severno obrobje in severozahodni zob segata v Slovenijo. Zdaj so na kar dolgem delu meje, ki deli Brkine od nje, mednarodni mejni prehodi Jelšane, Starod in Sočerga, ampak prek njih ne boste prišli v osredje te dežele. Podobna je Krasu, s številnimi vrtačami in planotami, ki so poleti, če je le malo dežja, sveže zelene. Naselij ni veliko, zato se v njej da uživati tišino in blagodejni mir, morda je celo eden zadnjih idiličnih koščkov pokrajine v naši bližini. Nikoli je ne bi bila videla, če bi nekega poletja, ko sem se odpravila v Istro, imela navigacijsko napravo GPS.
Zdelo se mi je, da je že čas, da enkrat skrenem z ustaljenih poti in jo napočez mahnem na morje. To je pomenilo, da sem vzela staro karto (pa saj je bilo takrat itak vseeno, cestna mreža se ni spreminjala vsako leto in zemljevidi so veljali cela desetletja) in peljala po najkrajši poti. Do Prema ni bilo težko, saj vsak Slovenec pozna pot v Kettejev rojstni kraj. Potem naj bi se držala le smeri JV, da ne bi prišla do Reke.
Kažipotov za Premom seveda ni bilo nobenih, poti pa malo in še te so bile kolovozne ali makadamske. Edini prometni
znaki so opozarjali na krave na cesti. In res so mi prišle naproti, leno, mirno, nevajene prometa. Ko sem ustavila, ker naprej ni bilo mogoče, je ena celo radovedno pomolila glavo v notranjost, ker sem imela zaradi vročine odprta okna, in sem se seveda morala stisniti na drugo stran, da me ni pobodla z rogovi. Pa sem v labirintu enakih, neoznačenih cestic zašla preveč zahodno in se po dolgi, a počasni in lepi vožnji mimo številnih praznih vasi s kamnitimi hišami, ki so me pozdravljale s slepimi okni, pripeljala na Črni Kal. Tako z najkrajšo potjo v Istro ni bilo nič.
Če bi imela GPS, bi morda dosegla svoj cilj. Te napravice so kot minulo desetletje mobilni telefoni letos postale zelo pogost sopotnik takih, ki želijo po najkrajši ali najbližji poti na cilj. Najbolj popularno opravilo tega aparata je ne le določitev položaja (ladje, avtomobila, kolesa, celo pešca), ampak cestna navigacija. Tako se danes v povprečni aparat lahko namestijo karte in zemljevidi držav in mest z mnogimi koristnimi informacijami. Njihova najbolj priljubljena funkcija je usmerjanje, bodisi vizualno ali glasovno. Uporabniki lahko izberejo najkrajšo ali najhitrejšo pot. Lahko se vključi tudi funkcija, s pomočjo katere se voznik izogiba makadamskim cestam, cestninskim postajam itd. Vsak dan imajo aparatki tudi nove sposobnosti: tako vas lahko opozarjajo tudi na kamere, ki snemajo prehitra vozila, na znamenitosti v
mestih in še kaj. Najboljši sistem imajo menda v Veliki Britaniji, kjer je aktivna navigacija, ki se vsako sekundo polni z informacijami o tem, kje je gneča.
Za poslovneže in tiste, ki imajo malo časa, bodo GPS postali nepogrešljivi. Vanje lahko odtipkavajo naslove ljudi ali ustanov, ki jih želijo obiskati, in navigacijski sistem, ki deluje s pomočjo tridesetih orbitalnih satelitov, lebdečih na višini 20 200 km, pokrivajočih celo zemeljsko oblo, jih bo pripeljal na cilj. Ko uporabnik odtipka cilj, ga GPS poveže z najbližjim satelitom in na zaslon pošlje koordinate. Pozabite na strani neba, azimute, zemljepisne širine in dolžine, mah na severni strani dreves, severnico in podobno prazgodovinsko šaro. Če jo še vedno uporabljate, je to tako, kot bi danes vpili sporočila s hriba na hrib, namesto da bi potelefonirali.
Preprosti aparati za navigacijo stanejo okrog 200 evrov, pripravlja se nova generacija satelitov Block III, ki bo začela delovati čez dve leti. Najbolje je, da vozniki kupujejo mobilne aparate, ki imajo vgrajen GPS sprejemnik z navigacijskim softvverom in programom, ki interaktivno snema mape prek UMTS ali GPRS tehnologije.
Pokritost Slovenije s cestnimi kartami, ki jih dobimo z nekaterimi napravami, je kar dobra. Tiste naprave, ki karte Slovenije nimajo, lahko dopolnimo tako, da jo skupaj s kartami nekaterih sosednjih držav dokupimo za 100 evrov. Njena kvaliteta je
na zavidljivi ravni. Žal je drugače z geodetskimi podatki, ki so nam na voljo na spletnih straneh nekaterih državnih ustanov. Prava katastrofa so tako imenovani orto-foto, ki so uspeli spreti že prenekate-rega soseda. Ampak to je že druga zgodba, ki moti natančneže, vestne geodete in morda še koga.
Z novimi navigacijskimi napravami boste potovali hitreje, ne bo vam treba misliti na to, kje morate zaviti, ampak Čičarije na tak način ne boste videli. In še marsikaterega koščka, daleč od uhojenih poti tudi ne. Mogoče pa bo kdo, ki noče brati karte ali vprašati kmeta, pravočasno prišel na kakšen pogreb znanega pokojnika, ki se je za življenja namenil, da bo počival v rojstnem kraju bogu za hrbtom.
Tanja Verlak
Kratke zgodbe

