METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Kmetijske družbe asa Slovenijo. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 K na leto Posamezna številka stane krono. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah, inserat na pol strani 600 K, na 'U strani 300 K, na % strani 150 K, na '/« strani 100 K, na '/.. Strani 50 K. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 80 vin najmanj pa skupaj 12 K. Urejuje inž. Rado La i; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; i,ik J. Blasnika naslednikov. (M»eK> Naznanila kmetovalcem — Dvignite pridelovanje krmel — Ivje - družbeni pašnik. — Ljubljanski veliki semenj 1921. — Kmetijske stavbe. — Sadjarsko društvo. — Pouk o pasji steklini in o steklini pri ljudeh. — Kmetijska novice. — Uradne vesti. — Družbene vesti. —Inserati. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. - Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. Št. 6. Ljubljana, 25. marca 1921. Letnik mVlII. Predsedstvo za notranje zadeve je z odlokom z dne 19. marca 1921., štev. 3135. pr., na podlagi raz-pisa za notranje zadeve z dne 15. februarja 1921., štev 709., razpustilo glavni odbor Kmetijske družbe za Slovenijo in imenovalo vladnim komisarjem pri družbi vladnega tajnika pri poverjeništvu za kmetijstvo dr. Franca Spiller-Muysa, ki je 21. t. m. prevzel vse agende in tekoče posle pri družbi ter ima predvsem nalogo, da raz-piše prvi občni zbor v zmislu § 37. izpremenjenih družbenih pravil in izvrši volitve za nov glavni odbor. Kot posvetovalca pri izvrševanju tekočih družbenih poslov sta mu dodeljena dosedanji predsednik družbe Jakob Jan in generalni ravnatelj v pok. Gustav Pire. Vsled odloka predsedstva poverjeništva za notranje zadeve z dne 19. marca 1921., štev. 3135/pr., odnosno razpisa ministrstva za notranje zadeve z dne 15. februarja t. I., štev. 709, sklicuj em prui redni občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo, na podlagi na občnem zboru bivše Kmetijske družbe kranjske, dne 20. maja 1920. 1. sprejetih in od deželne vlade za Slovenijo z odlokom z dne 15. junija 1920. 1., štev. 5889/pr., potrjenih pravil* za četrtek, 28. aprila 1921. ob enajstih dopoldne Občni zbor se bo vršil za delegate i as Kranjske v dvorani hotela „Uniona"r za delegate las Štajerske, Prekmurja in Koroške v dvorani »Mestnega Doma" v Ljubljani. Edina točka dnevnega reda tega občnega zbora je: Volitev predsednika, I. In II. podpredsednika, 18. odbornikov in 2. pregledovalcev računov po določilih 1. odstavka § 18. od deželne vlade potrjenih pravil. Volitev, izvzetnšl računske pregledovalce, se bo vršila s posebnimi glasovnicami, ki se bodo Izdale v barvi poverilnlc ln Izročile delegatom potom okrajnih glavarstev. Veljavne so samo one glasovnice, ki nosijo žig vladnega komisarja. Na glasovnico je napisati ime, priimek ln bivališče oseb. ki jih vsak voli. ' Vladni komisar pri Kmetijski družbi za Slovenijo i Dp. Fran Spillep-Muys 1. r>. Vsem udom Kmetijske družbe za Slovenijo! Poverjeništvo za notranje zadeve deželne vlade za Slovenijo je z odlokom z dne 19. marca t. 1., štev. 3135./pr., na podlagi razpisa ministrstva za notranje zadeve z dne 15. febr. 1921., štev. 709., razpustilo glavni cdbor Kmetijske družbe za Slovenijo z utemeljitvijo, ker je ta s svojim pozivom na vse kmetijske podružnice v 5. številki »Kmetovalca« z dne 15. marca t. L, da imajo podružnice za ta prvi občni zbor voliti nove delegate, kršil jasna določila § 37. izpremenjenih družbenih pravil. Ta § 37. se glasi: „Prvi občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo, na katerem se nanovo volijo vsi vodilni organi družbe (§ 12., točka 1.) se vrši tekom leta 1920. potem, ko deželna vlada vzame na znanje izpremembo teh pravil v zmislu naredbe štev. 134. z dne 25. novembra 1. 1919. Pri vseh podružnicah se vrše po 30. juliju 1920. podružnični občni išbori, na katerih se volijo podružnični delegatje ali zastopniki za prvi občni zbor Kmetijske družbe la Slovenijo. Število udov, ki je merodajno za volitev podiužničnih zastopnikov za ta občni zbor (§ 31.) se ravna po številu onih podružničnih udov, ki so svojo udnino plačali do 30. junija 1920.; za poznejše občne zbore veljajo določila § 31." Po tem paragrafa bi se moral družbeni občni zbor vršiti še v minulem letu 1920. in je bil tudi že sklican na 29. decembra m. 1., toda naknadno zopet preklican. Ko je bil bivši glavni odbor od vlade ponovno pozvan, da popravi to kršitev pravil in skliče vsaj v tem letu ta prvi družbeni občni zbor na podlagi § 37. družbenih pravil, t. j. z zastopniki podružnic, ki so bili že v 1. 1920. izvoljeni od udov, ki so plačali udnino do 30. junija 1920., se glavni odbor temu pozivu vlade ni uklonil, ampak je določil, da se morajo pri podružnicah nanovo vršiti volitve teh zastopnikov. Temu primerno je izdal tudi v 5. številki »Kmetovalca" poziv podružnicam, naj skličejo občne zbore teh podružnic. S tem pa je kršil glavni odbor določila § 37. izpremenjenih družbenih pravil, zaradi česar je bila deželna vlada primo-rana razpustiti glavni odbor in postaviti družbi vladnega komisarja. Vladni komisar ima nalogo izvrševati družbene tekoče posle do prihodnjega družbenega občnega zbora, ki je določen za četrtek, 28. aprila t. 1. S tem dnevom, ko se izvoli novi glavni odbor Kmetijske družbe za Slovenijo, se dovrši tudi delovanje vladnega komisarja in nadaljnje vodstvo družbe preide samoodsebe na izvoljeni glavni odbor. Nadalje ima vladni komisar tudi dolžnost onim podružnicam, ki so že obstojale dne 30. junija 1920. pa nimajo še pravilno izvoljenih delegatov, omogočiti izvolitev teh na občnih zborih podružnic, ki se obenem sklicujejo za nedeljo, 10. aprila t. 1. Na teh občnih zborih imajo pravico voliti le oni udje, ki so plačali udnino do 30. junija 1920., torej v onem zmislu, kakor so se vršili drugi podružnični občni zbori v minulem leta. Te ude se smatra za prave ude (§ 4. pravil), ako niso bili izrecno odklonjeni od glavnega odbora. Povdaritl Je torej tpeba, da ae družbenega občnega zbora dne 28. appila t. 1. smejo udeležiti le oni delegatje podružnic, hi so bili pravilno izvoljeni na podružničnih občnih zborih 1920. 