Poštnina plačana v gotovini
G AROTA
Risba slikarja Goye
i/zafeinHa
ILUSTRIRANA KULTURNA IN DRUŽINSKA REVIJA ŠTEV. 4 - ARRIL 1939 - IZHAJA MESEČNO - LETO III
Konzumno društvo za Mežiško dolino
r. z. z o. z. v Prevaljah
Poštni predal štev. 3.	Poštni čekovni račun 12.048.
Telefon interurban štev. 5.	Brzojav: Kodes Prevalje.
Osrednja pisarna in centralno skladišče v Prevaljah
Podružnice: Prevalje, Leše, Mežica, Črna I, Črna II, Sv. Helena, Guštanj, Muta, pekarna v Prevaljah ter 7 lastnih zadružnih domov v Mežiški dolini.
Zadruga nudi svojim članom vedno sveže blago po najnižjih cenah. Hranilne vloge sprejema centrala v Prevaljah in njene podružnice ter jih obrestuje po najvišji obrestni meri. Prodaja se le članom. Član društva lahko postane vsak. Delež znaša samo Din 100.—. Delavke, delavci, nameščenci, kmetje in obrtniki ter sploh vse ljudstvo, kupujte življenjske potrebščine le v svojih zadrugah! V slogi je moč, v delu rešitev!
j Mestna U^anitMca
Splošna gospodarska in konzumna zadruga za Gorenjsko
Jesenice-Fužine, Cankarjeva 3.
r. z. z o. z.,
Prodajalne: Sava, Jesenice, Borovlje, Kor, Bela, Dobrava, Sp. Gorje, Mojstrana. — Zadružne gostilne: na Savi v Del. domu, na Kor. Beli, nasproti postaje. — Zadružni kino: Radio poleg Del, doma. — Delavska domova: na Savi-Jesenicah, v Sp. Gorjah!
KONZUMNO DRUŠTVO RUDARJEV
Hrastnik, r. z. z o. z. — Ustanovljeno 1906
Ima 3 prodajalne, zadružno gostilno in pekarno. Član postane lahko vsak. Delež Din 100.—. Sodrugi, sodružice podpirajte Vašo zadrugo, Vaš Delavski dom.
|Slovenska i narodna
I
j i?
podporna jednota
največja slovenska gospodarska in dobrodelna zadruga v SEVERNI AMERIKI- — Najboljša zavarovalnica za življenje, bolezen, poškodbe itd. — Posluje v Zedinjenih državah in Kanadi. — Ima približno 50.000 članov v obeh oddelkih in blizu 627 podružnic po raznih krajih Amerike.
Premoženja nad 7,500.000 dolarjev
Za nasvete in informacije se je obrniti na:
Glavni urad S. N. P. J., 2657-59 So. Lawndale A ve., Chicago, III.
a
e
o
K
"Ki <>>
S
v 1/Karifocu,, Oi&zHbva ulica Z
sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun in jih obrestuje najkulantneje. Z a vse obveznosti jamči mestna občina mariborska z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo.
Nove vloge izplačuje brez vsakih omejitev! Telefon 20-03	Poštni čekovni račun 11.427
NAJVEČJI SLOVENSKI PUPILARNOVARNI ZAVOD
t*
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA

Stanje vlog preko.....Din 420,000.000 —
Lastne rezerve nad....... 26,000.000-—
Dovoljuje posojila proti vknjižbi Za vse obveze hranilnice jamči: * MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA
lin
Knjigarna Kleinmayr & Bamberg
ima največjo zalogo zabavnih, strokovnih in učnih knjig. Pri gotovem jamstvu se dovolijo odplačila. Izvršujejo se vsa naročila na tu- in inozemske časopise.
j Ljubljana, Miklošiieva cesta št. 16 |
I
I

Izhaja mesečno. Letna naročnina din 20.— (za inozemstvo din 40.—), polletno din 10.—, posamezna številka din 2.—, za člane »Vzajemnosti« plačajo društva po din l.50 mesečno ali din 18,— letno. Poštni čekovni račun št. 12.249. Rokopise pošiljati na: Delavska kulturna zveza »Vzajemnost« Ljubljana. Delavska zbornica, poštn« oredal 290. — Rokopisi se ne vračajo. — Uprava: Maribor, Sodna ulica 9/11.
St/a&o-da
ILUSTRIRANA KULTURNA IN DRUŽINSKA REVIJA
Zgodovina svobode
Zgodbvina Evrope je zgodovina človeškega boja za osebno svobodo.
Začenja se z zmago grških mest pod vodstvom Aten nad silno premočjo perzijskega gospodstva (480. leta pred Kristusovim r.). Ta zmaga v pomorski bitki pri Salamisu je rešila svobodo tedanje kulturne Grčije in je pravi rojstni dan Evrope.
Kajti nasprotje perzijsko-azijske kulture proti grško-evropski je obstojalo v tem, da so bili Perzijci in druga plemena velikega azijskega imperija podložniki samo-oblastnega kralja, despota — Grki'so pa bili državljani svojih mestnih, demokratičnih držav. Perzijci so bili samo predmet, testo politike enega tirana, Grki so pa sami Veliki kot Aristotelov učenec človek, ki je ponesel grški zmaga zmago svobodo nad despotizmom.
Grčija je ostala otok svobode, dokler je niso zavzeli Makedonci. Vendar je bil makedonski kralj Aleksander Veliki kot Aristotelov učenec človek, ki je ponesel drški duh in grški način življenja do indije in Turkestana. Njegovi nasledniki so podlegli azijatski ideji despotstva. Priznavali so sicer grško kulturo, odklanjali so pa grško svobodo.
Proti temu novemu azijatskemu despotstvu je vstala rimska republika. Baklja evropske svobode je zagorela v Rimu. Kajti rimska diržava je bila republika — res puhlica, to je javna zadeva državljanov, ne samolastna, privatna zadeva kralja.
Rim je postal čuvar grške ideje svobode; pravice osebnosti nasproti samovoljnosti despotov. Rim je volil svoje uradnike v miru in v vojni. Ustvaril je pravni sistem, ki je še danes podlaga evropskega prava.
Civis romanus sum: rimski državljan sem — je pomenilo: nisem suženj tirana ali despota, temveč svoboden državljan rimske republike.
Rim je osvojil azijatsko-grške države. In azijski svet pohlep je polagoma udušil duh rimske svobode. In potem i ko je Rim premagal in osvojil vsa despotstva ob Sredb-Izemskem morju, se je sam spremenil v despotstvo. Ta i razvoj je šel polagoma, od Suie do Dioklecijana. In tako je Rim zapravil grško svobodno dedščino.
Ko je v Rimu zamirala misel svobode, ko so se rimski državljani ponižali v podanike cezarjev, je mlado krščanstvo začelo boj za svobodo proti totalitarnemu cezarske-mu Rimu.
Tri stoletja je trajal ta boj za svobodo Evrope, boj novega človeškega ideala s cezarstvom. Neoboroženi kristjani so zmagali nad oboroženim imperijem.
Komaj pa je bil dobojevan ta boj s cezarstvom, se je že pojavila nova nevarnost za svobodo v Evropi: cezaro-papizem, združitev cesarstva s papeštvom za totalno go-spodstvo nad telesi in dušami podanikov, sistem mnogo
hujše nesvobode kakor tolerantni cezarizem v poganski dobi.
V Bizancu je ta nevarnost postala resnica in za ves srednji vek ustvarila najbolj totalitarno uržavo krščanstva. Zapadna Evropa se je izognila bizantinizmu z neprestanim bojem za oblast med Cerkvijo in državo: država ni zagospodarila nad vestjo ljudi, Cerkev pa ni osvojila državne oblasti.
Preseljevanje narodov je uničilo antično kulturo; hkrati pa je pognalo kal nove svobode.
Kajti rimske države niso osvojili azijski despoti, temveč nova, divja, svobodna ljudstva.
Potomci svobodnih vojščakov iz dobe preseljevanja narodov so postali vitezi. Na mesto imperija je za dolga stoletja nastopilo napol anarhično stanje: neprestan boj med raznimi tvorevinami, ki komaj zaslužijo ime države. Vsak vitez je bil v svojem gradu svoj suveren, vedno ljubosumno na straži za svojo svobodo, svojo čast in svojo posest, ki jo je branil z mečem v roki. Država, narod — to so bili neznani pojmi za te ljudi. Vitez je poznal samo .odnošaj človeka do človeka, fevdnega gospoda do vazala, ki mu je prisegel zvestobo. Njegova osebna čast mu je bila več kakor država, kakor narod in kakor kralj. Vitez je bil popolen individualist; ne državi sovražen, temveč sploh tuj državi.
Skozi ves srednji vek so skušali cesarji in kralji zlomiti to nebrzdano svobodo viteštva in utrditi državno moč po rimsko-bizantinskem vzorcu.
Kakor je bila svoboda starodavnih Aten samo svoboda meščanov, ne pa sužnjev, tako je bila tudi svoboda v
KALANDER — V naših krajih je mah} mož pa še tisti so le s težavo; za nas je Bog najprej babo ustvaril, dedca pa iz njenega rebra.
JERMAN — Koliko se jih je potuhnilo ?
KALANDER — l)o malega vsi. Ta pravi da je prestar, da se ne briga več za take reči, da misli na smrt... lani še ni mislil na smrt. Drugi pravi, da bomo že brez njega opravili, on da ima posla v iz-obilici... in poseda v krčmi do polnoči. Najhujši so tisti, ki pravijo, da so v svojem srcu taki in taki), ampak združbe in razprtije ne marajo. Malo manj sem zameril tistim, ki so mi krat komat o zaloputnili vrata pred nosom ... ni v njih laži in hmavščine: »eh križ je....«, pa: »eh, družino imanf...«, pa: »eh rad bi v miru živel...«
Cankar: »Hlapci« — tretje dejanje.
Ko je Masaryk koval Čehoslovaško... Dogodki zadnjega časa so pestri in na zemljevidu Evrope so se začrtale nove meje. Dvajsetletna zgradbii Čehoslovaške republike je bila razbita. Čehi in Morava so priključeni Nemčiji, Slovaki imajo svojo državo, ki je pod vplivom iste države, Ukrajinci pa so prišli pod nadoblast Ogrske!
srednjem veku samo svoboda vitezov, ne pa meščanov in kmetov. In zato se je začel boj meščanov in kmetov proti oblastnosti vitezov. Kmetje so imeli v tem boju manj sreče kakor meščani. Samo v švicarskih kantonih so se osvobodili tudi kmetje. Iz njih je zrasla prva svobodna republika srednje Evrope.
Po drugih deželah Evrope je sčasoma za dolga stoletja zmagal absolutizem. Le Angleži so se rešili absolutizma in tako je Anglija postala zibelka in zavetišče parlamentarizma in liberalizma, svetilnik evropske svobode. Angliji so sledile kmalu skandinavske dežele.
Triumf absolutizma nad osebno, državljansko svobodo je vendar rodil močno reakcijo, tako imenovano prosvitljenost. V imenu človeka so najpogumnejši duhovi zahtevali režim svobode, človečanstva, tolerance, odgovornosti: enakost pred zakonom, odpravo mučenja in strašnih usmrtitev, odpravo tlačanstva, emancipacijo Judov, svobodo vesti, delitev oblasti, kontrola nad vladami s strani vladanih.
Paradoksno je, da so ideje prusvitljenosti zatriumfirale ne v zavetju Anglije, temveč proti Angliji. Ustava združenih ameriških držav, ki so odpadle od! Anglije, je jasneje kakor vsaka evropska država uresničila ideje pro-svitljenosti: Amerika je postala demokratična, federalistična, liberalna in tolerantna.
Ta zmaga svobodne misli v Ameriki je učinkovala nazaj na Evropo: velika francoska revolucija pred 150 leti je oznanila človečanske pravice, velika načela svobode enakosti, bratstva.
S tem je prosvitljenost zmagala nad absolutizmom.
Francoski revoluciji je sledil Napoleonov poskus, da uduši del njenih idej, z drugim delom pa da osvoji Evropo-. Po njegovem porazu je skušal Metternich uvesti absolutizem v vsej Evropi. Zato je ustanovil sveto alijanso (zvezo) reakcionarnih držav. Strah pred terorjem francoske revolucije se je zlorabljal za udušitev velikih pro-svitljenih idej.
Toda ta ponovni absolutizem je trajal le kratko dobo. Ideja svobode je segla celo v Azijo. Japonska je postala parlamentarna, Kitajska republikanska, car je dal neko ustavo, mladoturška revolucija je spremenila osmansko cesarstvo v ustavno monarhijo.