....... ŠEPEC. Saša
S predčasnim odhodom direktorja novomeškega Kulturnega centra Janez Trdina je 1. maja na mesto vršilke dolžnosti direktorice prineslo programsko usmerjevalko kulturnega centra Sašo Šepec. Ze pred tem je z lastnim znanjem več let usmerjala umetniško plat programa, tako pa se je, čeprav to jemlje kot začasno stanje, znašla pred novim izzivom, ki ji ga uspeva razreševati le s predanim delom in z zavezanostjo ustanovi.
Je leta 1966 rojena Novomeščanka, do dvanajstega leta je odraščala na tedanji Zagrebški cesti nasproti podjetja IMV, kjer je bil zaposlen njen oče. Odrasla je na Lebanovi, z družino živi na Ulici Slavka Gruma. Kot šolarka in dijakinja je razmišljala, da bi postala novinarka, a je po tednu na fakulteti za novinarstvo izbrala drugo možnost in na ljubljanski filozofski fakulteti končala pedagogiko z andragogiko in sociologijo. Potem je leto dni v Iskri vračala štipendijo, po stečaju podjetja je bila več let v osnovni šoli zaposlena kot svetovalna delavka, nakar jo je presenetil KC-jev razpis.»Ne da bi kogar koli poklicala ali poznala, sem oddala vlogo in bila izbrana,«je povedala.
Tako so jo pred osmimi leti kot strokovno vodjo programa zaposlili v Kulturnem centru. Oblikovanja programa se je lotila na osnovi ponudbe, na temelju družboslovnega znanja in lastnih umetnostno gledaliških izkušenj, ki so se začele nizati vse od njene osnovne šole naprej. »Za to delo mora človek znati spremljati odzive ljudi in jih sociološko umeščati. Potrebuje tudi pregled nad dogajanjem, potem so na vrsti posveti, pogovori, tehtanja, obiski številnih predstav in koncertov, da na koncu izpade za vse zadovoljiv program.«
Večji del lastnih izkušenj je zbrala za knjižico Odlike gledališke omike, ki so jo pri KC založili predlani. S knjigo je želela opozoriti in delno tudi pomagati pri izobrazbi novomeškega občinstva. »Na vse v življenju gledam pretežno s svetle strani. Tako človek dosti laže preživi. Marsikdo misli, da je bilo pa res slabo, da je bilo treba napisati knjigo. Pa ni tako. Sama sem v dvorani opazila marsikaj pohvalnega, tako v obnašanju kot pri odzivih občinstva. Je pa tudi res, da se občasno pojavi kakšna stvar, ki te izredno moti. Spomnim se ravnateljice in učiteljice, ki sta v zadnji vrsti med predstavo neprestano klepetali. Ko nista več zmogli klepetanja, sta začeli sikati in miriti učence. Knjiga je pravzaprav ob desetletnici centra nastala kot darilo abonentom. Mimo je šla kot lepa Izkušnja.«
S te plati jo je delo v centru zanimalo tudi kot kulturni pojav, izkušnja še kako pomembna za vodenje tovrstne ustanove, kar jo je kasneje nenadejano doletelo. Na vprašanje, ali se bo z vsem njenim znanjem in izkušnjami potegovala za mesto direktorice, pa pravi, da nima odgovora. »V tem ne vidim osebnega napredka. Sama sem tukaj že zaposlena. Če bi novomeški prostor in ustanovitelj ugotovila, da potrebujeta takega človeka, potem sem z vsemi svojimi dobrimi lastnostmi, znanjem in s pomanjkljivostmi na voljo. Da bi šla v borbo samo zato, da bi prišla na vrh, v kaj takega se nimam namena spuščati. Moje delo in ljubezen sta namenjena kulturi, ne pa tekmovanju.«
Obiski predstav, ocenjevanje nastopov, tehtanje kakovosti, spremljanje kritike, vse je svojevrsten življenjski slog. Brez tega pri tem delu ne gre. To ni delo za samo osem ur na dan. »Topodpišem takoj,« pravi Šepčeva.»Človek, ki se tega dela loteva celostno, ga lahko le tako opravlja uspešno. Včasih je treba kakšno predstavo tudi večkrat pogledati. Zdi se mi pomemben vsak drobec, odzivi igralcev, obiskovalcev, otrok, tehnični pogoji.«
Novomeški KC deluje v precej skromnih in kadrovsko, še posebej strokovno, okleščenih pogojih.»Večkrat sem se že ustrašila za naš kolektiv. Doletela nas je vrsta nenavadnih dogodkov, odsotnosti, poškodb. V zavodu sta prevladovala preobremenjenost nekaterih in nezadovoljstvo, vse to je vplivalo na delovanje. Naša največkrat očitana slabost je odsotnost lastne produkcije, ki pa v takih pogojih ni možna. Vsi z ustanoviteljem vred bi morali dojeti, da je bil KC ustanovljen z drugačnimi nameni. Njegovo poslanstvo je, da pripelje predstave, da Novomeščanom predstavi paleto različnih gledaliških in glasbenih zvrsti, vlogo ima tudi kot kongresno središče. Bolje, da imamo kakovostne prireditve, kot pa da bi se silili z nedoraslo produkcijo. Mi pripravljamo vsebino, za katero stojimo, in ponujamo širino, poudarek pa dajemo vzgoji otrok. Posvečamo jim kar tretjino našega programa.«
Glede na vse zapisano, je Saša predana delu. Kam jo bo to pripeljalo v občini, kjer je bolj pomembno, čigav si, kot kaj znaš, je nehvaležno napovedovati. Vsekakor smo lahko gotovi, da bo v njenih rokah program KC še naprej kakovosten, pa kdor koli bo na vrhu ustanove.
Elektrošok
Katja Martinčič, foto Jaka Šuln
Skupina Elektrošok je v prvotni zasedbi nastala avgusta 2006. Ustanovila sta jo Žiga Dobravc, bobnar, in Matjaž 1/itkovič, kitarist in takrat tudi pevec. Edini namen je bil ustvarjanje rock‘n‘rolla. Iz dveh članov je skupina kmalu prerasla na štiri. Pridružila sta se še Ivan Grili, kitarist, in pa Jaka Sočič, basist. V zdajšnji postavi so pol leta, se pravi od takrat, ko so medse sprejeli še pevca Alexa Raztresena, ki pa je tudi novi tekstopisec. Svojo resnost dokazujejo tudi na vajah, saj imajo že 9 svojih pesmi. Ustvarjajo skupaj. Vsak prinese kakšno idejo, potem pa dokončajo in aranžirajo tako, da je všeč njim in tistim, ki jih pridejo poslušat na koncert. Za intervju smo se dovori-li v petek popoldne, ravno pred zadnjimi vajami za sobotni spil v LokalPatriotu. Dobili smo se na čaju in razvila se je prijetna debata z mlado, perspektivno skupino Elektrošok. Fantje so me presenetili s svojo odprtostjo in z idejami, ki dokazujejo, da ima bend velik potencial za uspeh. Po skoraj enourni debati so pohiteli na vaje.
Fantje, po duši ste glasbeniki in se večinoma celo življenje ukvarjate z njo. Ste obiskovali kake glasbene šole ali ste se rockovskih rifov naučili sami?
Jaka: Jaz sem šest let igral harmoniko, potem kitaro in čisto po nesreči bas, ko Elektrošoki niso imeli basista. Takrat sem nekaj malega znal, vskočil za špil in ostal pri njih.
Matjaž: Mene je pa po šestih letih čisto minilo igranje saksofona, tako da sem ga zamenjal s kitaro, kar traja že slaba 3 leta.
Žiga: Nižjo glasbeno iz bobnov bom končal letos, igram pa tudi akustično in električno kitaro pa tudi bas primem v roke.
Ivan: Jaz sem bil eno leto v glasbeni šoli, ampak sem zdaj spet samouk.
Alex: Pel sem v prvem razredu, ko so me prisilil, in potem do osmega razreda nič. Takrat sem začel s kitaro, 2 leti sem hodil tudi na inštrukcije, zdaj pa nadaljujem sam.
Za koga delate glasbo? Kdo so vaši feni?
Glasbo delamo za vse. Prvi tani so seveda naši prijatelji, vsi ki nas podpirajo, na splošno pa igramo za ljubitelje rock‘n‘rolla, spol in starost nista pomembna.
Kot pravi rokerji ste tudi vi uporniki. Kaj menite o komercialni plimi, ki zaliva glasbeno sceno?
Komerciala je za nas Saša Lendero in mi se za kaj takšnega definitivno nimamo. Nič ni slabega, če si dober in če uspeš v glasbi, tudi če s tem kaj zaslužiš. Konec koncev igrati samo zato, ker je zanimivo, pač dolgo ne gre. Pravi komercialisti, kot so Atomik Harmonik ipd., pa nimajo razčiščeno sami pri sebi, kaj sploh je glasba. Vse delajo samo s tem namenom, da zaslužijo in ostanejo popularni. Mi imamo tudi druge cilje v življenju.
Da v glasbi uživate, se vidi predvsem na nastopih. Kako pa nastajajo besedila?
Ata: Pomembno mi je, da sem najprej sam zadovoljen z besedilom, da vem, kaj pomeni, potrudim se pa tudi, da je ljudem jasno, za kaj gre. Cilj je pač, da ima besedilo neki smisel. Tekst pa vedno napišem na že pripravljeno glasbeno podlago.
Kdo so vaši vzorniki, kdo vpliva na vašo glasbo?
V bistvu vsak od nas posluša malo drugačno glasbo, različne bende. Normalno, glasbeni okus se nam tudi spre-
minja s časom, s tem, ko odkrijemo kaj novega. Smo pa vsi goreči privrženci rock‘n‘rolla.
Za sabo imate že nekaj pomembnejših nastopov, od katerih je bil vsak preizkušnja za skupino. Kako se sami spominjate teh nastopov?
V tej postavi smo prvič igrali v KMŠ. Po tem pa še na Kolektivcu, v Šentjerneju na hipodromu in pred novomeškim Tušem. Nastopi so nam bili zelo všeč, razen morda prvi. Pred Tušem je bilo ljudi žal bolj malo in igrali smo že zelo zgodaj, je bil pa zvok super in na koncu je nastalo kar dobro vzdušje. V Šentjerneju je bilo najboljše, naši feni so naredil žurko pa še dež nas na srečo ni preveč zmotil.
Uspeh na nastopih lahko iz prve roke potrdim tudi jaz. Opazila pa sem, da nimate nobenega loga ali kakšnega podobnega okrasja kot večina bandov. Zakaj?
Zaščitni znak? Posojamo si inštrumente (smeh). Ne, ne, nimamo nobenega posebnega imidža ali znaka. Nam se zdi, da moraš najprej nekaj narediti, da imaš kaj za pokazati, potem se šele lahko ukvarjaš s takšnimi stvarmi. To je potem vse samo del promocije, logo in razne zadeve, značilne za posamezen band.
Kaj vi menite o slovenski glasbeni sceni nasploh? Imate kakšno željo, da bi kdaj stali na odru s kakšno znano skupino?
Slovenska scena je preveč polna, tako da tisto, kar je kakovostno, ne pride ven. Dobre skupine ne dobijo založbe in čakajo po več let na izdajo plošče. Saj pridejo na sceno razni zelo popularni glasbeniki. Sicer se zelo hitro dvignejo, ampak po enem letu jih srečaš samo še na maturantskih izletih v Španijo, kjer pijani delijo avtograme. Big Foot Mama so pa za razliko od teh že 15 let na sceni, ampak so prišli do neke točke in tam ostali. Še vedno igrajo najstniški rock‘n‘roll. Saj nam je všeč, ampak z glasbo moraš rasti. Ko te enkrat vsi poznajo, si ne moreš privoščiti, da 3, 4 leta igraš isto plato na koncertih. Preprosto, vsi preveč delajo na način »Prodaj, prodaj!« Je pa tudi res, da ljudje, ki živijo samo od glasbe, morajo z glasbo pač zaslužiti, drugače ne gre.
0 nastopih s kakšno bolj znano skupino, kot so Sid-dharta ali Dan D, sploh ne sanjamo. Mogoče bomo čez nekaj let lahko komu predskupina, ampak nam je zaenkrat najboljše igrati z našimi kolegi, Versusi ali BHC.
Kot pravite, vi ne nameravate živeti od glasbe, temveč jo raje ohranite takšno, kot vam je všeč, čeprav manj poznano. Kakšni pa so vaši cilji in želje za prihodnje leto?
Radi bi videli, da bi prišli do nastopa v kakšnem večjem klubu, kot je Orto bar. Želimo si tudi nastopati na Young Gunz klubski turneji in pa na Rock Otočcu 2008. Na splošno si želimo čim več nastopov, ker so najboljša promocija.
In zakaj ne uvedete v svojo glasbo še kakšnega inštrumenta, glede na to, da imate možnost?
Žiga: To bi bilo super, samo vse skupaj bi zahtevalo potem tudi veliko časa ... Zdaj nas je dovolj, glasba je taka, kot mora biti, kitarska... rock‘n‘roll ostane rock‘n‘roll ... če bo pa kdaj izdana plošča, bo pa morda še kaj zraven.
Do plošče je verjetno še daleč. Slišala pa sem, da nameravate posneti demo. Gradivo je že pripravljeno?
Pravzaprav imamo 5 pesmi že posnetih, in se jih, mimogrede, lahko sliši na naši strani www.myspace.com/ elektrošok, snemanje live komadov pa smo si prislužili s prijavo na razpis DNŠ. Zdaj se nameravamo za nekaj časa zapreti, dokončati komade in ustvariti še kaj novega. Potem pa verjetno sledi snemanje.
Če bi imel še kaj otroške naivnosti, bi naslovil pismo na Miklavža. Prosil bi ga, naj spravi v red državo, mamo pa, naj opere umazano perilo, nabrano v letošnjem letu.
Marko Pirc, foto Jaka Šuln
Kje se nam nabira umazano perilo?
Že dolgo ne razmišljam več o cvetkah srednješolskega sistema. Kolesce v njem bom le še dobre pol leta in potem pridejo na vrsto nove ovire. Moje mesto bo zapolnil nekdo drug in zgodba bo tekla dalje. Le včasih so me zmotile kakšne spremembe. (Nekateri pač hočejo povsod pustiti svoj pečat, namesto da bi le tu in tam podmazali dobro utečen stroj.) Večina jih je bilo narejenih kar v peskovniku na primitiven način. Če ti potička ne uspe, jo lahko podreš in naslednje leto narediš novo.
Kot vsak dijak z ambicijami sedaj ciljam na kakšno resno, svojega imena vredno fakulteto. Obrača se mi ob poplavi reklam za kvazi višje šole, alternativne študije ob delu, študije, narejene »posebej za vas«, kjer ste vi na prvem mestu... vse po načelu plačaj in naredil boš. Seveda z najnižjo stopnjo prejetega znanja. Vsak resen delodajalec pogleda, kje ste diplomo naredili, ne le, če ste jo opravili. Letos so se temelji še dodatno zamajali. 0 čem teče beseda?
Vse skupaj se je zapletalo to poletje, odpleta pa se prav te dni. Jasno je, da za promocijo znanosti ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo na leto nameni določeno vsoto denarja raznim ustanovam, združenjem in inštitutom. Letos poleti se je, sedaj že nekdanji minister Zupan odločil narediti korak naprej. Objavil je razpis za denarno pomoč regionalnim znanstvenim centrom, predvsem periferiji. Tako bi v prihodnosti morda res laže napolnil naravoslovno usmerjene študijske smeri.
Vse lepo in prav. Če bi šel denar v roke pomoči potrebnim. Kdo je torej dobil nagrado desetletja? Zanimivo in povsem naključno v skladu z obarvanostjo zdajšnje vlade štiri organizacije, posredno ali prek kakšnih hčerinskih organizacij povezane z mariborsko in ljubljansko nadškofijo. Več kot le naključje. Te so dobile zneske, katere nekatera priznana znanstvena društva ali naravoslovne poljudnoznanstvene revije niso videle še nikoli.
Nekaj časa se je Zupan zagovarjal, češ da je teologija mati vseh ved in da kjer znanost odpove, nastopi vera. Primerjajmo samo razvoj znanosti v zadnjih 100 letih in vero, ki nam že par tisočletij ponuja vedno eno in isto prazno slamo. Kakor koli, razpis je bil po nekaj tednih pod pritiskom javnosti in inštitucij razveljavljen.
Paralelno lahko spremljamo še eno farso. Nekdanji minister je oblikoval novelo zakona, ki vključuje razvoj in spremembe visokega šolstva v obdobju 2007-10. Že ob predstavitvi je moral prenesti več težkih obtožb, da želi na lastno pest spremeniti visokošolski prostor, velikim javnim univerzam zmanjšati avtonomijo, jih razdrobiti in oslabiti, obenem pa široko razprtih rok sprejeti zasebne šole. Preprosteje: privatiziral bi šolstvo ter se šel načelo več imaš, več znaš.
Kmalu se je vzdignila še skupina predstavnikov vseh univerz s pisanjem svojega alternativnega predloga. Minister je odstopil in nihče ne trdi, da smo sedaj na boljšem. Z izborom zamenjave je tudi premier priznal, da je imel resne kadrovske težave.
Nova ministrica Mojca Kucler Dolinar predstavlja svoje adute nekako takole: »Imam univerzitetno izobrazbo, zato sem strokovna, sem pa tudi poslanka.« Nekaj časa je poskušala na podiplomskem študiju, posebnih izkušenj z univerzo, akademiki ali znanostjo pa nima. Kot bi poslali hokejista na nogometno igrišče. Mislim, da kakšen poseben komentar ni potreben.
Kaj torej postaja naše šolstvo? Sploh ni važno, o kateri veji se pogovarjamo.