1., oziroma hi bodo pravilno izvoljeni na občnih zborih, tsklicanih dne 10. aprila t. 1. na podlagri števila udov od 30. junija 192 O. Vladni komisar ppi Kmetijski družbi za Slovenijo i. Dr. Franc Spiller-Muys 1. r. Vabilo na občne zbore spodaj navedenih podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo, ki bodo v prostorih in ob uri, kakor je običaj v dotičnem kraju z edino točko sporeda: ..Izvolitev delegatov za prvi občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo" v zmislu §37. družbenih pravil. Udeležiti se teh podružničnih občnih zborov imajo pravico le oni udje, ki so vplačali udnino do 30. junija 1920. Načelništva se poživljajo, da takoj po občnem zboru "javijo vladnemu komisarju izvoljene delegate in priložijo zapisnik občnega zbora. Morebitne pritožbe proti nepravilni izvolitvi delegatov na teh občnih zborih je vložiti pri vladnemu komisarju najkasneje 8 dni po občnem zboru, na pozneje došle vloge se ne bo oziralo. Načeistva teh podružnic se poživljajo, da takoj razglasijo po kraju primernem običaju prostor, kjer se bo vršil občni zbor podružnic in uro zborovanja ter da oboje naznanijo vladnemu komisarju. Podružnice, pri katerih se imajo v nedeljo, 10. aprila t. 1. vršiti občni zbori, so sledeče: Vič pri Ljubljani, Devica Marija v Polju, Sora, Boh. Bistrica, Jesenice ob Savi, Šmarjeta, Celje, Št. Jani na Drav, polju, Marija Snežna, Tržič-Sv. Ana, Ižekovci, Dol. Lendava. Velike Lašče, Obenem se raz/eljavlja poziv vsem kmetijskim podružnicam, izdan od bivšega predsedništva Kmetijske diulbe za Slovenijo — objavljen v 5. številki Kmetovalca z dne 15. marca 1.1. Vladni komisar pri Kmetijski družbi za Slovenijo Dr. Franc Spiller - Nluys 1. r. Dvignite pridelovanje krme!*) (Dalje in konec.) Kmetijska družba je dobila nekatera travniška semena. Kmetovalci, ki nameravajo zasejati nove travnike, naj sporočijo Kmetijski družbi po dopisnici ploskev, ki jo hočejo zasejati in nameravani namen dotičnega travnika ali pašnika, kakor je zgoraj pod točko I., 2., 3., 4. navedeno. Družba bo vsakemu brezplačno sporočila množino posameznih ») Glej „Kmetovalec" štev. 5, travniških semen ali mešanice, kije potrebna za označeno ploskev. Pri zasetvi novih travnikov je pa glavni pogoj za dober uspeh pridelka plevela prosta, dobro obdelana in dobro zagnojena zemlja. Vsled tega so okopa-vine najprikladnejši predsadež. Zemljo, ki je zapleve-ljena, je potreba pognojiti, že jeseni preorati in pustiti polje čez zimo v sirovi brazdi. 0 posetvi travnih semen priporoča dr. Weinzierl sledeče: „ Naj ugodnejši čas za posetev mešanic je od začetka aprila pa do srede meseca majnika. Posetev naj se zvrši po zasetvi zaščitnega sadeža v dveh ali treh deležih. Na težkih zemljinah se poseje najprej mešanica, sestoj eča iz vseh deteljnih vrst (izvzemši esparzete, ki se seje skapno z zaščitnim sadežem), iz mačjega in pasjega repa, latovke in šopulje. Potem se poseje zmes iz ostalih trav in se nato zemljišče povalja, ne da bi se pobra-nalo. Na lahkih zemljinah, kakor na peščeninah, se posesejo najprej vse detelje in mačji rep, potem ostalo večje travno seme in se posetev povleče s šibjem prepleteno brano. Nato šele se sejejo drobne vrste (pasji rep, latovka in šopalja) in se zemljišče povalja. Zaradi boljše in enakomernejše porazdelitve semen po posejani ploskvi je dobro in koristno, da se vsak delež pomeša s snho in drobno prstjo ali pa s peskom. Sploh je skrbno paziti na to, da se pri mešanja posameznih deležev, še zlasti pa pri travah, doseže istinito enakomerna zmes posameznih vrst. Tudi hi bilo prav, če bi se vsak delež sejal po dvakrat, in sicer enkrat podolgem in drugič povprek polja, da se zravnajo morebitne setvene napake. Izvzemši visoke lege, je sejati mešanice v zaščitni sadež, ki ščiti mladostne rastline mešanic pred vremenskimi neprilikami in zatira obenem plevel. Najpri-kladnejši in najzaneslivejši zaščitni sadež je zeleni oves, ki se pa ne sme pregosto zasejati (približno 150—180 kg na 1 ha) in ki se mora pokositi, ko je dosegel 20 do 25 cm višine. Puščati oves, da dozori, se more priporočati le v suhih, toplih krajih, in še ta samo pri mešanicah za travne deteljine in kvečjemu še za menjalne travnike. Zmes kot zaščitni sadež ni na mesta, ker s svojo gosto rastjo mešanico zaduši. Prav tako tudi ječmen kot zaščitni sadež s svojim silno močnim razraston škodliivo vpliva na razvoj mešanice. Mešanice za stalne pašnike pa se morajo sejati brez zaščitnega sadeža. Ker je najbolje, da se zaseje nanovo vselej po okopa-vini in je torej zemlja navadno v dobrem gnojnem stanju, zavoljo tega je gnojenje v prvem letu nepotrebno, hlevski gnoj in še zlasti gnojnica pa moreta biti celo škodljiva v nežnem razvoja se nahaja^čim travam. Drago leto pa se mora pričeti z gnojenjem, za kar so posebno prikladna nmetna gnojila, ki vsebujejo mnogo kalija in fosforove kisline. Najbolje je, da se pri jesenskem gnojenja gnoji z 200 kg razklejene kostne moke in s 400 kg kajnita, pri spomladanskem gnojenja pa z 200 kg superfosfata in s 100 kg apnenega dušika na ha. Prav tako prikladen je tudi hlevski gnoj. Bolje pa je, da se gnoji v enem leta s hlevskim gnojem in v naslednjem z umetnimi gnojili, ali pa, kar se je izkazalo za najboljše, če se gnoji v eneministem letu s polovico hlevskega gnoja ter s polovico umetnih gnojil. Ce je na razpolago pravilno pripravljen in dobro preležan mešanec, tedaj je v nadomestilo hlevskega gnoja dati mešancu prednost." Slednjič bi bilo še omeniti z ozirom na nezaupanje mnogih kmetovalcev do umetnih travnikov, da prekašajo isti tako glede množine, kakortudi glede kakovosti pridelke z naravnih travnikov. Pri tam pa je seteda potrebno umno obdelovanje in oskrbovanje pridelka. _ Ciril Prijatelj. Ivje — družbeni pašnik. Kmetijska dražba je pred tremi leti kapila pašnik Ivje, ki leži v radiškem sodnem okraju, poldrugo nro oddaljen od Zidanega mosta. Pašnik leži 500—600 m visoko nad morjem, ima zelo ugodno lego, dobro pitno vodo in milo podnebje, vsled česar se pašna živina, ki prihaja spomladi iz hleva, prav dobro počuti in prav dobro uspeva. Paša na Ivja je obilna kakor na bujno rastočih travnikih, tako da se živina lahko poijnbno vsak dan napase. Živina se nahaja povečini vedno na prostem, le ob slabem deževnem vremeau se ji nudi zavetišče po hlevih. Preteklo leto so bili uspehi na pašnika Ivje še dokaj zadovoljivi; vkljub temu, da so nekateri živinorejci prignali svojo živino naravnost iz hleva in od suhe hlevske krme na zeleno pašo. To napačno ravnanje je povzročalo pri takih živalih drisko, ki jih je precej izdelala in so iste potrebovale nekaj časa preden so si zopet opomogle. Vsled tega se vsem onim živinorejcem, ki nameravajo prignati živino na ta pašnik, toplo priporoča v njihovo lastno korist, da živino, preden jo priženo na pašo, doma polagoma privadijo na zeleno krmljenje. Iz trehletnih izkušenj se je tadi izkazalo, da uspeva najboljše mlada živina na omenjenem pašnika, in sicer v starosti od 6—24 mesecev. Živina v tej starosti prignana na pašnik, je pridobila v minulem letu na dan do 3/4 kg na živi teži. Ako računimo s prirastkom živine na živi teži v pašni dobi, pridobi posebno mlada živina od 100 do 120 kg, kar pomerija danes, ko je cena žive teže približno 17 K, prirastek na vrednosti od 1700 do 2040 K na glavo. Preteklo leto so poslali nekateri živinorejci po železnici celo iz ljubljanske okolice svojo živino na pašnik Ivje in so bili doseženi ob končani paši s to živino prav zadovoljivi uspehi. Najlepši uspehi so se dosegli pri mladi živini, ki je bila pripeljana na pašnik med 25.