Tako je pred svetovno vojno skoro na vsej črti zmagal?. prosvitljenost nad absolutizmom, demokracija nad
despotizmom, svoboda nad hlapčevstvom, ideja totalnega človeka nad totalitarno državo.
Po svetovni vojni je prišlo do poskusov, da se tudi meščanska demokracija nadomesti s proletarsko demokracijo.
Proti ruski revoluciji se je dvignil fašizem, ki je proglasil za najvišjega gesla: imperializem, totalitarni nacionalizem, proti liberalizmu državno kontrolo in moč., proti demokraciji hierarhijo, proti parlamentarizmu vsemoč voditelja, proti enakopravnosti avtoriteto, proti bratstvu brezpogojno disciplino, proti svobodi fašistični red. Na-cionalso-cializem v Nemčiji je dodal tem geslom še rasizem, ustvaritev novega reda pod vodstvom izvoljene germanske rase.
Stare države politične svobode Anglija, Amerika, Francija so ostale na braniku človečanskih idej. Njim se pridružujejo vse svobodne sile. Namesto krize demokracije, o kateri se je toliko govorilo do danes, bo prišla kriza diktatur. Kajti vera v osebnost in svobodo je živa na obeli obalah atlantskega oceana i v Angliji tako kakor v dnevih slavne revolucije, v Ameriki tako kakor v dnevih osvobodilnih vojn, v Franciji prav tako močno kakor v dnevih velike revolucije. In proletariat se tu ne bo delil.
PRIJATELJU V TUJINI
Ko smo bili še otroci, skupaj smo igrali se, eden drug'ga smo poznali, in poznali tud' srce.
To so bili zlati časi, zlati časi brez skrbi, nihče takrat še ni slutil, kako na svetu se živi.
Z časom minejo tud' leta, marsikaj se spremeni, brezskrbno se življenje neha, življenju gledaš zdaj v oči.
Kje ste zdaj prijaflji naši, prijaflji izza mladih dni, ki Vam usoda ni b'la mila,
in ste po svetu se razšli.
Vsi ste zdaj v širnem svetu, vsak za življenje se bori, ker za Vas v domačem kraju, pač življenja, kruha ni.
Kdaj se bo pač to zgodilo, kdaj prišel bo odrešitve čas, da lahko vsi nazaj bi prišli, nazaj v domačo rodno vas?
Tone Koča 11
Evropa 193 9
H A) «OVA UGANKA
ETBIN KRISTAN
Na vogalu je bila majhna gostilna in poleg nje je imel Stapinski svojo trgovino. V obeh prostorih so bili poljski delavci kakor doma. Največ jih je bilo samcev in v stanovanjih ni bilo nič prijaznega, gospodarji pa tudi niso radi videli družbe v svojih hišah. Stapinski jih ni podil kadar ni bilo v trgovini kupcev in navadili so se, da so jo kar sami zavili k sosednim vratom, če so opazili, da so na poti. V gostilni sem se seznanil z Majkom; kdor koli je prišel tja, se je moral seznaniti ž njim, ker je smatral vse goste za eno družino.
To je bilo pred leti in včasih sem ga videl vsak dan. Postala sva dobra znanca; ali pa sem ga poznal? Čez nekaj časa sem misiji, da sem ga, pa vendar ni mogoče, zakaj ko se je zgodilo, mi je bilo, kakor da me je kdo s cepcem udaril po glavi in niti verjeti nisem mogel, kaj še, da bi bil razumel. Pa vendar se zdi. da se je moralo zgoditi, kakor da je bilo usojeno.
Ko sva se bila že nekolikokrat seš4a, sem začel odpirati vse pred'ale, pa nisem našel nobenega, kamor bi ga bil mogel vtakniti. Še povedati bi ne bil mogel, kaj me je na njem zanimalo; nemara so bile njegove oči. ki so bile vedno velike, kakor da iščejo in vprašujejo. Pa pravzaprav sem opazil to le mimogrede, gotovo ni sam pogled naredil posebnega vtisa name, na druge pa menda še manj. Saj med njegovimi tovariši ni bilo velikih opazovalcev in za notranje življenje svojega bližnjega se niso zanimali. Dovolj jim je bilo, da je bil dober družabnik, dasi je bil včasih siten, kadar se ga je malo preveč nasrkal, zlasti če mu gostilničar ni hotel več postreči. V tovarni so ga radi imeli, ker je bil dober delavec, močan., priden in izurjen; le tisto leto, ko se je začelo neko gibanje in so delavci ustanovili neko društvo, so ga začeli po strani gledati, češ da je eden glavnih puntarjev in potem, ko je prišlo do stavke, ie dolgo ostal brez dela. Nekateri so mislili, da tega ni mogel preboleti, toda v tem se na vsak način motijo.
Prepričan sem, da me orve čase ni nič kaj rad imel. Imel je razlog za to. Gostilničar Frank, kljub vsej zunanji osornosti zelo dobra duša, mu je včasih dal kaj na kredo ved^č da mu lahko več zaupa kot mnogim drugim včasih bolj »imenitnim« gostom. Toda to je veljalo le, kadar ie bil popolnoma trezen; kdor ie imel dovolj, tudi za najboljši denar-ne bi bil moerel dobit' nobene kapljice. Nekoč ko Franka ni bilo v gostilni, je bil Majk široke volje in je naročil natakarju, naj prinese vsej družbi piva na njegov račun. Žan je bil že pripravljen, da natoči, mene je pa nekaj pičilo, dasi me v resnici vsa stvar nič ni brigala, pa sem deial natakarju: »Na tvojem mestu ne bi postregel; če bi Frank bil tukaj, mu ne bi nič dal.« — Majk se
Angleški bombnik

Najpopolnejši angleški tank
je ujezil, Žan se je pa popraskal za ušesi in, misleč,, da imam prav, odšel na drugo stran, pa se nadalje delal gluhega. Prizor je bil precej mučen. Pozneje sem poklical Majka in mu dejal: »Ne bodite neumni, saj veste, da bi vam bilo na plačilni dan žal. Če bi bili v družbi sami prijatelji, bi bilo drugače, duši bi prav oni najmanj zahtevali, da zapravljate zanje denar, ki ga nimate.«
Majk je nagnil glavo daleč nazaj, me premeril in odgovoril: »Gospod Bratkovič, ali ni moja stvar,, če vidim rad vesele ljudi?«
»Pijane ljudi, ste hoteli reči zakaj razen dveh ali treh vaših tovarišev bodo vsi pili vaše pivo, dokler ne bodo začeli razsajati in robantiti, pozneje se vam bodo pa smejali. Potrebni niso pijače, ampak dobro bi se jim zdelo, da vas pomolzejo.«
Iz njegovih oči so švigali bliski, toda motili me niso, ker sem že vedtel, da se od njega ni bati nobene sile. Z besedami se je sicer delal zelo hudega, pest jih pa ni podprla. In ko je neki tovariš, ki je imel avto,, odhajal, sem ga dasi se je nekoliko upiral, brez posebnih težav odpravil ž njim.
Nekako teden dni ga nato nisem videl. Frank mi je pravil, da ga je vprašal, ali imam jaz kaj pravice v gostilni, in ker ni vedel, kam meri s tem vprašanjem in mu je dejal, naj bolj natanko razloži, ga je Majk omeril z dolgim pogledom, ki se je — crescendo — vrtal v njegove oči, potem pa ko se je zdelo, da ga mora prebosti, se na kratko obrnil in počasi odšel.
Čez nekaj časa me je videl v kuhinji, kjer je vladala Frankova sestra in sem si jaz pridobil pravice kuhinjskega mačka. Prišel je in njegove oči so bile še večje kot po navadi in vse okoli njih je odseval veder smehljaj.
»Smem nekaj reči?« je vprašal, ne ponižno ali boječe, ampak spoštljivo in obenem nekam dostojanstveno.
»Zakaj pa ne? Saj ne grizem in na Olimpu tudi ne prebivam,« sem odgovoril.
»Prav ste storili zadnjič, gospod Bratkovič,« je dejal in če se primeri še kaj podobnega, se nič ne ozirajte na moje besede, kadar sem — jezen. Takrat nisem ... kako bi dejal... nisem odgovoren za svoja dejanja. Ne vidim jasno. Zdi se mi, da moram razveseljevati vse ljudi, pa se le vedern neumno kakor navaden pijanec. Saj nicem nič drugega ...«
Boj za Arktiko (Čitajte istoimenski sestavek v predelku To in ono)
»Kako, da bi ne bili nič drugega? Večkrat vas vidim treznega kot pijanega ...«
Segel mi je v besedo: »Vi me ne zaničujete? Res ne?«
Začudil sem se potencirani resnobi, s katero je izgovoril te besede.
»Zakaj bi vas zaničeval? Ne spominjam se, da bi bil storil kaj, po čemer bi mogli soditi tako. Sploh ne zaničujem ljudi.«
»Lahko bi me zaničevali. Včasih se sam zaničujem. Kaj bi človek sam s seboj, če nič ni vreden?«
V meni je zbudil silno željo, da bi zvedel, kaj se godi v njegovi duši, pa nikakor nisem vedel, kako bi se mu približal, ne d'à bi ga užalil. Zdelo se mi je, da odevajo njegove grenke besede nerazodete rahle čute, ki se jih je nevarno dotakniti...
»Nikar ne govorite tako,« sem dejal: »vsak človek je nekaj vreden in najhujše je., če pozabi na to. Tedaj res lahko izgubi samega sebe. Vam pač ni treba tega1.«
Pogledal me je s tistim čudnim pogledom, ki se je zavrtal v oči., kakor da bi jih hotel držati za vedno, potem se je pa naenkrat nasmejal.
Kaj pa sem?« je dejal malomarno; »navaden ,Polak', dober za kožarno in za drugega nič.«
Postal sem malo nejevoljen.
»Jaz ne bi znal opravljati vašega dela, torej morate biti nekaj vredni.« sem odgovoril. »In kar se tiče Poljaka, smo vsi priseljenci.«
»Mogoče. Pa vsi ne govore tako,« je odVrnil in glas mu je šel za pogledom v daljavo, kdo ve, kam. Pokimal je, se obrnil in odkorakal. Gledal sem za njim. Kdo ima take kretnje? Kdo stopa tako? — Spomnil sem se: ljudi, ki so bili dalie časa pri vojakih se je to prijelo. Pa sem zvedel, da je bil v času svetovne vojne v nekem kanadskem oddelku v Franciji.■ Kako je prišel v Kanado?
Ko sem ga pozneje vprašal je zamahnil z roko: »To je bilo davno in je vse minilo. Govorimo o čem drugem.«
Ali se mu je zgodilo tam kaj neprijetnega, da bi rad po-zabil? Ali ga je svojeglavost, katere ni nikdar skušal zatajevati, spravila v kakšno sitnost?...
Nekoliko odgovora na ta vprašanja sem dobil kmalu, ko je prišel v gostilno z nekim pismom in ga obračal v rokah kakor uganko, za katero ni rešitve. Za njim je prišel Stapinski in naročil čašo piva.
»Kaj pa vrtiš tam? Ali si dobil pismo od neznane ljubice, pa ne moreš med vsemi svojimi nekdanjimi dekleti najti prave?« ga je podražil.
Majk mu je molče izročil pismo. Stapinski je prečita] in ga debelo pogledal: »To vendar razumeš, saj je jasno.« V nasprotju z večino svojih tovarišev je Majk res znal dobro angleško. Vendar je pa skomizgnil: »Ne vem, kaj hočejo od mene.«
»Ne veš?« se je začudil Stapinski. »Citati vendar znaš.«
»To nima ne repa ne glave. Vojna je d'avno minila. Sploh ne vem več, ali je bilo res ali ne.«
»Pojdi se solit!« je vzkliknil Stapinski. »Podpiši kar je pismu priloženo, pa jim vrni in na to dobiš povojno nagrade1 določeno vsem. ki so se častno udeležili vojne v kanadskih četah. Nobene velike učenosti ni treba, da razumeš to.«
»Ne gre mi v glavo.« je dejal skomizgovaje, »kdaj sem prosil za tako nagrado? Kako so me našli?«
»Ne ukvarjaj se s takimi neslanimi vprašanji! Nagrada je tvoja in menda nisi tako neumen, da bi se je branil. Če so jo zaslužili vsi drugi, si jo moral tudi ti zaslužiti pošteno. Vlade ne mečejo denarja za nič za ljudmi «
Izraz začudenja je izginil z Majkovega obraza in nekakšna otroška veselost se mu je zasvetila v očeh. »Pa naj bo, če misliš, da ie tako,« je dejal. »In ti misliš da je prav tako?«
»Podpiši, durak, pa ne govori tako neumno. Toliko denarja naenkrat še menda nisi imel, kar pomniš « ga je Stapinski zavrnil že nekam jezen.