Tako je bilo moč videti, kako je na 1. šolski dan Danilo Turk obiskal dijake ene izmed slovenskih gimnazij ter jim »predaval o diplomaciji«. Njegov obisk »ni bila nikakršna samopromocija«. Seveda je pazil, da je vse skupaj potekalo v neuradnem obdobju volilne kampanje. Le zakaj?
Kakšen je sklep? Treba je vzeti nekaj plošč, nanje napisati osnovne zahteve ter jih pribiti na par glavnih vrat v
državi. Ne želimo veliko. Želimo pa, da sta visoko šolstvo in šolanje javni dobrini ter da je visokošolski prostor avtonomen. Slovenija je po raziskavah med zadnjimi po deležu inženirjev ter prenosu znanja med visokošolskimi zavodi in gospodarstvom. Če bi imel še kaj otroške naivnosti, bi naslovil pismo na Miklavža. S pobožnimi željami bi ga prosil, naj spravi v red našo državo, mamo pa, naj opere umazano perilo, nabrano v letošnjem letu.
V rubriki Strela dijaška sodelujejo dijakinje in dijaki novomeških srednjih šol. Katja Martinčič in Jaka Šuln sta dijaka Gimnazije Novo mesto, Marko Pirc pa Šolskega centra Novo mesto.
Tokac
Sem djevojka za v
Rasto Božič, foto Boštjan Pucelj
a vse
Ključno osebo novomeške skupine Dan D, avtorja glasbe in večjega dela besedil, producenta, aranžerja, pevca, glasbenika in nepogrešljivega soustvarjalca slovenskega popularno glasbenega prizorišča, osemintridesetletnega Tomislava Jovanoviča Tokca je hrvaška vojna vihra leta 1991 iz rodnega Karlovca pripeljala živet k stari mami v Novo mesto. Tega je danes že šestnajst let, tako pravi, da se že čuti avtohtonega Dolenjca oziroma dela na tem. Ima vinograd in zidanico, v skladu s tem pa je trenutno tudi brez vozniškega izpita.
Praviš, da imaš vinograd in zidanico. Si ju priženil?
Predlani sem ju kupil sam. Sicer vinograda na Cerovcih nad vasjo Krka še ne obdelujem, ampak bom prišel tudi dan, ko bom zagrabil motiko.
Si morda, ko si prišel v Novo mesto, menil, da boš tako globoko zabredel v glasbo?
To mi je bilo očitno usojeno že v prejšnjem življenju v Karlovcu. Že tam sem glasbeno deloval in sem tako le vztrajal naprej. Tukaj sem našel par ljudi, ki so mi stali ob strani. Nekako je bilo logično, da ohranim glasbeno smer.
V	Novem mestu, ki je in obenem ni imelo nekaj popularno glasbene tradicije, si začel delovati kot svojevrsten pobudnik?
Novo mesto ima tradicijo bolj v smislu umetnosti. Je umetniško mesto, v katerem se je skozi zgodovino marsikaj zgodilo. Imelo je veliko uspešnih umetnikov, predvsem pa veliko takih, ki so umrli mladi. Za razliko od teh se meni še ne da umreti.
Pogoj, da za priznanje umreš, danes ni več tako potreben. Si ti imel srečo in si naletel na prave sodelavce?
Novo mesto je majhno. Pravih ljudi je malo, po drugi strani sem jim težko izogneš.
V	vsakem primeru naletiš na njih. Pravi sodelavci so pomagali, da se je zgodba dorekla.
Si eden redkih, ki se preživlja z zabavno glasbo. Kaj so tvoje prednostne usmeritve?
Delam tudi kot producent pa aranžer, vse živo. Vse, kar se dotika glasbe. Kot se reče,
sem djevojka za vse. Se pa trudim z drugimi stvarmi ukvarjati čim manj, ker mi Dan D pomeni srce, dušo in telo. Skupina zahteva veliko časa in celega človeka. V tem trenutku, ko vsi člani skupine intenzivno pripravljamo nov projekt, težko delam kaj drugega.
Ti je Dan D omogočil uresničiti lastno glasbeno vizijo?
S skupino sem dosegel stabilnost. Ljudje ne vedo, da smo skupaj že deset let. To je na en način tudi deset let borbe z vsem, kar je vmes prihajalo in odhajalo. Naš odnos je bolj plemenskega značaja. Kreativno pa te vizije še zdaleč nisem uresničil. Zdi se mi, da imam še druge možnosti, ki bi jih rad preizkusil. Mogoče bom ob tej stabilnosti to laže storil.
Menda naj bi bil Dan D pred izidom nove plošče oziroma, če sva korektna, pred uresničitvijo novega projekta?
Že zadnjega pol leta smo pred intenzivnimi vajami za začetek snemanja, ampak nam ostale obveznosti ne dajo dihati. Želim si, da bi naredili kreativno ploščo. Zagotovo bomo šli za mesec dni v kakšne hribe ali kamor koli. Rad bi, da se skupina poveže. Prvi teden se bomo kregali in pljuvali, naslednji teden pa bomo ustvarjalni. Na osnovi naših vezi in dvanajstih tonov potem nastane glasba. Harmonije in ritme obvladamo, važna je ustvarjalna kemija, ki steče med nami.
Tudi v skupini deluješ kot vzpodbujeva-lec?
Pripravljeno imam veliko besedil in glasbe, v zadnjem letu sem zapisal in razvil čez sto različnih zamisli, vendar sem pustil odprta vrata za različne prebliske. Od teh tem je gotovo kakšnih petdeset zrelih, vendar tudi te niso tako pomembne kot vaje, na katerih bomo vsi dolgo časa medsebojno sodelovali. Eden pred drugim se tam ne moramo umakniti, takrat pa nastopi improvizacija in nastane tudi kakšno novo besedilo.
Kaj pa zvok skupine? Boste še raziskovali v to smer?
Imamo novega basista, ki je prišel v skupino iz čisto glasbenih razlogov. Menil sem,
da bi z njim učvrstili ritem in skupino. Zadnja plošča je bila precej radijska, vendar nas je glede na to, da smo bili tik pred razpadom, vrnila v kreativnem smislu. Sodelovali smo tudi z Žaretom Pakom, tako da je ta združitev obrodila sadove. Skupina je sedaj dokaj samozavestna, prišel je čas, da preverimo naše čakre in silnice.
Splošno popularno glasbeno stanje pri nas in širše je v klavrnem stanju. Gre za enotno smernico, rock je v krizi. V Sloveniji v tem trenutku prednjačita dve različno usmerjeni rock zasedbi, Dan D in Siddharta. Obe skupini delujeta v okviru iste založbe, je zaradi tega med vami prišlo do povezave? Je bil pobudnik sodelovanja in snemanja skupne male plošče kapital založbe, je bilo to skupno iskanje, prijateljstvo?
Vsega po malem, predvsem pa kreativni nemir. Kreativci se med sabo začutijo. Pesem na radiu toliko vrtijo, da mi že preseda. Sta pa oba benda naelektrena in zdrava tekmeca. Med nami ni velike podobnosti, zaradi tega se privlačimo in odbijamo. To je zdravo. Drugi bendi se nekako trudijo najti svoje mesto in plezajo eden čez drugega. Zaradi tega odpade marsikatera skupina, ki se preveč trudi za priznanje, a premalo dela v glasbenem smislu.
Vsaka skupina mora skozi različne stopnje in prečiščenje.
Absolutno. Določene stvari se morajo prečistiti, šele nato se vidi, kaj sploh si. Tudi pri šestdesetih letih si lahko dober rock glasbenik. Skupina pa je svojevrstna družina, ukvarja se s podobnimi težavami skupnega bivanja. S prepiri, z ljubeznijo in vsem ostalim. Najteže je najti skupne cilje in ostati skupaj.
Omenil si družino. Je Dan D tvoja Družina?
To je moj nadomestek za družino.
Boš pa verjetno kdaj razmišljal drugače?
Saj sedaj, ko se je naše stanje nekoliko stabiliziralo, je mogoče tudi čas, da razširim lastno pleme in zasejem svoje seme. Bilo bi v redu, saj sem glasbi doslej namenil že veliko let.
Kaj pa osebno, kaj te privlači poleg glasbe?
iuiijiii
Nezadovoljneži
Rasto Božič	\
Mogoče pa bi bilo treba spodbuditi tisto polovico nezadovoljnih brezimnih spletnih vandrovcev, ki svojih riti ne premaknejo, a v zameno sodelujejo pri anketah in se anonimni odzivajo na vse, kar ponudi splet.
V tej naši mali državi nimaš kaj veliko početi. Zadnjih sedem let nisem nikamor potoval, pred tem pa sem precej vandral. Doslej me je moje delo prevzemalo v celoti, predajal sem se mu z veseljem, sedaj pa se mi zdi, da moram obuditi moje stare želje. Potrebujem še kaj več, nekaj umetnega dihanja.
Kdaj nameravaš odpotovati? Glede na to, da ste pred novo ploščo, boš moral pohiteti.
Očitno bo to potovanje vnovič v moji glavi.
To lahko kdo razume tudi narobe?
Kaj pa hočem. Zadnje čase sem malo psihotičen, pa se s tem nekoliko uravnavam. Verjamem, da mi bo naslednje leto uspelo. Če bo vse v redu, sicer nas nihče ne preganja in založba je do nas zelo razumljiva, bi morali ploščo posneti nekje do junija, izšla pa bi enkrat septembra. Potem bom poleti mogoče lahko kam odpeketal. V kakšno Burmo. Vsekakor si bom privoščil polletni premor.
Torej se po tvojem da živeti od glasbe?
Da, samo moraš delati. V to moraš veliko vložiti, saj pri nas ljudje takega dela ne jemljejo resno in ga ne cenijo. To je žalostno, drugod velja drugačno mnenje. Tam cenijo tudi glasbenike. Tukaj se moraš hudičevo dokazovati. Danes so tudi novi časi, ko se moraš prilagoditi. Odprti pa so za vsakega.
Del glasbenega posla so tudi radijske predstavitve?
Pri vsaki novi plošči dobim spisek radijskih postaj, ki jih moram obiskati. To najraje naredim v paketu. Nad radijsko politiko zadnjih let sem zelo razočaran, poleg tega me vedno ista vprašanja neukih radijskih voditeljev hitro začnejo dolgočasiti. Tako se že tam nekje pri tretjem intervjuju začnem zafrkavati, kar imajo oni za odličen intervju, zame pa je to edini način, da se pretolčem skozi vse te dolgočasne radijske postaje.
Prej si omenil majhno deželo, živiš pa v majhnem mestu. Te ne utesnjuje?
Malo me. Zadnja leta sem več tukaj in sem tudi zaradi tega malce psihotičen.
Psihotičnost je bila značilna za večino v Novem mestu umrlih prepozno priznanih umetnikov. Marsikateri je končal v dvomljivih okoliščinah.
Tak duh se je naselil tukaj, je pa v vsake primeru kreativen in obenem strupen. Zaradi tega se bom preselil v obnovljeno zidanico na hribu, kjer upam, da bo zrak čist in prepihan.
V prihodnje lahko nad vasjo Krka pričakujemo novo pleme Tokcev?
Nek se deca igraju tamo gore. Naj se otroci tam gor igrajo.
Tudi letos se je novomeška občinska oblast odločila za niz poletnih festivalov, festi-valčkov in prireditev, zgoščenih v zadnjem delu julija in prek avgusta. Kot je v začetku poletja povedala svetovalka za kulturo mestne občine Novo mesto Sandra Boršič, so za Novomeške poletne večere objavili razpis oziroma javni poziv. Ta oblika se jim je zdela najbolj pravična, tako občini nihče ne more očitati, da daje komu prednost. »Poziv je namenjen samo novomeškim producentom, bodisi zasebnim ali javnim zavodom, strokovna komisija pa bo izbrala najboljšega ponudnika. Načeloma se novomeški producenti medsebojno povezujejo in na ta način oblikujejo najbolj pestre programe. Letos smo zvišali sredstva, namenjena poletnim prireditvam. Lani je bilo na voljo 20 000 evrov, letos pa 31 000 evrov, ker želimo, da bi zadeva kakovostno rasla. Letos tudi bolj temeljimo na lastni produkciji. Gledamo, da bi bili programi čim bolj pestri in namenjeni širšemu občinstvu, raznim starostim, zabavni, glasbeni in gledališki dejavnosti,«je pojasnila.
Tako smo dobili Novo mesto festivalov oziroma Novomeške poletne večere 2007 s festivalom Sonca na Otočcu (če smo čisto odkriti, je bil prej namenjen gostom in oglaševanju tamkajšnjih hotelov kot meščanom), potem Male nagajivce, Muzejske vrtove, Foto-pub, Jazzinty, Pljunek smeha, Vikend komedije, Novo mesto izključeni in vmes še vrsto literarnih večerov ter manjših predstav z Nočjo na Krki za konec.
Vrsta kakovostnih in manj kakovostnih prireditev je bila različno obiskana, če pod vse prireditve potegnemo črto, pa ugotovimo slab obisk. V zvezi z novomeškimi poletnimi prireditvami je čez poletje na Parkovi spletni strani tekla anketa z naslovom Ste zadovoljni s kulturno ponudbo v Novem mestu. Oglasilo se je nekaj čez sto spletnih vandrovcev, v grobem pa lahko njihov obisk ocenimo na stotnijo. Od teh jih je bilo 20 odstotkov mnenja, da, seveda, bolje sploh ne more biti. 30 odstotkov jih je poletno dogajanje ocenilo za solidno, 12 odstotkov se je strinjalo z odgovorom Naj bo, toda še vedno je to podpovprečje, 38 odstotkov pa se je ob odgovoru, se hecate, kislo nasmihalo.
Vzorec sicer ni bil velik in poveden, vendar živimo v majhnem mestu, z malo prebivalci, ki bi ne samo po naslovu stanovanja, temveč tudi po kulturi bivanja in urbanih potrebah ustrezali oznaki meščani. Če po odgovorih predvidevamo, da sta prvi dve skupini anketirank in anketirancev, torej polovica, obiskali prireditve, jih glede na odgovore in obisk ostala polovica ni. Anketa tako lepo zrcali obisk prireditev. Nekatere bolj kakovostne, kot sta Fotopub in Jazzinty, bi bile brez udeležencev delavnic praktično prazne, tudi obisk gostinskega vrta, ki z občinsko pomočjo privablja goste, ni bil najboljši. Za razliko je bil dobro obiskan gledališki festival Pljunek smeha, ostalo pa je bilo prej slabše kot boljše obiskano. Seveda pri tem nismo šteli Noči na Krki, ki z veseliško domačijsko zasnovo težko zasluži oznako kulturna.
Uspeh poletnih prireditev ni posebej odvisen od vstopnine, tako se nam pri zaključku razmišljanja poraja vprašanje, komu je ta niz prireditev namenjen. Na tem mestu ne moremo tudi mimo drugega vprašanja. Ali ne bi bilo namesto niza prireditev vprašljive kakovosti bolje prirediti le nekaj festivalov, pa teh resnično kakovostnih. Mogoče pa bi bilo treba spodbuditi tisto polovico nezadovoljnih brezimnih spletnih vandrovcev, za katere predvidevamo, da svojih riti ne premaknejo izpred računalniških zaslonov, a v zameno sodelujejo pri anketah in se anonimni brez kakršnega koli predznanja ali izkušenj odzivajo na vse, kar ponudi splet. Če bi morali zapisati prava imena, gotovo ne bi bili tako pogumni. Ne bi bilo slabo, ko bi obiskali kakšno prireditev, pa ne samo poletno, saj je celoletna slika obiska pretežno enaka. Slab obisk, razen tam, kjer so v igri drugi motivi, razkazovanje toalet, sončenje v slavi znanih, brezplačna hrana ipd., je pri novomeških prireditvah z redkimi izjemami pravilo. Torej, polovica večnih nezadovoljnežev - na plan! Prireditve so tudi za vas, mogoče vas bo njihov kulturni predznak usmeril v resničen svet in mogoče bo vaša kritika takrat bolj upravičena.
III l|u|m|n|a|
Uničevanje slovenskih gozdov
Osmrtnica Kobili
V ozadju je vztrajnost nekega koristnika, ki ima močne politične zveze, spretno podjetniško žilico ter brezobzirnost do nacionalnih vrednot.
Tekst in foto Boštjan Pucelj
Imamo naravna bogastva, s katerimi se hvalimo, jih občudujemo in poveličujemo. Pri vsaki akciji, ki odžre del te naše vrednote, nas ustrahujejo z vsaj tremi izgovori, čemu je vse to potrebno nujno postoriti. Prvi tak je gospodarska rast, da je to na dolgi rok prepotrebna investicijam in bo rešila finančni primanjkljaj - česa že? Drugi srčni stavek so nova delovna mesta, ponavadi gre pri malo večjih projektih za od tri do štiri. Prvi zaposleni pride ponavadi iz drugega podjetja, ki se mu ‘ustrezno’ poviša plačo, to je seveda vodja projekta oz. podjetja. Naslednjega tudi preselijo iz drugega delovnega mesta z isto plačo, ostala dva sta ponavadi zaposlena za določen čas. Tretji dekorativni stavek se nanaša na slovensko lepoto in njeno vse povsod jo je dosti, da se že drek dela. Tako bomo počasi zradirali te nepotrebščine za pasji drek. To zgleda zgolj na prvi pogled, a še zdaleč ni res. Za vsakim takim angažmajem stoji vztrajnost nekega koristnika, ki ima močne politične zveze, spretno podjetniško žilico ter brezobzirnost do nacionalnih vrednot.
Med vrednote spadajo tudi gozdovi. Varovanje gozdov določa Zakon o gozdovih, gozdnogospodarski načrt, ki določa gospodarjenje z gozdovi, pa določa ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ta se, kot vse kaže, spreminja glede na potrebe prej politične kot strokovne stroke. Poznamo gospodarski gozd, ki je na-