—30. aprilom in je ostala na paši do konci septembra. Kmetijska družba ho letos sprejela na pašo približno 80 glav zdrave goveje živine in 50 ovac v popolno oskrbo za celo pašno dobo, t. j. od začetka maja do konci oktobra. Pristojbina za pašo bo znašala 3 K za vsak kg žive teže, ki jo živina pridobi na paši, oziroma najmanj 1 50 K na dan, če se živina iz kateregakoli vzroka dovolj ne zredi. Za ovce je določena pristojbina 40 v na dan in glavo. Priporoča se vsem onim živinorejcem, ki nameravajo svojo živino pripeljati na pašnik Ivje, da to čimpreje javijo pismeno Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani ali pa upravniku pašnika Mihi Čerčeku na Ivju, pošta Radeče pri Zidanem mostu. Prijave se sprejemajo do 30. aprila t. I. Dohod na pašnik Ivje je iz Radeč pri Zidanem mostu čez Njivice in Močilno, ali čez Branek in Radno vas, in iz Št. Janža čez Leskovec. Ljubljanski veliki semenj 1921. Povečini naša država zlasti v poljedelstu nahaja vir gospodarskemu blagostanja. Baš slovenski del države pa tega ne more v posebni meri. Oredotočiti mora zategadelj svoje moči predvsem v industriji, obrti in trgovini. Treba se je poslužiti vseh sredstev, ki morejo pospešiti njih razvoj. Eno teh sredstev so takozvani vzorčni semnji, ki se v vedno večjem številu ustanavljajo po dragih državah: izborno reklamno sredstvo so in dajejo najboljšo priliko odjemalcu, da nazorno spozna nove dobre nabavne vire, razstavljalcu pa, da razširi krog svojih odjemalcev, obema pa nudijo možnost takojšnjih kupčijskih sklepov. Vobče imajo drugje ti semnji mednarodni značaj in predvsem namen, pospeševati izvoz. Pri nas pa bi imeli taki semnji tudi velik notranji pomen. Kolikor važen je izvoz, ni nič manj važno, da industrija in obrt dobita odjemalce v lastni državi. Kar se izdeluje doma, ni treba, da bi se uvažalo iz inozemstva. Toda odjemalcu je treba vedeti, kaj more dobiti doma, da se ne zateka ponepotrebnem v tujino. Kar se tiče trgovine, je stremeti za tem, da je trgovsko posredovanje v velikem v domačih rokah in da se kolikor mogoče izločijo tuji posredovalci. Če more odjemalec tuje blago, ki se ne izdeluje pri nas, dobiti v veletrgovini doma, ni treba, da bi se zatekal k veletrgovini v inozemstvu. Kakor rečeno, je treba odjemalcu vedeti, kaj more dobiti doma. Da- to more, mu silno olajšujejo vzorčni semnji, ki jim je namen na enem mestu združiti vzorce kolikor mogoče vsega blaga, ki se ga lahko dobi v bližnjem ali dal njem okrožju tega mesta. Pri nas, kjer se v posameznih delih države poznamo še dokaj malo med seboj, bi zatorej vzorčui semnji imeli važen pomen tudi za notranji trg. V Sloveniji, kjer je v naši državi industrija, trgovina in obrt najbolj razvita, je nujno treba takih vzorčnih semnjev, ki hi odjemalcem cele države nudili hiter in kolikor mogoče popolen vpogled v to, kar jim more nuditi slovenska industrija, obrt in trgovina. V spoznanju velikega pomena in velikih praktičnih koristi vzorčnih semnjev se je že lpta 1919. v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani izprožila misel, naj se v doglednem času, ko bodo prilike količkaj dopu ščale, začno v Ljubljani prirejati vzorčni semnji. Ta misel je zlasti v obrtnih krogih našla zanimanje in Zveza obrtnih zadrug je proti koncu lanskega leta izprožila misel, naj se da slovenski obrti že leta 1921. prilika, pokazati svoje delo. Na anketi, na katero je na dan 19. novembra 1920. sklical Oddelek ministrstva za trgovino in industrijo zastopnike trgovine, industrije in obrta ter raznih oblasti in gospodarskih korporacij, se je po daljši razpravi o tem, ali naj se priredi razstava ali pa vzorčni semenj, sklenilo, prirediti vzorčni semenj, ki je praktično mnogo koristnejši, kakor kažejo izkušnje drugje, nego razstave, ki so že nekako preživele. Ta prireditev se bo imenovala „Ljubljanskl velLi semenj 1921" in se bo vršil od 6. do 21. avgusta t. 1. Trgovski in obrtniški zbornici je bila poverjena naloga, da organizira pripravljalni odbor za prireditev vzorčnih semnjev. Ta je že osnoval semenjsko pisarno, ki je že začela poslovati pod imenom „Urad ljubljanskega velikega semnja" in ima svoj sedež v Ljubljani, Turjaški trg št. 6., II. nadstropje. Kmetijske stavbe. Prav dobro je, da se važna zadeva stvarno raz-motriva z različnih, četudi načeloma nasprotnih stališč pa brez orehudih predsodkov. Predsodki, neutemeljeni v izkušnji, temveč v konservativnosti ali pretirani bo-ječnosti ne smejo motiti. Neoporečne .so gospodarske prednosti kmečkih stavb iz zemlje, ki je vsakemu kmttu kar pri rokah brez posebnega dragega pripravljanja. Klit v zemlji pod poslopjem je gotovo dobra stvar, kjer je le mogoča. Čs se Izkoplje, preostaja celo odveč zemlje za zidovje. Za navadne stavbe je vsaka zemlja dobra razen vrtne, prezvezne gline ali premalo glinastega peska (Kjer je s^m pesek, zna priti apneno peščeni pi?č v poštev.) Najboljša je pa mila, z gramozom pomeš na ilovica. Za z žico opremljeno ilovnato zidovje pa more biti zemlja peščena in je lahko precej pusta. V prvem slučaj j se porabi mokra z rezanico pomešana, v zadnjem pa suha zemlja. Kjer pa ni zemlje, tam tudi ni kmetije. Glede enostavnih glinastih stavb imamo že doma dovolj izkušenj. Bolj zanimivo bi bilo slišati sedbo ljudi, ki so take gradili ali ki prebivajo (menda že drugi rodovi) v njih prostorih, ki tega sploh ne poznajo. . Namesto praznega prerekanja bi bilo pa umes',no» da žrtvujejo interesentje en dan in razmeroma mali potni trošek. Gospod Dragotin Korošec, stavbenik v Braslovčah, pozna mnogo slinastih stavb okoli sv. Miklavža pri Hočah blizu Maribora in se je ponudil voditi izletnike in jim na licu mesta vse natančno pojasniti. Tak izlet bi se znal prirediti 6. aprila, če ]se prijavi dovolj interesentov. Prijave spreiema iz prijaznosti Kmetijska šola v Št. Jurju ob južni železnici. Iz poročila o zborovanju z dne 28. in 29. januarja t. 1 v Draždanih, namenjenemu kritičnem