»Imaš prav. Moj spomin ne sega daleč.« Potegnil je roko preko čela in potem dvakrat zamahnil z1 dlanjo, kakor da je hotel prepoditi tiekai. kar mu je stooalo pred oči »Torej mora biti pravilno. Ha, človek nikdar ne ve...«
Čez nekoliko tednov je prišel denar in Majk se je vedel kakor otrok. Najprej je vprašal Stapinskega za račun in mu plačal dolg, potem je storil to tudi v gostilni. Petak je vtaknil v žep. vse d^rugo pa ie dal Staoinskemu, da shrani zanj. »Ampak ne daj mi niti centa, če bom pijan, niti ne, če ti grozim, da te ubijem. Saj še nisem nikogar, četici sem že dostikrat žugal in bi bil včasih kdo zaslužil.«
Tone, Slovenec ki je rad koga podražil, ie posegel vmes: »Kaj ti veš, koliko si jih ubil! Zapisaval jih nisi.«
»Kakšna neumna šala je to?« se je začudil Majk.
»Šala? Neumna? — Saj si bil vojak, bil si na drugi strani in zdaj si celo dobil nagrado.«
Majkn se je lice tako izpremenilo, da ga je bilo komaj spoznati.
»Ali je to res? Nagrade so dali za — za —«
Frank je slišal zadnje stavke, pa je zaklical:
»Pustite take neumnosti!«
»Če je nagrada za — za tiste grobove « je skoraj jecljal Maik, »če je to plačilo za — umore —«
Frankov glas je postal poveljniški. »Lahko bi že poznal Toneta in njegovo draženje. Kakor otrok se vedteš, pa se čudiš, da se šalijo s teboj kakor z otrokom. Služil si, bil si prostovoljec, zapustil si svojo četo častno, tukaj je nagrada in — amen. In zdaj nobene besede več o tem.« S tem se je obrnil v znamenje, da1 je zanj zadeva končana. Majku se je menda zdelo, da mora biti tako. Le na tihem je še dodal: »Če bi res bilo drugače, bi jim vrnil denar, ali pa bi sa vrgel v vodo.« Govoril ni več in čez nekaj časa je odšel.
V tistih časih je bil dolgo trezen. (Se bo nadaljevalo)
Ledolomilec si utira pot skozi zamrznjeno
K a rs ko morje
Potujoče vseučilišče
Za Kitajce so sedaj hudi časi. Ko jih je do zob oborožena Japonska napadla, so bili komaj pripravljeni za kakršno koli vojno, kaj še za vojno s tako brezobzirnim sovražnikom, kot je mikadov militarizem. Ogromne kose njihove dežele so zasedle čete božjega sina; najvažnejše zveze z ostalim svetom so jim presekane: njihovo carino pobira sovražnik; 011 kontrolira večino njihove trgovine. Njihova najvažnejša mesta so razdeljena, na stotisoče žena in otrok je pobitih in drugi so v večni nevarnosti, da jih zadene enaka usoda.
Ko je Hitler zagrozil Čehoslovaški, je Chamberlain s plinskimi maskami in podzemskimi rovi spravil London v tak strah, da so si ljudje oddihovali, ko se je vrnil iz Mo-nakovega, češ »rešil sem vas vojne«.
Kako ravnajo Kitajci v svojem skoraj obupnem položaju? — Sram mora biti zapadne »demokracije«, če opazujejo, kako se branijo mogočne mehanizirane sile Japonske, kako se vadijo, kako se pripravljajo za nadaljevanje boja, dlasi so prepričani, da bo moral trajati leta in leta in bo zahteval še več žrtev, kot jih je bilo doslej. To ravnanje ni pesek v oči, ni bluf, kakršnega se poslužujejo diktatorji; oni spoznavajo razmere in razumejo, da se jim morajo v sedanjosti prilagoditi, če hočejo rešiti bodočnost. Prav to prilagodovanje je najboljši dokaz, da imajo vedno, cilj pred očmi in da je vse kar delajo, namenjeno dosegi tega cilja.
Vzemite na primer slučaj čekianške narodne univerze. Ko so se prve praske razvile v resnično vojno, je bilo videti, da se bo vseučilišče moralo zapreti. Dvomiti ni bilo, da pride sovražnik d!o Hangčova, četudi ga bo prodiranje dovolj veljalo. In kadar pade mesto v njegovo oblast, bo konec vseučilišča, ali pa pride pod japonsko kontrolo, kar bi pomenilo da napravijo japonsko šolo iz njega.
Vendar se ni zaprlo. Vodstvo vseučilišča je naznanilo vsem dijakom, kdaj se začno predavanja in iih je povabilo, da prid'ejo pravočasno v Hangčov Enaka obvestila so dobili tudi profesorji. Med temi je bil profesor Franz Mirhael, ki piše o svojih doživljajih v mesečniku »Asia«.
»Ko sem se pripeljal v Hangčov«, pravi, »se mi ni sanjalo, d'a bo to leto potovanja z univerzo, leto vseučilišča na maršu.«
Že ob začetku vojne je bilo sklenjeno, da se premesti
univerza bolj v notranjost dežele. Proti vsemu pričakovanju je prišla večina dijakov, tudi dekleta. Bilo jih je blizu štiri sto, vštevši družine profesorjev je bilo vsega skupaj več kot šest sto oseb. Prvoletniki so bili poslani v gorsko letovišče Tijenmušan, vsi drugi so ostali dva meseca v Hangčovu. Mesto je blizu Nankinga in japonski letalci so že prihajali s svojimi, strupenimi pomarančami. Vseučilišče je bilo med železniško postajo in letališčem in je bilo izpostavljeno letalskim napadom vsak dan, razen kadar je močno deževalo. Kadar je piščalka naznanila bližanje sovražnih letal so se profesorji in dijaki zaklonih' v podzemeljski rov kjer je bilo nekoliko varnosti in včasih so prebili večji del dneva tam. Imeli so celo električno razsvetljavo, katero so seved'a ugasnili, kadar so bila letala nad njimi. Ob takem času niso mogli nič drugega kot poslušati brenčanje motorjev in eksplozije bomb. Dijaki so bili organizirani v male skupine za prvo pomoč, za gašenje in podobne nujne službe. Predsednik vseučilišča je ostal na svojem mestu in nadzoroval vsa dela, da je bilo vse v redu. Ob vsem tem so se vršila predavanja. Profesor Michael pravi: »Zdi se neverjetno, toda nikdar niso bili dijaki bolj marljivi, bolje disciplinirani, bolj voljni pouka kot v teh tednih in ves čas, ki jim je sledil.«
Nekateri dijaki so se prostovoljno priglasili za vojaško službo., toda večina je na željo vlade ostala v šolah. Načelo je bilo, da se duhovno vodstvo, moralna fronta ne sme razdejati. Narod, ki šteje štiri sto milijonov, je laže pogrešal par tisoč mladih ljudi v vojski kot v pripravljalnicah za bodoče življenje. Ta ideja je porodila na Kitajskem neverjetno prikazen vseučilišč, ki so nadaljevala svoje delo »kot po navadi« pod bombardiranjem iz zraka in potovala od! mesta do mesta, na stotine milj daleč.
Cekianška univerza je zapustila Hankov meseca novembra. To je bil marš v dveh smereh: nazaj, korak za korakom v notranjost dežele pred napredujočimi Japonci in naprej, proti novemu kitajskem idealu.
Namenjeni so bili v malo mesto Kijenteh, sto milj navzgor po reki. Nekateri so se odpeljali z avtom," busom ali na bicikljih, toda večina profesorjev in dijakov je odšla po vodi na majhnih, prenapolnjenih parnikih in pozneje na džunkah, kitajskih čolnih. S sabo so vzeli vse tuje knjige in najbolj dragoceno tretjino kitajskih, nadalje opremo laboratorijev in drug šolski materijal, le stroje
inžcnjerskega oddelka so morali pustiti. V Kijentehu so naredili iz templjev in nekaterih privatnih dvoran šolske sobe in spalnice. V tem mestecu so ostali do decembra.
Odtod se je univerza preselila v pokrajino Kijangsi. Od začetka niso šli za tem, da bi izbirali večja mesta v krajih, kjer so večje ugodnosti, ampak tja, kjer prebivalstvo ni imelo še nobenega stika z akademskim življenjem. Tako naj bi re vseučiliška izobrazba spajala z razvojem kitajske notranjosti.
Nanking je padel, Hangčov je padel. Ves kraj je bil poln ranjenih in takih vojakov, ki so iskali svoje oddelke, Komunikacije so bile v neredu. Cilj univerze je bilo malo mesto Kijan. Mislili so najeti poseben vlak iz Kinhue, kamor bi se prišlo po čolnih iz Nančanga, 250 milj daleč. Da je vsa pot, vsega skupaj štiri sto milj, trajala skoraj-štiri tedne, kaže težave, s katerimi se je bilo treba boriti. Bilo je nemogoče, da bi vsa družba ostala skupaj. Razdelili so se v majhne skupine in vsaka je morala gledati, da pride, kakor bo že mogoče, d!o cilja. Nekatere so potovale z vlaki in često so morale vojaške oblasti vzeti lokomotive za svoje potrebe, medtem ko so vlaki ostali dolge ure, včasih cele dneve na prostem. Dijaki so v decembru sedeli na odprtih tovornih vlakih z nezadostno hrano in pijačo. Cesto je deževalo. Med potjo so bili večkrat bombardirani.
Ko so vse skupine dospele v Kijan, so odprli tečaje za štirinajst dni, da so končali semester in potenj so imeli izpite. Nato se je vseučilišče preselilo na jug v Šangtijen, kjer je ostala šest mesecev. Vas je bila last neke bogate družine, ki je imela deleže v solnem monopolu in v trgovini z zdravili. V času bojev z rdečo armado so bila poslopja zelo poškodovana, pa jih je bilo treba popraviti in opremiti. Dijaki in profesorji so živeli v kmečkih hišah in predavanja so se često vršila na prostem. Pogostoma so bila videti v zraku letala, včasih kitajska, včasih pa tudi japonska.
Več kot šestdeset odstotkov dijakov je bilo brez vsakih sredstev. Ministrstvo za izobrazbo je omogočilo uni-
verzi, da je dala dijakom posojila, ki naj bi jih vrnili dve leti po vojni. Predsednik je smatral ta posojila za podporo, za katero naj bi dijaki opravljali kakšno delo in si tako zaslužili življenje, obenem pa pomagali reševati probleme dežele. Kraj, kjer se je vseučilišče takrat ustavilo, j,- trpel vsle-d vsakoletnih poplav. Dijaki so najprej opravili geometrsko delo, medtem se je izdelal načrt za nasip in dijaki hidravličnega oddelka so ga zgradili. Do tistega časa ni bilo v vasi nobene šole. Vseučilišče jo je ustanovilo za otroke profesorjev in kmetov; dijaki so bili učitelji. Poleg čitanja, pisanja in računstva so se učili raznih iger in športov in otroci so bili navdušeni za šolo. Načelstvo pokrajine je izdejalo načrt za naselitev beguncev iz pokrajin Anhvej in Čekijang; organizirani so bili na zadružni podlagi, dobili so sredstva za delo in izvrševali so to pod vodstvom dijakov. Drugi dijaki so tiskali list, ki se je prodajal članom vseučilišča in drugim ljudem. Vesti so dobivali po vseučiliščnem radiu in tako je prebivalstvo dobivalo vse novice o vojni in o svetovnih dogodkih. Za va-ščane je bilo velike važnosti, da je vseučilišče imelo dva zdravnika in dVe izučeni strežajki. Uvedli so tekme za najbolj zdrave otroke z nagradami in vseučilišče je s tem dobilo priliko za statistične informacije. Zdravstvene razmere so bile zelo slabe. Izmed šestinšestdesetih so bili le trije resnično zdravi. Najbolj razširjene so bile očesne bolezni. Vseučilišče je razpisalo nagrade za zdravljenje, ki je bilo brezplačno in razmere so se kmalu popravile.
Vse to delo je dalo članom univerze nove naloge in nove ideje. Za dijake je bila to izredna izkušnja. Mnogo njih je prišlo iz velikih mest in ni nikdar poznalo težav in nadlog svojih rojakov na deželi. Groze vojne so jim bile prej neznane. Skupne naloge so naredile iz vseh članov vseučilišča eno samo družino. Tudi finančne težave in veliko znižanje plač je bilo sprejeto kot neizogibna nujnost. Ta marš je povedol vseučilišče v socijalno revolucijo največje važnosti. Zanimanje za kitajski jezik, za kitajsko zgodtevino in zemljo se je silno povečalo in skoraj vsi dijaki študirajo z največjo temeljitostjo soeijalna vpnšanja.