menjen proizvodnji lesa, ter gozdove s posebnim namenom. Na gozdnem območju Gorjancev imamo pretežno funkcionalni gozd, del gozdov spada tudi med pragozd, ter gozdove, ki bi svoj pragozdni značaj še razvili in še za časa našega življenja postali zatočišče za izginjajoče živalske in rastlinske vrste (recimo območje doline Kobila). Za nas laike je teh gozdov občutno premalo, in ker mora tudi gospodarstvo imeti svoj donos, se s časom s tem sprijaznimo in upamo, da bo kdaj bolje. Pa ne bo, vedno bo slabše, ker obstajajo ljudje, ki jim je vseeno za naravna bogastva, za nacionalne in regionalne vrednote. Taki ljudje vidijo srne kot živino za golaž, bukev kot sobni parket in travniške rože kot krmo za govedo, v javno dobro pa mogoče podarijo dve malo bolj okrogli bukvi v obdelavo Forma vive.
Sedaj se pa vprašamo. Kakšne so potrebe Slovenije za izkoriščanje teh gozdov? Nikakršne. Večino lesa že sedaj izvozimo v tujino, tako da to nima nobene zveze z nacionalnim interesom, ampak zgolj s kapitalističnim. Če je dobiček 1 kubičnega metra 20 evrov in je v tej dolini najmanj 20 milijonov kubikov lesa, ki naj bi jih po ‘uradnih’ standardnih posekali v 30-ih letih, je to 400 milijonov evrov. Sedaj lahko vsak bralec presodi, zakaj je tak interes, da se zadeva spravi na tla, pa četudi je nacionalni interes še tako velik. Najbolj sporno pa je to, da so ljudje, ki stojijo za
tako odločitvijo v vlogi skrbnika gozdov kot tudi v vlogi strankarskih veljakov sedanje oblasti. Lastniki so ponavadi vpleteni kot neuka stranka, saj so gozdove podedovali z denacionalizacijo in na vlogo gozdov gledajo skozi prizmo skrbnikov, ki jim prinašajo brezskrbni dohodek. Revirni gozdar, ki določa letni program, dela v gozdovih in je uslužbenec Zavoda za gozdove, pa se ravna po gozdnogospodarskih načrtih in željah lastnika. Ker varnostni mehanizmi delujejo pod neposredno taktirko vlade, je kakšen odpor nesmiselno pričakovati in pride le do žalostnega skomigovanja z rameni. Strokovna mnenja so omejena na absurdne podrobnosti, tako da se v najboljši meri obeta kak bolj birokratski vozel, ki pa se hitro razreši s kakšno pritožbo. Vstaja ljudstva tudi ni na vidiku, ker so zaposleni z zbiranjem pikic, zvezdic in smrekic. Če hočemo živeti v naravnem okolju, je treba na probleme opozarjati predenj se črpa denar iz kohezijskih skladov za sanacijo regije. Še večji absurd pa bo nastal, ker bodo taki lastniki oziroma skrbniki za opravljeno delo nato dobili še državno subvencije, ker ‘vlagajo’ v gozdove.
Da ne bomo slučajno metali vse v isti koš, sledeči primer je za območje Kobil, ki po zadnjih podatkih izgublja svoj obstoj. Slava ji.
APT, 2. sezona
Strast in skrb do problemov časa
|k|uI
Uroš Lubej, foto Boštjan Pucelj
Anton Podbevšek Teater v letošnji sezoni načrtuje tri premierne gledališke dogodke in glasbeni spektakel. 15. novembra bo na velodromu pri Prečni premiera spektakla XX. stoletje v režiji Matjaža Bergerja. Decembra bo premiera Mozartovega Requie-ma (režija Janko Lorenci). Na nekdanji dan nekdanje JLA bo Novo mesto okupirala skupina Laibach. Marca načrtujejo avtorsko predstavo v režiji Nane Milčinski Hamlet - 60 minut. 18. in 19. oktobra pa bo v Novem mestu gostoval tudi Betontanc s predstavo Show Your Face režiserja Matjaža Pod-grajca.
Vrhunci Novega mesta v predstavi
Prva uprizoritev bo novembra na vnovič oživljenem velodromu. Šlo bo za poskus spektakelske uprizoritve knjige XX. stoletje sodobnega francoskega filozofa Alaina Ba-diouja. Kot pravi Berger, predstava meri na demontažo določenih antagonizmov XX. stoletja, hkrati pa je resen spoprijem z napačno formulacijo spektakla, kakor se je uveljavil v zdravorazumski inačici.
Na velodromu bodo nastopili kolesarji Adrie Mobil, skupina Dan D, svetovna plesna prvaka Andrej Škufca - Katarina Venturini, Irena, Lita in Robert Yebuah, pevski zbor Krka, deset performerjev, boksarji itd. Na velodrom se bodo v živo prek interneta javile štiri osebe iz Pariza, Moskve, Berlina in s kitajskega zidu, ki bodo odgovorile na vprašanje, kaj je za njih največji dogodek XX. stoletja... Berger se je predstavo odločil postaviti na športni objekt. Kot pravi, ima velodrom strukturo amfiteatra. Notranji pravokotnik bo omogočil scenografijo »časovnega traka«, postavljenega v polja igrišča za ameriški nogomet.
Berger se navezuje na misel VValterja Benjamina, da ni dokumenta kulture, ki ne bi bil hkrati tudi dokument barbarstva. Totalitarizem je tudi osrednji Badioujev problem: »Badiou radikalizira vzročno-posledič-ne nize, ki so našli odpor in nasprotnika v angažirani umetnikih, ki so z inovacijami novih oblik demaskirali določene ideološke (totalitarne) mehanizme.«
In kje je gledališki potencial filozofskega dela? »Repertoar APT je bitka za relevantne geste, bitka za lepoto in bitka za identiteto sodobnih umetniških praks. Knjiga XX. stoletje je filozofska refleksija prelomov in antagonizmov prejšnjega stoletja, ki ga v nekem smislu živimo tudi danes. Ti prelomi se manifestirajo v umetniških stilih, v gospodarskih konjunkturah, v civilizacijskih ugankah, kijih bolezni časa zastavljajo človeku. In naposled - XX. stoletje je zgodba o totalitarizmih in uporih zoper njih; ti upori se manifestirajo v oblikah političnega boja in v oblikah umetnosti... Badiou jeva knjiga se vseskozi ukvarja s tem, kako je Drugi videl »zgodovinskost« iztekajočega časa. In ta Drugi je v Badioujevi rekonstrukciji stoletja (tudi) gledališče. In ne katero koli, ampak gledališče, ki zna potujiti grozljivo stvar, ki se zna z njo soočiti, ki jo zna pogledati s strani.«
Živ odnos med množično in elitno kulturo
»Repertoar vsakega gledališča je ključ do razumevanja osnovnega odnosa gledališke institucije do gledališča kot oblike spektakelske funkcije in gledališča kot oblike umetniške prakse. Gledališki repertoar je v nekem smislu mišljenjski kurz in angažirana refleksija dogodkov, fenomenov, antagonizmov, simptomov. Zato je žanrska predpostavka APT-ovega repertoarja ustvariti živ
odnos med množično in elitno kulturo, hkrati pa strast in skrb gledališkega diskurza prepoznava v odnosu do problemov in dramatičnosti časa, v katerem živimo« pravi ravnatelj APT Matjaž Berger o letošnjem izboru tekstov in predstav.
Zgodba o smrti, mit o princu in triumf volje
Decembra bo sledila uprizoritev Mozartovega nedokončanega dela Requiem. Režiser predstave bo Jernej Lorenci, priredbo pa bo naredil Nebojša Pop Tasič. Lorenci je prejel Borštnikovo nagrado in nagrado festivala zlati lev v Umagu za predstavo Razmadežna, za predstavo Hrepenenje in smrtSylvie Plath pa nagrado občinstva za najboljšo predstavo festivala Ex ponto in nagrado za najboljšo predstavo leta 2003 v BiH po izboru gledaliških kritikov, teoretikov in teatrologov. Kot pravi Berger, je Jernej Lorenci zanj »eden najbolj plemenitih slovenskih režiserjev profesor na akademiji, ki vztrajno in taktilno razgrajuje mite in uganke civilizacije. Requiem je uganka o smrti, izpolnjenju in sublimnem ... To so vprašanja, ki nas v času in obdobju brez imena morajo posebej zanimati, ker se prav z njimi redefinira teleologija življenja ... Mozartov Reguiem je zgodba o smrti, nesmrtnosti in zvočnih pokrajinah, sredi katerih se je Mozart dobesedno »izničil«, ko je Iskal svoj zadnji največji zven sublimnega,«
utemeljuje izbor tega dela ravnatelj novomeškega gledališča.
Nana Milčinski, ki je z APT sodelovala že pri predstavi Peter in volk, se bo v avtorski predstavi Hamlet - 60 minut, katere premiera bo marca, predvsem ukvarjala z vprašanjem, ali je v današnjem času sploh še mogoče uprizoriti Hamleta.
Koncert Laibacha se bo zgodil na dan JLA. Na vprašanje, ali gre za provokacijo, naključje ali napoved vnovične okupacije, je Matjaž Berger odgovoril:»Skupina Laibach (in NSK) se je v Sloveniji prva zares lotila totalitarizmov - in jih premagala na svetovni sceni... Če je Anton Podbevšek prvi slovenski avantgardist, je NSK najsubverzi-vnejši kritik alienacije XX. stoletja v slovenski umetnosti.«
Osnovna filozofija gledališča je v uporabi vseh gledaliških in umetniških zvrsti, glasbenega, plesnega, dramskega, po-stdramskega in otroškega gledališča. Anton Podbevšek Teater je bil kot Gledališče Novo mesto ustanovljen julija 2005, junija 2006 je vodenje teatra prevzel Matjaž Berger, sledilo je preimenovanje v Anton Podbevšek Teater (APT), postavljena je bila celostna podoba (avtorji lrwin), decembra lani pa se je že zgodila prva premiera Brechtovega Galileja, sledili sta plesna predstava Sun City in otroška glasbena pravljica Peter in volk.
Pjvi zasebni konservatorij v Sloveniji
Škofija daruje glasbo
Uroš Lubej
V okviru Zavoda Friderika I. Barage je novomeška škofija ustanovila prvi zasebni konservatorij za glasbo v Sloveniji. Svoje domovanje je našel v prostorih nekdanjega samostana v Šmihelu, imenoval pa se bo po Juriju Slatkonji.
Konservatorij za glasbo Jurij Slatkonja je prvi zasebni konservatorij za glasbo v Sloveniji. Tovrstna praksa izobraževanja je v Evropi uveljavljena že stoletja, v Sloveniji pa je bila prekinjena z drugo svetovno vojno. Posebnost konservatorija je v tem, da združuje vse ravni glasbenega izobraževanja znotraj ene ustanove (osnovna glasbena šola, srednja glasbena šola, kasneje tudi visoka glasbena šola). Splošne predmete osnovnega in srednjega izobraževanja pa izvaja javna šola v okviru javno-zasebnega partnerstva.
Na konservatoriju trenutno poučuje 15 profesorjev. Redno je vpisanih 100 dijakov, ki obiskujejo pouk na sedmih oddelkih, to so: klavir, orgle, petje, violina, liturgični organist, orgle - stara glasba, organist in zborovodja (v okviru Orglarske šole Hugo-lin Sattner).
Posebnost novomeškega konservatorija je ravno velik poudarek na orgelskem in zborovodskem izobraževanju. Na oddelku orgle - stara glasba se dijaki specializirajo za izvajanje stare glasbe z vsemi značilnostmi takratne izvajalske prakse.»Trudimo se, da bi omogočili zainteresiranim dijakom pouk na avtentičnih historičnih glasbilih. S tem uvedemo v slovenski prostor popolnoma nov kader, saj je opaziti pri mnogih profesionalnih glasbenikih pomanjkanje poznavanja ravno tega
segmenta znanj in veščin,«pojasnjuje Aleš Makovec, ravnatelj konservatorija. Oddelek organist in zborovodja vnaša v slovenski prostor prvo obliko institucionalnega izobraževanja zborovodij na srednješolski stopnji.
Znotraj konservatorija sta se že izoblikovala zbor in orkester, ki bosta vedno bolj predstavljala pomembno koncertantno telo, zmožno izvesti več tehtnih programov letno. S svojimi programi se bosta predstavljala v občini, širšem slovenskem prostoru in tujini.
In odkod ime? Jurij Slatkonja (1456-1522) je bil Slovenec, glasbenik, drugi novomeški prošt in prvi dunajski škof. Leta 1498 je osnoval zbor kapelskih dečkov, ki je kasneje postal legendarno znan kot zbor dunajskih dečkov.
Izšla je knjiga o lutkah na Dolenjskem
Letos mineva 50 let od smrti prvega slovenskega lutkarja akedemskega slikarja Milana Klemenčiča. To je bil povod, da sta območna enota JSKD in Dolenjski muzej v letošnjem letu najprej pripravili razstavo, nato pa še knjigo z naslovom Lutkarstvo na Dolenjskem. Avtorici sta Ivica Križ iz Dolenjskega muzeja in Klavdija Kotar iz JSKD.
»Sprva se je zdelo, da bo to le manjša razstava in publikacija. Ob delu po arhivih in na terenu pa se je izkazalo, da je gradiva kar precej,« pojasnjuje I. Križ. “Pri raziskavi pa sva se opirali na tiskane vire, na arhivske vire, osebne arhive, ustne vire ter kronike posameznih šol in vrtcev. V zadnjem letu sva skupaj pregledali vse šolske kronike od tridesetih let minulega stoletja dalje," osvetli raziskovalno plat projekta K. Kotar. Knjiga je urejena kronološko od predstavitve začetkov lutkarstva, prek dejavnosti po šolah in vrtcih, sledijo predstavitve lutkovnih skupin in društev, lutkovni festivali in tipi lutk.
In kako avtorici ocenjujeta stanje lutkarstva na Dolenjskem? »Posebej uspešna so bila 50. in začetek 60. let 20. stoletja, ko je na novomeškem učiteljišču deloval lutkovni oder ročnih lutk pod vodstvom Dušana Modica. Imeli so po dve predstavi ob nedeljah in gostovali po vsej Dolenjski. Iz obdobja pred 1980 velja omeniti velja tudi lutkarje OŠ Grm in podružnično šolo OŠ Center Mali Slatnik pod mentorskim vodstvom Vide Ščap. Na Dolenjskem smo imeli pokrajinami. Manj znano je tudi dejstvo, da na Klemenčiča v Ljubljani kot animator, lutkarsko dejavnost prisotno vse od 30. let je bil velik lutkar tudi Miran Jarc, ki je so- včasih tudi glasbeni spremljevalec na violi-in nismo zaostajali za ostalimi slovenskimi deloval pri Marionetnem gledališču Mila- ni, kot prevajalec in prireditelj lutkovnih
Kot rečeno, bo novi konservatorij deloval v okviru Zavoda Friderika I. Barage, ki ga je novomeška škofija ustanovila februarja 2007. Poleg konservatorija v okviru zavoda delujejo tudi Katehetsko pastoralna šola, Izobraževalni center Lojze Grozde (ki deluje kot koordinator dvorane za predavanje), Duhovni center De Notre Dame (center za duhovne vaje in meditacijo). Zavod je tudi sedež škofijske Karitas in škofijskega arhiva.
Prostori nekdanjega samostana so potrebni obnove. Gradbena dokumentacija je že pridobljena, postavljen je gradbeni oder. Medtem pa se je 1. oktobra že začel pouk.
besedil tujih avtorjev, kot eden prvih piscev slovenskih izvirnih lutkovnih besedil. Njegov Razbojnik Moroz je bil celo preveden leta 1926 v češčino. Del te njegove dragocene lutkovne zapuščine, doslej javnosti manj ali celo neznane, hrani novomeška Knjižnica Mirana Jarca,« pojasnjuje Križeva.
»Če primerjamo lutkovno dejavnost nekdaj in sedaj bi lahko ugotavljali podobno situacijo, ves čas so obstajale skupine ljudi, ki so se z veliko mero požrtvovalnosti trudile obuditi in ohranjati lutkovno dejavnost na Dolenjskem, ves čas pa okolje ni imelo zelo veliko posluha, da bi moralno in tudi materialno podprlo to vejo gledališke dejavnosti, da bi lahko prerasla v profesionalno gledališko sceno ali pa da bi imela boljše pogoje za razcvet v okviru amaterskih lutkovnih skupin,« dodaja.
V zdajšnjem času v Novem mesto delujejo lutkovne skupine Taus Teater, Lutko-motiva, Bibe, Mokre tačke in Poprčki. Proti koncu devetdesetih let minulega stoletja smo imeli v Novem mestu tudi prvi festival slovenskih institucionalnih in neinstitucionalnih lutkovnih gledališč Klemenčičevi dnevi, v zadnjih letih pa potekajo v Novem mestu številni festivali z izbrano produkcijo slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Slovenski pa tudi tuji lutkarji so z novim središčem dobili izjemno priložnost, da z odgovornim poslanstvom svojih uprizoritev, ki se obračajo k različni publiki, predstavijo aktualne lutkovne teme sodobnega časa. (Uroš Lubej, foto Boštjan Pucelj)
Boštjan Pucelj, Človeško kraljevstvo LokalPatriot, 2006
		