premo-trivanju lastnosti glinastih stavb od strani prvovrstnih izvedencev (150 oseb) je razvidno, kakšen pomen se tam pripisuje glini kot stavbnemu gradivu in kako je tozadevna tehnika napredovala. V preteklem letu se je samo v Prusiji zgradilo 1600 takih poslopij in se napravilo 100.000 m2 prostora za stanovanja. Povprečno se je prihranilo za zidovie 40°/0 stroškov, v'nekaterih slučajih celo do 74°/o- Mimogrede omenim, da so se obenem tudi povdarjale dobre strani z lesenimi, z glino preparirani mi škodljami krite strehe. Taka je baje poskušnje glede požara prav dobro prestala. Kako se pospešuje ta zadeva, sledi iz dejstva, da se je višilo v Prusiji 42 tečajev za pouk o stavbarstvu iz gline in se zahteva še mnogo več takih tečajev. V Nemčiji deluje že dalje časa odbor za pospeševanje stavb iz gline, ki se je sedaj še bolj izpopolnil. V tega so se strnile skupine pokHcanih oblasti z ministrstvom vred, društva za priskrbo stanovanj, arhitektov, stav-banih podjetnikov itd. Posamezne osebe pridejo le v poštev, ako se izkažejo, da imajo res že izkušnje glede glinastih stavb. Posle vodi in odgovarja natvprašanja „Landes Siedlungsgeseliscbaft sScbs. Heim, Dresden". V Proskau je tudi preizkušsvališče in učilišče za naravne načine zgradb. To vse je v državi, o kateri ne more nihče trditi, da je glede stavbne tehnike in industrije za nami, nasprotno je že od zdavnaj daleč pred nami. Po »Kmetovalcu" št. 3. se je tudi v Slavoniji začelo obračati več pozornosti glinastim stavbam. Napram takemu pokretu pač ne smemo zafskati oči. Dovolj škode ima že kmetijstvo od cincanja vsled teorttične mržnje vsega, kar presega lastno razumevanje. Naš gospodarski napredek vendar ni tako silen, da bi potreboval že cokljo dlakocepnih teorij. 1 t Stavbe in naprave so tudi kmetu neobhodno potrebne, ne le za udobnost življenja, temveč še bolj za gospodsrske^svihe. Stroški zanje žre jo obresti, obremenjujejo gospodarstvo, toliko bolj, čimbolj se preiirava masivnost. Letni stroški za porabo poslopij so namreč odvisni od obresti vložene glavnice od obrabe (amortizacije), od vzdrževanja (popravil), zavarovalnine in hišnih davkov. Najznamenitejši gospodarski Strokovnjaki so si edini na podlagi konkretnih računov, da navadno ne pokrijejo vsi drugi prihranki višjih obresti za masivnost porabljene večje glavnice. Tudi trdijo, da so masi/ne 9tavbe za kmetijstvo rtianj primerne zaraditega, ker so na njih težavnejše premembe, kakor jih večkrat zahteva gospodarstvo. Ako pa traja mnogo cenejše zidovje iz gline po sedanjih izkušnjah celo tako dolgo, kakor ono iz opeke in je ravno tako varno proti požaru, je pa Stvar še celo drugačna. Prosto iz Krafta posnamem sledeči primer: Mi-sivna stavba, ki traja črez 100 let, stane n. pr. 6000 K, druga za isti namen, ki vzdrži samo 50 let, pa stane 4000 K. V drugem slučaju se prihrani za stavbo 2000 K, ki vržHo v obrestih po 3•/, v 50 letih 8768 K. Ako se v 50 letih napravi nova taka stavba zopet za 4000 K, preostaja še vedno 2768 K. Ker je prihranek pri stavbah iz gline mnogo večji kakor v tem slučaju in ker te dalje vzdržijo kakor polovico časa in ker naš kmet ne dobi posojila za 3°/o. je razmerje še mnogo bolj neugodno za masivnost. Kako pa vpliva za stavbo uDorabljen kapital na dohodke v gosoodarstvu pojasnjuje sledeči primer tudi prosto oo Kraftu: Ako znaša vrednost celega posestva 100.000 K, poslopij samih pa 20 °/e oziroma 500/o tega znezka pri 2°/0 stroškov za amortizacijo in popravila se obrestuje cela glavnica z 36 "/o oziroma samo 1-5 °/0. V prvem slučaiu je n. pr. dohodek posestva 80 000 K po 5 «/„ = 4000 K po odbitku^stroškov za poslopje" 20.000 K po 2 °/0 = 400 K, ostane 3600 K, torej se obrestuje posestvo s 36 V drugem slučaju 50.000 K po 5% 2500 K 50.000 „ „ 2 »/0 1000 „ 1500 K, toraj se Obrestuje posestvo samo po 1'5%. Kmet mora zelo previdno uporabljati svoj kredit. Njegovi dohodki so omejeni od omejenost i njegovih sredstev za proizvajanje in od naravnih prilik. Dragega kredita se sme posluževati le tam, kjer se mu dobro ln gotovo obrestuje. Najslabše se mu obrestuje večinoma v zidovjl, najbolje pa v melioracijah, n. pr. drenaž^h, v izboljšanih komunikacijah (voznih potih), v dobrem orodju in strojih, v nakupu gnojil, plemenske živine, dobrega semena itd. Poleg bahavih stavb pa le redko najdeš potrebne melioracije, pota so tako slaba, da se izgublja neprimerno dragf ga časa in moči, orodje in stroii so večkrat nedostatni, zemlja vsled tega površno obdelana, rastline slabo prehranjene, posebno ker dobijo kot gnoj le izprano steljo itd., ker nI za to denarja. Pa naj še kdo reče, da ni treba pridigovati varčnost pa večjo smotrenost. S'cer pa naj bi to vzeli k srcu tudi oni kmetovalci, kateri imajo glavni dohodek iz drugih podjetij ter jim je kmetija samo nekak priboljšek. Narava je krasna vsled svoje nedosegljive smotre-nosti in veličastne preprostosti. Tudi lepota stavb na kmetih naj se išfe v teh zgledih. To je odgovor na zadnje ugovore v »Kmetovalcu". K tem moram še pripomniti, da nisem absoluten agent ne za slamo, ne za les, ne za gl'no. Nanr.n mi je samo gospodarske napredke in korist ia načela kmetijskega stavbarstva, ki pa so se drugod dosegM, uveljaviti tudi pri nas. ki v resnici nismo najbogatejši. Vsak si naj gradi sam svoje gnezdo, kakor mu kažejo razmere. Cim bolje se bo pa tem prilagodil, tolik) bolje zanj in narodno gospodarstvo. I. Belle. Sadjarsko društvo. Častna zadeva slovenskih zemljedelcev je, da z lastno močjo spodbijejo podlago očitkom o pasivnosti zemlje Slovenije. Zadeva lastnega žepa je napeti vse sile, da se povzdigne valuta, izboljša pasivna trgovska bilanca. To ne gre po starih receptih vsakojakega pridelovanja tjavendan iz starih navad, utemeljenih v povsem drugih razmerah preteklih stoletij. Sveže smo-treni pokret je potreben in specializacija pridelovanja, prilagodenega danim razmeram. S to je namenjena posebna vloga tudi sadjarstvu. Produkcija trpežnih namiznih jabolk najboljše kakovosti je posebno primerna razmeram naše zemlje in podnebja. V tem oziru ne zamorejo konkurirati Sloveniji sosedje v Jugoslaviji. Ta od narave odločen monopol morajo Slovenci kar najbolje izrabiti. Sadjarstvo je torej panoga pridelovanja, ki zasluži pri nas osobito pozornost z narodno - gospodarskega stališča. Je pa obenem idealna stvar tudi izven ekonomskih ozirov. Zato imamo mnogo navdušenih ljubiteljev. ki se vneto pečajo z njim celo brez dobičkarije. Upoštevajoč prednosti sadjarstva z ekonomičnega, estetičnega, etičnega itd. stališča je nujna potreba v njegov prospeh