Univerza je zopet na maršu. Sedanji cilj je malo mestece Išan v pokrajini Kvangsi, toda to ne bo njegov zadnji dom. Kitajska maršira.. kdo ve, kje bo konec njenega pohoda!
Živela „Zarja"!
Glejte »Zarje« dirigenta, kako resno se drži; okoli njega mlada garda, striimn», smelo že stoji.
Dirigent ma pafco črno, vsak se je zelo boji. Samo, da jo dvigne malo, 'štrument pri ustih se blešči.
So klar'neti in trompete, tudi flavto imajo vmes. Vsi igrajo na 'štrumente, kakor da bi šlo zares.
Glej, basiste dobre imajo, močna boben tud' bobni. »Marseljezo« zdaj igrajo, da po ulicah doni.
To je »Zarja« iz Ljubljane, ponos delavstva je ta. ZKato ji kličem iz daljave, »Zarja« naša živela!!
Tone Kočan, Mežica.
Profesorja Šmida je premagal spanec
Tako izgleda v okolici severnega tečaja

Mnogo moških govori sovražno o »slabotnem spolu«. Izobraženci se opirajo na Nietscheja, Schop:nhaucrja, Mobiusa, Weiningerja in druge.
»Ako greš k ženski, ne pozabi na bič!«
Kdo je to izrekel? Veliki filozof Nietsche, ki ga ni nikdar nobena ženska resnično ljubila, temveč kvečjemu samo častila! Nietsche, mož, ki je bil menda sploh nesposoben za ljubezen. Čutil se je nesigurnega napram ženskam, ker si ni nikdar mogel razjasniti njihovega bistva. In zato je storil tako, kakor napravi slab dreser z živaljo, ki ga ne uboga, in slab vzgojitelj z ljubeznjivim otrokom, vzel je bič in ga vihtel tem bolj divje, kolikor bolj je čutil svojo nemoč. Njegov neizmeren razum se je družil z največjo nesigurnostjo in nemirom v čustvenih stvareh. Razum mu je zasenčil dušo. Gotovo je tudi Nietsche slutil »večno ženskost«, ki ga pa ni osvojila in dvignila kakor Goetheja, ki je bil poln življenja in sredi življenja.
Tudi Schopenhauerja radi citirajo izobraženi moški, kadar gre za žensko vprašanje. Schopenhauer je bil orjak kot mislec, toda majhen v ljubezni. S svojim ostrim razumom je spoznal, da more biti telesna spolna ljubezen zibelka duhovnega ustvarjanja. Njemu samemu se pa po-duhovljenje spolnega nagonskega življenja ni posrečilo. Razen tega je v svoji spolni strasti še težko telesno obolel. Tudi do svoje matere ni imel dobrega razmerja. Zaradi vsega tega je postal asket in sovražnik žensk. Morda je bil kot izrazit razumski človek tudi izrazit egoist, sposo-Lben v »ljubezni« samo sprejemati, ne pa tudi dajati. Kajti knn je gledal na žensko vedno samo kot na stvar, kot na pivo bitje brez osebnosti in duše. Verjetno je, da mu [ženske, ki jih je 011 iskal in našel, niso mogle nuditi mnogo duhovnega. Schopenhauer se je v »ljubezni« osmodil, ne prečistil. V bistvu se .ie bal pravih, polnih žensV in se maščeval s surovostjo, čeprav pod filozofsko prevleko.
Kar neizobraženi in slabo vzgojeni moški vseh starosti izražajo s surovostjo, dobi pri izobražencih finejše oblike, toda v obeh primerih ostane bistvo isto: sovražniki žensk sn v vseh oblikah in v vseh časih moški, ki se čutijo užaljeni in prizadeti v svoji samoljubnosti. Malokaters stvar more moškega z včerajšnjo in današnjo vzgojo bolj užaliti kakor dvom v njegovo moč, v njegovo gospodstvo ali celo njena omejitev. Nekateri se obnašajo kot lisica, ki ji je grozdje prekislo, ker previsoko visi, in se plazijo
po strani; drugi besne nad žensko, posebno če so sami med seboj aii zase. Najlaže najdejo spet pot nazaj tisti, ki so samo začasno podlegli ali so začasno prenasičeni. Večji del sovražnikov žensk se pa vedno bolj zapleta v dopadenje nad1 samim seboj, v samopoveličevanje »močnega« spola. Po različnih postranskih poteh odhajajo od žene v moške klube in krožke enako mislečih, v zlagano askezo, in prav pogosto v dvojno življenje, da si za »razvedrilo« poiščejo »žensko« za denar.
Med moškimi ki se boje žensk., moramo ločiti eno skupino. Ti sami sebe tako ljubijo, da ne dovolijo nikomur, posebno pa še ženski ne, da bi se jih dotaknil in stopil v njihovo življenje. Ljubijo sami sebe in vidijo posebno v ženskah največjo nevarnost, stalno prežeče izkušnjavke, zlo moč. Zato se izogibajo žensk, kolikor se le da. Tudi med ženskami najdemo tak tip. Lahko jih imenujemo brezspolne; ne potrebujejo drugih in so zelo previdni napram vsem ljudem, posebno pa napram drugemu spolu. Saj zase si pravilno razlagajo to, kar vsak dan vidijo i ljubezen veže., ljubezen tc objema zahteva žrtve, začasno ali trajno žrtvovanje samega sebe. Vsega tega ljudje te vrste ne zmorejo, zaradi tega tudi Ijrbezni ne marajo. Seveda taki moški niso surovi v občevanju z ženskami, temveč se jih samo izogibajo. Sovražniki žensk so torej ali taki s slabim srcem, ali plašljivci ali spolno nedozoreli, nerazviti moški.
Napačno je reči: to je ženska — in s tem združiti misel, da so vse take. Kajti enega ženskega tipa ni, so samo ženske. Nihče ne pozna vseh žensk, najmanj pa tisti, ki se postavlja, da »pozna ženske«.
Za vse oblike občevanja z ženskami, od slučajnega srečanja do trajne zveze, velja eno: ženske niso take kakor jih predstavljajo slabi humoristični časopisi, pivske in kabaretne kvante, skratka ves neslani šund v besedi in ¡Miki. Ženske se ne počutijo kot sama soolna bitja, ki bi imela stalen namen, da moške spolno dražijo, in stalno želijo, da pridejo dn spolnega užitka. To je treba jasno in - poudkrkom povedati predvsem fantom.
Nadalje ženske, stare in mlade, večinoma niso take, kakor se prikazujejo v romanih. Morda je kak pisatelj rrečal žensko, kakor jo popisuje. Večinoma pa na eno »junakinjo« romana znašajo posamezne poteze, ki so jili doživeli pri popolnoma različnih ženskah, ali pa so samo

m
slišali pripovedovati o njih. Nekateri pisatelji popisujejo ženske tako, kakor bi si jih sami želeli, da bi bile tako eksaltirane, strastne in neumne na moške.
Gotovo je pri njih kakor pri moških spolnost korenika, iz katere se razvija njihova posebna narava. Toda tega se večinoma same ne zavedajo, to je v vsej njihovi osebnosti skrit vir, ki pošilja na najfinejši način žarke in tokove v vse duševno življenje. To sposobnost lahko pri-
Na ledeni plošči
merjamo s koreninami drevesa. Bodimo hvaležni za cvete in plodove, ki nam jih daje; kdor pa s surovo roko razkoplje korenine pod zemljo in jih raztrga, bo odklonjen kot surovež.
Povej mi, kako občuje z ženskami v vsakdanjosti, in poven\ ti, koliko je dober ali slab.
Na ženske, ki jih srečavamo v vsakdanjem življenju, glejmo predvsem kot na ljudi, soljudi. Za pravilno občevanje z njimi zadošča večinoma, da smo človeško dostojni.
Ne bodimo »viteški« na napačnem mestu! Prej so sc smatrali moški več ali manj za neomejene gospodarje nad ženskami. Takrat je bilo viteško, ako niso vedno uporabljali tega namišljenega prava in da so ob nekaterih prilikah častili ženske in jim dajali neko veljavo. Danes pa so ženske na poti k enakopravnosti v vseh človeških zadevah. Zato bodimo z njimi človeško dostojni. Ni treba pozabiti sicer, da so ženske ženske, toda prav ženske, ne pa spolne živali.
Končno naj povem še nekaj misli o odnošaju d!o žensk:
Kdor žali ženske s kvanto ali kakorkoli, žali svojo mater.
Kdor se mora oženiti, naj tega nikar ne stori.
Kdor se baha s svojimi uspehi pri ženskah, ni imel v resnici nobenega.
Sovražniki žensk so slabiči ali duhovno omejeni, ali pa oboje skupaj.
Velik del tako imenovanih ženskih slabosti je močno razvit pri moških.
Kdor se pred ženskami ponaša s svojimi mišicami., ne zaupa svojemu duhu.
Mlad mož pazi bolj na to, kaj pričakuje ženska od tebe, kakor na to, kaj ti daje.
Mož, ki pravi, da žena spada samo v kuhinjo, naj gre na polje, gozd in hlev; kajti v začetku je bilo tako.
Moški so ustvarili mnogo velikih del, toda spočeli in dovršili so jih z ženskami.
Veliki možje izvirajo vedlno tudi od ene matere.
Ženske bi bile slaboten spol, če bi bili moški močan spol.
Ako ženske v ljubezni ne žele in ne zmorejo več kakor moški, potem šele so slabotnejši spol. Erik H —n
Smrt je lahka
Georges Barbarin
Skoro ni človeka, ki ne bi nikdar doživel strahu pred smrtjo. Redki morejo ravnodušno misliti na trenutek svojega konca. Nikogar ne krepi misel na smrt.
Ljud'je imajo slabe predstave o smrti. — Poznajo samo videz, samo tisto, kar njihovi čuti opazijo: boj, odrevenelost, razkroj.
Otrok se manj boji smrti kakor odrasli in odrasli manj kakor starčki. Toliko preklinjauo življenje torej vendar ni tako grdo.
Šele s človeško kulturo se je v naših možganih poleg iutclekta razvil tudi strah pred smrtjo. Kultura je mislila, da uči ljudi živeti, pa jim je prinesla strah pred smrtjo. Smrt bitij, ki jih vodi le nagon (naravna, divja ljudstva, muogo orientalcev v svobodi živeče živali), se odigrava čudovito priprosto, brez vsake dramatike, brez »živcev«.
Smrt kot mrliški demon je plod človeške fantazije, bolestno upodobljenje strahu in groze.
Pogrebni običaji, vraže in vulgarna filozofija so ji dali človeško postavo: navadno jo predstavljajo kot okostnjak s koso v roki. Ta smrt z votlimi očesnimi vdrtinami je delo slikarjev, kiparjev in pesnikov. V resnici nima smrt ne obraza, ne lika, ne osebnosti.
Stare vere niso dajale smrti nikakih strahotnih potez. Predkrščanska ljudstva so si predstavljala smrt kot spečo mlado deklico, ki počiva v naročju svoje matere — noči in svojega brata — spanja.
Najstra«neje ni v bistvu naša lastna smrt, katere bliž"-nje nam ostane mnogokrat prikrito, temveč smrt drugega,
pri katerem opazujemo dramatičen razvoj v vseli fazah. Družbeni običaji so iz smrti napravili zunanjo igro, ko bi vendar morala ostati smrt intimen dogodek. Če vzamemo smrti te družbene običaje in ceremonije, postane zelo pri-prosta zadeva in izgubi vso strahoto.
Zadržanje ljudi ob smrti je različno po rasah in po okoliščinah, v katerih žive. Smrtni boj Azijca je drugačen ka-
, POLE
AMERIQUE DU NORD
Pri poletu čez severni tečaj se bodo razdalje med poedinimi oddaljenimi kraji zelo skrajšale
kor pri evropskem človeku, smrtni boj kmeta je drugačen kakor živčnega človeka itd.
Kitajci umirajo z nepopisnim mirom iti vdanostjo, brez boja, brez krčevitega upiranja. Ugašajo počasi kot svetilka, ki nima več olja. da bi gorela. Vsi Azijci pa niso tako srečni. Tako pripoveduje n. pr. Gandhi:
»Angleži nosijo okrog svoje življenje kot v žepu. Arabci in Afganci imajo smrt za nujno in se nikdar ne jočejo, tudi ob smrti najbližjih sorodnikov ne. Indijci veljajo kot narod filozofov in vendar je malokatero ljudstvo ob smrti tako zbegano kakor naše.«
Angleški zdravnik Robert Mac Kenua, ki je stal cb smrtni postelji stotin ljudi iz vseh razredov in vseh starostnih d'ob, pravi:
»Zavedajoč se vse odgovornosti svojih besed izjavljam: po mojih izkušnjah se strah pred smrtjo skoro neopazno spremeni v mir, kakor hitro pride tista ura, pa čeprav se je je kdo prej, ko je bil še zdrav, še tako bal.«
Skoro vsi zdravniki se strinjajo v tem, da pride zadnja ura, ne da bi človek vedel za to.