		
Festival Muzejski vrtovi, 6. - 11. avgust
Porazno, razglašeno, blamažno!
Med kopico festivalov, ki jih je ponudilo minulo novomeško poletje, je Festival Muzejski vrtovi edini brez prave osebnosti, vsebine in pomena. Kot bi ga zaradi nekih starih zasnov imeli na grbi, pa prireditelji z njim ne vedo, kaj bi. Letos so ga v skladu z navedenim vodilom na silo umestili med Fo-topub in delavnico Jazzinty, za popotnico pa so mu dodali še zaključek zimsko-pom-ladnega abonmaja Jazzinty, ki ga je na koncu koliko toliko dostojno zaključil.
Začetek je bil porazen. Prireditelji so z vabilom pozivali k obisku atrakcije salse in surf rocka, nato pa so nas neki neznani ameriško-mehiški terasni muzikanti Domingo Siete, manjkali so jim samo sombreri in ponči, zvočno posiljevali s tretjerazrednimi latino popevkami. Za povrh so jih izvedli povsem medlo, poslušalcev, razen naglušnih, pa ni prepričalo tudi podarjanje njihovih »svetovno uspešnih« albumov.
Vendar to ni bilo v primerjavi z naslednjim večerom, ki je na oder pripeljal brazilske glasbenike Juba, še nič. Tale Žuba je imela poleg pevke, če jo tako lahko imenujemo, v zasedbi še trio. Pravzaprav sta bila v triu glasbeno pismena le pianist in bobnar. Basist je bil razglašen, že takoj na začetku je padal iz ritma, pri solo vložkih pa so se njegovi prsti zapletali v neznano. Njegovo manj kot osnovnošolsko izvajanje je stoodstotno nadgrajevala pevka Jeruma Paes, ki ji očitno manjkata odločili lastnosti tega poklica. Ne zna peti in nima glasu. Če smo zlobni, ji manjkajo tudi atributi, ki pregovorno pritičejo bojda vročekrvnim brazilskim pevkam. Skratka katastrofa in blamaža. Je pa koncert obiskalo tudi nekaj naglušnežev, ki so ob tem mijavkanju in lovljenju sape celo plesali. Ja, tudi mi neverni se moramo včasih zateči k Svetemu pismu. Saj veste, blagor ubogim itd.
Da pa skrpucalo le ni bilo zapravljanje denarja in časa, je poskrbela koroška jazzovska zasedba Jazoo, avstrijske šolarje Slow Mood je brezpredmetno omenjati, ki je presenetljivo ponudila izredno ustvarjalno glasbeno sliko in pokazala na vrsto odličnih solistov.
Skupna ocena: - 2
Festival Jazzinty, 13. -18. avgust
Nekaj vrhuncev, a tudi preveč povprečja.
Kot smo bili priča, Festival Jazzinty s ponudbo vse bolj izraža pripadnost jazzovski delavnici. Tako izrablja na delavnici sodelujoče mentorje in se z redkimi izjemami vse bolj usmerja v sredinsko ponudbo, sicer značilno za izdelke te blagovne znamke.
Če gremo po vrsti, lahko ugotovimo, da letošnji nastop Miles Griffith Ouinteta ni prinesel ničesar novega, prej je ponudil prežvečeno in večkrat slišano. Pravo osvežitev uvodnega večera je v zameno prinesel ognjevit nastop domačih, v tujini šolajočih se glasbenikov Next Musič En-semble, med katerimi sta izstopala saksofonista Jan Kus in Cene Resnik. Potem smo v torek prisostvovali Jazzonu, ki ga je najlepše kot dolgčas ocenil sam izvajalec Igor Lumpert, večer pa je v LokalPatriotu popestrila slovenska zasedba Six To Go. Prikazala je povsem drugačno ustvarjalnost, ki se poraja ob spontanem, kot se za jazzerje spodobi, muziciranju.
V sredo je nastopil ugledni in priletni ameriški pianist Barry Harris. Takoj je dal vedeti, da ima glavo na pravem mestu. Upam, da so njegovo odrsko lekcijo o skladanju in jazzu dojeli tudi prireditelji. Predvsem pa je dal Harris z iskrenim nastopom slutiti velikost in moč jazza.
Četrtek je prinesel popoln višek, samostojni recital italijanskega akordeonista Si-moneja Zanchinija. Ta je v deželo, ki je harmoniko posvinjala z jodlarskimi polkami in valčki, prinesel nov pogled na to glasbilo. Njegovo filozofsko glasbeno snovanje je ponudilo zvočne in domišljijske razsežnosti ter pokazalo izredno kulturno tehnično podkovanost.
Potem je v petek nastopila ameriška mentorica petja Judy Niemack. Z njeni deželi ljubo patetiko je pokazala, kako se da v Ameriki s petjem služiti kruh, pristnega jazza pa je bilo v njenem izvajanju malo. Precej več pristnosti je prinesel petkov nastop zagrebške jazzovske enciklopedije na dveh nogah Boška Petroviča. Pokazal je, kako je jazz ob vrhunski tehniki lahko tudi zabava. Čeprav je izvajal sredinski program, je dokazal, da je s predanostjo in z žarom mogoče tudi tega narediti privlačnega.
Skupna ocena: 3
Sedef, Atrij Knjigarne Goga, 31. avgust
Prava pot bosanskega etna.
O skupini, ki nas je v Goginem atriju navdušila precej bolj kot uro kasneje izvedeni slabokrvni festival Novo mesto Izklopljeni, je pravzaprav malo znanega. Zame je bila čisto presenečenje, čeprav sem kitarista Šemsudina Dina Džopo v Novem mestu predlani slišal v zasedbi Traje Briza-nija. Poleg Dina sta trio sestavljala še pevka Maša Popovič in kitarist Tine Stepin-šek, zasedbi se je nekajkrat pridružila neznana čelistka.
Na letaku sem prebral, da je skupina od ustanovitve leta 2004 z različnimi glasbeniki raziskovala nove razsežnosti etno glasbe z območja nekdanje Jugoslavije. Šele pred kratkim se je preoblikovala v tričlansko zasedbo in se usmerila v bosansko izročilo sevdalink oziroma bosanskih ljubezenskih pesmi. Po koncertu se mi zdi, da je ubrala pravo pot.
Poglejmo nekoliko v zgodovino. Španski katoliški pogromi poznega 15. stoletja so po Evropi razselili številne judovske kolonije, Judje so tako po Evropi raznesli lastne kulturne vplive, med drugimi deželami tudi v Bosno, kjer se je tako imenovana sefardska kultura spojila z bosansko turško. Med judovsko popotnico so bili tudi špansko in portugalsko glasbeno izročilo oziroma zametki flamenka in fada, ki se zdita ob orientalni ritmiki praočeta bosanskih sevdalink, le da so sevdalinke namesto ob spremljavi kitar izvajali v spremljavi sasa ali katerega drugega vzhodnega brenkala. Drugi del sefardske dediščine je nostalgija, ki jo najbolje opiše portugalska saudade. Grenko sladko hrepenenje, ki prežema sevdalinke in portugalski fado. Na tej točki se srečuje tudi izvajanje Sedefa.
Neoporečna glasbena podlaga, kitarska medigra, solo vložki, etnični obrazci in okraski so ponudili obilo glasbenega užitka. Na tak temelj položeno čutno petje pa je peljalo v težko dosegljivo nadgradnjo in sodobno tolmačenje izročila. Maša Popovič je postregla z izrednim petjem. Njeno izvajanje je mejilo na doseganje duhovnih višin, nehote je spominjalo na portugalsko zasedbo Madredeus in ne bi bil presenečen, če se Maša ne zgleduje po Teresi Salguie-ro.
Ocena: 5
Leon Matek, Atrij Knjigarne Goga, 21. september
Klen, a ne preveč izviren izraz.
Ob uri začetka smo v atriju sedeli le štirje obiskovalci, tako je lahko kantavtor Leon Matek, preden je s spremljevalnim triom, z basistom, bobnarjem in s harmonikarjem začel nastop, vse obiskovalce osebno spoznal in pozdravil. Koncert je potekal na nesrečni od države zapovedani žalovalni dan, tako je občinstvo z osebjem lokala vred na koncu štelo okroglo desetino.
Skupina Leona Matka je v celoti predstavila gradivo s plošče Zrno, ki prinaša avtorska glasbo, zabeljeno z etno motivi. Matkov glasbeni izraz se spogleduje še s šansonom in folk glasbo, predvsem pa gradi na izročilu, najsi je to etnografskega ali kakšnega drugačnega slovenskega značaja. Besedilno se pesmi vrtijo okoli tako imenovanega življenjskega kroga. Matek skozi sporočila o življenju in smrti, ljubezni in minljivosti lirično razmišlja o stvarnosti in sodobnem okolju. Njegov izraz je klen, vendar ne preveč izviren. V zadnjih letih in ob številnih tovrstnih slovenskih skupinah, ki posegajo po dokaj enotnem gradivu ljudskega porekla, celo predvidljiv. O tem pričajo tudi naslovi tem: Pleši, pleši dekle, Kam boš dala rumeno lice, Zlato žito žanjemo, Pridi, bova šla čez sedem gričev itd.
Glasbeno se Matkovo Zrno opira na jazzovski trio z akordeonom ali po domače harmoniko. Njegov sodelavec Rihard Zadravec očitno ve, kako se zadevi streže. Sicer Zrno glasbeno lebdi v povprečju, vendar znajo samostojni izleti, predvsem Zadravče-vi, navdušiti. Njegova improvizacija, dolge note, premišljeni okraski zasanjajo in glasbi dodajo širino, ki je ostali člani ne premorejo. Tudi Matkova akustična kitara, čeprav solidna, ne ponudi ničesar presežnega.
Če povzamemo, ugotovimo, da gre za povsem povprečno skupino, ki jezdi na krilih novodobnega slovenskega iskanja korenin. Pri tem pa Matkovo Zrno le odstopa od utečenih domačih glasbenih tokov. Njegovo spogledovanje z jazzom, če lahko tako imenujemo improvizacijske nastavke, ga zna pripeljati kam dlje od poigravanja. Vsekakor je skupina redkim obiskovalcem popestrila večer.
Ocena: 3
Leeloojamais, Country Club, Dallas 2007
Glasba v slogu raznih Beyonsic In Britneyc ter podobne prodane svojati se Leeloojamaisu ne prilega.
Menda naslov plošče kaže na podeželsko poreklo posavske skupine in klubsko glasbo, ki naj bi jo igrali. Vprašanje je samo, kakšno klubsko glasbo? Izraz in slog sta izredno široka. Klubska glasba je lahko vse od pogrošnega diska sedemdesetih let do sodobne visokotehnološke elektronske glasbe. Kot izda že hipno poslušanje, pa Leeloojamais bolj stavi na pogrošne oblike. Na plošči prevladujeta diskoidni funk in poceni glasbena oprema, temelječa pretežno na ritmu in zvoku ne najbolj svežih klaviatur. Pravih rhythm'n’blues nastavkov ter jazzy not, kot smo jih zasledili na prejšnjem izdelku te sedaj nekoliko prenovljene zasedbe, skoraj ni več najti.
Odsotnost tega popolnoma preseneča. Skupino sestavljajo kakovostni glasbeniki, celo par šolanih jazzistov. Jih je poleg kakovostne glasbe, ki jo znajo ustvariti v drugačnih zasedbah, pretirano zamikal pop (denarja v domači glasbi menda tako ni)? So podlegli pokmetenemu okusu slovenskega radia in televizije ali mogoče mislijo, da jezdijo na krilih osiromašenega svetovnega hip-hop/r’n’b-ja? Glasba v slogu raznih Beyonsic in Britneyc ter podobne prodane svojati se Leeloojamaisu ne prilega.
Se pa tej usmeritvi tembolj prilega nova pevka Kristina. Kaže, da je imela skupina srečo in je za prejšnjo pevko hitro našla zamenjavo. Christine, kot je zapisana na ovitku, se je v zasedbi hitro znašla. Deluje kot enakopravna članica, zdi pa se, da gre del zaslug za popevkarsko usmeritev tudi njej. Je sicer vešča vokalistka, dobrih glasovnih zmožnosti in dikcije, le nekoliko preveč včasih vleče. Za rhythm and blues s pridihom jazzy občutja pa ji manjka pravih modrih (blue) not in znanja. S takim petjem bi skočila iz žalostnega slovenskega povprečja, tako pa le preveč spominja na ostale slovenske in delno hrvaške novodobne popevkarice, ki menijo, da so kos zahtevnejšemu slogu.
Pevka je v večji meri tudi sama zagrešila besedila, vendar pri njih ne gre izgubljati besed, prav tako ne pri gostih, katerih prisotnost izda šele zapis na ovitku.
It|l|a|č|e|n|k|a|
Supersoul Connection, Klik!, Nika 2007
Prepričljivost, udarnost, neverjetno razčiščen pogled na svet.
Sam’ enkrat se živi, ampak v tem telesu,/ pol' greš v druz'ga, n’č nau’š s sabo nesu./ Skočmo v’n iz tega kroga, iz te matrice,/ raj’š pejmo z lifotm, pust’mo stopnice. Klil-klik - vklop prave frekvence,/ luč je posvetila - vklop transcendence!/ itd.
Pa kdo je ta tip, me je prestrelilo takoj po prvih verzih in podlagi, ki je močno smrdela po azijskem podzemlju, kot ga znajo zakuhati v Angliji živeči potomci Indijcev in Pakistancev? Od kod se je vzel? V Sloveniji??!! Od kod njegova prepričljivost, udarnost, neverjetno razčiščen pogled na svet, stare hipijske ideje ali novodobno nadreli-gijsko spogledovanje z naravo. Večino tega, kar govori, takoj podpišem. Pa glasba? Eklektika! Asian Dub Foundation, Jai Uttal, Talvin Singh, Transglobal Underground in podobno. Izvrstna produkcija, zanimivost, pestrost, vpetost v svetovne glasbene tokove, zlitina hip-hopa, duba, elektra, reag-geja, rock elementi, punk ostrina, vzhodnjaški ritmi in melodika. Mare iz založbe je imel prav, ko je rekel, da mi bo tole všeč!
Pustimo na strani, koliko vam je všeč recitiranje ob glasbi. Z izrazom rap tega vokalnega početja ne bomo omadeževali. Zadeva je precej blizu N’tkovemu podajanju, čeprav Supersoul naveze ne bi primerjali z njim. Supersoul Connection je vseslovenski petčlanski glasbeni kolektiv, ki ponuja za naše razmere dokaj nenavadno zlitje in prinaša glasbeno svežino.
Očitno Dhyan, Uroš, Gaj, Rokk in P. Ram glasbeno delovanje dojemajo kot poslanstvo. Glasba Roka Koritnika je zgolj podlaga manifestu Dejana Crvenčiča. Skupina zagovarja človekovo izbiro: »Bog je itak eden, dr'gač to ne bi bil,/ ljudem je s'm različno znanje razdelil,/ mi pa se kregamo, kdo ima prav,/ bistvo pa je daleč, ne bom si ‘zmišl’eval. Fantje imajo glave in ušesa na pravem mestu. Nasprotujejo nasilju, govorijo o miru, proti svetovni revščini, enoumju. Trdijo, da ima človek v rokavu več življenjskih in duhovnih atributov, kot mu jih ponuja moderen potrošniški model.
Sveža in udarna plošča, kot je pri nas že dolgo ni bilo!
Delo: 5/Oblikovanje ovitka: 3
Jure Pukl »New Virus Ouintet«, Sound Pictu-res, Goga Musiča 2007
Glasbeno ustvarjanje, ki ostaja znotraj okvira izročila hard bopa in sredinskega jazza.
Plošča nove zasedbe tenor saksofonista Jureta Pukla prinaša drugi avtorski projekt za Založbo Goga. Puklova zasedba je v preteklosti dvakrat izvajala skladbe, prispele na Jazzintyjev natečaj Jazzon, prav tako je Pukl večkratni nagrajenec razpisa za najboljšo novo slovensko jazzovsko skladbo.
Že njegov prvi album The VVizard ga je predstavil kot samosvojega, nekoliko coltra-neovskega raziskovalca, katerega glasbeni potencial presega domače glasbeno povprečje. Njegova nova plošča utrjuje to spoznanje, Pukl pa se tudi tokrat predstavlja ob kvintetu, kar že samo po sebi govori o njegovem širšem dojemanju zvoka in želji po raziskovanju možnosti, ki jih ponuja tako široka zasedba.
V studio se je tokrat podal ob rednemu sodelavcu kontrabasistu Robertu Jukiču, pianistu Eriku Marenčeju, kitaristu Janiju Modru in bobnarju Gašperju Bertonclju. Zasedba zveni dokaj sveže, utečeno, navdušuje medigra, predvsem Puklovega saksofona in Modrove električne kitare. Večkrat se zapleteta, ustvarjata lirična sozvočja ali si podajata temo. Te so za razliko podobnih izdelkov domačih jazzovskih izvajalcev, tudi pogosto izpod Gogine strehe, prepoznavne. Zvenijo izvirno, sočno, pritegnejo in se ugnezdijo v poslušalčev spomin.
Puklovo izvajalsko in avtorsko skladateljsko raziskovanje pa vendar ostaja znotraj okvira izročila hard bopa in sredinskega jazza. Kakšne širše vpetosti v sodoben im-provizacijski svet na posnetkih ni ujeti, prav tako ne najnovejših jazzovskih smernic. Prej njegovo izvajanje temelji na pretežno sredinskem podajanju, kot ga zapovedujejo ozko usmerjene evropske jazzovske šole.
Njegova smer je pač taka, kot je, to je avtorjeva izbira. Puklova glasba je tudi zahtevna, ritmično zapletena in zvočno optimistična. Mogoče bi si v njej želeli nekoliko več ostrine, predvsem drznosti ostalih glasbenikov, kar pa ne velja za Janija Modra, ki zna izkoristiti njegovemu glasbilu namenjeni prostor. Kljub temu Puklova nova plošča deluje prepričljivo, kar je več, kot lahko rečemo za večino Goginih zadnjih plošč.
Delo: 4/Oblikovanje ovitka: 2 Ocenjuje Rasto Božič, foto Rasto Božič
Delo 3/Oblikovanje ovitka 2
Foto Boštjan Ljubi
Foto Boštjan Pucelj
IšIpIoIrItI
Odbojkarice novomeškega TPV, ki so pred kratkim praznovale petnajst let izredno uspešnega obstoja, se kot aktualne podpr-vakinje državnega prvenstva podajajo v novo tekmovalno sezono močno pomlajene. Naporna sezona s sabo prinaša tako tekmovanje v državnem prvenstvu in pokalnem tekmovanju kot tekmovanje v srednjeevropski ligi - interligi - in tekmovanju v pokalu Challenge, v katerem sodelujejo najboljše ekipe vseh evropskih držav pod okriljem Evropske odbojkarske zveze. Mladinki, osemnajstletna Mojca Pene in še ne sedemnajstletna Tina Strahinič bosta kot članici začetne šesterice tako okusili svoj in-terligaški krst. Kljub pomlajeni sestavi, ob izkušeni reprezentantki Jani Vernig in talentirani Anji Zdovc, ekipa prav gotovo sodi med tri najboljše v državi.
Mladost proti izkušnjam
Kot pravi predsednik kluba Bojan Vernig, so temu primerni tudi visoki cilji v letošnji sezoni: »1/ državnem prvenstvu načrtujemo vstop v finale, prav tako, kljub neugodnemu žrebu, v pokalnem tekmovanju. Za vstop v finale pokala bo treba premagati ekipo Nove KBM Branik, ki napoveduje osvojitev dveh lovorik. Za vrh v obeh tekmovanjih pa konkurirajo tudi lanskoletne državne in pokalne zmagovalke, ekipa HIT iz Nove Gorice. Ekipa TPV je premalo izkušena, da bi od nje lahko pričakovali naskok na vrh, zato imamo v rezervnem načrtu okrepitev s še eno kakovostno igralko iz tujine, ki naj bi se ekipi priključila nekoliko kasneje, ko bo končano žensko evropsko odbojkarsko prvenstvo.«
Podobno razmišlja trener Bogdan Kotnik, ki je zadovoljen s potekom priprav: »Priprave so potekale avgusta kot kombinacija dela z utežmi, dela na stadionu in vadbe tehnike in taktike. Igralke so tako trenirale 5 ur dnevno, v septembru pa smo zmanjševali obseg treningov do začetka interli-ge, saj moramo biti že takoj na začetku v tekmovalni formi, ker igramo proti nasprotnicami, pri katerih si nadejamo točke. Formo bomo nato še stopnjevali do prvega
»Imena ne igrajo. Poskusili bomo presenetiti z domačimi mladimi igralkami,« pravi trener Kotnik.
Damir Skenderovič, foto HG
Odbojkarice ambiciozno v novo sezono
vrhunca sezone, in sicer finalnega turnirja za pokal Slovenije, kjer bi si želeli uvrstiti v finale. Naš cilj je, da bi se uvrstili tudi v finale državnega prvenstva in med štiri ekipe v interligi. Glede na to, da smo ekipo zelo pomladili, so to zelo ambiciozni cilji, praktično enaki kot lani, vendar verjamem, da lahko tudi s to mlajšo ekipo povsem neobremenjeno presenetimo Maribor ali Gorico, katerima letos prepuščam vlogo favoritov, saj imajo veliko dražji in z zvenečimi imeni okrepljeni ekipi. Toda imena ne igrajo in mi jih bomo poizkušali z domačim kadrom presenetiti. Sam v našo ekipo stoodstotno verjamem.«
Pričakovanja v mednarodnih tekmovanjih
Večji del sezone bo potekal v okviru mednarodnih tekmovanj. V srednjeevropski ligi, interligi, se bodo odbojkarice pomerile z najboljšimi ekipami Hrvaške, Madžarske in Avstrije. Cilj, ki so si ga v klubu v tem tekmovanju zastavili, je uvrstitev na zaključni turnir četverice in s tem izboljšati že dvakrat osvojeno peto mesto v minulih dveh sezonah. Zanimivo bo tudi tekmovanje v pokalu Challenge, ki bo potekalo pod okriljem Evropske odbojkarske zveze. V letošnji sezoni je sistem tekmovanja spremenjen, tako da se namesto turnirjev igrajo posamične tekme na gostovanju in doma. V drugem krogu pokala je žreb Novomeščankam izmed 30 sodelujočih ekip namenil finske državne prvakinje in pokalne zmagovalke. Z ekipo Konecranes iz Haemeenlinne se bodo igralke TPV najprej pomerile v gosteh konec novembra, v začetku decembra pa v Novem mestu. Tako bodo v primeru izenačenega rezultata v zmagah odigrale odločilni »zlati set« na domačem terenu. Kljub močnemu nasprotniku v klubu načrtujejo napredovanje v naslednji krog.
Prostorske težave
Čeprav imajo visoko zastavljene cilje v letošnji sezoni, se predsednik Bojan Ver-
nig zaveda, da izdatna finančna podpora generalnega sponzorja TPV ne zadošča za pokritje vseh stroškov. Poleg članske ekipe je treba organizirati treninge in omogočiti sodelovanje na tekmovanjih, ki jih prireja Odbojkarska zveza Slovenije tudi mladinkam, kadetinjam, starejšim, mlajšim in najmlajšim deklicam. Zraven sodi še vrsto prijateljskih domačih in mednarodnih turnirjev, dejavni pa so tudi z vrsto drugih projektov. Recimo z odbojkarsko šolo, ki je namenjena dekletom, ki se želijo resneje ukvarjati z odbojko, izvirnim projektom Rišem odbojko, katerega namen je približati svet športa širši množici učencev in drugih. Tudi sezona je dolga; samo dvoranska odbojka traja od avgusta do maja prihodnjega leta. Zato si Bojan Vernig želi, da bi k sodelovanju pritegnili tudi vse ostale potencialne sponzorje: velika in mala podjetja, različne družbe in ustanove, posameznike iz Novega mesta in izven njega, saj, kot pravi:»Veliko jih je pripravljeno priskočiti na pomoč, vendar se kljub temu bojujemo za obstoj na priborjeni ravni. Pogoji za delo so vsako leto praktično enaki, prej slabi kot dobri. Težko je usklajevati termine za treninge in tekme z ostalimi športi, ki tudi potrebujejo dvorano ali telovadnico. Da bi se izognili ne prostorskim težavam, Novo mesto potrebuje vsaj eno, če ne dve večji telovadnici. Za hitrejši in večji napredek odbojke bi potrebovali več terminov, tudi kakšna strokovna kadrovska okrepitev bi nam prišla prav. Letos se spet pogovarjamo z nekdanjimi igralkami, ki so izrazile dobro voljo, da priskočijo na pomoč. Verjamemo, da bomo z njihovo pomočjo Odbojkarsko šolo Novo mesto izpeljali še bolj kakovostno.«