združiti kar največ sile. Zato se je ustanovilo dne 20. t. m. v Ljubljani pod vodstvom zaslužnega višjega sadjarskega nadzornika gospoda Humeka sadjarsko društvo za vso Slovenijo z začasnim sedežem v Št. Jurju ob j. ž. Njegova naloga je pospeševati sadjarstvo glede obsežnosti, smotrenosti, smeri ter povišati splošno kakor-tudi sorazmerno produkcijo, nabavo potrebščin, primernejšo uporabo in razpečavanje sadja itd. Vrhovni cilj je spraviti sadjarstvo Slovenije na tako stopnjo, da se bodo z njim kar najintenzivneje izkoristile naravne ugodnosti. Takim namenom mora v prvi vrsti služiti društveno glasilo. Sadjar je ostal vsem naročnikom v najboljšem spominu ter se splošno obžaluje, da je nehal izhajati. Prva skrb društva torej je, da zopet oživi to cenjeno strokovno glasilo v veščih rokah prejšnjega urednika. Pri današnji draginji pa je odvisen obstanek lista od večjih gmotnih moči društva. Udnina se je morala določiti na 40 K, kar bo stal že list s»m. Za razvoj društva pa samo to ni dovolj, ono potrebuje več tudi za drug« važne namene. Zato potrebuje tudi posebnih ljubiteljev, oziroma interesentov, ki mu naj dajo bolj trdno podlago z večjimi prispevki, kakor dosmrtni ali ustanovni udje s 300 oziroma 1000 dinarji. Te svote so omejene samo na spodaj. Kot začasni sedež društva je sedaj določen St. Jurij ob južni železnici. Čitajte tudi poročilo o ustanovnem občnem zboru Sadjerejskega društva za Slovenijo v prihodnji številki Kmetovalca". Ivan Belle. Pouk o pasji steklini in o steklini pri ljudeh. Steklina je nalezljiva bolezen, hitrega poteka, ki se pojavlja najčešče pri psih in ki se širi dalje le po ogrizu po steklih živalih, zlasti steklih pseh. Zaaki stekline so vobče pri vseh živalih enaki. Najbistvenejša znamenja so: razburjeno, togotno vedenje, tolika razdraženost, nagnenje k grizenju ali ujedanju, bodenju, trkanju (prava steklost ali besnost^s v drugih primerih pa se kaže otopelost, slabost, ohromelost različnih deiov telesa, zlasti pa zadnjega dela. V teh primerih ni žival močno grizljiva (tiha steklost). Stekli psi kažejo spočetka posebno izpremembo vedenja, ki pa je včasih zlasti pri onih psih, ki se jih drži v sobi, tako malenkostna, da se jo komaj zapazi (titia steklost). Navauno je pa vedenje steklih psov zelo izpremenjeno. Psi so kmalu čmerni, razdražljivi, nezaupni, se radi skrivajo po temnih kotih sobe ali v hlevu, ogibljejo se svetlobe in luči, niso poslužni na gospodarjev klic ali se pa ie neradi odzovejo, potem pa naenkrat še bolj živahneje poskakujejo in se do-brikajo. V drugih primerih so stekli psi zelo nemirni, grebejo s prednjimi nogami, menjavajo neprenehoma ležišča, hodijo nemirno semintja po sobi ali po dvorišču, postajajo trenutno, posluškujejo ali lajajo in grizejo v zrak brez vsakega povoda. Med leženjem pogosto postajajo vznemirjeni, popadajo v zrak in renče. Glas jim postane izpremenjen in hripav. Občutljivost steklih psov je znatno povečana. Če se jim kdo, čeravno prijazno bliža ali pa če se jih draži, se močno razburijo ter popadajo roko ali druge predmete ali pa pse, s katerimi so se prej vedno dobro razumeli. Zlasti jih zelo razburi navzočnost tujih oseb in tujih psov, med tem ko ostanejo v njim navadni okolici popolnoma mirni in prijazni. Včasih se zapazi težko dihanje. Nekateri stekli psi si drgnejo ali grizejo ono mesto, kjer so bili ogrizeni od stekle živali. Izpremeni se jim tek in okus. Stekli psi zametu-jejo navadno njim poprej priljubljeno hrano, nasprotno pa zvečejo in požirajo raznovrstne zlasti gnusne stvari celo lastne odpadke. Pri tem pa se opazuje, da požirajo s težavo, da stegujejo pri tem vrat in da jim pogosto pregrizeni predmeti izpadejo iz gobca. Pogosto iščejo vodo, ni jim pa mogoče požreti tudi male množine. Prav radi ližejo in duhajo lastna ali spolovila drugih psov; sploh je njih spolni nagon pomnožen. Po preteku 1—3 dni postanejo navedeni znaki vedno boij vidni, tako posebno nepokojnost in razbur-ljivost; spoznati je znake besnosti. Pri tem grizejo zemljo, razne predmete, katere razgrizejo in jih požirajo. Prav radi skušajo pobegniti. Ce so v zaprtem prostoru, zaletavajo se proti vratom ali jih grizejo. Na pobegu drve brez cilja in nevede dalje in pretečejo v kratkem času velike daljave. Na dom se redko vrnejo. Ako pa najdejo zopet svoj dom, so utrujeni, cgrizeni, mršavi in nekako boječi. Za steklino značilno je zlasti popadanje psov. Medtem ko se zdrav pos, ako pride v tuje kraje, tam-kajšnjin psov boji in navadno tuji psi zdravega psa popadajo, napada stekel pes v tujih krajih tudi največje pse zlasti v glavo. To napadanje ali grizenje se izvrši natihoma, medtem ko zdravi psi med popadanjem lajajo. Po daljšem pojavu besnosti nastopijo znamenja oslabelosti in ohromelosti. Včasih postanejo psi nezavedni. Iz te nezavednosti se jih pa zopet vzbudi in vznemiri s svetiobo, z lučjo, s klicem, z raznimi predmeti; pojavi se zopet besnost. Stekli psi hitro hirajo; videti so čudni, oči so jim kalne, vdrte, dlaka brez svita in kuštrava. Naposled ohrome popolnoma, zlasti v zadnjem delu in spodnji čeljusti. Med boleznijo se stekli psi zelo slinijo. V poteku bolezni postajajo popadki vedno bolj redki in končno psi med petim in sedmim dnem poginejo. PJ tihi steklini so vsa zuamenja le iluIo vidua; zapazi se izpremenjeno vedenje psov, izpremenjeni tek, pozneje nagnenje do pobega in potepanja, očitna griz-ljivost, izpremenjen glas. Steklina mačk je podobna steklini psov. Očitni znaki so posebno velika nemirnost; stekle mačke silno rade grizejo in praskajo. Pri človeku se pojavi pasja steklina 1 do 6 mesecev po ogrizu od strani steklega psa, mačke ali kake di uge stekle živali. V pričetku stekline čuti bolnik na mestu, kjer je bil ugnznjen več ali manj močne bolečine. Telesna toplota se nekoliko zviša, apetit se poslabša. Bolniki so duševno potrti, utrujeni, tožijo o glavobolu in imajo zelo nemirno spanje. Čez par dni postane vse živčevje skrajno občut-ljutljivo, osobito ono, ki oskrbuje požiranje m dihanje. Najmanjše razburjenje bolnika itd. že lahko povzroči močne krče v mišičevju požiralnika in v mišičevju, katero oskrbuje dihanje; vsled teh krčev lahko zaostane dihanje za več trenutkov. Najbolj značilni pojav v ttm stadiju bolezni je, da se bolniki boje vode in ako jo zagledajo, napadejo jih močni krči mišičevja. Bolniku se v tem stadiju zelo sline cede. Njegovo trajno razburjenje se vedno povečava, tako da se pojavijo slednjič deiiriji, ki imajo na sebi znak besnosti. Bolnik skoči iz postelje, teka po sobi in bije o*oli sebe. Ti napadi pa trajajo