Neki zdravnik, ki je že bil v smrtnem boju, pa je le ostal živ, pripoveduje: Izgubljal je čut za čutom., najprej čuH tipanja, potem čut vida, nato okus in končno vonj. Samo sluh mu je ostal, pa ne samo ostal, temveč še okrepil se je. Po telesu je čutil, kot da ga po dobri kopeli tesno zavijajo v rjuhe. Potem je začutil mraz v nogah in ta mraz je šel v meča, v kolena. Slišal je vse okrog sebe: prihajanje in odhajanje, jok, brisanje solz z robci, mrmranje itd. Slišal je, da so se svojci pogovarjali, da je že v smrtni nezavesti, in zdravniki so jim pritrdili. Tedaj je on, ki je sklenil, da bo do kraja opazoval na sebi smrtni boj, začutil močan šum, ki je postajal vedno močnejši. To je bil šum kakor puhanje lokomotive. To puhanje je postalo tako močno, da je napolnilo ves prostor. Čudil se je temu strašnemu puhanju, toda sredi začudenosti je zaspal izgubil zavest. Pozneje, ko je prišel spet k sebi, jc vedel,

da je bilo to puhanje lokomotive — njegovo lastno hrope-nje — tako se mu je ojačil čut sluha.
Človek umre kakor v sanjah, ko zaspi — nikdar ne ve, kdaj zaspi. Trudi se, kolikor hočeš, nikdar ne boš mogel dognati trenutka, ko zaspiš!
Telesno trpljenje se navadno pretirava. Vsi zdravniki soglašajo v tem, da se res neznosne bolečine omejujejo le na posamezne izjemne primere. To so trigeminus -nevralgije, ledvične bolečine, nekateri srčni krči in pau-kreas-napadi (pankreas je žleza s trebušno slino).
Telesne bolečine po ranah skoro ni. Vojak., ki umre radi granatnega drobca, ki ga je dobil v trebuh, čuti v splošnem samo povprečne trebušne bolečine.
Na kolodvoru v Vierzonu je lokomotiva nekemu potniku odrezala nogi. Ko so ga nesli, se je smejal in prestrašenim gledalcem vzkliknil: »Prijatelji, saj ni nič, prav nič.« Pri njem je bila izločena sposobnost čuta, in umrl je. ne da bi vedel za svoje stanje. Pri obsojencih na smrt pride do živčnega »šoka« med predstavo o smrti in resničnostjo že 14 ali 8 dni prej. Vedno bolj pada v toplo resi-gnacijo.
William Gull ie d'ejal umirajočemu: »Pomirite se, nič ne boste čutili. Smrt boste doživeli prav tako nezavestno kakor rojstvo.«
William Hunter je dejal ob svoji smrtni uri: »Če bi še imel moč pisati, bi razložil ljudem, kako prijetno in lrhko je umiranje.«
Že prej omenjeni Mac Kenna pravi:
»Agonija je samo zadnji boj med močmi življenja in močjo, ki jih ugaša. To je zadnje migljanje ugašajoče sveče. Zelo verjetno je, da se umirajoči ne zaveda teh zadnjih faz svoje bolezni in za prisotne tako mučno hropenje in včasih krčeviti gibi niso nobeno trpljenje za umirajočega. Večkrat sem doživel da sem opazoval popolnoma zdravega človeka v spanju, ko je hropel in smrčal in se je po njegovem obrazu zdelo, da trpi huje kakor v agoniji — in vendar ni niti najmanj vedel za to.«
Korespondent »Timesa«, ki je v Mehiki smrtno nevarno obolel na tifusu, poroča:
»Moji spomini na smrtni boj so slabotni. Trpel nisem nobenih bolečin. A ljudje so mi potem pripovedovali, da sem planil pokonci s strašnim krikom in da sem kazal vse znake neznosnih bolečin. Od takrat sem ob misli na smrt popolnoma miren in mislim, da človek neprimerno več trpi, ko si da izruvati zob.«
Naj bo vzrok smrti kakršenkoli, v samem aktu umiranja ni nobenega fizičnega trpljenja.
Ta imunost proti bolečini velja tudi za trenutke pred smrtjo. Čeprav nudi včasih umirajoči najstrašnejšo dramo za prisotne in čeprav nastopijo še tako razločno vsi znaki zadnjega boja za življenje, moramo te simptome presojati samo kot mehaničen proces, pri katerem ni zavest umirajočega prav nič prizadeta. Videz vedno vara. Človeško opazovanje je površno in se ustavi pri zunanjosti stvari.
Montaigne pravi:
»V domeno smrti moramo stopiti z isto lahkoto, kakor stopimo v življenje. Najbrže je rojstvo znatno napornejše od smrti.«
Naj navedemo še primer na smrt obsojenega. Slavni starogrški filozof Sokrat je bil obsojen na smrt z zastrupitvijo. V »Fajdonu« beremo o njegovi smrti:
»Potem ko j^e Sokrat nekaj časa okrog hod'il je začutil težo v nogah. Legel je na hrbet, kakor mu je svetoval mož, ki mu je prinesel strupa. Isti mož ga je otipaval in od časa do časa preizkušal noge. Nato je s silo stresel eno nogo in vprašal Sokrata, če kaj čuti. Sokrat je odgovoril, da ne. Isti mož je potem stisnil nogi, tipal vedno više in nam na ta način kazal, kako se telo ohlaja in po-
staja mrtvo. Nato nam je rekel, da bo Sokrat umrl, ko bo mrzlota dosegla njegovo srce. Spodnji del telesa je bil že hladen. Tedaj je Sokrat odgrnil svojo glavo, ker je bil pokrit, in je dejal prijatelju: »Kriton, Asklepiju smo dolžni petelina, nesi mu ga in ne pozabi na to!« — »/.godilo se bo«, je odgovoril Kriton, »toda ali nam imaš še kaj drugega sporočiti?« Na to vprašanje Sokrat ni odgovoril, to-
Obvladanje mišičnega aparata vam neposredno koristi pri delu na vlogi. Hodite n. pr. popolnoma sproščeno in naravno, le vrat iztegnete kot gos. Ali ne more biti to karakteristično za kako vlogo, ali ne more to zunanje znamenje izraziti kake notranje poteze, ki naj bo značilna za določeno odersko osebo? Ali pa: igrati morate pijanca, to je človeka, ki ga mišice ne ubogajo: iti hočo naravnost, pa ga zanese na stran, nekaj hoče razločno povedati, pa se mu jezik zapleta itd.
Delajte še naprej te vaje, ki so po eni strani v zvezi s vprašanji, ki smo jih že obdelali, po drugi strani nas pa usposabljajo za delo, ki ga bomo še obravnavali.
Upravičenost kretenj in dejanj
Ko da vodja tečaja znak, napravi vsak udeleženec kretnjo, ne da bi preje kaj na njo mislil, kretnjo, ki mu je pač tisti hip padla v glavo. Ta kretnja je lahko čisto brezsmi-selna. Nato se prepričajte, ne da bi poze izpremenili. če so mišice proste, t. j. uporabite le energijo, ki je potrebna za izvedbo poze.
Končno pa poizkusite dati tej pozi ali kretnji1 upravičenost. Kaj je to upravičenost?
Vzemimo, da ste na znamenje, ki ga ie dal vodja tečaja, vzdignili roke. To kretnjo ste napravili brez premisleka, takorekoč nepričakovano, tudi za vas same. Sedaj pa -poizkusite dognati, v kakem slučaju bï v življenju naredili to kretnjo, oziroma kateri povod bi vas pripravil do te kretnje. Recimo, da ste vzdignili roke, da bi popravili perilo, ki visi na vrvi. ali da bi ujeli zavitek, ki pade iz mreže za prtljago. Takih razlag, ki upravičujejo eno in isto kretnjo, lahko najdete poljubno število. In če vam pri vaši predstavi pride misel, ki vam pokaže smotrnost giba, ki ste ga naredili, tedaj je ta poza, gib, položaj »upravičen«.
Takoj po voditeljevem znamenju, je bila poza brezstni-sclna, ko ste pa našli upravičenost, je dbbila miselno vsebino, postala je razumljiva. Vsak udeleženec naj najde upravičenost za pozo, ki jo je izvedel. Vadimo se na ta-le način: vodja tečaja naredi tri ali1 štiri kretnje, ne da bi jih prej premislil. Tudi ne smejo biti ena z drugo v zvezi. Primer:
1.	Vzdignete desno roko;
2.	položite jo na čelo;
3.	levo roko vtaknite v žep.
Potrudite se in uoravičite vsak.' kretnjo. Primer: 1. Mirite v dvorani ljudi, ki delajo trušč, s tem. d'à dvignete roko in skušate obrniti pozornost nase. 2. Hočete se spomniti na začetek svojega govora in denete roko na čelo. 3. Iščete v žepu koncept govora. Na ta način ste našli smotrnost za vsako posamezno kretnjo in obenem te kretnje smiselno povezali. Te kretnje bi lahko uporabili v začetku govora na zborovanju.
da čez nekaj trenutkov se je zganil in Kriton mu je za-tisnil usta in očesa.«
Pravijo, da je smrt kakor spanje. To je preveč, pa tudi premalo. Občutdk ugodja, negibčnost in evforija so isto kakor v spanju. Temu se pa pridruži še lahen ritem idealne gugalnice, ki gre vedno više in više, da končno nič več ne pride nazaj.
go nadaljevanje)
Za iste kretnje bi lahko našli še mnogo upravičenj, če bi si predočili druge okolnosti. Upravičite iste kretnje še na druge načine!
Ta upravičenja najdete s pomočjo miselnih predstav, s pomočjo ustvarjajoče domišljije.
Ustvarjajoča domišljija
Človek si lahko ustvarja nove predstave, fantazira, to se pravi, združi različne pojave življenja in jih poveže v novo pojavo. Kaj takega, kar sploh ne obstoja, si človek ne more predstavljati. Zamore pa ustvariti s pomočjo usvarjajoče domišljije, nove umetne pojave na ta način, d'à združi različne dele •obstoječih stvari v novo celoto^.
To ustvarjajočo domišljijo, ki je najpotrebnejša lastnost vsakega umetnika, moramo v nas na vsak način in z vsemi sredstvi pospeševati in razvijati.
Predstavljajte si, da morate igrati vlogo Bolšova v komediji »Naši ljudje«. Iz komedije razvidite, da je Bolšov bogat, domišljav trgovec, ki se ga družina in nameščenci strahovito bojé. Veste, da poskuša uprizoriti goljufiv bankrot in da ga na vse zadnje pretenta drugi, še večji slepar, Podhaljusin. Spoznati morate čas, v katerem je živci in ustvarjal Ostrovski, čas trgovcev, liferantov, podkupljivih uradnikov,, bedakov, sleparjev, ki so se trudili, da bi drug drugega oguljufali in obogateli na škodo drugih. Berite knjige, ki obravnavajo ta čas, črpajte iz zgodovinskih virov, iz podob spoznavajte obleko, modo. čevlje, frizure itd. tedanjega časa. Zakaj vse to? Da iz vsega tega materiala in iz opazovanja življenja razberete najbolj karakteristične poteze (notranje in zunanje), ki jih tako združite, d'à vse skupaj tvorijo trgovca Bolšova. Vse., njegov nazor, njegovo obnašanje, njegovo okolico, družino, podložnike,. čevlje, ki jih nosi. z eno besedo, njega vsega, njegovo zunanjost in notranjost, boste ustvarili s svojo domišljijo. Kolikor laže jo boste krotili, toliko res-ničneje in izraziteje boste iz vsega materiala razbrali elemente. potrebne za ustvaritev nove pojave, toliko bolj bo vloea. ki jo boste igrali resničnosti odgovarjajoča in prepričljiva.
Domišljijo ste začeli uriti že ko ste iskali upravičenost za razna dejanja in kretnje. To iskanje je bilo za razvoj domišljije tem koristnejše, čim izčrpnejše je bilo. Vrnimo se nazaj k pozi, v kateri smo dvignili roke. Kakor se spominjate, smo na en način upravičili to kretnjo s tem, da hočemo v vagonu ujeti zavoj, ki pada iz mreže za prtljago. Natančno si zamislite to upravičitev: kakšen zavoj i. bil to. koliko je tehtal, čigav je bil. kaj je vseboval, zakaj ste v vagonu, zakaj je zavoj padel itd. Z eno besedo, ustvarite v domišljiji v zvezi z vajo cel niz dogodkov. To bi bila upravičitev dane poze s pomočjo ustvarjajoče fantazije. Skrbite pa za to. da se bo vaša fantazija gibala v mejah mogočega potrudite se, da boste vse, kar boste pripovedovali, videli v živih slikah in umerite svojo do-
IGRALSKI ABECEDNIK.