15 let uspešnega delovanja kluba
Poleg tega letos Ženski odbojkarski klub TPV Novo mesto praznuje 15 let. V ta namen so sredi septembra organizirali turnir, na katerem so sodelovale vse igralke, ki so bile članice kluba od obstoja naprej. Po
športnem delu je sledil zabavni del, na katerem so bili prisotni vsi, ki so na kakršen koli način pripomogli k delovanju kluba. V okviru praznovanja poteka tudi projekt Koledar 2008. Kot je povedala Jana Vernig, ki je v klubu poleg igranja zadolžena za računovodske naloge, organizacijo in izpeljavo projektov kluba (Rišem odbojko, Odbojkarska šola, Turnir za pokal Novega mesta, Božični turnir Saint Raphael,) so se odločili za predstavitev kluba širši javnosti in za promocijsko potezo izdaje koledarja za leto 2008. »K sodelovanju smo povabili vidne novomeške ustvarjalce, s katerimi bomo ustvarili kakovosten izdelek in predstavili igralke odbojke ter motive MO Novo mesto v novi luči.« Pri projektu tako že drugo leto sodelujejo s fotografom Borutom Peterlinom.
Bojan Vernig, ki je ustanovitelj in vseh petnajst let predsednik za slovenske razmere izredno uspešnega kluba, ve, da je po padcu kluba za vnovičen vzpon potrebnih vsaj petnajst let, morda celo več. Zato si skupaj s sodelavci želi obdržati izborjeno raven tudi v prihodnje. Z veliko vloženega ljubiteljskega dela jim to zaenkrat uspeva, vendar se zaveda, da ves čas hodijo po robu prepada: »Lahko se zgodi, da nam bo enkrat spodrsnilo in da bomo doživeli globok padec. To je pač sestavni del današnjega življenja. V takšnem primeru se bomo še vedno lahko s ponosom ozrli nazaj na dolgoletno trnovo, a uspešno prehojeno odbojkarsko pot«
Ekipa ŽOK TPV»sezoni 2007/08: kapetanka Katja Vernig, Špela Križ, Vesna Vardič, Saša Pirher, Anja Zdovc, Petra Škarja, Mojca Pene, Tina Strahinič, Katja Baranašič, Anja Milanovič, Doris Bračika in Jana Vernig. Po končanem evropskem prvenstvu se ekipi pridruži tudi slovaška reprezentantka Branborova, ki je lani igrala v Senici (slovaški državni in pokalni prvak, prvak inter-lige).
Trener: Bogdan Kotnik, pomočnica: Eva Jožef
Severna triglavska stena, nemška smer
Zanimivo, česa se človek najbolj spomni, ko prepleza za popolnega amaterja tako zahtevno alpinistično smer, kot je kratka nemška v triglavski severni steni. Jasno, normalen človek bi pomislil na čudovite občutke, ko premaguješ strah in samega sebe, pa tu in tam skoraj navpično steno, a ni povsem tako. Verjetno je veliko odvisno od človeka. No, sam sem pri doslej najtežjem in najbolj zahtevnem vzponu spoznal, da Nejc Zaplotnik žal nikoli ne bom, ker sem si od vsega skupaj najbolj zapomnil mastne hajderčke. Kaj so mastni hajde-rčki? Tako Štajerci imenujejo tisti plin, ki nekomu spolzi iz zadnjične odprtine in se dobesedno zagrize človeku v nos. Madona! Primož jih je spuščal kot za stavo in naj sem bil ob njem, pod njim, nad njim, vedno je našel pot do moje nosne sluznice. In mi onesnaževal še tisto malo kisika, ki ga je moj organizem krvavo potreboval za res nevajene napore...
A dovolite, da začnem na začetku: Najprej sta bila Adam in Eva... Heh, bo predolgo trajalo, krajšam. V knjigarni Goga smo
delali načrte, kako bomo obiskali Gruma, ki je odšel na visoki položaj na Kredarico, v knjigarno pa vsakodnevno prihaja na kavno malico tudi Luka, ki se tudi v prostem času noče ločiti od knjig, ki mu jih v knjižnici verjetno primanjkuje, in ta je predlagal, da pojdemo obiskati Gruma ne po kakšni navadni planinski poti, ker je to brez veze, temveč po severni triglavski steni, po slovenski smeri. Ki je razmeroma nezahtevna celo za neizkušene hribolazce, kakršen sem jaz. In smo se neke lepe sobote popoldne odpeljali v Vrata. Ker je Luka svetovno znani alpinist in ker je s sabo vzel še Primoža, ki ni tako svetovno znan, sem za dobro vago povabil še Dejana, kar pa se je izkazalo za napako. No, ok je, ker so vsi trije izkušeni alpinisti, malo manj pa, da so hkrati vsi trije tudi Štajerci. In s tremi Štajerci na šverc taboriti v Triglavskem narodnem parku ni mačji kašelj, vam povem! Še najmanjša težava je bilo razumevanje njihovega jezika. Ob pol petih zjutraj sem že skuhal kavo, ob petih smo zakoračili proti steni. Sonca seveda še ni bilo, a je znoj zaradi obilice opre-
me kljub vsemu v potokih tekel po čelih. Nekje ob vznožju stene smo zavili s poti čez Prag naravnost gor in kmalu prišli do točke, kjer smo se morali navezati. Vsi trije izkušeni alpinisti so odložili balast iz črevesa, le jaz sem tisto sranje nosil s sabo, ker seveda kot neizkušen nisem vedel, da pri takšnih vzponih šteje vsak gram! A pustimo to. Luka se je zapodil v steno kot gams, še prej pa mi je najmanj desetkrat zabičal, da ne smem pasti, kljub temu da sem bil navezan nanj. Halo?! Valjda da ne bom padel! Ne vem, kaj je mislil s tem! A smo otroci, ali kaj? Aja, menda je reden bralec ParkXtrema ...
Stena je bila kar težka, še posebej zame, nič ne tajim. Aha, pozabil sem povedati, da smo se namesto v slovensko zapodili v nemško! Zakaj? Ker so vsi trije zamahovali z roko, kako je slovenska brez veze in kako je lahka in tako naprej, da sem kar jaz, kot zelo izkušen nealpinist, predlagal, da potem pa raje preplezajmo kaj težjega! Ne bom se preveč lagal, če povem, da sem kar ok plezal, Luka je celo nekajkrat pohvalil moj stil. Če ni šlo naprej oziroma če nisem vedel, kako, sem vedno improviziral. In v kakšno razpoko vtaknil koleno, kar je sicer bolelo, držalo je pa vseeno. Malo manj sem bil pohvaljen, ko sem pri plezanju jaz moral varovati njega. Takoj sem bil namreč na riti, s cigareto v ustih in čelado poleg sebe. In so noreli in vpili, naj se malo bolj resno obnašam, a jih nisem jemal resno, dokler mi na glavo ni priletel prvi večji kamen. Na srečo je bilo to prav tedaj, ko je še nisem odložil, in me je izučilo! Med malico nam je Luka razlagal, kako je bilo v El Capitanu, kjer si v povsem navpični steni nekaj dni zapored in poslušali smo ga odprtih ust, na koncu pa vsi trije kot en vprašali, kam se prazni črevo. Ja, človek mora znati ločiti pomembno od nepomembnega...
Dan je mineval, Grum je klical vse pogosteje, mi pa še nismo prišli pod vrh, kjer naj bi bilo najteže. Grizli smo in grizli, dokler se končno nismo zagledali v zadnjih šestdeset metrov višinske prepreke, ki je še čakala biti premagana. In naj bi bila po vodičih težavnostne stopnje 4+. A se je Luka nekaj zakalkuliral in me je potegnil v smer 6-. Ki je ne morem preplezati niti v sanjah, ker to pomeni tudi kakšno špago tu in tam, jaz pa sem zadnjič opazil, da lahko nogo dvignem celo do kota 45 stopinj. In bil tega recimo vesel. No, da ne zaidem. Prišel sem do prepreke, s katero nisem vedel, kaj početi. Pod mano prepad, globok kakšnih 400 metrov, gor pa nisem mogel. Nekaj sem improviziral, potem pa obupal. Kakšnih 50 metrov od mene je bil Dejan, varoval je Primoža.
»Ej, model, ne vem, kako naprej!«
Niti pogledal me ni. »Sej ti gre uredu, kr pejt...«
»Ej, model, ne vem, kako naprej!!!!« sem bil glasnejši.
Niti pogledal me ni. »Sej si kul, sam piči!«
In sem znorel. Res sem znorel. Totalno sem znorel. In čeprav je Park relativno svobodna revija, bi mi urednik zagotovo cenzuriral kletvice, ki sem jih natrosil, če bi jih slučajno hotel zapisati! No, potem me je Dejan vzel resno in mi pomagal z nasveti, čeprav danes niti pri najboljši volji več ne vem, kako sem preplezal tisti problem. Moram pa priznati, da sem bil nekajkrat zaradi obupa na robu joka! In sem se dvigal, izpenjal, pobiral kline in vponke ter podobno, Luka me je z vrha varoval. Nisem ga videl, prav tako tudi druge naveze ne. In sem spet prišel do težave. Stopil sem na polico, ki je bila široka kakšnih 50 cm, globoka pa prav za dolžino gojzarja, kjer sem se namenil malce odpočiti, saj sem v pol ure prvič spet kolikor toliko normalno stal, ko je celotna polica zgrmela v prepad! Skupaj z mano. A sem bil navezan in se niti ustrašiti nisem utegnil. Bingljal sem nad prepadom in se na koncu, ko bi morda moral jokati, samo še smejal. Ker mi je bilo popolnoma jasno, da sem sam to želel. In sem bingljal in bingljal in se smejal, zgoraj pa so vpili, če je vse ok! Sem se še kar smejal, čeprav je bila potem hudičeva težava povzpeti se čez zadnji previs. Spet ne bom zapisoval besed, ki so letele gor in dol, a na koncu so me le nekako privlekli do vrha. In če bi nekdo poleg mene vrgel šop bankovcev po 1000 evrov, ne bi imel moči pobrati jih. Sem potreboval kar nekaj debelih minut, da sem prišel k sebi, potem pa se je pojavilo tisto, kar opisuje Nejc Zaplotnik v svoji knjigi. Kmalu potem je Primož spet stisnil hajderčka in trenutek je minil. Pa spomnil sem se, kako alpinisti v El Capitanu kakajo. V vrečko, ki jo potem vržejo dol, spodaj pa študent to pobira in meče v kontejner. In sem pomislil, kako lepo bi bilo, če bi morali nekateri tudi hajderčke loviti v vrečke, a kaj, ko bi se potem sprehajali po visokogorju z metanskimi bombami, za katere nikoli ne veš, kdaj bodo eksplodirale...
Ja, lepo je biti alpinist!
francipotegnmismoprpravljenišini
Vhod v tempelj Hagar Qim
Enormne kamnite bloke, povzdignjene v templje, danes znane kot Malteške templje, si lahko ogledamo po vsej Malti. Te skrivnostne strukture še danes niso povsem razkrile svojo zgodbo. Le ugibamo lahko, kdo jih je postavil in zakaj se je toliko ukvarjal, da nam ob določenih dnevih, recimo ob enakonočju, pripravijo pravo predstavo, y kateri igrajo glavno vlogo sončni žarki. Še bolj skrivnosten je Hipogej, podzemni tempelj, katerega hodniki se razpredajo pod celotno Malto. Znanost tudi ne zna razložiti skrivnostnih kolesnic, ki jih prav tako najdemo na različnih koncih te male sredozemske državice, a zanimivo, nikjer v bližini templjev.
Hagar Qim in Mnajdra
Starodavni malteški arhitekti so nam zapustili veličastne stvaritve, ki so, kot so ugotovili različni raziskovalci, bile zelo skrbno načrtovane. Kultura pa, ki jih je postavila, je pred 4500 leti skrivnostno izginila. Ivan Mohorič, neutrudni raziskovalec resnice, se je v nekem članku celo poigral z zamislijo, da konstrukcije morda sploh niso templji, temveč nekakšni predelovalni obrati uranove rude. Kakor koli, eden najbolj zanimivih kompleksov za raziskovalce je gotovo Hagar dim, v katerem na dan poletnega solsticija (21. junij - najdaljši dan v letu) ob svitanju sončni žarki vstopijo skozi tako imenovano orakeljsko luknjo in osvetlijo/ vstopijo v apsido (polkrožni zaključek stavbnega prostora) templja. Ko pa se sonce zvečer mudi zaiti, pa se podobna igra odigra na drugi strani templja. Hagar Qim je znan še zaradi nekega drugega pojava, namreč glavna os templja je poravnana s severnim in z južnim maksimalnim odklonom polne lune. Vse skupaj kaže, da so imeli graditelji kar nekaj astronomskega znanja. Zanimiva je še ena stvar, to je tloris zahodnega templja, ki močno spominja na obliko »debelih gospa«, kipcev obilnih žensk z močno poudarjenimi boki, ki so jih našli v Hagar Qimu. So graditelji zasnovali
takšno obliko, da bi še bolj poudarili naklonjenost plodnosti in materi zemlji? Povezava morda obstaja, morda pa tudi ne.
Kakšnih petsto metrov stran od templja Hagar Qim je tempelj Mnajdra, ki je prav tako skrivnosten. Ob enakonočju, torej 21. marca in 21. septembra, lahko vidimo, kako sončni žarki ob sončnem vzhodu osvetlijo glavno os templja. Ko pa Sonce doseže vrh na horizontu, njegovi žarki točno razpolovijo vhod v spodnji tempelj in svetloba se projicira na mali oltar v najbolj odmaknjenem delu megalitskega kompleksa. Raziskovanju malteških templjev je kar nekaj svojega časa posvetil dr. Hubert Zei-tlmair, ki je na podlagi skrbnih proučevanj prišel do spoznanja, da so morali biti templji nekakšen velikanski koledar in ura hkrati. Težko si predstavljamo, da so neki nabiralci, ki so si v lovu pomagali le s primitivnim orodjem, imeli moč narediti tako umetniško, matematično in astronomsko dovršene strukture. Spet po drugi strani pa je verjetnost, da bi bila to le igra narave, tako majhna, da je skoraj nima tiste prave vrednosti.
Podzemni tempelj Hipogej
V mestu Paola, le nekaj kilometrov oddaljenem od glavnega mesta Valletta, so med kopanjem vodnjaka za neko stanovanjsko hišo povsem po naključju odkrili nenavaden podzemni tempelj. Gre za splet različno velikih votlin, hodnikov in izb s pogostimi podpornimi stebri, ki se razprostirajo v treh etažah. Neznana kultura, ki je omenjeni tempelj izklesala v živo skalo, je bila zelo premišljena, sobe namreč izgle-dajo tako, kot bi bile sestavljene iz gradbenih elementov. Italijanski arheolog Luigi Ugolini pa je opozoril na dovršeno akustiko, ki, če s pridušenim glasom izrečemo besede v vdolbino, vklesano v steno orakeljske izbe, omogoča, da te odmevajo od stene do stene. Največja skrivnost Hipogeja so njegovi podzemni tuneli. Znano je, da si se lahko, preden so Angleži zaprli podze-
Malta - majhna država velikih skrivnosti
Malteški templji
Tekst in foto Aleksej Metelko
meljske hodnike, ki izhajajo iz Hipogeja, po njih sprehodil iz enega konca Malte na drugega. Zapečatili pa naj bi jih zaradi izginotja večje skupine šolarjev in učitelja, ki jih je vodil. Na plan je prišla zgodba o neki gospe Jessup, ki je bila v času izginotij (izginotij je bilo več) zaposlena na britanski ambasadi in se ji je neki dan uspelo splaziti skozi nizek prehod v najnižjem, tretjem nivoju Hipogeja. Znašla se je v veliki votlini, kjer je opazila več človeku podobnih bitij z belo dlako po celem telesu. V strahu je pobegnila ven, vodič pa ji je menda s pogledom dal vedeti, da ve, kaj je videla. Nekateri viri celo trdijo, da se podzemni hodniki ne končajo na Malti, temveč segajo na stotine kilometrov daleč pod morjem. Eden naj bi se križal celo s katakombami pod Rimom.
Starodavne kolesnice
Na skoraj vseh koncih Malte se raztezajo približno 70 centimetrov globoki utori, ki vedno potekajo v parih (razdalja med njimi je okoli 1,3 metra) in tako tvorijo nekakšne starodavne kolesnice. Sodobna znanost je njihovo starost ocenila na približno 4000 let, bile pa naj bi sledi nekak-
šnega transportnega sistema, pri katerem so na sani naložili kamnite kladi in jih vlekli do gradbišč, to je do današnjih templjev. Vendar pa to teorijo ne podpirajo nekatere kolesnice, ki izginejo globoko v morju (na primer v Marsaxxlocku) ali pa se končajo na prepadnem robu (na primer pri Dingli Cliffs). Ali to pomeni, da so nastale v času, ko Malta še ni bila otok? Če je temu tako, to pomeni, da so stare več deset tisoč let. Senca dvoma na uradno teorijo pade tudi zaradi dejstva, da kolesnic ne najdemo nikjer v bližini templjev. Najlepše so vidne v bližini mesta Dingli, kjer so znane pod imenom Clapham Junction Cart Tracks. Erich von Daniken, oče slovite teorije, ki pravi, da so Nezemljani obiskovali zemljo že v pradavnini, jih je označil kot starodavne piste nezemeljskih obiskovalcev.
Le malo držav na svetu se lahko ponaša s tako široko paleto skrivnosti, kot jih združuje Malta. Nekaj njih smo si ogledali tokrat, nekaj pa jih bomo podrobneje ogledali naslednjič, ko bo beseda tekla o malteških vitezih, ki veljajo za eno najvplivnejših elitnih združenj na svetu.
Lepo vidne skrivnostne kolesnice
!3>oo	c_r-
j^n.ESKiKi^HT'
VEUkA
POVODENJ
A*t
b/i?p
ŽRTVE
PRVI UKREP/..,, sanacije 'in
Ilustracija Gašper Klančar
F07ZAG-
lokalno trobilo
Novo mesto, mesto cvetja
Ivo Koli: Naj cveti tisoč cvetov Novega mesta - Bora Novac: Vseeno mi je, ali praznim greznice ali prodajam rožce, le da so provizije iste - Romska skupnost protestira
Nova oblast se že ves čas sooča z enimi in istimi težavami, ki ji jemljejo miren in zaslužen spanec. Na eni strani so to problemi z občinskimi nepremičninami, ki nikakor nočejo postati profitabilne in rentabilne in jih je hkrati premalo, da bi v njih delali vsi zaposleni v občini. Tako je občina primorana vedno znova in znova najemati nove in nove nepremičnine, kar seveda predstavlja veliko obremenitev za že sicer preobremenjen občinski proračun. Po drugi strani veliko obremenitev in nepotrebne stroške za občino predstavlja kulturna srenja, ki z vsemi štirimi prav lagodno visi na občinskem proračunu, poleg tega pa je še stalno in popolnoma neupravičeno nezadovoljna (glej npr. intervju s prihodnjim direktorjem LokalPatriota v tej številki Parka, op. UL).
Kot vsi vemo, pa je Novo mesto doseglo neverjeten uspeh na lepotnem tekmovanju. Na Entente Florale Europe 2007 je izmed dveh sodelujočih evropskih mest zasedlo odlično tretje mesto. In ravno tu je problem. Za uspešne projekte, ki praviloma zrastejo na zeljniku novomeškega ministra za turizem Iva Kulija, v 60. letih prejšnjega stoletja znanega kot Ivana Kurbljaja, zaradi zgoraj omenjenih proračunskih potrošnikov zmanjkuje denarja. Ali kot je zadevo komentiral novinar Dolenjskega Upokojenca: »Ni prav, da genialne ideje ministra za turizem ostanejo neuresničene, ali pa, da se dogaja to, kar se je zgodilo na Entente Florale Europe 2007, ko so na častno podelitev lahko odšli samo sedemčlanska občinska ekipa in prijatelji, ki so poleg vsega imeli zelo skromen in omejen proračun v višini milijon evrov. Ni prav. Podpisal bom še eno peticijo.«
Toda minister za turizem Ivo Kuli se v 60. letih prejšnjega stoletja ne bi imenoval
Ivan Kurbljaj, če ne bi tudi za to na videz nerešljivo situacijo ugledal rešitev, luč na koncu dolgega in mračnega tunela. Potem ko je skoraj obležal pod težo nerešljivega problema in preveliko količino mošta, mu je kapnilo: Naj cveti tisoč cvetov Novega mesta. Nemudoma je sklical tiskovno konferenco, katere so se udeležili vsi novomeški neodvisni in avtonomni novinarji, torej celotno uredništvo Upokojenca (vključno z vsemi podpisniki peticije za neodvisnost tiska), na kateri je razložit svojo petletno genialno vizijo, imenovano petletko, ali na kratko petletni kratkoročni načrt za dolgoročni turistični RAZ-CVET dolenjskega gospodarstva. Citiramo:
»Naj cveti tisoč cvetov Novega mesta. To je nova vizija Novega mesta. Porušili bomo vse stare in dotrajane stavbe, ki predstavljajo samo strošek in nič drugega kot stro-
šek za našo občino. Porušili bomo Ribjo, Narodni dom, Breg, Glavni trg 6, cel Novi trg in kar je še podobnega. In na osvobojenih zemljiščih bomo posadil cvetje. Združili bomo kulturno in cvetličarsko dejavnost. Dobili bomo popolnoma novo vrsto dejavnosti: hortikulturo. Vsi skupaj bomo sadili cvetje in ga prodajali, kulturniki, odvečni občinski kadri, politiki in propadli poslovneži. Samo pomislite, koliko dnevov mrtvih je še pred nami, koliko cvetja moramo še posaditi in prodati. Porušili bomo APT, prej Dom kulture, in zgradili nov dom, ki bo v skladu z novo vizijo: Dom hortikulture.«
Po pričevanjih je po tem govoru jokalo vseh 17 neodvisnih in avtonomnih novinarjev Upokojenca (vključno z vsemi podpisniki peticije za neodvisnost tiska).
V kratkem bo torej ustanovljen nov občin-
ski zavod, Hortikulturni zavod Novega mesta, katerega direktor naj bi postal znameniti komunalni poslovnež Bora Novac, ki je to odločitev občine že komentiral za naš in vaš časopis: »Vseeno mi je, ali praznim greznice ali prodajam rožce, le da so provizije iste. Morate razumeti, da gre pri vsakem poslu le za višino provizije in pa za razliko med prikazanimi in neprikazanami finančnimi prilivi. Le to je formula za uspešno vodenje firme, ni pa rečeno, da bo zaradi tega tudi firma uspešna.«
Tudi župan Muha je v svoji maniri več je manj komentiral zadnje poteze ministra za turizem: »Nisem zadovoljen z vsemi tistimi, ki ne morejo slediti velikemu duhu, ki je tudi duh našega mesta.«
In, kot gromska strela, je udarilo tudi izpod Triglava: »Ali vohate duh rožic, par-don, avtomobilov, ki prihaja skozi okno?«
DZOVO DKSS3& - DK8S3& OlOŽ
NEPLODNOST NI NUJNO POVEZANA S KAJENJEM!
NE ZBOLIJO VSI KADILCI
KAJENJE NE ŠKODUJE VSEM NOSEČNICAM!
KAJ JE PRAVZAPRAV SPLOH NAROBE S KAJENJEM?
	