pri človeku le kratek čas in se pojavijo pri steklini človeka le redkokdaj. En ali dva dni potem se bolnik umiri in zopet lahko uživa tekočine. Pokažejo se pa sedaj znaki splošnega otrpnenja. Celi deli telesa otrpnejo popolnoma, sice deiuje zelo slabo in 5 do 6 dni po pričetku bolezni umrje bolnik na otrpnenju srca. Posledica stekline je vedno smrt. Vsakdo, katerega je ugriznila kaka stekla ali stekline sumljiva žival, naj išče takoj zdravniške pomoči. Edino dosedaj znano sredstvo zoper izbruh stekline je pa cepljenje proti pasji steklini po načinu, kakor ga je izumit Pasteur. V to svrho imamo v naši kraljevini iznonio opremljeni Pasieurjev zavod v Zagrebu, kjer se pusti lahko vsakdo brezplačno cepiti p; o ti pasji steklini. Vsakemu, ki je bil ugriznjen od stekle ali stekline sumljive živali in naj si bode ta poškodba še tako majhna, se najnujneje priporoča, da sa pusti takoj prve dni po ugrizu cepiti. KMETIJSKE NOVICE. Iz društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo. Na' občnem zboru kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo v LjuDljani, ki se je višil dne 29. jan. t. 1. ob petih popoldne v dvorani Kmetijske družbe, je bilo navzočih 24 rednih članov. Blagajniško stanje društva izkazuje imovino v znesku 1.765 83 K. — Referenti posameznih strokovnih odsekov so poročali o tekočih poslih. Za vsak strokovni odsek so se postavili obrisi bodočega dela, tako n. pr. 1. za rastlinarski odsek: vzbujati zanimanje za pridelovanje dobrega semenskega žita in zvišanje produkcije; 2. za živinorejski odsek: zbiranje strokovnih izrazov in in gradiva za sestavo terminologije; 3. za vinarsko -sadjarski odsek se je pokazala potreba, da se ta odsek iazdvoji v odsek za vinarstvo in odsek za sadjarstvo; 4. odsek za kmetijski pouk bo sestavil načrt za potovalni kmetijski pouk; 5. književni odsek je sklenil, da se sestavi kmetski koledar t primerni obliki, ki nuj vsebuje poučne črtice o vseh kmetijskih panogah, posebno o kmetijskem knjigovodstvu; 6. v odsek za agrarno politiko so se z ozirom na izstop nekaterih članov kooptirali drugi tovariši; 7. odsek za službeno pragmatiko prične z izdelovanjem predloga za službeno pragmatiko takoj, ko bodo člani vrnili razposlane vprašalne pole. Sklenilo se je, da naj se stremi za tem, da dobijo agronomi v bodoči služDeni pragmatiki posebno skupino. — Občni zbor je dalje razpravljal o razširjenja društva, ki naj se izvrši v smeri zbližanja, oziroma združenje z »Udruženjem drž. ekonoma poljeprivrednih činovnika i službinika v Beogradu« na eni strani, z društvom absolventov kmetijskih šol na drugi strani. Odbor se pooblasti, da pripravi v to svrho vse potrebiio, kakcrhitro dobi obvezna pojasnila od »Udru-ženja« iz Beograda. Obč. je potrdil zvišanje članarine na letno 48 — K. Oddaja sadik iz državnih gozdnih drevesnic. Iz državne gozdne drevesnice v Gradišču pri Ljubljani, je v letošnji spomladi še oddati večja množina sadik, in sicer: 2—3 letne jeUe po 45 K tisoč sadiK, 2 letni jeseni po 6u K tisoč sadik, 3 letni bresti po 60 K tisoč sadik, 2—3 letni kanadski topoli po 6UU K tisoč sadik, 2 letni orehi po i K komad. V ceni je vSteto zavijanje sadik in dostava na tuk. pošeni urad oziroma žel. postajo. Naročila za te sadine prevzame Gozdarski oddelek dež. vlade za S.ovenijo v Ljubljani, Valvazorjev trg. ši. 1. (Križanke). V državni drevesnici v Bršlinu pri Novem mestu je še oddati 2 letnih presajenih orehovih sadik (z mehko lupino) po 3 K komad. Naročila na te orehove sadike prevzame okr. gozd. nadzorništvo v Novem mestu DRUŽBENE VESTI. * Kmetijska družba za Slovenijo ima za svcye ude v zalogi sledeče kmetijske potrebščine: Ajda, siva semenska, lepo čiščeno graščinsko blago po 8 kron kg, brez vreč. Antiavit v varstvo setev pšenice, turščice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd. je zopet došel in se dobi v zakiopnicah po i kg za 120 kron, pol kg za 70 kron, četrt /sg za 40 kron, osminko kg za 25 kron, 50 gramov za 15 kron. A n t i k 1 o r (gl. salojidin). Apneni dušik po K 400.— sto kg. Bosnapasta po K 12— za kg v čebrih po 50 in 100 kg pri večjem odjemu primeren popust. Čcbri se ne računijo posebej. Najboljši strokovnjaki priporočajo nakup tega najučinkovitejšega in lahko vporabljivega sredstva proti peronospori ah paležu na trti. Drevesne škropilnice na prevoz, razne kakovosti na izbero po različnih cenah. Eponit, s katerim se vzame vinu vsak zoprn okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesmvcu, po sodu, grenkobi itd. stane 120 kron kg, poštnina tn ovoj posebej. Esparzeta, španska detelja, neluščena po 24 kron kg. Gumijeve cevi za trtne Škropilnice itd. meter po 28 K. Gumijeve vezi za trte vezati po K 650'— za 1 kg. Gum;jaste potrebščine k škropilnicam, plošče iz gumija in cevi, priskrbi družba vinogradnikom na željo. Vpo-števati pa bi se mogle le večje skupne prijave potom podružnic. Kajnit s 15% čistega kalija po 130 kron iz Ljubljane, vreče se računijo posebej. Kalijevo sol z 41 °/o čistega kalija po 320 kron iz Ljubljane v papirnatih vrečah. V jutastih vrečah po K 345'— sto kg. Kose. Družba zopet oddaja udom kose iz dobrega štajerskega jekla, in sicer 65, 70 in 75 cm dolge, tako-zvane »kranjske« oblike. Cene kosam so sledeče: 65 cm po 50 kron, 70 cm po 52 kron, 75 cm po 54 kron komad. KoStni superfosfat po K 380"— sto kg z vrečami vred. Kuhinjska nemška jedilna sol po K 6'— za kg, le v večjih množinah na naslove podružnic. Udje naj prijavijo svoje naročbe pri načelstvih svojih podružnic do konci t. m. Modra galica. Nove prijave po znižari ceni se sprejmejo do 15. aprila. Opozarjamo vinogradnike in podružnice v vinorodnih kraiih, da utegne nastati vb času škropljenja močno povpraševanje po galici in da se bo galica vsled tega takrat morda močno podražila. V sled tega naj si vsak vinogradnik že sedaj dokupi toliko, kolikor utegne za vsa tri škroplienja letos še rabiti. Le skupne naročitve potom, pristojnih kmetijskih podružnic se bodo vpoštevale. Obenem Udje lehko prijavijo pri podružirčnem račelttvu svoja naročila za salojidin in dvojno ventilirano žveplo in bosnapasto. Natrijev tiosulfat (gl. salojidin). Rafija, majunga extrissima, po K 38'— kg. Razklejena kostna moka 30—33% iosforove kisline v vrečah po 100 kg z vrečami vred K 260"— Salojidin, (antiklor, natr. tiosulfat) po K 16"— za 1 kg. Semensko deteljo, i. s. nemške lucerne kakor tudi domačo bo družba spomladi oddajala svojim udom. Oddajala bo samo najskrbneje čiščeno seme, ki bo preiskano po Državnem preizKušališču v Ljubljani. Vreče po 100 kg bodo opremljene