I. M. R a p p o p o r t	(uriu
mišljijo, mora pa znati istočasno presoditi sliko, ki si jo je v domišljiji ustvaril. Domišljija mora biti vedno naperjena na določen smoter, fantazirati moramo vedno smotrno.
Upravičujemo torej s pomočjo domišljije. Na odru mora biti vedno vse: vsako dejanje., vsaka kretnja, vsaka misel, vsak pogled upravičen (povzročen, po kakršnemkoli vzroku) in smotrno določen.
(Se bo nadaljevalo)
Sedanjost in preteklost
mišljijo na kak določen slučaj, ki je seveda lahko izmišljen, ki pa mora istočasno biti tudi v resničnem življenju možen.
V slučaju pa, da skočite iz okvira verjetnosti, iz okvira tega, kar je v življenju možno in fantazirate o nemogočih stvareh, se izpostavljate nevarnosti, da boste nadomestili razvoj ustvarjajoče domišljije s praznim, neplodnim fantaziranjem, ki je za igralca pri ustvarjanju novih pojav popolnoma brez koristi1. Igralec naj ima razd'ražljivo do-
T O IN ONO
Vrhunec slave. Vodja italijanskega naroda je zaipovedal, da se morajo dečki, ki so dopolnili štirinajsto leto, uriti1 v rokovanju strojnih pušk; ob tej priliki je tudi vlil pogum laškim srcom: »Utrjujte svoja srca z jelklom, klajti stojimo pred zgodovinskimi dnevi. Hočem Vas voditi na vrhunec slave!«
Državljanska vojna v Španiji je bila zaključena z zmago generala Franca, bol.ie rečeno v Španiji je zmagalo in-ozemstvo. Socializem pa s tem v tej deželi ni propadel, zopet bo vzplapolala zastava bratstva in svobode, kajti tisoči in tisoči, ki so padli za ohranitev svobodne Španije, niso zastonj pretakali svoje krvi
Palestina krvavi. Uradno se poroča, da je bilo v prvih treh mesecih letošnjega leta ubitih 394 oseb in tp 126 upornikov, 153 ostalih Arabcev, 53 Židov in 16 Angležev: ranjenih je pa bilo v tem času 273 oseb.
Witidsorskega vojvodo so vprašali, kaj misli o civilizaciji, nakar je odgovoril: »To ni nikaka slaba ideja. Kdaj se bo s tem začelo?«
Braziljsko sodišče za državno varnost je
obsodilo dva italijanska duhovnika, upravnika sirotišnice v pokrajini Espirito Santo. na eno leto ječe, ker se je pri njima našlo orožje in strelivo, namenjeno za integrali-stični prevrat.
Boj za Arktiko. Želja, skrajšati letalsko pot iz Evrope v Ameriko čez severni tečaj, živi že več desetletij, vendar se .ie šele v zadnjem času posrečila uresničiti radi izrednega razvoja letalstva kakor tudi meteoroloških raziskovanj. Leta 1860 je avstrijski meteorolog in polarni raziskovalec .losip Prayer prišel na misel, da bi se posluževali pri poletu na severni tečaj balo-
nov. Kljub temu, da se je leta 1897 Švedu Andreeju poskus z balonom ponesrečil, so se našli junaki, ki so vedno znova poskušali uresničiti zamisel, dokler ni uspel leta 1926 Američan Byrd in ga kot prvi preletel. Leto pozneje se je posrečil enak polet Amundsenu z italijanskim letalcem Nobilem na zepelinu »Norge«. Naslednji poskusi so se ponesrečili, prav tako nam je še v spominu katastrofa zepelina »Italia«, s katerim je nameraval preleteti Nobile drugič severni tečaj. Oba uspela poleta sta pa bila samo lepa uspeha, praktičnega, znanstvenega pomena, žal nista imela, kajti nobenemu se ni posrečilo na tečaju spustiti. To je uspelo šele ruskemu letalu »N-170«, na katerem je pilot VVodopianov 21. maja 1937 zapustil letališče na Rudolfovem otoku in odletel proti severnemu tečaju. Na letalu je bilo 11 oseb, med njimi tudi zmani raziskovalec prof. Oto Šmit. Prav za prav je bil to polet v neznano, vendar je bila sreča mila in radijska poročila so kmalu nato javila uspeh poleta. Od tedaj se nahaja na severnem tečaju, kjer ni nikake trdne zemlje, na gibajočih se ledenih skladih prva po-larniška postaja, katere delokrogi so raz-iskavanje pokrajine, vremena, gibanja ledenih plošč in drugo. Člani te ekspedicije so se morali ponovno ¡prekladati iz ene plošče na drugo in večkrat se je zdelo, da so izgubljeni1. Glavni smoter ekspedicij profesorja Šmita je upostavitev redne proge Moskva—San Francisco čez. ta tečaj. Med tem ko se je 1. 1935 tak poskus ponesrečil, .ie bil polet 21. junija 1937 kronan z uspehom. Ruski pilotje Cakalov, Bajdukov in Bjelakov so bili prvi, ki so preteli ipo direktni poti čez severni tečaj iz Evrope v Ameriko. Razumljivo ne smemo smatrati s tem, da je to že pričetek rednih zvez med tema kontinentoma, kajti izpopolniti se bodo morala tako letala kakor tudi poznanje
arktičnih vremenskih in klimatskih prilik, kar pa bo, kot izgleda, treba še precej časa.
Polni naboj v človeškem telesu. Pri obrambi Madrida je bil zadet v hrbet miličnik Jaime Rodiguez. V bolnici so pa ugotovili, da 5 cm izstrelek še ni bil uničen. Poklicali so nekega topničarja, ki je odvzel strelno kapico, nakar so šele lahko zdravniki brez nevarnosti odstranili izstrelek.
Mrčes je grozen uničevalec. V svojem predavanju na kongresu znanstvenikov v Kalkuti je trdil Mohamed Afzai Hussain, da živi v Indiji več kot 2,500.000 vrst najrazličnejših mrčesov in da povzroči neka skupina muh, ki se useda posebno na živino, usnjeni industriji te dežele letno 5,625.000 dolarjev škode. Za malarijo, ki se prenaša potom mrčesa anopheles, boleha letno> v Indiji več kot sto milijonov ljudi, umre jih pa več kot en milijon.
Pogoji za uspehe v življenju. Američan .lameson je mnenja, da mora imeti človek dobro mešanico raznih kreposti, če hoče doseči velike uspehe v življenju. Ta mešanica mora biti po njegovem tako-le sestavljena: 3 žlice sreče, za konico noža prikupnega nastopa, za čajno skodelico nadarjenosti, 50 kapljic zaupanja vase, Vi litra optimizma in za 500 kg železne pridnosti in vztrajnosti.
Japonska tekstilna industrija je danes v proizvodnji na prvem mestu. Tu izdelajo za 30 odstotkov več kot Anglija ali1 pa USA. ki zavzemata obe drugo mesto v svetovni produkciji tekstilnih izdelkov.
Japonske žene in moda. Kakor se čuje, je japonski ženski svet ponovno sprožil misel, da bi si z zdravniško kozmetično . pomočjo korigirale svoje šiljaste oči ter bi na ta način bolj sličile Evropejkam, katere v vseh ozirih tako rade posnemajo. Japonska vlada pa je to modno norijo že v kali
KNJIGE IN LJUDJE
Delavec piše o
Desetič nam je že poslala Cankarjeva družba svoje knjige. V tem času je dokazala, da je bila njena ustanovitev za slovensko delavstvo nujno potrebna. Če gledamo in prebiramo razne izdaje sličnih knjižnih družb, bomo morali dati CD prvenstvo v tem, da izdaja res dela, ki so na višini in ki zanimajo našega človeka. Seveda človeka, ki gleda na dogajanja v svetu, ne metafizično, ampak kakor v resnici, da je beda v nižinah, a za par izvoljenih izobilje.
Leta 1S'S8 je ¡pa poteklo tudi 20 let, kar nas je zapustil nesmrtni naš bojevnik Ivan Cankar, veliko je bilo tega leta proslav in govorov v njegov spomin, mi, njegovi najboljši ljubitelji, bomo pa na tem mestu ponovili, kar je o Ivanu Cankarju napisal pokojni pesnik Srečko Kosovel v »Mladini«: »Cankar se je boril za najidealnejšega ponosnega človeka. Vedel je, da je svoboden le oni, ki ni navezan trdno na materijo, in da pomeni človek bitje, ki je zato najvišje, ker ima silo in ker j.e svobodno, da to silo izrabi, a ne v svoje telesne koristi, ampak v svojo duhovno izpopolnitev.«
Tako je pisal o Ivanu Cankarju eden največ obetajočih mladih borbenih pesnikov povojne dobe. a tudi njegovo mladici življenje je kmalu za tem ugasnilo.
Mi pa, ki v potu svojega obraza delamo, da tako počasi rinemo skozi mrak življenja, najlepše častimo spomin na našega Ivana Cankarja s tem, da pridno prebiramo njegova dela in da tako- vsrkavamo njegove moči, katere je posvetil nam, bednim, pravice in svobode lačnim.
Moj namen je pa, da kakor vsako leto, tudi letos povem svoje mnenje o knjigah Cankarjeve družbe.
Koledar CD za leto 1938 je v celoti posvečen spominu Ivana Cankarja, Cankarjev sodobnik in njegov prijatelj Lojz Kraigher nam v opisu »Ivana Cankarja zdravje, bolezen in smrt«, opisuje Cankarjevo zunanjo podobo, njegovo bolezen in smrt. Članek je dokument Cankarjevega trpljenja v življenje, je pa tudi. kakor pravi Kraigher: »Njegov testament ni bil Te Deum, njegov testament je bil upor.« Tu je bil Ivan Cankar naš, upornik, bičar. proti klečeplaštvu in de-nuncijantstvu, glasnik ponosnega človeka (Kosovel).
V	drugem članku, ki ga je napisal tudi njegov sodobnik Janez Kocmur »Cankar in delavske matere«, nam Kocmur pripoveduje, kako je Ivan Cankar ljubil in oboževal svojo revno mater, in kako je s tem cenil in opeval delavske matere: v realki je hotel Cankar
Delavska
V	našem kulturnem gibanju se je že dolgo časa razmišljalo, da je treba izdati delavsko pesmarico z notami. Delavska pesmarica naj bi rabila ne samo našim pevskim zborom, temveč naj bi pripomogla tudi k temu, da bi nekatere pesmi splošno peli vsi, ne samo zbori, da bi postale resnično ljudske. Taka pesmarica naj bi obsegala zgodovinske delav. pesmi (Carmagnole, husitsko itd.), mednarodno himno, socialistične pesmi in domače delavske in ljudske pesmi. Z volilom pokojnega Albina Prepeluha je postala ta zamisel materialno
Cankarjevi družbi
iz sramu radi nje^G revne zunanjosti svojo mater zatajiti Pred radovednimi sošolci, a takoj ga je bilo sram. Cankarjevi opisi svoje matere so edinstveni v svetovnem leposlovju.
Kocmur se tudi spominja, kako je Cankar kandidiral pri socijalno demokratski stranki v litijskem okraju leta 1907. Tudi to jasno dokazuje, kdo je bil Cankar. Spominski spis Kcemurja pove o Cankarju več, kakor kakšna cela knjiga. — Leon Detela: »Črtice z razvojne pati človeštva«. Ta razprava dopolnjuje Topalovičevo delo »Pomlad človeštva«.
Leposlovja je letos v koledarju zelo» malo, le Ivan Vuk je prispeval črtico »Testament Pavla Obrisače«. To je satira na one ljudi, ki čakajo, da jim bo smrt nekoga prinesla denarja; seveda Pavle Obrisača jim je pa zapustil obrisačo, češ za zapuščino se pa obrišite, in prav je imel. Koledar krasi mnogo slik iz Češke, posebno je lepa zlata Praga, ki pa je zadnje čase razočarala.
V koledarju pogrešam kroniko najvažnejših dogodkov med letom, zlasti o delavskem gibanju, kroniko delavskih nesreč, kjer puste delavci življenje (Ruše, Zagorje itd.), ob'etnice naših vodilnih scdru-gov (70-letnica Ivana Mlinarja) in še mnogo važnih dogodkov.