•	Potlač, lokalno trobilo • Direktor: Dr. Novšek • Ureja Urad za raziskovanje rudnin in izgubljanje časa: Jebul in Big Fak (suspendiran) • Oddelek za ideološko indoktrinacijo in fizični razvoj: razpuščen
•	Specialna enota: Šizi (poveljnik), Metadoni (v.d. fizični). Bacek in Kečap Tomasso (topovska hrana) • Tajnik: Nacek Pacek • Servis: Trixy Deetight • Glavni štab: Rotovi! • email: NI.


— im 'sir
* M ”
■ '	i
v i: wVt<uV;^ v*;	2
r %s|
jt
KUPON za EO% popust
ob naročilu aranžmaja iz svežega cvetja
do 20. IO. 2007
o Rezano cvetje o Lončnice o Aranžiranje daril o Darilni program o Dostava na dom
mk
ve
Ljubljanska 27 (BTC), tel.: 07/ 39 34 770 Podbevškova 4, tel.: 07/ 39 30 266
IRIS d.o.o. Novo mesto
Podjetje za zaposlovanje Invalidov
Novi trg 5, Novo mesto tel.: (07) 33 80 214
•	najcenejše storitve fotokopiranja vseh vrst in velikosti
(tudi iz zgoščenk in USB ključev)
•	prenos slik na tekstil in skodelice
•	presnemavanje avdio in video zgoščenk
•	izdelava vizitk (tudi v majhnih nakladah)
•	tiskanje vseh vrst prosojnic in nalepk
•	oblikovanje in vezava diplomskih nalog in drugega gradiva
. POSEBNOST PODJETJA: tiskanje in skeniranje načrtov in plakatov do AO formata (tudi plastificiranje)
Vseh IS zaposlenih invalidov v podjetju IMS se priporoča cenjenim strankam!
poslovalnice: Novo mesto, Metlika, Črnomelj in Brežice
I AR STOTI A NA
H ■Ht'
uISlvTOvCAO,
Til..: 031 534 041
IDO PRODA,!! T/UiOG
Dobra kava in dobro vzdušje.
\V \V >V >V >V \V
Novi Mondeo je brezkompromisno doživetje prestiža, varnosti in tehnološke dovršenosti. Zapelje vas dinamična zunanjost, ki sledi konceptu energije v gibanju, razvaja sodobno oblikovana notranjost, prepričajo pa številne tehnološke izboljšave, ki bogatijo vozno dinamiko in udobje: prilagodljiv tempomat z opozarjanjem na možnost naleta, električno nastavljiv voznikov sedež s spominsko nastavitvijo in nadzor interaktivne vozne dinamike s prilagodljivim vzmetenjem so le nekatere, ki vožnjo spremenijo v užitek.
Ste si ga že zaželeli?
Novi FordMondeo
NOVO MESTO, Podbevškova13 telefon: 07/39 35 418 internet: www.avtohiša-adria.si
g AVTOHISA ADPIA
Previdno.
Prevzel vas bo v trenutku