v izvirnimi plombami tega zavoda, pa tudi za nadrobne pošiljatve prevzame družba vsa jamstva glede čistosti in brezpredeničnosti. Cene za semensko deteljo so naslednje: domača detelja v celih vrečah po IOO kg K 50'— kg « »v nadrobni oddaji K 56'— » seme lucerne v celih vrečah po 100 kg K 56*— » « « v nadrobni oddaji K 62'— < Pri nadrobni oddaji se računi posebej Se poštnina in vrečico ali zavitek. Semenska siva ajda, lepo graščinsko blago iz Prekmurja, najskrbneje čiščeno seme oddaja družba po 8 kron kg brez vreč. Ker je razpoložljiva množina le majhna se bodo mogle vpoštevati le prve naročitve. Surova kostna moka po K 200'— za sto kg, vrečami vred. Šk r o pil niče. Naša družba je prejela iz Italije bakrene trtne škropilnice najboljšega sistema. Komad stane 950 kron. Vinogradniki naj škropilnice brez odloga naročijo, ker je zaloga le majhna. (Nadaljevanje .Družbenih vesti* v inseratnem delu lista.) METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Kmetijske ^ružbe za Slovenijo. *• -j* —• —'-— »Krretovalec« izhaja 15: in zadnji dan v mesecu ter stane 20'K na leto. Posamezna številka stane krono. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 600" K, na '/, strani 300 K, na >/, strani 150 K, na >/„ strani 100 K, na >lu strani 50 K. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 80 vin. najmanl pa skup«! 12 K Urejuje inž. Rado Lth: založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je. pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. St. 6. Ljubljana, 25. marca 1921. Letnik lUVUl {Vlala naznanila. Za vsiko besedo je naprej plačati 80 vinarjev, denarja ali znamkan najmanj pa skupaj K 12 — si:er se naznanila ne objavijo. Upi avništvo nc prevzame posredovanja. MlfncbR bamnv sekane iz najboljše bele, ostrt ClMIlant nmillie, skale, trde ln srednje od 40. do 100 cm široke, po naročilu tudi večje, izdelujem zopet in prodajam po najnižjih cenah s pismeno girancijo. Leskovšek Anton, posestnik ln kamnosek, Sv. Jurij ob južni železnici pri Celju._60_ najboljše apna in portland cement dobavlja najceneje na vse postaje od G. Radgone do Ljutomera, v D. Lendavo, pa tudi na vse druge postaje. Tvrdka V. Bratina Križevci pri Ljutomeru. rihvlanill Pr°da se rac" opustitve čebelarstva UCUbIIiI ]l i razno čebelarsko orodje, več praznih panjev kranjičev Gerstung in Kuoscbak. Cena po (logovom. Poizve se v trgovini Dunajska cesta 10. Ljubljana. 27 Mlinčka sita volnena, 25 cm široka iz an-milliar« OHO gleške volne ima zopet naprodaj tvrdka R. E. Mihelčič, Zagorje ob Savi. Istotam se dobi raznovrstno manufakturno blago. 86 Delavsko kmečko rodbino "Jm k 25 kravam sprejme v službo oskrbništvo Marbek, (Vuhred — Marbek) na Štajerskem._78_ Pozop mlinarji! lena sita, kakortudi pri9tna volnena sita (pajtelni) M in 32 cm široka, priporoča trgovina Avgust Cadež, Ljubljana, Kolodvorska ulica ?5, nasproti Stare .Tišlarjeve gostilne.' 82 Poljedelske stroje ^ti^JŠ: mline, trijere, stroje za luščenje koruze, repo in krmoreznice črepalnice, peči, decimalne tehtnice, pluge, brane in druge stroje dobavlja takoj Stani-slaus Schmid, Stras«, Stmk._82_ Več vagonov bukovih drv ljai.i, Turjaški trg 3. Ponudbe s ceno naj se t ikoj pošljejo._._91 Borova drva na ptni 47 suhih črešnjevib desk na prodaj. Ponudbe na npravo lista. 93 ležeč, v dobrem stanju proda Jakob Jan, posestnik, Podhom, p. Gorje pri Bledu. Raflin trsne škarje, vrtno ln p -Ijsko orodje nailJU, nudi po nizki ceni A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta 21. 95 Storjo Krepkega vajenca ■i cfnnno žico, žlčnike, morsko tra-LU OlrUpt, vo, žične vložke za postelje nudi po ugodnih cenah A. Susnik, Ljubljana, Zaloška cesta 21. 96 Mla+ilniro navadne in 160 cm široke, z popol-miOllllUliB nim čiščenjem, be cin - motorje, decimalne in druge tehtnice, parilne kotle, Sledilne peči, posnemalnike, pluge, gnojniičue sesalke, trans-misije in lesena jermenski kolesa, umetne m inske kan ne in komolt tne doma5e mline, žične mreže za ograjo, žične vrvi, kosiine stro e, čebelarsko orodje, panie i. t.d. priporoča Josip Božit, strojnik, pršta OrabStanj. Koroško. 97 Desetinske tehtnice, kladiva- za les žigosati. vratca za krušne peči in raznovrstnt štedilnike izdeluje in razpoši ja najceneiše Jakob Malenšek, ključavničarstvo. Boh. Bistrica._98_ za sodarsko obrt sprejme v učenje pri prost' hran1, stanovanju ter perilu Franjo Repič, sodarsk1 mojster v Ljubljani, Kolizejska ulica I«. Istotam se sprejme tudi dobro izvežbani sodarski pomočnik. Priporeča se tvrdka Edina tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev za rodbinsko In obrtno rabo. Istotam se dobijo vsi posamezni deli za šivalne strole in kolesa, potrebščine za gospodinjstvo, krojače, čevljarje in sedlarje;_104 Riba dvein PO' >eta starega, pinegavske pasme, DlnO ima naprodai Jakob Jan, oosestnik, Podnom, pošta Gorje pri Bledu._105_ Rnoia bnhila ie na prodaj za ceno po dogo-DrEja nUUllfl voru ^ri Jos. Kandušer, Mengeš pri Kamniku. _106 Rnni 1 nnvnm ln kompletno opremo na prodaj nuni Z VOZDm za 25.000 K. D. Kozma Ahačič, Tržič._107 Enega dobrega za vož 'jo in en težak voz za par konj. M. Ropret, Bohinjska Bela.__109_ Trdne koroške čebeli f^lT^U: naduč.teij, tč. Poljče, pošta Begunje, Gorenjsno. Prodam deset ovc KSJS1"yse 3kupai" Sena približno 2000 kMogramov proda i| Tiringer, p. Siražišee pri. Kranju. Janez 111 1/allllli Stnitf ?aJč> »bljeno, za 50 do 70 kurjih HMIIIII Oiruj jaje in umetno kokljo ima naprodaj A. Faleschini v Libnem pošta Videm pri Krškem. Cena po dogovoru.__125 Rnivnalnirn in cevi- rabliene, v dobrem stanju DIMtjUtllll/U kupi Jože! Garbas, Stara vas p. Grosuplje. 126 125 l držeč ima naprodaj Jožef 1 Skerl, Kleče 9, Ježica. )'7 IllIB lanebi trliri domaČe pasme, zamenjam UVB lailam JKIIbl zaravnolakevoličke Alojzij Stražar v Podgorju, p. Kamnik. 128 Dvoje lepih žrebet n^^o^jS posestnik in kavarnar v Ljub iani. 129 Hrava mlekarico Ljubljana montafonske Dasme, kupi Anton Koritnik, hotel Slon 1 O Semenskega ovsa naprodaj, podružnica Kkmetijske družbe v Mošnjah pri Radovljici. 113 Fšenično moko, dobi vedno po najnižji ceni v trgovini j M. Kranjc (proj Bučar) Vrhnika Ženitna ponudba! Mlad kmetski mladenič z lepim nad 500.