Tako je urejen »Ameriški družinski koledar« in po mojem mnenju najbolje.
»Španski testament«, pretresljiva reportaža, narisana po angleškem novinarju Koestlerju, opisuje strahote fašistične »osvobodilne« vojne. To je ena najboljših knjig CD, resničen dokument današnjih dni. To je labodji spev svobode v Španiji.
»Taki so ljudje«, napisal Roger Martin du Gard. Opisal je ljudi v resnični podobi, kako drug drugega obrekuje, privošči in želi drugemu nesr,ečo, prepirajo se med seboj iz same zavisti. Knjiga je ogledalo, v katerem se vidi človek, kakor je.
»Pomlad človeštva«, napisal dr. Zivko Topalovič, knjiga je dragocen prispevek k spoznavanju sveta in življenja. Knjiga čaka strokovnega ocenjevalca.
Cankarjeva družba je za svojo 10-Ietnico izdala štiri knjige in lahko s ponosom trdimo, da so najboljše. Delavci po tovarnah in rudnikih, delavke. Vi vsi bi mogli in morali biti člani Cankarjeve družbe. To je naša književna matica in v vsakem stanovanju, kjer bivajo delovni ljudje bi morale biti knjige Cankarjeve družbe. Cankarjeva družba naj živi in raste.	Kolja
pesmarica
uresničljiva. Zadnja skupščina »Vzajemnosti« je pooblastila zvezin odbor, da začne takoj zbirati gradivo. Zvezin odbor se je obrnil na vsa društva, naj pošljejo tudi domače delavske (stanovske) pesmi, ki se pojejo v kakem kraju. Iz mežiške doline so nam poslali naslednjo staro rudarsko pesem, ki jo tam pojejo. Njena melodija ima različne variante. Nekaj pesmi so nam še obljubili. To pesem pri-občujemo, da vzpodbudimo vse, da zbirajo delavske pesmi. Čim več jim bomo zbrali, tem laže bo izbrati za pesmarico najboljše.
zatrla, ker bi se s tem spačila značilnost rase dežele vzhajajočega sonca, in s tem bi bil tudi žaljen njihov ponos.
O soncu, viru življenja. Znanstveniki menijo. da oddaja sonce naši zemlji — preračunano v konjskih silah — 3800 milijonov toplotnih žarkov na sekundo, iz česar sledi, da se množina teh žarkov, ki so obsevali našo zemljo tekom par milijonov let, niti izračunati ne more. Energija žarkov se lz-premeni v kemično energijo, ker se ogljlK ogljikovega dvokisa združi z višjo vrsto kemičnih potencijalov nasproti kisiku, kar da združeno gorljivo snov. Izredno mali del te kemične energije je nakopičen v šoti ter v premoigokopnikih, kakor tudi v zem-skih plinih in kamenem olju. Pretvorjena v kemično energijo deluje torej sončna to-
plota preteklosti v našem kurivu še naprej in je pri izgorevanju v obliki vročine zopet prosta.
IZ VZAJEMNOSTI
MUZGA AVGUST
komaj 21 let star se je za vekomaj poslovil od nas. Bil je član dobrunjske »Vzajemnosti« in je deloval predvsem v njenem pevskem odseku. Pobrala ga je proletarska bolezen jetika. Oče še vedno dela v tovarni. Poleg očeta žalujejo za njim mati, dve sestri in trije bratje, od katerih je ,eden tajnik našega društva. Žalujemo pa za njim tudi vsi sodrugi, posebno člani »Vzajemnosti«. Kako smo ga ljubili in kako spoštujemo njegov spomin, je pokazal tudi njegov po-
greb 27. marca. Pred hišo mu je zapel pevski zbor, s. Kocjančič je izrekel iskrene poslovilne besede. Trije lepi venci so pokrivali rakev našega nepozabnega Avgusta. Na grobu mu je-pevski zbor še enkrat zapel pesem v slovo in slavo.
Stožice pri Ljubljani. »Vzajemnost« v Stožicah je zadel težak udarec. V petek, dne 17. marca je po kratki, toda težki bolezni umrl njen podpredsednik s. Krašček Franc, ki je bil eden izmed njenih ustanoviteljev ter glavnih njenih stebrov. Toda. komaj je zastavil plug na ledini delavske kulture v našem kraju, že je segla po njem kruta smrt ter oropala ženi blagega moža, triletnemu otročiču nadvse skrbnega, ljubečega in nenadomestljivega očeta, delavskemu razredu pa zavednega in odločnega
se nahaja dinar in v katerem zrnu je praženo sladno jedro? Od zunaj tega ne vidimo; zato moramo roko odpreti. V vsakem zrnu pa je praženi sladni sladkor, ki ga vsebuje
Lep in častit
je knapovski stan
Lep in častit je ta knapovski stan, od višjih gospodov obrajtan, spoznan. Časti je vreden, še Gospod ga časti, ker inu žlahtnega blaga iz zemlje deli.
Ta knapič se v zemljo, v nevanrost poda, tam strelja in vrta ter rudo kopa. On dela in Švica, se prime ga pot, v nedeljah se umije, je lep ko gospod.
Ves teden, ves mesec na delo hiti, ko mesec preteče, pa dnarce dobi, po trgu vam hodi, cigare kadi pa tud' lahko v gostilni pri vincu sedi.
Vse zlato in srebro in železne reči tega knapovskega stana ponižnosti uči. Vikati moraš ga in se mu odkriti, tako se mora vsak knapovski človek častiti.
Slišal sem pravit' neumne ljudi, da brez knapovskega stana se lahko živi; pa to je govoril le človek vam tak, najbrž je bil kak amerikanski divjak.
Ne šinfaj toliko, ker knapovski stan je vsakemu dobro od Boga poslan; brez njega živeti na svetu ni v stan', ker nujno ga rabiš vsak dan.
Kovač bi ne mogel železa kovati, če knapič ne šel bi rude kopati. Ta ruda se more nastreljat' najprej, potem gre kovačevsko delo naprej.
Ta holcar v planini je ravno tako, če nima sekire, mora iti domo. Železna sekira mu drevje podira, na kupe zvali in v drva zdrobi.
Za knapa zahvali tud šloser Boga, ker pila lesena tud" nič ne velja. Ta pila, kladivo, od kod je vse to? Globoko je bilo pod trdo zemljo.
borca. — Pokojnik je bil mirnega in odkritega značaja, resnicoljuben ter vseskozi poštenjak. Kot delavski zaupnik na stavbah se ni strašil izpostavljati se, kadarkoli je šlo za pravice tovarišev. Kako zelo je bil poznan in priljubljen med delavstvom, je najboljše pričal njegov pogreb, kakršnega že dolgo, ali pa še nikdar ni videla ježenska občina. Iz vseh bližnjih ¡pa tudi več ur oddaljenih krajev so prišli delavci, zlasti stavbinci, da spremijo svojega sodruga na njegovi zadnji poti. Sodelovala je godba »Zarja« iz Dobrunj ter pevci »Delavskega glasbenega in pevskega društva« iz Ljubljane. Ob odprtem grobu sta se s toplimi besedami poslovila od pokojnika s. Ivan Ko-man za »Vzajemnost« iz Stožic, s. Ignac Tratar pa za ljubljansko podružnico »Zveze stavbnih delavcev Jugoslavije«, ki je z njim istotako izgubila svojega podpredsednika ter enega najzavednejših in najagilnejšili članov.
Scdrugu Francu Kraščku v spomin! Ali je
mogoče? Ali je res, da Te ni več med nami? Ne, tega ne moremo verjeti... Pomlad prihaja v deželo, budi se življenje, Ti pa si legel k počitku, k počitku v najlepših moških letih. Ni čuda! Vse Tvoje življenje je
Ta kinetič na polju je ravno tako, ga železno cevovje prepričalo bo; le kak' bi on kopal, kar z golo roko, ko bi tega trdega železa na svetu ne b'lo?
Spomni se kmetic na knapovski stan, ker brez njega še tebi živeti ni v stan' ne mogel bi orati, ne žita sejati Tak' moral bi še kruha stradati.
Kadar kaj železnega v rokah imaš, se lahko prepričaš in dobro spoznaš, da brez knapa ne moreš ničesar storiti najmanjšega dela — si hlače zašiti.
Svinčasta ruda je tudi žlahtno blago, ki globoko je bilo pod trdo zemljo, iz nje store se barve in lepe reči, to vse se iz svinčaste rude nar'di.
Svinčasto rudo tud' cesar rad ima, ker s svincem preganja sovražnika. Krogle nalije, sovraga streli, tako ga iz svoje zemlje spodi.
bilo veriga trdega dela in pomanjkanja, ki Ti je polagoma, toda sigurno črpalo Tvoje sile. Ko pa je prišla kratka bolezen, nisi imel več moči, da bi jo prenesel. Nič dobrega nisi imel v življenju, saj si bil delavec. Trdo si moral garati po stavbah, da si služil skromen, preskromen kruh sebi in družini. Toda kljub temu je bilo Tvoje slovo od sveta neizmerno težko, težko zato. ker je bilo Tvoje življenje prebogato smisla in vsebine. Zlasti dve stvari sta bili v Tvojem življenju, ki si ju ljubil: družina in pa vera v boljšo bodočnost. Dragi Franc! Bil si delavec, proletarec. Vendar si bil bogat, ker je imelo Tvoje življenje najgloblji smisel, ki ga more imeti človeško življenje: delo za napredek človeške družbe! Bil si srečen, čeprav si živel v bedi, srečen v zavesti, da se boriš za pravico. Koder si hodil si budil delavski razred in ga klical k borbi, k enotnosti, kjer si bil Ti, tam so si bili delavci bratje. Prezgodaj si nas zapustil, omahnil si v prezgodnji grob v času, ko delavski razred najbolj potrebuje ljudi, kakrščen si bil Ti...
Zahvala. Podpisana čutim dolžnost, da se toplo zahvalim vsem številnim prijateljem, ki so ob priliki smrti mojega blagega moža
Kadar boš videl ta srebrni denar, spomni se, človek, na knapovski stan. Ta srebrni denar, ki se tak' lepo blešči, tudi knapovski človek iz zemlje dobi.
Slišal boš zvone prepevati tam, spomni se človek na knapovski stan. Kar visoko v stolpu lepo ti zvoni, tudi knapovski človek iz zemlje dobi.
V cerkvi boš videl ta keiih ves zlat, monštranco lepo v tabernaklju stat', v cerkvi prebiva Zveličar naš Bog, vse to je prišlo iz knapovskih rok.
Zdaj si slišal, prevzetnež, kaj knapič velja, ki v smrtni nevarnosti rudo kopa. Ce ga ti zaničuješ, bo tebi gorje, prevzetnemu po smrti se pekel odpre.
Moji ljubi prijatelji, spomnite se, da smo vsi bratje in tudi sestre. Vsak stan je koristen in spoštovan, eden brez drug'ga živeti ni v stan'.
v toliki meri izkazali svoje sočutje, ljubljanski podružnici Zveze stavbnih delavcev in delavskemu kulturnemu društvu »Vzajemnost« v Stožicah za organizacijo pogreba ter za .prekrasne vence; pevcem »Delavskega glasbenega društva« iz Ljubljane in godbenikom »Zarje« iz Dobrunj! za žalostin-ke; ss. Ignacu Tratarju in Ivanu Komanu za tople poslovilne besede; delegacijam »Vzajemnosti« iz Št. Vida. Dobrunj in Zaloga, kakor tudi vsem onim, ki so v tako velikem številu spremili mojega nepozabnega moža na njegovi zadnji poti. Hvala! — Cilka Krašček.
Hrastnik II. Društvo »Vzajemnost« je imelo 19. marca 1939 redni občni zbor. Društveni funkcijonarji so podali svoja poročila, ki so bila soglasno sprejeta. Zastopnik zveze s. Korošec je v svojem kratkem, a temeljitem govoru vzpodbujal navzoče k še bolj neumornemu delovanju in je videl, da je med članstvom najboljše razpoloženje in dobra volja za delo. Članstvo je vzelo poročila funkcionarjev na znanje. Na predlog kontrole se je izrekla odboru zaupnica. Za predsednika je bil izvoljen Pfeifer Martin, namest. Gotz Kari, za tajnika Abram Stanko, nam. Abram Franc, za blagajnika je bil
ponovno izvoljen Stražnik Edi, nam. llodo-lin Ervin. V odbor pa: beuti Franc, Aoram Alojzij in Plazar; v nadzorstvo pa: Dačnik rianc, Kellner in Maurer manja, gospodar Jager Jože.