ANIMA-L
diikovanje, izdelava, prodaja In svetovanje Polona Andromako s. p. Rozmanova ulica II, Ji/ 8000 Novo mesto telefon: 041361166
ANMA-L
m
|jSw'
Icitk 51 *
VAm.
M/, i-
3. prijava (izredni študij - 2 leti)
za vpis v višješolska programa (VI. stopnja)
POSLOVNI SEKRETAR RAČUNOVODJA
Vpis
do 10. oktobra na sedežu šole

Informacije: tel.: 07/39-33-268 spletna stran: http://www.esnm-visja.si e-pošta: referat@esnm.si
5-;JI
■K’ --Mh® ■ *•#»!
: ■■. ': i
■S®3BšS
■-'fmsm

• -. -'

-mm
šzmMM



www. radiokrka. com
1111111
a ^
VRTEC CICIBAN NOVO MESTO Ragovska ulica 18, 8000 Novo mesto
DOLENJSKIMI^/
Muzejska 7, Novo mesto
/	K N J 1 Ž N 1 C aA
Rozmanova 26/28,	
Novo mesto	B
tel: 07 393 46 74	M 1 r3 a n a
\		J A 'R C	AJ
Zarja d.d.
Stanovanjsko podjetje Prešernov trg 5 Novo mesto
jBSn GIMNAZIJA NOVO MESTO
Seidlova cesta 8 8000 Novo mesto
Srednja šola
ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM
Ulica talcev 3
Tel.: 07 332 15 27
GOSTILNA IN SLAŠČIČARNA JAKŠE
Drska 44, Novo mesto tel.: 07/33 77 310, 33 77 311 GSM: 051 311 331

gostisce-kos@siol.net
gostišče Jffr* kos
ZIDANICA KOS NA TRŠKI GORI
Šmarješka c. 26, Novo mesto, Tel.: 07 33 70 540
Bistro in pizzeria Kaval
Panda d.o.o.
Velike Brusnice 13 tel : 07 30 85 623
/LEPOTNI A T e L. J
Frizerstvo, solarij, ličenje, pedikura
Milana Majcna 9,
Novo mesto
telefon 07 332 45 10
Frizerski salon Jure
Kandijska 19, Novo mesto
J
MS
i
mednarodni transport, logistika, inženiring in storitve Novo mesto d.o.o.
tel : 07/ 33 70 700; fax: 07/ 33 70 701
K»N*J*I*Ž*N*I*OA
3^aw/a Švž?
Kidričeva 2, p.p.29 8210 Trebnje Tel.: 07/ 34-82-110j
OŠ Bršljin
Kočevarjeva 40, Novo mesto e-mail: os.brsljin@guest.arnes.si
Osnovna šola CENTER
Seidlova cesta 7 8000 Novo mesto

Osnovna šola GRM
Trdinova ul. 7, rk 8000 Novo mesto ^ Tel.: 07 39 35 900
Dijaški dom Novo mesto
Šegova ulica 115 8000 Novo mesto
KO,
fr
INOMSKA ŠOLA
Novo mesto
Ulica talcev 3/a 07 39 33 264
HOTEL **
BELOKRANJCU) Kandijska cesta 63, NM tel: 07/ 30 28 444 www.pribelokranjcu-vp.si
PUB PRI VODNJAKU
Glavni trg 3, Novo mesto
Frizerstvo in ladjarstvo
KODRČEK
Ljubljanska 80, tel.: 07 33 26 028 Smolenja vas 3, tel.: 07 33 44 118
R
'Renata 'Peterk s.p. “Bršljin 22, 'Hovo mesto teL: 07/30 23 384
Jrizers/ji salon
park
Trženje in servis računalniške opreme Ljubljanska 8, Novo mesto tel.: 07 33 21 638
Plesni center Dolenjske
Novi trg 7, Novo mesto gsm: 041 754 911
	
	
RIC Novo mesto
Novi trg 5, Novo mesto tel.: 07 39 34 550 R www.ric-nm.si
©
Razvojno izobraževalni center Novo mesto
Visoka šola za upravljanje in poslovanje
Dodiplomski visokošolski programi Na Loko 2, Novo mesto tel.: 07 39 30 020
Šolski center Novo mesto
Šegova 112 Novo mesto
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije
Območna enota Novo mesto
OŠ Brusnice Velike Brusnice 101, V. Brusnice	|4||
KULTURNI CENTER JANEZA TRDINE N	
KC Janeza Trdine Novi trg 5, Novo mesto	'gg 	y
&
glasbena šola oMarjana CKozine &Cono mesto
Kmetijska šola Grm
OŠ Šmarjeta
Šmarjeta 1, Šmarjeta	~
tel.: 07 38 44 180


GASILSKO REŠEVALNI CENTER NOVO MESTO
VSeidlova cesta 29, 8000 Novo mesto/
Mestna občina Novo mesto
Seidlova 1, Novo mesto
Slovenska ljudska stranka Mestni odbor Novo mesto /

v
KOSTANJEVICA NA KRKI
Galerija Božidar Jakac Grajska cesta 45,8311 Kostanjevica na Krki
Tel.: 07/49 87 008, Fax: 07/49 87 335
Ogled razstav in stalnih zbirk: vsak dan razen ponedeljka od 9. do 18. ure.
www.aalerlia-bi.si. e-pošta: inlo@aaleriia-bi.si
McDonalds
Ljubljanska 27 Novo mesto
park
Gostilna Bučar
„ . . r .	TUDI
Bozenko Grah, s.p.	*T, mcuTCizA
Šmihel 14, Novo mesto	a 1 u	.
Tel.: 07 33 75 325, gsm: 031 647 084 KOSILA
Prepih
Gornja Težka voda 19 A V4 Stopiče	PR E Pl
novomeški
regionalni
mesečnik
tel.: 07 30 89 404
Id.o.o.
KAVKA PUB 4.
DOBRA KAVA IN DOBRO VZDUŠJE.
Primož Polak s.p.
Ljubljanska cesta 26 (TC HEDERA) 8000 Novo mesto • tel:07/33 28 041
DELOVNI ČAS
Ponedeljek - srede 7h 23h Petek in sobota 7h 03h Četrtek	7h 01 h Nedelja 16h 23h ,
liOkiali-MstiRiof
www.lokalpatriot.si
lokalpatriot@lokalpatriot.si
Panda d.o.o.
KZ Krka,
Dom, vrt in kmetijstvo ,	,
tel.: 07 33 56 360	krka
TOTAL
mMMsmm
DOLENJSKI LIST
Vaš četrtkov prijatelj žefjfilž) let!
Sodelujte v anketi na
BdMtflOs&ečl
JE (07) 39 30 500
iWiWiW/
TOTAL
TOTALČEK
Illllli
VARNOSTMI INŽENIRING
tel./fax: 07 33 44 220 mob.: 041 649 277
_	VARNOSTNI INEENIRINI
ljf6enS^'gu,aUva
PARMA Rudi IVANČIČ s.p.
NOVO MESTO - www.loging.si
Mala Cikava 17c. 8000 Novo mesto .^MilNDiJŠTRIJSKI MONTAŽNI OBJEKTI
LodOtM
s&
Cvetličarna Cvetnik.
Ljubljanska 27,
Podbevškova 4,	Jri\\
Novo mesto ^
ZV MS
Rozmanova ulica 10, Novo mesto Tel.: 07 33 71 470,041 643 969 e.mail:dpm.mojcal@siol.net www.drustvopm-mojca.si
Društvo prijateljev mladine "Mojca" Novo mesto______________
Prešernov trg 6,
Novo mesto tel.: 07 33 74 370 www.student-nm.com
H*
ITUDENTSKI
SERVIS
NOVO MESTU

Lubcon d.o.o.
Adamičeva 26 Novo mesto tel.: 07 33 80 760
Robert s elektronik d.o.o.
Novomeška 79, Straža tel.: 07 30 84 840 RIlBiRT/S
mčkVin/iLkiao.
30 let pr|j|fv| ?
ROLETARSTVO MEDLE d.o.o. | |fg|§VJC
8000 Novo mesto • Podbevškova ulica 31 • tel.: 07/3 930 930 E-mail: roletarstvo.medle@siol.net
lOKNA - VRATA - SENČILA.
N Si
Nova Sloveniia ' ,'jjV
Krščanska ljudska stranka

projektiranje, načrtovanje, oprema, design Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto tel 07 30-79-811, 041 671-321

T
■
tak A
| Novo mesto d.o.o.
.
1
T»l7fax: 07 33 78 7W
NAŠE DELO: STANOVANJSKE STAVBE INDUSTRIJSKE STAVBE JAVNE STAVBE ŠPORTNI OBJEKTI URBANISTIČNO NAČRTOVANJE PROSTORSKO NAČRTOVANJE
1 vomikm i
72 šola tujih jezikov 72
100 Glavni trg 11, Novo mesto 102
E...1N3&
Novo mesto
SOPHOS
SOPHOS ANTI-VIRUS Pooblaščeni distributer za Slovenijo www.sophos.si
SOREX d.0.0.
Foersterjeva 10, 8000 Novo mesto | e-mail: info@sorex.si, www.sorex.si I
Samolepilne etikete • Foto papir
NOVO MESTO, ŠEG0VA 90, TEL.: 07/33 75 960, FAKS: 07/33 75 961, e/mail: koda -siol.net
VODENJE KNJIGOVODSTVA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE ZA DOMAČI IN TUJ
KNJIGOVEŠTVO
KELB1Č PAVEL S.P.
Delavnica: Pod Trško goro 18, Tel: 07/3325-718 Doma: Mestne njive 6, Tel, 07/3325-926 v	GSM 041/726-644	j
3TAV
Izbrane informacije d.o.o.
WWW. RS L-PRO DUCTI □ N. C a M
Vse na enem mestu: izleti, potovanja, sejmi, letovanja, zimovanja, letalske vozovnice za posameznike in skupine!
S KOMPAS NOVO MESTO d.o.o. tel. 07/39 31 520	_
ROBinson
^Poslovalnica Robinson, tel. 07/33 828 00^
1 Poslovni informacijski sistemi
I UOIUVIII IIIIUI IIHJUIJOM ulolvllll
(Window8 okolje, SOL adjemalec/slrežnik)
1 Razvoj nove programske opreme pe meri uporalnNa ■ Razve] Internet aplikacij in web gostovanje
Tel: 07 393 56 16 • www.3tav.si
~ [M»0M»W(D
> Marian LUK«
Marjan LUKŠIČ s.p.
Košenice 92, Novo mesto, Tel./fax: 07 33 47 015, gsm: 041 720 102
te
OŠ Dragotin Kette
Šegova 117, 8000 Novo mesto T: 07 373 0850, F: 07 373 0860
t*AM| m	TitjnisMKB.d^JESt.arres.si
dkai.an Sohah s.p. KlcktroinsUlacije Raguviki 2
8000 Novo mesto Tel, fax : 07 / 3J4 12 93 Mob: 041 /616 762
&
Cirafika
novo mesto d.o.o.
Tuš market Brusnice
Panda d.o.o. tel.: 07 30 85 623
^EACER
Prostorsko načrtovanje, projektiranje in varstvo okolja Novo mesto, d.o.o.
Visio d.o.o.
Metelkova 7b, Ljubljana
www.novomesto.org
VEDNO VROČE
<	N
CALERIJA KRALJ
Prešernov trg 3
liriJoTrno SPECIALIZIRANA
TITU
/L
tel.: 07/393-17-96 LISCA
TRGOVINA S PERILOM (v trgovski hiši Brsljin)
oo
HRANILNICA
LON
d.d., Kranj PE Novo mesto
y	______TEL.: 07 337 10 10
Slovenska demokratska stranka
SDS
Mestni odbor Novo mesto
14^5 Vzajemna
Jaz zate, ti
i zame.
ohol/lnrcTn/r/ Brod 11-
DOOMtJI	8000 Novo mesto
Vidmar Tet 07 337 90 90
REAL, d.o.o. Novo mesto
Kočevarjeva 2 8000 NOVO MESTO
m
R E A LJ
dacomm
KERAMIKA
park ug
CEMENTNI IZDELKI BREZNIKAR
Stražo 13,8232 Šentrupert Tel.: 07/ 34 34 690 Fax: 07/ 34 34 591 1 Mobitel: 041 427 662
Športi d.o.o.
Košenice 83, Novo mesto
r CKONOMSKC, ORGRNIZRCIJSKC IN SVCTOVfllNC STORITVC
Jožica Barbo - Hrastar, s.p.
V Brezov Log 3a Vf Novo mesto VTel.: 07 33 70 230
NOS
Chvaitrf/*
M: 0733727*1
Trgovina in servis z računalniško opremo
v Tel: 07/30-99400, http://www.belbled.si
h
Foersterjeva ulica 10 8000 Novo mesto tel: 07 3382 900 Htp://www harlem si/
o isn
tiarlom
računalniški
inženiring
.taktov* 1Z.Nov.mM1o
* 07-33-74-051
www.lur-ak.ti
RačunalmSko izobraževanj«, svetovanje in inženiring
#
©ecdl j
POOBLAŠČENI IZPITNI CENTER
Evropsko
(OČl/K*l4kO
sptevLZkj
SALON Matjaž BUČAR s.p.
MASAŽE Glavni ,r9 2
CJJrTVtT? Novo mesto
Tel.: 041 736 495
PONUDBA DARILNIH BONOV
ID - INTERIER DESIGN d.o.o. ARHITEKTURA 8< DESIGN GERMOVA 3, 8 000 NOVO MESTO t: +386(0)7 393 20 80 t: +386(0)7 393 20 89 e: info@ld-deslgn.si w: www.kJ-design.si
TRGOVINA Z GLASBILI^
WWW.BOBENCEK.COM Muzejska 4, Novo mesto Tel.: 07 33 79 960,041 685 167 Fax: 07 33 79 961, info@bobencek.com
V-HAk -Z.o.o.
timak@siol.net

Nad mlini 70, 8000 Novo mesto
Tel.: 07 393 06 30
ZAPIS PLUS
Podjetje za poslovne storitve d.o.o.
-	Vodenje poslovnih knjig
-	Poslovne študije in načrti
-	Podjetniško svetovanje
Tel. 0733 70 150 • Fax. 0733 70 151 e-mail: zapis@insert.si__
f
Kovačič s.p.
Prisojna pot 4, Novo mesto Tel. 041 652 747 parketarstvo.kovacic@siol.net
Polaganje, brušenje, lakiranje, ponudba več vrst eksotičnih parketov
kikinterierta siol.net
INTE	RIER
1 N T I « 1 E B
www.kik-interier.si
"IUeIsIpIa k.NAUf (Armstrong
SANITARNE KABIN IN GARDEROBE	MAVČNE STENE IN OBLOGE
SPUŠČENI STROPI
termaceU
MmUIni	plotbe
NAPUŠCl IN PODSTREŠJA
Kik Interier d.o.o.. Bršljin 18 a, 8000 Novo mesto, tel.: 07/33 21028,33 22 944, GSM: 041612 505
lili III
Anton Podbevšek Teater
PARK
III 895/2007/2008
a «-n 3>
Prodaja vstopnic: Blagajna APT 200810776,2 sre - čet; 18.00 - 20.00 ali 2 uri pred pričetkom predstave Rezervacije: T. 07 391 78 16 vstopnice@antonpodbevsekteater.< www.antonpodbevsekteater.si
COBISS o
Program za oktober 2007
Sergej Prokofijev
PETER IN VOLK
Režija: Nana Milčinski in Matjaž Berger
1. oktober ob 18. uri - razprodano
1.	oktober ob 20. uri
2.	oktober ob 18. uri - razprodano 2. oktober ob 20. uri

SHOW YOUR FACE
Režija: Matjaž Pograjc. Ustvarjalci in izvajalci: Betontanc in Umka.LV
18.	OKtoDeroo iy. uri
19.	oktober ob 19. uri
MASTERPIECE
Otvoritev fotografske razstave Masterpiece. Avtor: Matej Košir
L uri
Napovedujemo:
November 2007
Alain Badieu
XX. STOLETJE
Režija: Matjaž Berger
iber 2007
IV A. Mozart
REOUIEM
Režija: Jernej Lorenci
LAIBACH
Koncert skupine Laibach
/2. december 200/