(00 kron vrednim posestvom, ležečem v prijaznem delu Slovenije, se radi pomanjkanja znanja želi seznaniti v svrho pozneiše ženitve z modro, pošteno in kme ski gospodinji primerno izobraženo gospodično, ki naj bi imela tudi temu primerno premoženje. Ponud e če mogoče s sliko je vposlati na Upravništvo .Kmetovalca" pod .Lepa bodočnost" ____133 Riba pinegavske pasme dve in pol leti starega ulnOf ima naprodaj Ivan Mrak, Plešivca 64, pošta Brezovica. Ne morete spati? vozne b leeine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Fellerjev pravi Elza fluid 1 6 dvojnat h ali 2 veliki špecijalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Trpite na počasni prebavi? M"« odstrani s pravimi Fellerjevimi Elza krogljicami. 6 škatljic 18 K. — Želodec okreičujoča švedska tinktura 1 steklenica 20 K. — Omot in poštn na posel- ej anajceneie. Eugen V Feller, Stubica donja Elzatrg br. 333, Hrvatska. 101 D IIm+hi nnčnan zelo lep 25cm visok, približno Vrtni pušpan tn tiso« sadik za 100 sadik 250 kron oddaja S. Baloh, posestnik, Moste 3, p. Žirovnica, Gorenjsko.__113 Divjih kostanjevih sadik ».rt; naproda par sto komadov. Istotam je naprodaj velik za 150 svetilk acetelinski aparat. Zaradi pomanjkanja prostor« se poceni proda. Poizve se pri Al. Zajec, Šiška, Bellevue. 114_ Več sto divjih kostanjev imPa0Slai ceni Jakob Pintar, sadjerejec pri sv. Tomažu, Škof j aioka, Gorenjsko. _115 cepljena, bosanska in „„„,.,,.■- ....... domača 1. vrste po 15 K, II. vrste po 10 K, 111. vrste po 5 K ima na prodaj Kmetijska družba v Ljubljani.__ Ženitna ponudba! Mlad inteligenten mladenič, prijazne zunanjost' z 200.0C0 K premoženja si želi z> anja z mlajšo gospodično v svrho ženitve. Ponudbe z sliko, katera se \rne. Pod šifro .Velika not", poštno ležeče Kranj ''3. .__ le se gospodična, podin stva in kmetijstva za prof. Dr veleposestnika. Ponudbe z zanesljivimi podatki sprejema uprava lista._ '_ 135 izufencea sprejme samostan Zatična. 136 Dobrega vrtnarja, Ultflnnin star 26 let, želi službe kot mlekar in minOEniC sirar, Drugi star 20 let pa službe kot sirar. Nas-opita lahko takoj. Naslov pove Lovro Zu ian, Savica 5 p. Boh. Biitrica. 137 p..i:,HI +-+. različnih vrst, tudi več tisoč bEOlICnE iriE lepih belo vkoreninjenih šmamic ima naprodaj za ceno po dogo' oru Franc Zelenko, trsničar, Vadol, Juršinci pri Ptuju. _ _138_ Vinogradniki pozor! ^.rS sicer najbolj rodovitne vrste. Bela Šma-nica in sicer necepljena, ki jako d >bro r. dl. Kdor si hoče naročiti lepe in močno cepljene trte, naj so takoj oglasi pismeno ali ustmeno pri Francu Slod jak, trsničar pri Sv Lovrencu v Slov. Goricah, p.Jur-iinci pri Ptulu Cena trtam po dogovoru. 1?9 Imam vodno hcIo Te^mf hrastov, premer 2'20. Preio za o'je, dvostranski poljanski plug In 60, po 2 m dolgih železnih drogov za ograjo, premer 6'j cola.-Miha Pan^erc Rečica St. 64, pošta Bled II. Gospodarska zveza v Ljubljani Dunajska cesta — Bavarski dvor. Velika zaloga vsakovrstnih poljedelskih strojev (5) iz najslovitrvtih lov«i*n> Zastopstvo za narae kotle znanih tvurnlc ,W»!tl»'; Vinometre »Bernadot« — Asbeste bombaž ln prašek — Eponit — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Tanin Žveplo v prahu — Limonovo kislino — Vinsko kislino — Sode bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni Brogerija illtTON ROKE Ljubljana, Židovska ulica 1. s Mlečne Posnemalnike Hidravlične stiskalnice Sadni Mlini Stroje zA sejanje Mlini za čiščenje Stroji za roFkanje koruze Stiskalnice zA sadje GRablje za seno STrojj za napravo rezance Hidravl. stiskalnice za olje Plugi Stiskalnic« za bale Mlatilne strOje kakor tudi vse druge kmetijske stroje in orodje izdeluje in pošilja v znano najbolšl kakovosti ln izdelavi PH. ftfllFARTH 8 Co. HIEN II., Taborstrasse 71. Tvomica kmetijskih strojev | Katalog 1624 gratis in franko. — Zastopniki se sprejmejo. ni ampak potreba, da predno kupite konfekcijo, čevlje, klobuke, perilo, manufa-kturno, in galanterijsko blago, da pišete, po ilu-strovani cenik s 1000 slikami veletrgovini (30) R Stermechi, Celje št. 306, jiatera prodaja vse blago po čudovito nizkih cenah. I Samo I za dsejronj pošilja SIov.kmet.drHžbi :: v Ljubljani :: ilustrirano knjlžicc ,.Urejevanje r matic" :: ki je neobhodno po trebna vsakemu če belarju. Iv. Jax in sin Dunajska cesta št. 15, Ljubljana. šivalni stroji in stroji za pletenje. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena 1. 1867. (17) Vezenje poučuje brezplačna. Pisalni stroji „ADtER" Ceniti zastonj ln franKo. Kolesa iz prvih tovarn: DttrSono, Styria, Wallenra4 Najstarejša hranilnica v Slovenji' KRANJSKA HRANILNICA fUnb jani ustanovljena leta 1820 sprejema hranilne vloge proti obreatovanju in dovoljuje bipotečua poselita 0» S hranilnico sta zvezana Kreditno druitvo i» starostna hranilnica za posla ln delave*. Hranilnica Je sirotinskovarna in Jo nadzorni« deželna vlada za Slovenijo. Rezervni zakladi znašajo približni; S milijonov kron. Čisti dobiček je, v kolikor se ne porabi sa okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih doraSee v pospeševanje občekoristnih naprav in podjetij na Kranjskem d- Za te svrhe se le doslej darovale B,C98.000 kron. Pismen« poiUiatve |e na?loviti na Kranjsko hranilnico « Liublt«nl, KnaHieva uiiea »te*. B. Protokolirana tvrdka Ivan Hajny, Maribor nasproti glavnemu kolodvoru razpolaga vedno z bogato zalogo vsakovrstnih po'jedel-skih strojev orodja. Posebno priporoča: vitle, različne mlatilne stroje, žitne čistilne mline, žitne odbiralnike ali trijerje, slamoreznice, sadne in grozdne mline, stiskalnice, koruzne robkarje, gnoj-nične črpalke, univerzalne pluge, plečke za koruzo okopavat in osipavat, dvoredne koruzne sejalne stroje, žitne sejalne stroje, kosilne stroje, travniške grablje, centrifuge ali mlečne posnemalnike, tehtnice, pocinkane brzoparilnike v velikosti 50—60 /, po-cinjene kotle za vzidat, bencinove motorje, parne stroje, oskrbim slamorezne nože, kakor tudi drugo popravilo strojev ter posameznih delov itd. Postrežba točna in solidna. Priporočam, da si vsak posestnik pred rabo oskrbi poljedelske stroje, da jih pravočno sprejme, (11) Zastopnik Ivan Komatič, Ljubljana, Gradišče 11. Družba. ,IMPEX' Ljubljana, Krekov trg št. 10 kupuje vse vrste klavno živino in prašiče po najvišji ceni. 19 ^Primešaj krmi Mastin I j V zmialu odloka deželne vlade za Kranj sko v Ljubli' ii z dne 18. Julija 1899., št. 10.595, ki mi ga Je mestni magistrat ljubli. izporočil dne 28. julija 1899., št. 25.255, smejo dietično sredstvo Mastin, rediini ašek za prašiče ln za vsako živino, le-rnarji, trgovci, drogisti in kramarji pro-o prodajati. Mastin je kot prosti obrtni prašek za prašiče ln za vsako živino, le-kar sto pr . predmet oglasen. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1900., mag. opr. št. 28.261. Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po poiti. 5 zavojev Mastina K 50 poštnine prosto na dom. (3) Mazlio zoper garje (naftomaz