Kočevje. •— Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« je v nedeljo, dne r9. februarja 1939 na dostojen način proslavilo 20-letnico smrti Ivana Cankarja v svoji dvorani na Trdnjavi. S. Jenko je v imenu »vzajemnosti« otvoril proslavo to je dal besedo predavatelju dipl. fil. J. Sesku, ki je v lepili besedah orisal življenje in delo velikega pisatelja delavskega razreda. Na sporedu prireditve so bile recitacije Cankarjevih del in pa 4 slike iz Cankarjevega »Hlapca Jerneja in njegove pravice«. Sodelujočim gre zahvala, da je prireditev dobro izpadla. Obisk je bil zelo dober in so navzoči prireditev nad vse pohvalili.
Kranj. — Diletantje kranjske »Vzajemnosti« so dne 19. marca na odru v »Cankarjevem domu« uprizorili veseloigro »Svet brez moških in žensk« in je bila dvorana zelo dobro zasedena. Tokrat so se igralci prav dobro izkazali, čeravno so nekateri med njimi bili začetniki. Igro je režiral s. Rešec, ki mu gre tudi pohvala. — 26. marca je pa predaval s. Stukelj o Franciji.
Mežica pri Prevaljah. — »Vzajemnost« je v soboto, dne 18. in v nedeljo, dne 19. marca uprizorila igro »Mlinar in njegova hci«. Obe predstavi sta izredno dobro uspeli ter sta kar najbolj zadovoljili navzoče občinstvo. Dvorana je bila obakrat dobro zasedena. Med odmori je igral šramel pod vodstvom g. Cekona.
Trbovlje. — Naš dramski odsek druživa »Vzajemnosti« je na praznik dne 25. in v nedeljo, dne 26. marca ob pol 4. uri popoldne v dvorani »Delavskega doma« v Trbovljah priredil veseloigro s petjem v treh dejanjih »Veseli kmetic«. Igra je nad vse pričakovanje dobro uspela. Sodrugi so Igrali izvrstno.
Pobrežje pri Mariboru. — Nušičev »Narodni poslanec« na odru pobreške »Vzajemnosti« dne 12. marca v dvorani Sokol-skega doma je bil dobro odigran. Ta igra je bila sicer pisana v predvojni Srbiji, ni pa do danes prav nič zgubila na svoji aktualnosti. Aktualnost igre je dala vsem sodelujočim viden polet tako, da je igra v celoti dobro uspela. Obiskovalci niso šte-dili z aplavzom in so bili vsi vidno zadovoljni. — 2. aprila smo imeli občni zbor, o katerem bomo' poročali.
Črna pri Prevaljah. — V nedeljo, dne 12. marca se je vršil občni zbor »Vzajemnosti«. Po poročilih odbornikov so sledile volitve in je bil izvoljen ta-le odbor: predsednik Raušer Anton, nam. Obertanc Silvester, tajnik Forštner Ivan, nam. Raušer Jul-ka, blagajnik Stopajnik Miloš, nam. Pod-stenšek Ivan, knjižničar Modre.i Aleks, nam. Obertanc Silvester, vaditelj tamburaškega zbora Stopajnik Miloš, nam. Forštner Ivan, gospodar Krajne Antonija; nadzorstvo: Ipa-vic Jože in Knez Franc. Za predsednika dramskega odseka je bil izvoljen s. Ivan Logar. Sklenjeno je bilo, da bo društvo reorganiziralo dramski odsek.
Guštanj. — Dne 26. februarja 1939 se je vršil redni občni zbor društva »Vzajemnosti«, kjer je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Cop Anton, nam. Sikora Rihard, tajnik Loger Jakob, nam. Šoter Avgust, blagajnik Večko Maks, nam. Cvetko Ivan; odborniki: Messner Rudolf, Senčjak Franc, Kreuh Nežka, Lepko Tilka; nadzorstvo: Kreuh Jože, Vavče Matevž; gospodar: Kreuh Nežka, nam. Kreuh Gabrijela.
Senovo pri Rajlteuburgu. — Dne 5. marca .ie senovška »Vzajemnost« uprizorila igro »Stari grehi« v šolski dvorani. Dvorana je bila nabito polna občinstva. Igralci so se prav dobro izkazali, zato tudi občinstvo ni štedilo s priznanjem. Med odmori
jc igral tamburaški orkester, ki ga vodi s. rranc Dolenc.
Hrastnik i. — Dne 26. februarja 1939 se je ob prisotnosti lepega števila članstva vršil občni zbor hrastniškega društva »vzajemnosti« (rudarji), ki je pokazal, kako zelo je društvo svoje delo v pretekli sezoni poglobilo. Društvo je imelo v preteklem letu več sej in 9 prireditev. V društvu delujeta pevski in dramski odsek. Knjižnica že tudi posluje in ima prav lepi krog obiskovalcev. Po poročilili funkcionarjev je pozdravil občni zto.^r centralni zastopnik s. Korošec, ki je obenem orisal stremljenje po izboljšanju medsebojnih stikov med zvezo in društvi. — Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Ivane viko, nam. Jagodic Anton, tajnik Tršek Franc, nam. Kosem Franc, blagajnik Šketiko Avgust, nam. Doinšek Ivan; odborniki: Šterban Ka-rol, Komlanc Karol, Ramšak Bolte, Šinkovec Ivan, Vizjak Ernest, Rojnik Ivan,, knjižničar Serban Karol, gospodar herban Karol; nadzorniki Kosmos Jože, Pire Alojzij in Rinaldo Bojan.
Liboje. — Društvo v Libojah je zopet obnovilo svoje delovanje. Dne 19. februarja 1939 je sklicalo občni zbor, na katerem je bil izvoljen nov odbor. Za predsednika je bil izvoljen Potočnik Jože, nam. Zupane Martin, tajnik Šujgr Darko, nam, Stadler Leopold, blagajnik Krulc Jakob, nam. Kešič Mici; odborniki: Roter Jakob, Oblak Ludo-vik, Kozovinc Edi, Strvastnik Ivan; nadzorniki: flriberšek Miha in Vipotnik Justi; gospodar: Potočnik Martin, nam. Germad-nik Ivan.
Ptuj. — Prosvetni večer, ki ga je priredila »Vzajemnost« dne 4. marca 1939 ob 20. uri v društveni dvorani, Panonska 5, je zelo lepo uspel. Gtvorili so ga tamburaši, ki so svoje točke spretno odigrali, dasi še ne obstoje dolgo. Zatem je predavatelj s. fauc iz Maribora orisal značaj ,in tvorce socialne književnosti, tuje in domače. S. Tanc je obenem nastopil ta večer kot recitator in je recitiral več svojih pesmi. Za njim je pisatelj Ivan Potrč čital svojo psihološko globoko zasnovano črtico »Groteska«, ki opisuje muke in trpljenje intelektualca-u-metnika v današnji zmaterializirani, brezčutni človeški družbi. Sleuile so še druge recitacije in nastop govorilnega zbora in uprizoritev enodejanke »Vlomilec«, ki jo je spisal Upton Sinclair. Občinstvo je dvorano napolnilo in nagradilo sodelujoče s toplim priznanjem. — Dne 23. februarja se je vršilo lepo obiskano predavanje sod. svet. g. dr. Travnerja, ki je na poljuden način objektivno razlagal pomen židovstva, njega postanek, zgodovino, razvoj in borbe ter teorijo o rasi in rasni politiki, katero na svoj način rešujejo nekatere države. Orisal je senčno stran židovstva, prav tako pa omenil tudi vrline in znanstveno- potrjena dejstva, koliko neprecenljivih zaslug imajo baš največje židovske osebnosti za blagor človeštva: Erlich, Zamenhoff, Einstein i. dr., čemur ne more ni kdo oporekati.
Borovnica. — Na rednem občnem zboru »Vzajemnosti« v Borovnici je bil izvoljen ta-le odbor: predsednik Ogrin Karol, podpredsednik JVloIk Janez, tajnik Kavčič Stane, nam. Cerin Ivan, blagajnik Gradišnik Stane, nam. Riliar Franc; odborniki: De-bevec Anton, Kržič Franc, Palčič Polde, Troha Franc; nadzorstvo: Mikuž Pavel, Molk Jože, Gradišnik Karol.
Dobrunje pri Ljubljani. — V nedeljo, dne 19. februarja 1939 je društvo uprizorilo Kranjčevo igro »Direktor Čampa«. Topot so igralci podali vse iz sebe in pokazali res, da so se v igro vživeli. Koga naj še hvalimo? Saj se igra hvali sama.
Št. Vid nad Ljubljano. — V nedeljo, dne 12. februarja .ie imela »Vzajemnost« svoj ■ redni letni občni zbor. Vršil se je v na-
vzočnosti 94 odstotkov članov. Centralo je ' zastopal s. Korošec, ki je v svojem gevo-1 ru orisal misijo delavskega kulturnega dru- i štva ter pozval navzoče, da delujejo za prospeh naše kulture in izobrazbo delav- | skega razreda. Iz vsega poročila se je ugotovilo, da društvo obstoja komaj 5 mesecev in je v tako kratkem času ustanovilo pevski, dramski in tamburaški odsek, ki se vsi aktivno udejstvujejo pri raznih prireditvah. V svojem zaključnem govoru je s. Korošec dejal: »Po poročilih lahko vidimo, da je odbor storil ne samo kar je dolžan, temveč kar se storiti da.« Pri volitvah odbora je bil z veliko večino glasov izvoljen stari odbor, z izjemo dveh članov, kar so navzoči vzeli z odobravanjem na znanje. — Lne 25. marca je društvo priredilo prosvetni večer v dvorani g. Kratky-ja v Št. Vidu. Obisk je bil rekorden. Spored večera je bil dobro izbran: predavanje Angele Vodetove. 'nastopili so tamburaši, pevci in uprizorilo se je igro »Demoklejev meč«.
Lesce. — Poročila sta se s. Podobnik .loško in gdč. Marica Šarcova. S. Joško Podobnik je bil agilni član in funkcionar bivše »Svobode« in sedaj zvesti član »Vzajemnosti«. Čestitamo.
Zabukovca. — Društvo »Vzajemnosti« v Zabukovci je imelo dtie 19. februarja svoj redni občni zbor. Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednik Vipotnik Albin, nam. Levstik Ernest, tajnik Reberšak Vili, nam. Cilenšek Julka, blagajnik Zupane I., nam. Zupane Ivan II.; odbor: Zapušek Martin. Raček Rcngrac, Strnad Jože, Razpotnik Avgust, Raček Štefka, Klemen Franc; nad-zorsitvo: Košak Franc, Cileniek Rudolf, Šprajc Peter; za knjižničarja Bizjak Franc, nam. Zupane Ivan I.
ZA GOSPODINJE
Vzhajani cmoki
Kupico mleka dve. jajci žličico soli
pol kupice mlačnega mleka pol kocke kvasa moke po potrebi.
Pripravi kvas v mlačnem mleku. Ko vzhaja, dodaj dovolj moke, da dobiš gosto testo, prilij mleko, jajci, dodaj sol in dobro vtepi, da bo testo rahlo. Pokrij in postavi na toplo, da vzhaja približno eno uro. Naredi z rokami okrogle cmoke, jih razloži na z moko posuto desko in pusti, da vzhajajo in postanejo lahki. Pripravi vrel krop, spusti cmoke vanj in pokrij tako. da bo nekoliko sopare lahko izpuhtevalo. Ce imaš pokrov z luknjico, je to dovolj. Če ni lonec zelo velik, kuhaj toliko, kolikor moreš naenkrat. Krop mora veis čas dobro vreti. Treba bo približno četrt ure, da bo cmok kuhan. Potem ga vzemi z žlico iz kropa In ga z dvejna vilicama natrgaj, da se izpusti sopara. Če slučajno kateri ni dokuhan, ga lahko spustiš nazaj v krop. sicer pa položi gotove cmoke na golaž, frikase, v omako ali kar si že namenila, da serviraš s cmoki. Če se hočeš prepričati, ali so dovolj kuhani, lahko vtakneš slamico ali zobotrebec v cmok in če je ta suh, kadar ga potegneš iz testa, je kuhan.
Žličfiiki
Zličnik je cmok. ki zahteva malo dela in .ie hitro narejen. Lahko se rabi tudi v juhi, dve in pol kupici moke dve žličici pecivnega praška dve jajci kupico mleka pol žličice soli.
Presej moko s pecivnim praškom in soljo. Stepi jajca, vlij v mleko, potem oboje v moko in dobro stepi. Imej pripravljen vrel krop in spuščaj testo vanj z žlico. Dobro pokrij in kuhaj deset minut.
Izdaja in urejuje v imenu konzorcija: Brunn Peteian v Mariboru Tiska; Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Zastopnik: Viktor Eržen v Mariboru.